ffîÊm
<p- ■
42. Številka.
pntvti&M&anam
Du© 14. oktobra 1920.
IL leto.
trska
Glasilo obmejnih Sl®wencewra
Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška c. Upravni siv o v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) K 1*50.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Glasovali j e lia Moroske
Maribor, 13. oktobra.
Poročilo iz Liubljane: S k niti ni j (štetje glasov) sicer še ni končan, a prve točne vesti iz pisarn, kjer štejejo okrajne komisije glasove, kažejo, da so nemške sleparije in nasilnosti uspele. Nemška Avstrija je dobila pri glasovanju večino glasov.
Se eno: Danajski listi poročajo, da je dobila IAvstrija od 60 do 70% glasov. To poročilo je preti -rano. Gotovo pa je, da mi nismo dobili 50%. iStaš uspeh se ceni na 45%. V četrtek bo najbrž štetje glasov zaključeno in objavljen uraden izid glasovanja . Pred zaključkom se ne more govoriti z gotovostjo o razmerju glasov.
Iz Gradca. Gradec se je že v ponedeljek zmagoslavno okinčal z zastavami. Tudi obmejno mesto Radgona je v zastavah. (Seve, et tu, Brutus.)
Koroško vprašanje je stopilo v vsej svoji trdoti jpred nas. Plebiscit je izvršen. Težka je bila misel , ¡da imamo ravno ,na Koroškem glasovanje. Težka lani ob podpisu mirovne pogodbe, še težja neposredno pred plebiscitom. Dobro da nas je Bog obdaril s precejšnjo mero pristnega slovenskega optimizma. Ali ;je res dobro? Bili smo do zadnjega trenutka prepri -¡gani, da mora zmagati pravica. Zaupanje v pravic -nost usode je lepa čednost, toda o božjih mlinih je znano, da meljejo počasi. Tako se tudi pravičnost u-.veljavlja v zgodovini narodov in ljudstev zelo poča -sr, a vendar stalno. Za rešitev' Koroške je bilo od -merjeno izdaleč premalo časa.. Cas celi rane in čas je zaveznik vojskovodij. Mi tega zavezništva nismo mogli izrabiti. To je slaba tolažba po priznanju, da
je Slovenska Koroška izgubljena, ali izpraševanje vesti bo spravilo na dan tudi precejšnjo kopo debelih napak in pogreškov. Toda — naj zvonimo po toči? Slovenska Koroška danes in nikdar več! Črnogled -nost ne pristoja stari slovenski korajži. Mnogo tež -kih dni je doživel naš narod, odkar živi na tej zem -lji, ki je že davno zaslužila, da postane svobodna. Ne moremo si misliti, da se je Usoda zaklela proti nam in da nas trga, kakor grška boginja nebogljeno deeo, pitajoč z nami požrešne zveri. Najprej Primorje, Goriško in Istra, za tem pa Korotan in na to —, Ali se še ne bomo strnili tesno kot nikdar doslej, da preštejemo osirotele vrsto?
Hudo je, če te izda človek, ki te je srečal na cesti Hujše je, ako te izroči bedi in sramoti znanec ah prijatelj, kateremu si gledal odkrito v oči. A naj4; hujše je, ako te izda, zataji in prekolne lastni brat, s katerim prižigaš v srcu spomin na mater.
Ce nas je kdo izdal na Koroškem, so to bili tisti ljudje, katerim je materinski jezik ista sladka govorica, kakor nam drugim. Ce nos je kdo zatajil, st» to bili koroški nemčurji, ki jih veže z nami ista po-vcstnica ubogega proletarskega slovenskega naroda, čigar samostojnost je ugasnila ravno ha koroški zemlji, pri Gospi sveti.
Toda kar je zagrešila stoletna preteklost, tega ne more z eno potezo izbrisati delo — negotovo, preslabo, površno delo — enega leta.
Nemci triumñrajo. Koroška zemlja se trese pod njihovim satanskim plesom. Naši ljudje, naši kreme -niti značaji, krčijo pesti, boječ se pogledati resnici v obraz. To je 10. oktober, drugega leta po Osvoboje -n,iu L
Kako sefi© vršilo pl*sov»nie?
Za glasovališča so bili določeni primerni pro -stori v vsaki občini. Posebna glasovalna komisija je prevzela vodstvo plebiscita v določenih prostorih. Že par dni pred glasovanjem se je opažala v plebiscit -nem ozemlju velika vznemirjenost. Ljudje so nestrp -no čakali odločilne nedelje. Iz Celovca so prihajale ¡cele čete oboroženih nemških Volksverovcev. Slovensko prebivalstvo je čutilo potrebo, da naši fantