= ■ ....... - -..... ■■ X / / /> / Vojna na Balkanu« Turčija preti Bolgariji z vojno. V San Domingo. V Šamani so prišli oboroženi vstaši v ameriški konzulat. Ob l ala. Krvavi boji med Škipetari in turškim vojaštvom. l8t°:se je zgodil°tudi v mestu Tstaja v Macedoniji se prične 15. aprila. — Tnrčija uradoma naznanja o bližajočej se vojski. Carigrad, 2S. febr. V okraju Dja-kova uprlo se je 16,000 Škipetarov reformnemu načrtu Rusije in Avstrije za ilacedonijo. Razun te^a Škipetari tudi nečejo plačevati davkov. Xa raznih krajih prišlo je med Šk ipetari in vojaštvom do krvavih boj ev, v kterih so bili sultanovi vojaki redno poraženi. Radi te*?a je poslala porta nadaljne vojaške čete v Djakovo. Dne 13. febr. so Škipetari prvič napadli mesto Djakovo, kjer so požgali vse polno hiš in plenili. Kasneje so vstaše napadle turške čete pri Babajoži, toda Turki so morali bežati. Njihove zgrube ao velikanske. Turške oblasti na bol^arskej meji delajo neprestano. Vojne potrebščine prihajajo vsaki dan. London, 18. febr. Iz Sofije se semkaj poroča, da je Rusija uradoma naznanila bolffarskej vladi, da bode smatrala vsako ag-itacijo od strani Bolgarije za vstajo v Macedoniji. činom sovražtva, ktereg-a bode Rusija takoj z orožjem kaznovala. Sofija, 18. febr. V vstaških krogih se zatrjuje, da je macedonski odbor sklenil z vstajo počakati do 15. aprila Solun, 18. febr. V Babjožu, med Djakovo in Ipekom, oblega 20,000 Škipetarov 2500 turških vojakov, kterim poveljuje Šemzi paša. Turki so brez jestvin in vode in so do sedaj zgubili že 100 mož. Vlada je pcslala Šemzi pašu pomoč pod vodstvom Ša-kin paše. Washington, D. C., 18. febr. Turška vlada priposlala je vsem vlastim, ktere so podpisale berolinsko pogodbo, posebno noto, s ktero naznanja, da so reforme v Macedoniji nemogoče, radi česar bode Turčija postopala tamkaj tako, kakor smatra umestnim. Potem nadaljuje v noti doslovno: "Kneževina Bolgarska svojega proti Turčiji sovražnega stališča neče spremeniti, kljub temu, da se porta trudi, izvesti reforme. Potom verodostojnih preiskav, dognala je štainbulska vlada sledeče: San Domingo. Washington, 17. febr. Vstaši v republiki San Domingo so zopet grešili Rusko vojaštvo ob reki Yalu se množi vsako uro. j Tudi Japonci so pričeli pošiljati svoje čete v Ko-parnikov odpljulo z vojaštvom iz mesta Nagasaki. Itfapad japonskih torpedolovk v viharju na Port Arthur. Rusija se povsem tajno pripravlja na sprejem Japoncev. — Kasija se ue mudi, ker je prepričana, da sijajno porazi Japonce. — Tatri-jotične demonstracije v Rusiji. Admiral je odšel v cerkev sv An. dreja, kjer ga je obhajal oče Ivan. Uro kasneje nabrala se je pred hišo admirala nepregledna množica ljudstva in dva pevska društva, ktera at* pela narodne pesmi. Admiral se jo ljudstvu iskreno zahvalil in dejal: "Bili se bodo vroči boji. Matjuska Rusija rabi može in zato odpotujem." Imenovani "oče Ivan" je po vsej Rusiji znani Ivan Sergijev. 1. Da bode mogoče vse vaščan« oborožiti, pošiljajo iz Bolgarije ne preatano puške in streljivo na osen: raznih bolgarskih obmejnih krajev (Imena.) 2. Skladišča treh obmejnih divizij so polna jestvin in orožja, kakor je temu tako le v pretečej vojni. 3. V tovarnah smodnika in topniških arzenalih v Sofiji, delajo preko ure in število delavcev so podvojili. 4. Vse vojaške ceste, ktere vodijo proti turškej meji, so izboljšali in razširili, da so tudi za topništvo pristopne. 5. V vseh krajih povečujejo zaloge vojnih potrebščin in vlada je odredila tako, da ima v času potrebe na tisoče vozov na razpolago. 6. in 7. V vseh posadkah organizirajo komisarijat za pešpolke in topništvo so pomnožili na vojno število. 8. Vlada je izdala posebne regulacije za nabavo živil za vojsko. 9. Vlada je dovolila izredni kredit za slučaj vojne. 10 Vlada je pregledala vse mline in pekarne in ukazala posestnikom, da se ^pripravijo na velika naročila. 11. Xa vseh stratejrično važnih točkah napravila je Bolgarija utrdbe in vojaške ceste. 12. Vsi mostovi, zlasti pa oni preko Marice so prenovljeni in utrjeni. 13. Meči topničarjev in konjiče, kakor tudi bajoneti pešcev, so že na-brušenL Razun tega dobivajo pa macedonski vstaši iz Bolgarije dinamit, vodje vgtašev zamorejo neovirano zborovati v bolgarskih mestih, zlasti v Sofiji. Vlada dovoli aktivnim častnikom pridružiti se vstašem itd." Tukajšnji diplomatje sklepajo iz tega, da je vojna na Balkanu neizogibna. Vstaške čete so prekoračile prelaze med Egri Palanka, Kočena in Džuma ter dospele v Macedonijo. Vsa sedanja stvar in odnoŠaji na Balkanu so sedaj slični onim, kakor-šne je bilo opažati L 1896, stoprav pred grško-turško vojsko. Roparski umor. Posestnico zastavljavnice so roparji sežgali. — Odnesli so vse, kar je imela. Odprli so tudi blagajno. Včeraj je zgorelo v 2. nadstropju hiše št. 8. istočna 42. ulica v New Yorku. Gasilci so našli pri gašenju posestnico tamošnje zaetavnice, gospo Hen-rieto Schwartzovo mrtvo. Policija-je mnenja, da ima opraviti z roparskim umorom in da so roparji po izvršenej plenitvl stanovanje zažgali. Blagajno v kterej je pokojnica hranila svoje vrednostne predmete, našli so odprta. Ponočni čuvaj, Peter Duffy, slišal je v minolej noči klice: "umor", "policija". Klici so prihajali iz stanovanja Schwartzove, toda ker je ona večkrat tako dražila čuvaja, se on za klice na pomoč ni zmenil. Tudi je znano policiji, da je zvečer nekoliko ljudi Schwartzovo obiskalo. Gasilci so našli blizu okna ostanke sežgane ženske glave intrupla. Roke so nesrečnici odgorele in truplo je bilo deloma že vpepeljeno. Par korakov proč, našli so gasilci njene noge, ktere so bile še v čevljih, iz česar je sklepati, da Schwartzora še ni odšla k počitku, ko so jo roparji napadli. Kraj trupla so našli dve zapestnici. Velika železna blagajna sredi sobe je bila odprta. Mala poročila. — V Fort Dodge, Ia., je pri igranji štiriletni H. E. Hollins z revolverjem vstrelil svojega triletnega brata Leona. Revolver sta našla dečka v p^stely svojega očeta. — Nov premogov rov. od Finn Coal Co. v Carbondale, Pa., v kterem so ▼saki dan pridelali 700 ton premoga, je xgoreL Nezgoda na železnici. Atlanta, Ga., 17. febr. Proti jugu vozeči ekspresni vlak Fdorida Limited, od Western & Atlantic železnice, je osem milj daleč od tukaj skočil raz tir. Vozovi so se prevrnili in mnogo osob je ranjenih. Vlak je imel izdatno zamudo, radi česar je vozil z polno hitrostjo. Nezgoda se je pripetila zaradi zlomljene osi necega voza. Novi filipinski komisar. Washington, 17. febr. Po včeraj-šnjej kabinetnej seji je vlada razglasila, da bode postal filipinskim komisarjem Cameron Forbes iz Bostona. T Indiani našli petrolej. Muncie, Ind., 17. febr. V tukajšnjem petrolejskem okraju so našli sedaj prvič petroleje več čevljev pod črto slane vode in sicer blizo Selme. V navrtanej luknji je sedaj 700 čevljev petroleja. Do sedaj se je splošno zatrjevalo, da pod slano vodo ni petroleja. Indijanska zemljišča naselnikom. Cheyene, Wyo., 17. febr. Iz Wash-ingtona je dospel v rezervacijo Wind River agent vladinega oddelka notranjih zadev, da se pogaja z Shoshone Indijanci, glede nakupa d *eh tretjin njihove rezervacije. Vlada namerava indijanska zemljišča razdeliti med naselnike še to leto. Republikanci zmagali. Philadelphia, Pa.. 17. febr. Pri mestnih volitvah bili so izvoljeni vsi kandidatje republikanske stranke in predlog, da najame mesto $16,000,000 dolga, je bil jednoglasno sprejet Y Colombiji vlada mir. Bogota, Colombija, 17. febr. Po-vsodi v republiki vlada mir. Volitve so se završile mirno, toda nikomur ni znane, je li bil izvoljen predsednikom Reyes ali Pelez. Razburjenost radi Paname se je popolnoma pole&la. i proti ljudskem pravu, radf česar je sedaj vlada Zjed. držav opravičena I vmešavati se v notranje sandomin-| ške zadeve in čuvati tamkaj ptuje ko-j risti. | Naš poslanik Powell poroča iz San Domingo, da 30 prišli oboroženi vstaši v ameriški konzulat v Šamani, od ! kj er so odvedli dva beguna. Državni oddelek je o tem takoj spo-; ročil oddelku vojne mornarice z na-; ročilom , da ukrene vse potrebno v svrho varstva ameriških konzulatov. 1 Admiral Wise je dobil takoj na to povelje čuvati konzulate in zahtevati kaznovanje napadalcev. Ako pa pro- j vizorična vlada ni v stanu tega storiti J se bodo naši mornarični vojaki izkrcali in kaznovali vstaše. Colon, Panama, 17. febr. Ameriška pomožna križarka "Praire" odpljula je z bataljonom mornaričnih vojakov v Guantanamo, od kjer bode pljula v San Domingo. ___ To dejstvo nam pa zajedno doka-! zuje, da se sedaj ni bati vojske med Colombijo in Panamo. Puerto Plata, San Domingo, 18. februarja. Vstaši so napadli mesto: Santiago. V mestu se je vnela vroča borba, po kterej je vojaštvo pregnalo vstaše. Ko so prišli vstaši v mesto, jih ni nihče nadlegoval, dokler niso dospeli do vladinega poslopja. Tu so pa pričeli vojaki nanje streljati. Vstaši so naravno tudi streljali in boj je trajal; par ur. Vodja vstašev. Polin Espail-lat je bil smrtno ranjen; Panchito Perez in več druzih uglednih vstašev je bilo vsmrtenih na ker so vstaši bežali. Od vladine stranke sta bila usmrtena častnika Antonio Bordas in Manuel Negrete. Mnogo vojakov je bilo ranjenih. Washingtonske novosti. Drzen ropar. Dosegel je rekord. Indianapolis, Indiana., 18. febr. —> Neki ropar, kteri ni imel nikacih po-magačev, dosegel je v Melville. In(L, svoj rekord. On je namreč z pomočjo revolverja prisilil dva trgovca v njunih prodajalnicah v na\zočnosti odjemalcev. da sta mu izročila svoj denar, na to je oropal zasebni stan necega meščana, kteri je moral plenitvi prisostvovati, potem je ropar streljal in nevarno ranil dva državljana, končno je vkradel izvrstnega konja in * njim neznano kam odjezdiL V Melville se je jedva zmračilo, ko je v mestece prišel neki mož, kteri je odšel naravnost v trgovino Thoma« Raperja. Ptujec je bil dobro oblečen in je mirno gledal po prodajalni, ko je trgovec prodajal svoje blago odjemalcem. Na to je pa nakrat vzel ir žepa revolver s kterim je pomeril na glavo trgovca in mu dirjal, naj drži roke kvišku. Trgovec je skušal uiti po stopnji-cah navzgor, toda krogla iz revolverja ga je pogodila v roko. Ptujec je potem ukazal odjemalcem naj bodo mirni, na kar je odprl priprto blagaj-nico, vzel denar in odšel naravnost v Lavnejevo prodajalnico preko ulice. Tudi tukaj je ukazal trgovcu, naj drži roke kvi;ko. Iver je pa to prepočasi storil, debil je kroglo v hrbet. Xa to je ropar vzel iz miznice denar ter odšel v zasebno stanovanje državljana Jonesa, kteremu je odvzel denarnico in zopet mirno odšel ter si pred Laynejevo prodajalnico prilastil konja necega farmerja in ponosno odjezdil iz mesteca, držeč v roki svoj revolver. Roparju se ni nihče proti-vil in tako je srečno všel in zginil. Washington, 17. febr. Nesoglasje, ktero je vladalo med senatom in zastopniško zbornico radi predloga v pokritje primanjkljaja, je zginilo, kajti sedaj sta si obe zbornici jedini. Vlada je dovolila v to svrho $10,130,-111 ali $5,103,916 več, nego je bilo odredjeno. Glavno točko tega dovoljenja tvori svota za stlouiško svetovno razstavo v znesku $5,103,916^ + «fr + Pri otvoritvi današnje seje okrajnega sodišča, naprosil je zagovornik obtoženega Machena, naj se poravna v tožbi radi poštnega škandala. S tem pa sodnik ni bil zadovoljen. •i* 4* + Včerajšnjim slavnostim, ktere so se vršile v spomin pokojnega senatorja Hanna, prisostvovali so tudi predsednik Roosevelt in vsi člani naše vlade. Nadalje so se vdeležili ceremonij vsi senatorji in zastopniki, člani vrhovnega zveznega sodišča, častniki vojske in mornarice ter diplomatje. V senatovo dvorano so donesli Hannovo truplo, ktero so spremljali njegovi prijatelji in razne delegacije. Truplo je ležalo v dvorani jedno uro. Po ceremonijah so bila senatova vrata zaprta do poznega popoludneva, na kar so prepeljali truplo na kolodvor in potem dalje v Cleveland, O.. Ker je bilo predsedniku Rooseveltu nemogoče odpotovati v Cleveland, nadomeščal ga je na potu in pri pogrebu tajnik Taft. Pogreba se udeležita baje tudi tajnika Wilson in Cartel-.you. Z posebnim vlakom, s kterim so odposlali Hannovo truplo v Cleveland, vozila se je le Hannova vdova in njegovi bližnji sorodniki ter par prijateljev. V Clevelandu bodo Hanna pokopali na Lake View Cemetery, kjer počiva tudi pokojni predsednik Garfield. Za Roosevelta. Ballston, N. T., 16. febr. Tukaj so imeli včeraj republikanci Saratoga countyja konvencijo, pri kterej so izvolili delegate za državni konvent. Pri tem so izvolili take delegate, kateri bodo glasovali za zopetno izvolitev Roosevelta. V drugej vrsti bode delegacija glasovala tudi za zopetno izvolitev Odella newyoržkim gover-nerjem. _____ ] Port Arthur. 15. febr. Popravljanje pokvarjenih ruskih vojnih ladij hit ro napreduje. Kitajski delavci so bili vsled zadnjega bombardiranja v neoopisnem strahu, toda sedaj zopet marljivo delajo. i Mesto in trdnjave niso bile po japonskem napadu niti malo ^oŠkodo-vane. Sedaj vlada tukaj po *olni mir. | Pri službi božji mino]-- nedeljo, vršila se ie velika v-; parada Pri tej priliiu Je ^JkrSlj Aleksijev dejal, da je bil prvi japonski napad barbarski in da se bodo ruski vojaki v pol-nej meri osvetili Japoncem. London, 17. febr. Med Port Ar-thurom in Vladivostokom so Rusi napravili zopet direktno brzojavno zvezo. Port Arthur. 17. febr. Iz notranjih krajev ogromnega carstva se poroča, da hite kozaki navdušeno pod zastave. V Amurskej guberniji jezdijo kozaki v četah od vasi do vasi in vihteč ruske trobojnice zahtevajo od oblasti, da jih pošljejo prej ko mogoče nad sovražnika. Tientsin, 17. febr. Kitajski vrhovni general. Yuan Shi Kai je naznanil evropskim zastopnikom, da bode jutri odšlo kitajsko vojaštvo iz Pootingfu v Kinchu. da čuva mejo med Kitajsko Mandžurijo. Petrograd, 17. febr. Včeraj se je vršila seja državnega zbora, ktere so se tudi vdeležili prestolonaslednik veliki knez Mihael in razni drugi knezi.! Najvišji patrijotizem je opažati v Moskvi. Ko je ljudstvo pelo po ulicah rusko himno, se nekteri niso odkrili,1 radi česar so jih navdušeni Moskov- < čani pretepli. Kijev, 17. febr. 5 zdravnikov, 50 j ženskih in 30 možkih strežajev se je tukaj prostovoljno oglasilo za službo na iztoku. Chicago, 17. febr. Tukaj in v okolici živeči Rusi, se kar trumoma vra-' čajo v domovino, da se vdeleže vojske ' proti Japonskej. Danes se jih javilo 1 pri tukajšnjem ruskem konzulatu 500 da bi dobili prosti prevoz v Rusijo. Konzul jim je naznanil, da Rusija za sedaj še ne potrebuje njihove službe, in da še ni dobil ukaza pozvati jih pod orožje. Skoraj vsi so potem izjavili, da bodo potovali v Rusijo na svoje lastne stroške. Mnogo jih je že odpotovalo. Berolin, 17. febr. Simpatije do Rusov postajajo v Nemčiji vedno večje. Kadetje v Lichterfeldu so poslali ruskim kadetom v Nikolskojem zavodu v Petrogradu v ruščini pisano pismo, v kterem jim voščijo v vojski proti Japoncem obilo vspeha. Tokio, 17. febr. Minolo nedeljo so nameravali Japonci z torpednim bro-dovjem napasti Port Arthur, toda ob času napada razsajal je tak vihar, da je raztresel japonske ladije daleč na okrog. Naslednjo noč je vihar ločil japonske ladije jedno od druge. Poleg tega je razsajal tudi snežni vihar, tako, da se ne ve, koliko so se oddaljile jedna od druge. Japonska torpedolovka "Asargiri". kterej poveljuje poročnik Ishikawa, dospela je po noči ob 2. uri pred Port Arthur. Rusi so jo sprejeli s svojimi vojnimi ladij ami in topovi na trd-, njavah, na kar je morala bežati. Dve uri po prihodu torpedolovke "Asargiri" dospela je torpedolovka "Heya-tory" z povf'inikom Takenouchy, katera je pri uhodu v luko izpustila proti nekej v^jnej ladiji torpedo, ka-tei-i se je razstrelil. Vspeh še ni poznan. Blamirano torpedno brodovje je poveljeval poveljnik Nagaj. Port Arthur, 17. febr. Vojaštvo še neprestano prihaja v Port Arthur in okolico in mobilizacija izvrstno napreduje. Trdnjave so sedaj pripravljene za vsak napad in so nepremagljive. Podkralj Aleksijev izdal je naslednjo proklamacijo,1« naslovljeno svojemu vojaštvu." "Car mi je izročil junaško vojsko t in mornarico, in sedaj, ko so uprte oči ruskega cara in vsega sveta na nas, moraine zedeti. da je naša nai- f svetejša dolžnost, storiti vse. kar je v naših močeh za cara in domovino. Rusija je velika in mogočna in baš to mora naše staroslavne moči podvojiti Duh ruskih vojakov in mornarjev je junaški. Bog. kteri vedno čuva pravico, bode tudi sedaj storil tako. Zje-dinimo se toraj za vse bodoče boje in bitke, vsaki mož naj bode mirnega duha, naj izpolni svofe dolžnosti in zaupa v Vsemogočnost. Živijo car in domovina. Bog bodi z nami!" Vesti, da so Japonci zbrali kacih 60,000 vojakov v Wonsonu, v istočnej Koreji v svrho napada na Mandžurijo. se potrjuje. Shanghai, 17. febr. Iz Nagasaki, Japonska se brzojavlja: "Tukai se je danes ukrcalo 15,000 japonskih voja-j kov. Konji so skrajno slabi. Poškodovane japonske vojne ladije, bodo sedaj pričeli popravljati. Paris, 17. febr. Iz Tokio se brzojavlja, da se je danes ukrcalo tri divizije japonskih vojakov, vštevši cardo. Vsaka divizija šteje po 10,000 mož. Kam odpljuje vojaštvo, vlada neče naznaniti, da bi tako Ru.-?i ne napadli prevozne ladije na morju. Najbrže pljujejo ladije proti ustju reke Yalu ali na polotok Liao Tong. Uradoma se semkaj brzojavlja, da so Rusi ugledali jeden japonski pre-! vozni parnik južno od ustja reke Yalu. Chemulpo, Koreja, 17. febr. Po zatrdilu tukajšnjih častnikov, bodo Japonci razpostavili svoje bojne čete južno od reke Yalu in nameravajo operirati med velikim kitajskim zidom ter Vladivostokom. Japonci bodo postavili proti Rusom S0.000 mož. Rusi ob Yalu delajo noč in dan na utrdbah in mirno ter norčevaje se pričakujejo Japoncev. Shanghai, 17. febr. S francoskim parnikom "Yarra" dospel je semkaj bivši ruski poslanik na Japonskem, baron de Resen. Nastanil se je v ruskem konzulatu. Dunaj, 17. febr. Semkaj se poroča iz Petrograda, da bode ruska vlada odpozvala svojega poslanika v Wash ingtonu, ker ni redno obveščal svojo vlado v javnem mnenju Zjed. držav. Nagasaki, 18. febr. Ukrcanje japonskega vojaštva se je pričelo. Tudi ukrcanje živil, topov, streljiva in konj napreduje. Konji japonske konjiče pa niso vredni, da se jih ukrca, kajti sposobni so k večjem še za konjederca. Tukajšnji časniški poročevalci še niso nikoli videli tako slabe in mršave konje. Vojaštvo odpljuje redno po noči proti Koreji in Yalu. Chefoo, 18. febr. Semkaj . je dospelo 36 ranjenih japonskih vojakov, kteri so bili dne 14. febr. pri Port Arthuru ranjeni. Port Arthur, 18. febr. pri- hajajo še vedno nove čete ruskega vojaštva, tako, da nihče niti pojma nima, kako krvav bode sprejem Japoncev. Petrograd, 18. febr. Podkralj Aleksijev brzojavlja o razdejanju japonskega parnika "Nagomura Maru". Rusi so vjeli 41 Japoncev. Tientsin, 18. febr. Rusi so vjeli v Harbinu nad 100 japonskih ogledu hov, od kterih je 60 japonskih častnikov. Kodanj, 18. febr. Iz Wisby se brzojavlja, da je 6 ruskih vojnih ladii pljulo memo otoka Gothland proti jugu. Shanghai, 13. febr. Semkaj so do vedli dve zelo poškodovani japonsk: vojni ladiji v svrho poprave. Šaseho, Japonska. 18. febr. Tuka; so pokopali častnike in mornarje, ka tere so Rusi usmrtili pri prvem ja ponskem napadu na Port Arthur Usmrteni mornarji so služili na kri žarki "Fuji", ktera je zelo poškodo vana. Petrograd, 18. febr. Povodom od potovanja podadmirala Makarova ns iztok, prišlo je lopet do burnih pa-trijotičnih demonstracij. Obravnava proti morilcem Fer-gusona. Washington, Pa., 17. febr. Včerai se je pričela glavna obravnava proti Hrvatu Milivoju Kovoviču, kteri jo obdolžen, da je zajedno z nekim rojakom v septembru m. 1. umoril in oropal pogodbenika železnice T. Fergu-sona. Kovovič in Petrovič sta baje Fergu?ona z dinamitom razstrelila. Kasneje so ju v Soutbamptonu ▼ An* gliji prijeli. Osomdesetletna žena in ločiter zakona. Boston, Mass., 18. febr. Mrs.Louise Pierce Barnesova, stara 80 let, iz Newtona, naprosila je višje sodišče za ločitev zakona. Ona dolži svojega soproga, kteri je star le 37 let, in kateri se je poročil ž njo L 1901, da z njo surovo postopa in — da ljubi mlada dekleta bolj nego njo. . Posledica mraza. Chicago, 111., 18. febr. Radi doUro-trajneea mraza se tukaj slučaji pljučnice ^redno hitro množe, tako, da so vse bolnice prenapolnjene. V county bolnici leži 949 bolnikov. Na razpolago je le še jedna postelja. V mino-lem tednu je umrlo 661 osob; od teh 175 za pljučnico in 37 za influenoo. Nova hrana. Razni učenjaki so že skušali napraviti tako hrano, ktera bi odgovarjala □otrebščini in ki bi zajedno pomagala slabemu želodcu. Kdor ima* alab želo-lec, se mu običajno ponuja oves, pše-:iiea, orehi in slične stvari, ktere r resnici čestokrat pomagajo, toda največkrat ostane želodec bolan. Toda lajboljše je ozdraviti želodec in jesti. & Green wick St.. New York. City — Telefon 8795 Oortlandt. — Naša izvozna trgovina. številke, lucre objavlja statistični urad o izvoznej trgovini Zjed. držav za mesec januar, so zelo pomenljive, kajti v njih opazimo, da se je na položaj napram svetovnem trgovišeu izdatno spremenil. Ako bilanco le površno pregledamo in se oziramo le na vrednost, ne pa na količino izvoza dozdeva se nam ta bilanca ugodna kajti uvoz se je v prid domače obrti zelo zmanj -al, do"-im vrednost našega januarskega izvoza preseza dolgu vr sto prejšnjih mesecev. Vrednost po ljedelskih pridelkov postala je večjr in isco velja tudi o izdelkih naše obrti ktere vrednost je v letošnjem januar ju za $(5,000,000 večja, nego ena ' lanskem. Optimisii, kteri nečejo priznati, da smo v gospodarskem pogledu od jeseni sem nazadovali, bodo skušali pesimistom z imenovanimi številkami dokazati napredek. In v resnici je sedanja bilan. a vesela pojava. Vlada bode kmalu pričela z gradnjo in nakupom panamskega prekopa, kar za hteva svoto $jO,UOO,OCO, kteri denai bode tajnik državnega zaklada že tr dni vzel iz nacijonalnih bank. Začasno pomanjkanje denarja bode rad: tega skoraj neizogibno in iz Evrope , tudi ne bode mosroče dobiti denarja, kajti evropska financa bode radi dogodkov na iztoku obdržala denar doma. Baš radi tega pa vpljiva ugodna trgovinska bilanca na domače denarno trgovišče o dvojnej meri ugodno. Ako pa opazujemo naš izvoz po njegovej količini, vidimo takoj, da je izdatno nazadoval, in da je njegova vrednost radi tesra tako velika, ker sta se bombaž in pšenica podražila. Letos je izvoz žita radi dobre letine v i^vropi mnogo manjši, nefro lani. Izvoz bombaža, -e je pa pomanjšal kar za polovico. Izvoz železa je od 1. 1900 nadalje nazadoval, kajti železniii se je rabilo doma toliko, da na izvoz ni nihče mislil. Se le, ko so postale domače potrebe manjše, pričeli so naši podjetniki zopet iskati odjemalcev v inozemstvu, kterim so dajali blago izdatno ceneje, nego so morali zanj plačevati domači odjemalci. Povečanje izA-oza je toraj le umetno in nezdravo ter ne more dolgo časa trajati. Poljaki v Prusiji. Nad tri milijone Poljakov živi v Prusiji, ki si jih je koncem 18. stoletja šiloma podjarmila. To jezi Pru-se, da Poljaki, še vedno niso pozabili svojega jezika, svoje zerod<.vine in narodne skupnosti z ostalimi svojimi brati. Neštete milijone je Prusija že izdala nemškim naselnikom, ki kupu jejo v Sleziji, na Poznanjskem in ob Vzhodnem morju poljska posestva, da bi zatrli poljski rod in ime do ruske meje. Toda pruski Poljak je žilav ter ljubi svojo zemljo in svoj jezik, spoštuje svoje stare šege in navade, spoštuje pa tudi plemstvo, s kterim se čuti sotrpnika za domače ognjišče. To so izročila še iz davnih časov, ki so se ohranila kot dedščiua poljskemu rodu, in vsa pruska birokracija jih ne iztrebi. Saj je znano, kolik odpor je provzroČila pruska silovita politika v šoli, kjer so Poljakom prepovedali učenje celo krščanskega nauka v iwljskem jeziku. To je silovitost, ki vzbuja opravičeno ogorčenje omikanega sveta. Vsako leto so v pruskem deželnem zboru burne poljske razprave povo-lom proračuna. Tudi letos so poljski poslanci očitali pruski vladi razne silovitosti proti Poljakom. Tako je mi-ioli ponedeljek pruski minister za no ranje zadeve, baron Ilaminerstein rohnel nad Poljaki rekoč: "Poljaki Sl jribljejo povsod v Nemčiji, kjer imajo svoje zveze. To je postranska vlada v državi, ktere ne moremo trpeti.. Po-.jaki se morajo učiti nemški. Naša potrpežljivost je že prevelika. Poljaki so naši nasprotniki, s kterimi se ne pogajamo, marveč jim ukazujemo, in Poljaki se morajo pokoriti." Tako govori ošaben Prus, toda s to jšabnostjo pruska vlada ne reši poljskega vprašanja. In dobro je ministru odgovarjaj prelat dr. pl. Jazd :ewski rekoč: Da se je poljska zavest zbudila tudi v Šleziji, to je posledica iruskega kulturnega boja. Kriva ju .lada, ki zahteva, da se morajo poljski otroci učiti kršč. nauka v nem- Macedonija. 4. Potujočim rojakom. Na razna vprašanja gled« voznih Iz st "»tine izgledov jednega 1 Vsako cen francoskih parnikov leto ob početku zime se razlega iz du- naznanjamo, da prodajamo tikete po najskih predmestij globokožalostna tako nizkej ceni, kakor parobrodna tožba o neopisno veliki bdi otrok. Ti- družba, ali pa kakor kterikoli drugi soči otrok, nedolžnih na svoji žalostni agent v New Yorku. Vožna s zelez- Kranjsko slovensko katoliško osodi, zmrzujejo in trpe lakoto v ta-kozvanem cesarskem mestu, kteremu o namislili celo neko "zlato srce". To je neutajljivo nago dejstvo. Zmrzujejo in trpe lakoto od leta v leto. ne da bi se v tem krščanskem in nemškem velikem mestu, r estolnici cesarskem mestu našlo zanje mrva kruha v zadostni meri, tako mala mrva v primeri z milijardnim bogastvom, nakopičenim v i m mestu! Novinstvo, ki se -ieer cedi izlagane morale, in razsežno govoriči o vsaki brezpomembnosti in bedastoči —omenja tega žalostnega in toli sramotilnega dejstva komaj v kaki skriti no tiči — da "visoka gospoda" iz plemstva in finance niso motjeni na uživanju svojih milijonov. In vendar nas uči vzvišeni Ustanovitelj naše vere glede otrok: ''kdor pi. žali jednega teh najmanjih, ki veru 'ejo va-me, bilo'bi najbolje, da se mv obesi mlinski kamen okolu vratu ii. se ga potopi v morju, kjer je najglob- lje." Luk. 17, 1. 2. In istotako kakor ti lakoto trpeč otroci na Dunaju zastonj prosijo ko ščeka kruha, istotako biezvspešen b >il naš apel na kakoršno-koli etični eutstvovanje naših narodnih nasprot aikov, s pterimi tvorimo v svojo ne srečo bolelmo državo in ki le za-s. zahtevajo prostora na solncu. Zato se omejamo v tem svojem no voletnem pozdravu na konstataeijc samih dejstev in na najostreji protes proti kakoršnemkoli drznemu ute-a vanju diplomaciji*, opravljajoče le nemške posle, v osvobojevidno akcij*, balkanskih S.ovanov sploh in ilace donet v : r posebe. Ivar pa se dostaje avstro-ogrske d. plomaeij ': nioreii postopanje avstrijske in ogrske vlad-- naspro; i avstrij -kim in ogrskim. Slovanom od nekdaj .sem dajati loj diplomaciji kakov praven na .slo v za uiiiešavanjc v stvar 1» kanskili Slovanov;'. Našim plemenskim bratom v .Ma-cedoniji želimo pa iz globine sni: končno in popolno osvobojen je iz pei stoletnega jarma turškega tiranstv«. — Papežev šematizem za leto l&Oi. je ravnokar izišel v Rimu. Papež Pij X. ima kot 2G4 papež sledeči naslov v šematizmu: "Škof rimski, namestnik Jezusa Kristusa, naslednik apostolskega kneza, papež splošne enotne cerkve, patrijarh zapada, nadškof rim-ke cerkvene provincije, primas Italije, suvereni gospodar posvetnega premoženja — svete rimske cerkve." Ivardinalski kolegij šteje 04 članov. Izmed teh je le Oreglio še posvetil papež Pij IX., dva (C'alegari in Merry), je povzdignil že sedanji papež, \seh ostalih 01 pa je imenoval papež Lev XIII. Po letih najstarejši kardinal je Calesia iz Palerma, ki je ravnokar dopolnil '90. leto. Najmlajši je Merry z 38. leti. 40 kardinalov je Italijanov, 31 jih stanuje v Rinyj. Kakšno gospodarstvo ^e v rimski škofiji, dokazuje naj -bolje dejstvo, da od leta 3800. še ni noben papež imel vizitacije v Rimu. sdanji papež pa namerava takoj le-zaniujeno popraviti. ) a*..' fikiii . . kem jeziku. Prazne sanje pa so. da • e hočejo Poljaki ločiti od Prusije ' .'oljaki hočejo le pravičnost, ohraniti ločejo svoj jezik in svojo narodnost. <[ jim jo je tudi cesar zagotovil. Vla-la pa dela ravno nasprotno, kar cesar želi. Še odločneje je govoril posl. Skar- _______ vnski, rekoč: Nemci s silo uničujejo niren in veren poljski narod. In to /zbuja odpor mej Poljaki. Sicer pa -o ministri le služabniki v državi, ki zredo, in tako pojde tudi Ilammer--tein, ki neti narodni prepir. Pruski '''oljaki imajo pravico do svojega je-ika. Vlada se izgovarja le s frazami. • pa so frivolne, ako je govor o treh uilijonih državljanov, katerim Nem-i jemljejo jezik, vero in zemljo. Te besede so seveda razburile pru-ko vlado, toda med Poljaki pa provz očile glasne odmeve odobravanja in •ovega navdušenja. Zato Poljaki ne judo poslušali cenenih nasvetov pru-kega ministra, da bi zatajili svojo iarodnost in vero ter ostali nemški ■rotestantje, kakor so storili očetje 'uelowa, Posadowskega in tisočerih ruskih veljakov, v kterih se pretaka :ovanska kri. Ako pruski Poljaki ne raznujejo z istim navdušenjem ce-rjevega rojstveneea dne, kakor -mški sodeželani. zato še niso izda-i C". Sicer pa razsodni Prusi sami uvi-l -vajo, da s silo ne bodo uničili Po-i ikov, in če pruski ministri vsak dan rele, da politika vlade preti Polja->m ostane prejšnja. Kakor kaže, loče pruska vlada izdati celo izjemne i redbe in zakone proti Poljakom, i'ako svetujejo podrepniki, naj vlada i'oljakom prepove kupovati hiše in imljišča, izdavati poljske liste in i .'vno govoriti v poljskem jeziku, rrusi so že s kulturnim bojem proti '.atolikom inz izjemnimi zakoni proti socialistom dokazali svojo oholost in • rezobzirnost. Toda Prusi se jako varajo, ako upajo s silo zatreti in udu-- i l i gibanje, ki ne pozna lesenih in i<-klenih mejnikov. Poljsko vprašanje n ? utihne, dokler ne zagrebo zadnjega Poljaka. Poljski narod ima staro in -lavno zgodovino, in tak narod ne gre živ pod zemljo. Boji za obstanek, za podedovane svetinje ga le jačijo in združujejo ter mu poživljajo narodno zavest in ponos. "SI.' nico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikaKega zadržka. PARNI K I, kteri v kratkem od-pljujejo v 1IAVRE, so sledeči: Brziparnik LA TOURAINE, z 20 tisoč konj. sil., odpljuje dne 25, februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni. Poštni parnik LA CHAMPAGNE odpljuje dne 3. marca ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 8 dni. Brzoparnik LA LORRAINE odpljuje dne 10. marca ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni. Opozarjamo toraj vse one SLOVENCE in HRVATE v mestu Cleve-\Landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne za-nude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O., n one iz druzih krajev Zjedinjenih Iržav, da nam naznanijo natančen irihod v New York, da nam tako »mogočijo pravočasno in na p: avej »ostaji jih pričakovati. V slučaju, la prišedši v New York, se ne snidete našim vslužbenccm na postaji, po-dičite nas po telefonu: "1795 C o r t-a n d t, ter nam naznanite, na kteri »ostaji 5tf in prišel bode takoj naš •službcnec po Vas. Ne pustite se po Irugemu odpeljati in ne dajte čekov »d kovčegov iz rok. du'nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek e v Now Yorku. ker tako se obvaru-iete raznih neprilik. Vsaki dan pri-l"jo rojaki radi tega k oam za pomoč. toda prepozno! FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. N. Y pods, flmstvo l||||} syo!8 Eartoe POSESTVO NA FRODAJ. Iz proste roke prodam svoje POSESTVO v vaji Božakovo, pošta Metlika, hišna štev. 15. Cena je 3500 gold. Dalje prodam posestvo na Vivodini na Hrvatskem, to je 6 parcel. Pose-stvo se nahaja na dobrem prostoru pri cesti, zemlja je dobra, proti solnim; primerno za trto. Iliša je dobra in ima klet. Cena je 1500 eold. Več pove: Jure N e m a n ič, 555 S. 2nd St., Steelton, Pa., ali pri Mariji Ne-manič, vas Božakovo št. 15, pošta Metlika, Kratqsko, Avstrija. (18—20 2) ------ KJE JE? FRAN BIZJAK, doma iz Rake na Dolenjskem. V domovini ima ženo in troje otrok. Pri meni je bil na hrani in stanovanju ter sedaj pobegnil z mojo oprogo. Kdor ve o begunima, naj ju naznani: Josipu Češnovar, P. 0, Bor 187, Willock, Pe Evropejske in druge vesti. Petrograd, 18. febr. Blizo Kijev: -o Rusi baje pobili nekoliko Cifutov. ktera vest se pa ne potrjuje, kajti bili so samo trjje Zidovi ranjeni. Ljudstvo v Kijevu je priredilo velike demonstracije. kterih se pa nekteri Židje ni=o hoteli vdeležiti. Zato so jih Rusi malo pretepli, kar je zelo zdravo Paris. 18. febr. Colombijski general Reyes je dospel z pamikom "Kai-s r Wilhelm der Grosse" v_ Bremen. < d kjer potuje v Lausane, Švica, da obišče tamkaj svoje otroke. Rim, 1>. febr. Tukaj se zatrjuje, da bode v kratkem obiskal tukajšnje mesto predsednik francoske republike Loubet. Tukajšnji francoski po--danik Barrere odobrava ta korak predsednika, kajti tako boro postali odnošaji med Francijo in Italijo Še iskrenejši, n go so sedtij. To se bode zgodilo radi tega, ker sta postali v novejšem času Rusija in Nemčija dobri prijateljici. ltim, fi.hr. Povodom slavljenja ca r ne vala prišlo ji po vse i južiir j Italiji do nemirov in prolivan.ia krvi. Povsodi je moralo vojaštvo posredovati in nad 2«> os- •:> je bilo ranjt iiih. \* T rani pričeli so maski rani socija-listi s tem, da so državne naprave za-sramovali. Nastal je boj, v ktciem je bilo več vojakov in častnikov ranjenih. Ječe so polne. London, ls. L-br. Slavna igralka Eleonora Duše. je v Genovi obolela za pljučnico. Panama, 18. febr. Ustavna konvencija je pri drugem branju sprejela resolucijo, ktera prepoveduj* nadalj-no naseljevanje Kitajcev v novej republiki. Ta odredba postane 1. 1005 pravomočna. Lima, Peru, 18. fubr. V peruan-skem mestu Paeasma.yo, kjer je dalj časa gospodarila kuga. se že teden dni ni pripetil niti jeden slučaj nevarne bolezni. K n rz. Za 10(1 kron av«tr. veljave treba je ilati $20.45 m k temn še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna ixiSiljatev registrirana. Listnica uredništva. G. J. G. v Duluth, Minn.. Troboj-niea je zastava ali fana v treh barvah trije boji—trobojnica ali tri barve ali farbe. S tem pa še ni povedano slovenska. slovenska zastava je trobojnica, ali tudi ruska, francoska, srbska, hrvatska itd., itd. VARUJTE v Forest City, Penna. Inkorporirano dn£ 31. januarja 1902 t Pennsylvanlji. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, p. o. Box 517, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. o. Box 1 mvst City, Ta. I. tajnik: Ivan Telban, P. o. Box 607, F< i\ ' f XI. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 57">? Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muh iS, P. o. Box 537, i \ i. >t City, Pa. GOSI'_»ilARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bttcineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. ANTON Ovev, P O. Box 537, Forest City, Pa. Iyan Osalin, P. O. Box Forest City, Piv. Josip Gorenc, P. O. Box 509, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bitcineli mL, P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa." Ivan Opeka, P. O. Box 62G, Forest City, Pa. PRiiiož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Bos G0?t mu KRAQXER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Priporoči' rojakom sv IZVRSTNA VINA, K>era v kakovoiti u.dkri u e~o vsa druga ameri"-arsVn viun. , vulco« vir:o pr d-iam i>.> 5Cc galono; he .> po 7. o N ;!>«'!iši DOMAČI I'KOI INOVEC 4'A ca! nc . i S' 2. h TA I/. BOK IN DHOŽ -IK 4'. anione ra$i3. BkINJEVEC, zn teren i s-m iiiiportiral b i-iijc iz Kran'Sfkrsja velia 12 I .ate jk S'8 Vino je naiho! s wibi.: kt-.-j- prideSa a kapljica v astfik vinogradih Ist.i trlo je tudi ž anje nnj vrs'e kt r je is načm kuhano kaV r d:>m.i -'a Kr 7 ■ J. ža» e: Oliio, Penn^ylv in Illinus piafnm prevozne stroske posodo n ■ r čuram Za mnogotera ran čl.ie i.ri c r ča: JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Rojakom v Clevelazida, Ohio, in okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice {j. Frank Sakserja iz New York a, kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, d mača in importhana vina whiskey likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam rojakom za TOLMAČA, ako kedo ponesreči in s«» poškoduje v tovarni, da mu iztirjain odškodnino, ker imam v tem že večletne skušnje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez-vestnežev. GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Slovencem i d Hrvatom ▼ Rock Springs, Wyo., in okolici priporočam v obilen obisk se ljudi, ki več obečajo, nego dati za-m o rej o; tega pa ne stori ne pri pošiljanju . . . . denarja v staro domovino, i!ina 'nL imStnj, whiskey, ter prodane pri prodaji tiketov, Fr. ^m dobre smodke. saloon, v kterem vedno točim sveže Schlitz. Milwaukee pivo, dobra kalifornijska (16-18 2) zate«), Sakser, 109 Greenwich Str. v New Yorku, zato se le vedno k njemu S spoštovanjem JQS. DEMSHAR, Boek Springs, Wyo. Društveno glasilo je "Glas Naroda*. .^J- ;2_ -2 Zakaj se mučite V ; ?-morete lahko in hitro oz J .viti? Berite Slovenci spričevala o : bolnikov, kteri sc se obrivii na prof. Collinsa in so sedaj popoi-. noma ozdravljeni. Ker n ;m pro-^ štor ne'dopusca, priobčimo samo nekoliko pi^um, iz kterih lahko posnamete, ca Cenjeni gospod profesor Co'' Kakor v znano trpel sem do: o čisa blizo 1 ieta na bolezni v grlu. šumenje v u-šjs.-.h in j o-sluh z , ubil s-.-in. V. r v-niki, r.a katere s.-m se obrnil, cbe-čali so mi, da me ozdrav! o. : ': : lo je ravno nasprotno, j-ukv • so me do cela in r.io;i ž: v i sc bili popolnoma oslabijo! i. Obr il st: se zaupno na \"as g. prof. Collins, \"i ste mi zdravila posi.ili in po prvi uporabi čutil sem se bo -; i in cm bil za delo sposoben, sedaj setn pa hvala Bogu in Ya:n do cela zdrav Zahvaljujem se Vam tem ; atom najsrčneje in bilježim z velestovn-njem Mato Zugežič. B«x 123 Pellefonte, Pa. Vsakdo mora pripoznati da najboljša priporočila za zdravnika so Zahvalila pisma od bolnikov, in baš b o 1 n i k i se imajo zahvaliti g. pro:, dr K. C. Col-linsu, da so sedaj zdravi in srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že mnogo let 1 čno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno p~i boleznih, ko drugi zdravniki že več niso mogli pomagati in bolniku odvzeli se upanje. Prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegovo prepričanje je, da zamore človek umreti zaradi velike starosti, ali pa vsled oslabenja. Izvrstni z l i. dob ro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njeg- vem navi iiu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, kt ro n i d-n zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena. t koj \ šite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malo rižn. -:i. pr-v hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in druzih boleznih? Ali boleh.ae na skrivnih boleznih ali nesposobnosti? Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zaupanjem. Bodite si svesti, da vam bode gotovo pomagal. Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure. Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi. Bolezen na ledicah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v jar dnevih. Njegov wr i u ozdraviti reumatizem je neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da oluika preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja pri tej. de,!, ie drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in bob čin Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro opiše svoju bolezen. Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem n iv diiu ravnati. Pozor Slovenci, ubogajte nas in- obrnite se takoi na proi. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je: Prof. dr. E. C. Collins I40 West, 34 S>t*9 New York City. • m Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Vtorek in petek do 8. ure zvečer. prof E. Collins najboljši zdravnik. Vsak dan debi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem. £ Zahvalna pisma : Gospa Anna Obešter piše: Velecenjeni prof. Collins: — Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala Bogu. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Obešter, 374 Apple St. Pottstown, Pa. -ftin-nin / Jugoslovanska delajo pri zgrradbi bohinjske železnice Pojavili so se nekteri slučaji v Trstu, na Ilrušici in na Tolminskem, a posrečilo se je oblastim zadušiti to nevarno bolezen že v kali tako, da je zdravstveno stanje v tem pogledu popolnoma dobro v vseh onih krajih, kjer so se prikazale koze. Za vsak slučaj pa je vlada določila, da se imenujeta dva zdravnika kot zdravniška nadzornika, ktera bodeta imela nalogo paziti na zdravstveno stanje med delavci, ki delajo pri gradbi bohinjske železnice. Inkorporirana dne 24. januarja 1001 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely. Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn, ir. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Braddcck, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, M:nn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILI. K družtvu sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., Kajtan Sedovnik 18G7, Ivan Pire II. 1882. Družtvo šteje 114 udov. K družtvu sv. Jožefa št. L'3 v Sati Franciscu, Cal., Martin Derganc Is00. Matija Blutli 1875, Anton Blutli 1881, Josip Adamič 1881. Dru- žtvo šteje 48 udov. PRESTOPILI. Od drnžtva sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn., k družtvu Sladko line Jezus št. 25 v Eveletliu, Minn., Ivan Vlašie. Prvo družtvo šteje 253, drugo 115 udov. ZOPET SPREJETL K družtvu sv. Jožefa štev. 30 v Chisliolmu, Minn., Mihael Sendra. Družtvo šteje 51 udov. K »irnžtvu Sladko Ime Jezus s;. 25 v Eveletliu, Minn., Ivan Hle-vener. Družtvo šteje 107 udov. SUSPEN D IRANI. Od drnžtva Sladko Ime Jezus štev. 2~> v Eveletliu, Minn., Josip Avsec, Jakob Nenigar, Fran Stare L, Ivan Janežie, Ivan Štefanič, Jurij I'uln k, Fran Camp. Družtvo šteje 100 udov. Od drnžtva sv. Alojzija štev. 31 v Braddocku, Pa., Jakob Žagar, Marko Matešič. Družtvo šteje 117 udov. Od drnžtva sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont., Josip Trunkal. Družtvo šteje 10 udov. ODSTOPILI. Oil drnžtva sv. Jožefa štev. 30 v Chisliolmu, Minn., Anton Klarič. Družtvo šteje 50 udov. Od drnžtva Sladko Ime Jezus št. 25 v Eveletliu, Minn., Ivan An-toneie, Ivan Ambrožič, Fran Škroba, Ivan Znidaršič. Družtvo šteie 111 udov. Črtani. Od drnžtva Sladko Ime Jezus štev. 25 v Evelethn, Minn., Martin Skedil, Jakob Speliek, Jakob Pavčnik, Ivan Gorše, Ignac Tancig. Družtvo šteje 100 udov. NAZNANILO. Slovensko podporno družtvo "Slovenija", ustanovljeno dnš 25. januarja 1004 v Leadville, Colo., žel! pristopiti k J. S. K. Jednoti. Imena udov so: Anton Mehle rojen 1882, Jernej Jamnik 18S5, Anton Krampe! 1S7G, Jernej Jakič 18G5, Matij*. Prijatelj 1877, Fran Reic 1875, Fr. G ris 1875, Anton Križman 1870, Lovrenc Sterzinar 1S67, Anton Jonče lss-2, Ivan Novak 1875, Ivan Ponikvar 1873, Anton Slane 1880, Josip Potokar 1873, Ignac Mehle 1880. Jakob Ivanetič 1882, Filip Stare 1800, Jurij Mološie 1872. Družtvo šteje 18 udov. Jurij L. B r o ž i č, L tajnik. Tatvina. Bivši trgovec z lesom Fr. Vernik iz Brežic pri Ptuju je nn lesnem skladišču J. Stendte pokradel lesa za 1080 K. Les je prepeljal v Maribor in ga ondi prodal. Vernika so aretirali in ga izročili sodišču. V Mariboru je bilo od 21. do 30. januarja pet novih slučajev škr-latice. Medveda je šel lovit — tako se poroča — na Krim občinski svetnik g. Seunig z nekim logarjem Pravijo, da sta junaška lovca videla medveda, v bližino mu pa nista prišla, ker sta jo raje ubrala nazaj. Tudi medved se je silno prestrašil in od takrat ga nihče več ne vidi. Medved je torej s Krima pregnan. bil že kot štirileten deček popolen av t okra . Vsak vaški otrok je bil njego\ su-.enj. Brez pomoči angleškega poslanika bi sploh nikdar več ne videla svoje domovine, kajti trikrat so poskusili po smrti mojega soproga zastrupiti mi jed. Ker se s perzijskim pajčolanom, ki pokriva celi obraz, nisem mogla prav sprijazniti, oblekla sem se večkrat v služabniško obleko, da sem si laglje ogledala prodajalne in mesto. Kot ideal lepote se smatrajo v Perziji temne oči in črne obrvi, ki se na čelu stikajo. Če so lasje svetli, se morajo temno pobarvati v Icopeli, ki navadno traja od ranega jutra do poznega večera Veliko senzacijo je vzbudila pri perzijskih damah moja obleka z mnogimi nabran-ci, toda kmalu so vpeljale tudi šahovc sestre nabranee na dvoru. O korzetu pa Perzijanke nečejo nič slišati. Izobrazba je pri perzijskih damah postranska stvar; marsiktera princezi-nja ne zna niti cikati niti pisati. Ločiti in v drugič poročiti se zamorejo le bogate in vpljivne žene. Služabnice so po veliki večini arabske sužnje. Sužnje kaznujejo ali celo obglavijo, navadno radi malenkostnih pregre-;kov. vičkrat samo radi prestopkov v varstvo jim izročenih otrok; odlične Perzijanke se namreč bore malo brigajo za svoje otroke. Imovina se navadno razdeli enakomerno med sinove, hčere dobe samo polovico deleža kot doto in si morajo iz tega v zakonu preskrbovati obleko in lepo-tieje." — Germanizacija Bosne. Sarajevo se zdi. da leži sredi Germani je, a rodoljubi se ne boje tujinske ga navala. V starem mestu so napiši vsi nemški, vsa gospoda trovori nemško, vsi naseljenci, a teh je tretjina, so germanski. A od teh se ne razlikujejo dosti celo niti sami Hrvatje, Cehi, Poljaki ali Slovenci; hrvaški j?zik se jim zdi preveč prostašk. Na ulici, v uradu in doma so vsi samo Nemci, a ravno tako v raznih društvih in klubih. V Bosni po deželi ima tudi germanizacija prosto pot. BOLMiKS, ki so se zacpljiYO obrnili oa UNIVERSAL KtDICIAL INSTITUTE, se ss-ZhL-v-^-lj-uLjeio. . South Bend, I ud., 10- apji!&. Volecenjeni gospod profesor! let sem trpel vsled tajnih boieznij. zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi zdravniki so me zdravili, izdal sem nebroj denarja za zdravnike i* zdravila, toda vse zastonj. Končno obrnil sem se na ra< zarod in po vpo-tabi samo enega zabojčka po Expressu mi poslanih zdraTil, *-ra ozdrav^lj verujte mi, da vam bodem za to vedno hvaležen. Pa^r Skorja* ~ „ San Jose, California, 3. luBgn 12*JS. Spoštovani gospod doktor 1 Dolgo časa mučilo me je trganje po udih. M mu i zdravniki so nml mojim kroničnim revmatizmom obupali. Našel sem ljubo zdravje & rsU t\ vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno veni kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem. Jakob t'rbas. . Copper CliSf. Ontario, Canada, lilagorodni gospod! ' S svojimi 28. leti pričel so«. izgubljati lase iu Like, ter n t e z >i p n j e lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se U.de vt> v t.-m z;.vodu >« nahajajoči zbor zdravnikov. Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vr.š sli :. -prejme in vam t . kratkim potom naznani, da ne mečete br»-;:;,i>'\- . .> v.'.-« u : d :i;ti'i;l \ 'ste pa ozdravljiv in profesor strokovnjak odd lka, v k er< -.1 spada vaša bolezen, razvidi, morate takoj .s z^ravlj-mj. j : " i. p; . ;;x'jj v.m, [)0 potrebna zdravila. Zavod vam jih b.-.di- p i". , ^ ] v kle. rikoli kraj Zjed i njen i h držav,'Kanade ali M< e. Le ta 1 > l-:l,pre*u vam poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepo ceno, kajti ona vas bodo gotovo ozdravila. Ako nimate sredstev sprejeti priposkma Vam zdr vi;... je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker n.uš zavod ni z v.h! /:i "v R«.«fa ime". Ako ste blizu, pridite osobno, ako &re d: i .* 1 r,;-. ; ; .j v \a>em materinem jeziku, prejeli boste v istem j ziku i odgovor in navodila. Tu vam je naš naslov: UNIVERSAL MEmil STTiTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 1>. dop. in od 2. do T. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popohidne. da neovirano prodira med slovanski živel j, in niti Madjari nimajo ničesar zoper to. Xemscina je služben jezik od gozdarskega urada do najvišjih ffosposk. Vse ie nemško v notranjem prometu, a uradniki govore s Turki bosanski, s Srbi srbski, s Hrvati Ilr-atski. Seveda so vsi ti trije jeziki samo jeden. Slovanka raja, kdaj boš slobodna! Drobnosti. P o fr o r e 1 je naš rojak gospod M. Kump, v La Salle, HI., v petek, din U. febr. po noči. Poslopje je do ta1 i -ror lo. Gospod Komp, njegova so-1 i or i In pri njem stanujoči rojaki so le tr lo /ivljonje oteli. Poleg hiše, po j i ;va in zaluee >0 pogoreli tudi in-^ t rum nti slovenske arodbe. Gospod Koaip je bil le za malo svoto zavarovan. Obžalujemo nesrečo našega rojaka. — Devet let nem. Kakor o osojskem mutcu se pripoveduje sledeči resnični dogodek: V Xagy Idi blizu KoJic na Odrskem se je pred devetimi leti oženil Jurij Gring. Par meseeev po poroki je zalotil svojo ženo v grešnem občevanju z nekim mladeničem. Ze je zgrabil Gring sekiro, da poseka ženo. ko mu roka omahne ter odide iz sobe, ne da bi bil pr. govoril besedo. Vest se ej naglo razširila; sosedje in sorodniki so ga tolažili, toda molčal je ter so bili vsi prepričani, da je postal mutast. In tako je ostal eelili devet let. Nedavno pa je nevarno zbolel, in ko je spozanl, la se mu bliža zadnja ura, je izpre-govoril ženi: "Odpuščam ti! Nisem bil mutast, le govoriti nisem smel."' Co so bile njegove edine besede po •^tih letih; kmalu na to je umrl. Frank Sakserjeva pisarna v Oieve-landu, O., se nahaja ▼ hiši štev. I77fc St. Clair St. Pošilj a d e n a r v staro domovino, prodajajo se paro brodni listki in prejema naročnin«, za dnevnik "Glas Naroda" in to vs^ na mejo odgovornost. Dvanajst ur pod sne/?om. S Koprivnika v Bohinju se poroča: M. Zupan iz Gorjuš je šel 25. januarja s svojo živino po smrekove hlode. Ker je letos pri nas snežilo skozi sedem tednov skoraj vsak dan, padlo je sne-Ra gotovo 3 m. Ta sneg je pokril kupe hlodov v gozdu. Ljudje pa snega ne odmečejo, ko pridejo po ldode, marveč kar cele potegnejo izpod snega. Ko jih veliko vun izvleče j o, obvisi zmrzel sneg v zraku kakor obokan most. Imenovanega dne je šel Martin Zupan po hlode in jih naložil. Ko je bil že gotov, gre še notri, da si jih pripravi za drugi dan. Tu pa ga zadene nesreča. Sneg se poda, pritisne nanj ter ga potlači k tlom. Ker je mož močan, vpre se z jedno roko na tla ter tako drži na hrbtu na pol ledeno plast celili 12 ur, dokler ni bilo ljudi, ki so ga rešili. Vola pa sta čakala ves čas i naloženim vozom na kraju nesreče. Mož je zelo prezebel ter toži o bolečinah v hrbtu. Da bi se vendar ljudje cisto sami ne podajali na take kraje. Brv&tskemal« novice — Pekovski mojstri na Hrvatskem ustanavljajo deželno pekovsko zadrugo. Tozadevni shodi so se vršili v Sisku, Brodu in Osjeku. — Kulomu v hrvatsko akad. podporno društvo poročajo, da so pač našli ukradeno kaseto z 3500 kronami, 500 kron, ki so bile v ročni blagajni pa niso našli. Tat je pustil kaseto, ker .ie ni mogel odpreti. — Na gospodarski akademiji v Križevcih so pričeli dijaki stavkati in nočejo hoditi k predavanjem prof. Kerna. — Ljudsko knjižnico so ustanovili v Bebrini. — Dogodki na Balkanu. — "Fremdenblatt" poroča iz Soluna: Navzočnost civilnih agentov Avstro-Ogrske in Rusije, ktera imata vsak dan večerne pogovore s Hilmi pašo, dovela je do ogledovanja ječe v Jedi-kule po Hilmi paši, na kar je isti takoj zaukazal ieČo deloma izprazniti. V ječi je sedaj zaprtih 1500 osob. kar je na škodo zdravstvenemu stanju in v nasprotju s humaniteto. Hilmi paša je bližnjo bolnišnico dal popra- Zverinska sinova. Posestnik Boluea iz Mute pri Ljutomeru je cbl~kal dne 24. januarja Vrbovčevo g - ilno v Ilrastju v družbi svojega scsc-da. Zvečer sta prišla v gostilno tudi Bolučeva sinova, znana pretepa-ei. Najprej sta se opijanila, potem pa naskočila lastnega očeta, eden z no.:.em, drugi z stolovo nogo. Ker ce .ie pri tem prevrnila svetilka in ugas-nila, posrečilo se je očetu, da se je skril pod mizo. V temi sta sinova naletela na gostilničarja ter ga je jeden z nožem sunil v glavo, da se je takoj zgrudil mrtev. Tudi drugi posestnik je dobil nevarne rane. nico, kjer so vrši zdravniški ogled. Mrtvec je oče sedmerih otrok. Kdaj tse kmetje spametovali, da ne viti za namene ječe in v isto se tekom bodo lazili pod sneg po — smrt! 14 dni prepelje polovico jetnikov. Ta --odredba pa je tu napravila najslabši M r t v,e čeva hranilnična utis, ker je spuhtela nada, da bi se iz-knjižica. V gozdu Maria Trost pri vela obljubljena splošna amnestija, iradcu so nedavno našli truplo ko- kar bo gotovo slabo vpljivalo na raz-•ijaža Viljema Ivantza iz Celja. Se- položenje bolgarskih krogov. — laj so pričeli trditi njegovi sorodni-j Z Dunaja poročajo:' Vedno večje da je Kantz imel pri sebi hranil- skrbi vzbuja razvijanje razmer v Tur-lično knjižico, glasečo se na 1000 K, ■ čiji. Bržkone izbruhne precej v začetni sicer, da jo je imel v škornjih.; ku spomladi vstaja še z večjo silo, kot Ivantza so pokopali v škornjih. Sedaj : lani. Boris Sarafov je namreč prine- ga bodo odkopali in pogledali, akj ima v škornjih 1000 K. Požigalka ? Orožniki so aretirali ženo kočarja Franca H^ovata iz Vue, okraj Kamnik. Dolie jo, da je lalašč podnetila ogenj, ki je vničil nožev skedenj in streho koče. Zgorela ie tudi hranilna knjižica v vrednosti '-00 K. Škode je 1400 K. Okiia delno znamenje. Po loči od 29. do 30. januaraj t. 1. in si-•er med 3. in 4. uro je bilo okradeno znamenje sv. Družine v Kranju. Straha je prestal dozdaj še neznan tat prav veliko, ker stoji znamenje ____ sredi vasi; truda je imel s puščico I tudi dokaj — vspeha pa prav malo; Zopet nesreča 11 a Jelovici.! (Jdnesel je k večjemu — par kronic. Poroča sc: Dne 28. januarja je šel, ., g -podar Filip, posestnik na Njivici, r f b i 1 o je pri sekanju dreves v .s tr mi brati na Jelovico nad Kamno. radgonskem občinskem gozdu mizar-gorico spravljat hlode. Ker pa je le- i ja Temelja, žal nad meter visok sneg na hlodih, j ••<•<•• < so iih kar izpod snega vlekli, da je: Nesreča. Alojzij Pire iz Sred-nn.-tal tunel pod snegom. Dva brata njega Lipovca pri Ajdovcu, sedaj sta naložila in odpeljala, gospodar pa hlapec pri Feliksu Pehaniju v Žu-pa ie s tretjim bratom zlezel pod sne-1 žemberku, je v soboto, 30. jan., ob 9. žir obok in pehal hlode na prosto, uri zvečer padel pod voz, naložen s K r zahrešči težka plast snega nad hrastovim lesom, in sicer na lepi cesti 1 a ter oba pritisne na hlode. K , na Dvoru. Živel je le še malo časa, En--i je nad enim zijala velika raz- ker mu je kolo strlo glavo, ka, skozi ktero je pomolil glavo in — Bogata polževa večer-a. Dva elegantna Parižana sta ne-lavno jedla za stavo polže. Stava je znašala 1000 frankov, ki jih dobi tisti j r ki bo v jedi polžev druzega prekosil.! f lii začela sta jesti z veliko naglico. • |j. Ko sc je prvi gospodov'vstavil kot premagan, je bil drugi pri 243 polžu In še je par navrgel, potem pa spravil tisečik. Bogata slinasta večerja je bila mučna vendar mu ni prav nič škodovala. HOTEL MUCHITZ, FOREST CITY, PA. v precepu čakal rešitve. Prva Koze med delavstvom pri bohinj- PV tako dva brata pa se začudita, kje se dru- ski železnici. V najvišjem zdravstve ga dva toliko časa mudita in je gre-; nem svetu na Dunaju, ki je imel svo- sta nazaj iska^. Oni, ki je imel glavo jo sejo. dne 23. jan. je konstatiral na prostem, je bil še živ, gospodar sekcijski načelnik dr. Kussy, da so pod snegom pa že mrtev. Nesrečneža bile koze zanesene na Primorsko po go prepeljali v kamnogoriško mrtvaš- morju in po suhem po Mucedoncih, ki sel iz inozemstva denarja. Vstaši skušajo s silo in dinamitom vzbuditi strah. Možnost bolgarsko-turške vojske je vedno bolj očita. Kake korake bodo storile velevlasti, ako pride do vojske, še ni gotovo. Turška vlada trdi, da je Boris Sarafov nakupil z na Angleškem nabranim denarjem dinamita, da si napravi bomb za nameravane napade na vladna poslopja v Adrianopelju, na kolodvor orientalske železnice v Carigradu, kakor tudi na neko v tukaj-šnjej luki vkrcano angleško ladijo. Iz Soluna pa poročajo: V turških uradnih krogih prevladuje mnenje, da je vojska z Bolgarijo in Srbijo, ako se ta združi z kneževino, v pri-hodni pomladi neizogibna. Turška vlada ima pripravljenih 250,000 vojakov, ki so razpostavljeni ob meji. Turška vlada nadalje poročfi, da je Sarafov nakupil v Avstriji veliko množino fesov, ki se razdele me: vstaše objednim s turškimi uniformami Bolgarom v evropskih vilajetih, da se bo mislilo, da so napade izvršili turški vojaki. Dalje se poroča, da se izdeluje v Vranji in drugih krajih Srbije dinamit. — Iz perzijskega harema. Angličanka Muriel Baddigton, ki je bila poročena s stričnikom perzijskega šaha in *je ubežala po smrti svojega soproga s pomočjo angleškega poslanika v domovino, ve marsikaj zanimivega povedati iz svojega pet-Jetnega zakona. "Moj sin "Allah Na-srit" — božji dai, — tako pripoveduje Angličanka v nekem listu, "je Kretauje pamikov. V New York so dospeli; Furnesia 17. febr. iz Glasgowa. Dospeti Unftie: Cassel iz Bremena. Lahn iz Genove. Sloterdyck iz Rotterdama. Chemnitz iz Bremena. Cedric iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. La Touraine iz Havre. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Moltke iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Odpljuli so: La Bretagne, 18. febr. v Havre. Odpljuli bodo: Lahn 20. febr. v Genovo. I verni a 20. febr. v Liverpool. Pennsylvania 20 febr. v Hamburg. St. Paul 20. febr. v Southampton. Tvroonland 20. febr. v Antweroen. Statendam 23. febr. v Rotterdam. Cedric 24. febr. v Liverpool. La Touraine 25. febr. v Havre. Princess Irene, 27. febr. v Genovo. Philadelphia 27. febr. v Southampton. Zeeland, 27. febr. v Antwerpen. Patricia 27. febr. v Hamburg. PARNA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, FINE PIJAČE, SMOTKE, LMPOR-TIRANI LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA. MARTIN MUCHITZ, LASTNIK. Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St., Indianapolis, lncl. New Phone: 4449, Tega zdravnika priporočamo na šim rojakom; vsak Slovenec v In dianapolis, Ind., naj se zaupljive nanj obrne. Dr. Herbert razumi tudi slovenski in pcljski. (21mc) Telephone 24S6— 79 Sl Dr. Josip Vilimek, 251 B. 72d St., [New York. Ordinira: od S. do 9. are dop od 1. do 2. are pop od 7. do 8. ure zve? er. Govori slovenski! 4 J- r ijt": XL? y ž4 fC I s C:;->t mi j v nazr.a: i ; slavnemu ob--nstvu v «, '•'.•:! I, ■ k kor tudi ver. /j !. d;žavah, da sem 3tvoril r.cvu ur.-jeni mohn pri ^Triglavu", 17 So. Center Ave., blizu dice, kjer točim pristno uležar % ATLAS" vo, izvrstni whiskey, . ?.;bo 1 vi. a in dišeče cigare, so Zii meai r.a ra^polajjo. Nadalje j; .Takemu v zabavo na razpolago do-3ro urejeno kcglišče in igralna .niza ('pool talile). Ker si hočem pridobiti naklonje-;ost r^; .kov, gledal bodem v prvej rs? "o t ro in sok'dno postrežbo. p v, :joc;i : lovcnec dobrodo&eL Cciono pri. čaai cšj:m rojakom., :a me b:'-o . :ijo /2ekrat poČastib s v o j i m ooLko.ii i 17 So. Cci; cr Av., blizo 19. ul., CHICAGO, ILLINOIS* NAZNANILO. >! .vensko p- dporno društvo it Uojzija !-t. 31. J. S. K. j. t Brad-oekii, Pa., ima svoje redne medečnt ejo vs&ko četrto ned*Tjo v mt-secu. f ivorani Mr. Kečmajerja, Kanxin >ennsylvania. Za tekoče let« bili so izvoljeni sle-®eči uradniki: Ivan Citrm, oredsednikom, 110^ ' herry Alley, liru ldock, Pa.; ilatev.; vikil, podpredsediiikorE.,'. Si>4 Cberr.i liley. Braddoek. Pa.; Jakob Knez 1 .^jiiikom. 11« i Cherry Alle.v, Br.iJ io^k. Pa.; Anton Seller. Box 142, 11 ikom. Linharčt, Pa.; Alojzij 11 or at, bia^ajnikum. Bos 1M. Linh>«rd 'a.; I vun (jerm. zastopnikom Odborniki: Jos. Pere, Ivan Z^om • runk Setina, Jakob Mueek. Zaalavo iosii: Josip Troha. Maršali." Ivsir roha, Ivan Miirtinie in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni društva sv. Alojzija opominjajo la v najkrajšem času poravnajo svoj ioltf, ali pa da ae pismeno obrnejo dt/ L tajnika, da 8f jim podaljša obrok tcer inace jib mera društvo suspen dir« ti. Druitveniki ucitirajte 1 prid dra itral ODBOR • «4 PAZI _ . ________ . v^-;..^ : . _ _,____ - mm se, ako potuješ v staro domovino, kupi tiket za parobrodpri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ili mu jv iz newyor&ke postaje tele-ionirej z Številko 3795 Cortlandt, pa se slovensko zmeniš ž ajink —j Kalol. Jeinola. , . •• - - - . -- • : - Tii si3o"kr. Cilji našega hrepenjenja. Minevali so meseci, in opazil sem, da Olga postaja nemirna, da se večkrat razburja, četudi le za trenutke. Včasih je govorila kak stavek a povsem drugačnim poudarkom kakor v začetku najinega občevanja. Nekaj nežnega in prisrčnega je bilo v njenih besedah, da mi je ob njih srce radosti vztrepetalo. A to je bilo le trenutno. Kakor bi se sama svoje prisrčnosti vstrašila, je že prihodnje besede govorila povsem hladno, kakor bi njene misli plavale nad oblaki, ali pa molile pod večno lučjo pred oltarjem Madoninim____ Tupatam so se njene oči z neko pomladansko toploto potopile v moje; nekaj radostnega, pristno zemskefia in človeškega je trepetalo v njih. Zazdelo se mi je, da Be njena duša dviga iz onih neizmernih, "nedoslednih scloboein, da se ji izliva iz oci, lesketa iz njih ter išče sVoje duše, da ji pove nekako veliko skrivnost. A ko se je moja vsa srečna in blažena približevala njeni, da se združi z njo, da ji razodene svojo lepo skrivnost, — glej, tedaj pa že njene ni bilo nikjer. Oči so ji že spet mirno meir o mene povsem tuje zrle v daljavo, zamišljeno in vse odtrgane od pozemskega, kakor bi kje daleč gledale nebesa odprta in bi ostrmele ob njihovem veličastvu in krasu. Včasih je moja roka iskala njene ter se je nežno do teknila. Olga je v začetku svojo odtegovala ter se ozirala v me vznemirljivo in začudeno. Pozneje jo je kratko pustila v moji, ne da bi se je le za hip tesneje oklenila. Polagoma so prišli trenotki, ko je kakor v hipni razburjenosti nala-hko stisnila mojo. A takoj me je pogledala prestrašeno in vprašujoče, češ, kaj je bilo to? Izvila ce je iz moje. a iz njenih oči mi je zrlo naproti nekaj nežnega in mehkega — kakor bi me njeno srce prosilo odpuščanja. Videl sem, da je v njeni duši zatrepetala nova struna ter se oglasila s tihim glasom. In odmev tega glasu je bilo ni eno drugačno vedenje in njen — nemir. Ta prememba me je osrečevala: sreča, ki sem hrepenel po njej, je določneie vstajala pred menoj prihajal sem bližje cilju svojega hrepenenja. "Iztegnil bom roko, in sreča bo moja. Po čemur sem tako hrepenel, glej, to se bliža..A moje hrepenenje se s tem ni zadovoljilo. V meni so se spet menjavali trenutki, ko je bila moja duša vsa srečna in dobra, ali pa podla in polna nizkih želja. Dva človeka sta bila v meni, in ta sta sedaj zahtevala vsak svoj delež. Eden je bil ves srečen, da se vsaj bliža svojemu lepemu cilju. Radosten je gledal svetlobo, čistost in svetost Olgino in si je dostikrat govoril: "Kako si je nevreden I Ali je ne onečastia, ne omadežuješ, če iztegneš roko ponjej?___Da bi bil kakor ona..." A drugi se je opijanjal že s samo mislijo, da mu prihaja bližje; obenem pa je niti ni mogel pričakati. Ne s tihim hrepenenjem, ampak s strastjo je koprnel po njej: "Da bi bila kmalu moja — vsa moja! Požgem jo s svojim ognjem — izpijem ji dušo..."' Vedel sem, kako podlo je to čovstvo v meni, kako omadežuje Olgo; a bilo je premogodno, da bi ga povsem zatrl. Včasih je vstalo v meni s tako močjo, da sem se vstrašil. "Ta strast lahko še tebe samega požge." Z vsakim dnem se mi je bolj pri bliževala: stopila je pač na nov pot in morala je naprej po njem. A pri tem je vidno trpela. Vedno je bila vznemirjena. Obenem pa je hujšala: nežni njen profil postajal je daljši in ostrejši, prozorna lica še prozornejŠa, fine poteze ob majhnih uatecih so se irtaJe globlje in bolestnejše. Z menoj ni več ostajala sama, ne v sobi ne na sprehodih — kakor bi se me bala. Dostikrat se je izogibala tudi mojemu pogledu. Opazil sem tudi, da je dalje ostajala v cerkvi. Vedel sem, da me ljubi, in da trpi zavoljo mene. In ker sem bil egoist, kakor vsak človek, me je njeno trpljenje navdajalo z nekako slastjo: laskalo mi je, da trpi zaradi mene.... Njena ljubezen je mojo še povečala. Že od nekedaj sem vedel, da v mojem srcu spi skritih stotero čudežnih virov, ki čakajo, da pride kdo tre jih otvori z ljubečo roko, da vsa ljubezen, ki jih polni, prodre na dan kakor mogočen veletok. In prišla je Olga in otvorila one studence... Čudovite čase sem preživel v tem jednem poletju, blažene hipe in hipe polne grenkosti in bolesti. Olga me je ljubila, a ljubila s svojo ljubeznijo. Nikdar ni vzplamtela v vroči ljubezni. V njenih očeh se nikoli ni vžgal ogenj, hrepeneča strast; pač pa je večkrat sevalo iz njih nekai kakor nerešena vprašanja in težki dvomi. Isto je bilo z njenimi besedami nikdar niso prekipevale v sreči in vznesenosti, pač pa so dostikrat trepetale v komaj čutni, s silo prikriti boli. To me je mučilo in morilo. Vse bi storil, če bi jo mogel osrečiti. Vstal bi, mogočno dvignil roko ter nebo oropal njegovih zvezd in jih položil ljubici v naročje, da se poigra z njimi kakor otrok, da se ji ^zradoste za-naiitfonfl oči, da se ji mehks uateca nasmehi j a jov iskrenem blaženstvu in v brezskrbni sreči in ne v oni jesenski in hladni otožnosti, ki je vedno sevala iz njenega smehljaja. A ničesar nisem mogel za njo storiti. In sence njene dušne otožnosti so padale tudi na mojo dušo in na moje misli. Spominjam se trenotkov, ko sem posedal ob njej ter držal njeno mehko roko, ki mi jo je nevede in kakor v polsnu prepustila voljno in brez odpora: ves sem se pogreznil v občudovanje njene nežne, skoro prenežne krasote, njenih čudežnih očij. Čimda-lje sem jo gledal, tem višje so naraščali valovi moje ljubezni: duša mi je trepetala kakor struna, ki mora vsak hip počiti— Hipoma pa je v očeh Olginih zablestelo nekaj tujega: kakor bi mi pogledala v dušo in se zbala. Zadrhtela je, mi naglo odtegnila roko ter vstala. Vztrepetal sem i jaz. Zavzet, skoro prestrašen sem jo gledal: bilo mi je, kakor bi mi z neusmiljeno roko udarila po struni moje duše ter jo pretrgala. Zazvenela je z obupnim zvokom; srce mi je kriknilo od groze in bolesti — a ona vsega tega ni videla, ne slišala, ne umevala. Vse to ji je hipoma postalo spet tuje; tuj sem ji bil jaz, tuje moje hrepenenje, tuja moja ljubezen in moja bol. Oddaljila se je. odplavala mi iz bližine — bila ie spet bitje iz druzega sveta: mirna, hladna, kakor me ne bi nikdar ljubila — Le njeno lice je kazalo sledove njene ljubezni in njenih bojev in njenega trpljenja: bilo je bledo, prozorno, dostikrat utrujeno. Po noči je gotovo dosti prebdela, mnogo premolila.... Njena pobožnost se ob novih čutih ni ohladila, ne zmanjšala. A včasih se ini je zazdelo, da se tudi v njene molitve vsiljuje nemir, v njeno vdanost in zaupanje v Boga dvomi. "Ali Vi kaj molite, gospod Potoc-.iik?" — me je vprašala nekoč. "Molim. — In Vi — ali molite tudi kaj zame?" "Vsak dan" — je priznala po kratkem molku in tiho, kakor bi mi zaupala kako skrivnost. "Angelj božji — kako Vas naj za-lvalim!" "Za kaj?" "Ker me Vaša molitev osrečuje in ni bo v blagoslov: Vas Bog mora islišati." Vznemirila se je. "Kako govorite?" — Umolknila je in se zamislila. Oči «o se ji orosile; zazdelo se mi je, da ■j težavo zadržuje jok. — (Dalje prihodnjič.) KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo solnove kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo -" Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza, $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, SOe. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct- Druge knjige: Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov, brožirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct. Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. Narodne pripovedke I. in H. zvezek po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 «t- — Trkanje s kozarci. Na-rivanje s kozarci je že z davnih časov prenesena šega. V prejšnjih Časih '^o so imeli ljudje še močne vrče, je bilo tako trkanje pač imenitno in prav nič nevarno, kaj druzega pa j lanes, ko stoji ves svet na sleparstvu m se kozarci iz stekla prav hitro po-tolčeio. Pri trkanju s kozarci se prav rado pripeti, da se odtolče rob, ali da se narede razpoke, iz kterih se obdrobi steklo. Ako taki drobci stekla padejo v vino, kar se prav lahko zgo-li, tedaj je tudi lahko mogoče, da jih človek popije. Nasledki tega pa znajo biti zelo resni. Tudi se lahko pripeti, da si človek rani ustnice ob odroblje ni rob kozarca. Zaradi tega bi se ta običaj prav lahko pustil in nadomestil z jednostavnim dviganjem kozarca in vzklikom: "Na zdravje!" pri čemur si nikdo ne obreče niti neugri zne na jezik, ako meni odkritosrčno. Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši le k zoper REUM ATIZEJI, P0E0ST1TIC0, PODAGUO itd. In razne renmatiČne neprilike. SAnOr 25ct. in SOct. v vseh lekarnah ali pri P. Al Richter & Co. 21S Pear! Street, New York. f Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 ci Princ Evgenij 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 et. Poslednji Mokikanec 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Ciganova osveta 20 et. Cvetina borogr. 30 ct-Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. " Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Mirko Poštenjakovič 20 et. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 et. Beneška vedeževalka 20 ct. Gočevski kaketizem 15 et. Stoletna pratika 60 ct. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov. $6.50. Zemljevid celega sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Opomba: Ne naročajte v prejšnjih listih objavljene knjige, ker so pošle, ker z istimi začasno ne moremo po-streči. RABI telefon kadar dospež na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Compapie Generale Transattantiqua. Francoska parobrodna družba pBŽafias^! 'js^žm** . PRATIKO za leto 1904 je pri nas dobiti in siceT po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p-atiko. "GLAS NAHODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St Clair St., Cleveland. O. "GLAS NARODA" prodaja po 1 eent Številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Chas. Derganc. 215 N. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustarsič. 1208 N. Centre St.. Joliet. HL Frank Gabrenja. 619 Power St.. Johnstown, Pa. Ake zeli kdo rojakov list prodajati, »aj mm o«lasi pri uprnwiitw. Slovensko-Amerikanski ...K OLEDA R... za leto 1004 prodajajo sledeči rojaki: J. Zobec, Bos 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street. Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested tJutte, Colo. Math. Kumn, 1001 Main Street, La Salle. HI. Fr. Keržišnik, Kock Springs Wyo. Math. Grahek, 430 7th St., Can. met, Mich. Fr. Gabrenja, 519 Power-St., Johnstown, Pa. John Govžev Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Rubbv St.. Pittsburg, Pa. M. J. Kraker, Anaconda. Mont Leopold Krushitz. Frontensc, Kans. DIREKTNA CRTA 00 HAYRE-PARIS-SVICQ-INWSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO i ,,L» Lorraine", a» vijaka._______________________is.ooo ton, 25.000 konjlklh matt. i,La SaToie", „ „ ,, ___-..............ta.ooo „ 35.000 „ „ ■ La T0u.r2.ine*,, „ „ ................. to.000 ,, 12.00c ,, K i.L'Aquitaine", „ „ „ ..................................lo.ooo ,, 16.000 „ n p,La Bretagne",................................................8.000 9.000 ,, ,, ,,La. Champagne",......................................8.000 , 0.000 ,, n ,,La tiascogne",.........................................................E.occ ,, 9.000 ,, >■ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkib ob ?<*. ari dopoludne. Parniki odpljujejo l« priitaniifia itr 42 North Riv^r, ob Morton Btreat: 'ta Touraine 25. feb. 1904. La Gascogne 31, marca 1904. La Champagne 3. marca 1904. *La Touraine apr. 1904. *L& Lorraine 10. marca 1904. *L*» Lorreine H- apr- 1904. La Bretagne 17. marca 1904, La Bretagne 21. apr. 1904. *La Savoie 24. marca 3904. *La Savoie 23. apr. 1904. Parniki l zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. fil«T»s ijeieij*: %l BFOADWAV, NEW V0RK. Holland-America Line (KOLLAN D-A^T UIS KA f RTA ) vozi kral;evo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Bouiogne-sur-Mer. 115 7th St.. Calu-j Mihael Klobučar, met, Mich. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St.. Joliet, 111. John Rusa, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo. Colo. L Sustarsič, 1208 N. Center St.. Joliet, m. paruik z dvojnim vijakom, 12,500 Jon. parni k z dvojnim vijakom, 12,500 ton. j POTSDAM, parnik z dvojnim vija kon<, 12,500 ton. NQ0RDAM, I \RYHDAM STAT EN DA M, parni fe z dvojnim vijakom, 10,500 to a, ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 83«K) ton. - :fLV-Ne njM- v ti H» Columi i 15,£20 Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia Records. - Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebrj objavljenih listinalu Parobrodna črta ima syoje pisarne v mestil : DUNAJ, I. Kolov/rat ring io.|INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, Št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Iz KOT P a r 11 i k i odpljujejo: EEDAMA vsa k četrtek in iz XF.W TORKA ^ -j---■ —ob vsako sredo uri zjutra.i. ---- Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznaraenjeni glasbeuiin pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev Si komad; $10 ducat. BLACK SUPER-HARDE .3 COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 če: komad; $3 ducat. Povsem novi proces. Muogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder. COLUMBIA PHONOGRAPH CO., International manufacturing Company Box 348. New York City, N. Y- Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim i a ostalim slovEnsfcim druitvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega ieleza (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Sea 1 Press), gumas'ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, -ar (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS •(varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo brili in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljab od $2.00 dalje. Grafofoni, fonografi, amateur-fetografični aparati, cam ere itd, — Bogata zaloga godbenib inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. HOLLAND-AMERICA LINE, Broadway, NEW YOKK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. ig m m (I'rofi« ST AM LL\E i'-. skji parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") pjs eduje redno vežnjo s poštnimi parniki msd [New Yorkom in Antwerpenom, * * * * * * * * * *• * * Philadelphia in Antwerpenom, Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, p. 0. boj 948, new t0bk city, n. t. - • ! : •. L , Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki; VADERLAND dva v'jaka 11S99 ton. IEELANB............ 11905 ton. KR00NLAN0.......... 12760 ton. FINNLAND............127G0 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. ' Pot čez Antverpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ah v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje. Hrvatsko, Dalmacijo m aruge dele Avstrije. ' i , \Z NI5W Y9R,KA odpWejo parniki vsako soboto ob 10 nri dopoludne od pomola štov. 74 ob vznožju Fulton Street — Iz PHIL A DELPHIJE vsako drugo bredo od pomola ob vznožju Washington St! Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov ss je obrniti na: * Office, 23 Broadway, New York City. Cor. Dearborn ^ Washrngton Sts., CHICAGO. - Cor. Jrd & Pine Sta, ST. LOUIS.Sv/ Montgomery St., SAN FEANCISCO - - ali aa ajeoe sweopnifce, ' I POZOR ROJAKI 1 Bratom Slovencem in Hrvatom uaznanim, da sem o tvoril na 285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio, tretja hiša. od vogla St. Clair St., pri Germani« Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom "GOSTILNA PRI NOTRANJCU", kjer imam ranm raznovrstnih izbor-oih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago prostorno prenočišče za rojake potujoče po Ameriki ali novodoŽle is Evrope. Postrežba vsestransko solidna in točna. Za obilen obisk se priporoča John Meden, I** Wfflsco At*. C&evoiasd. O.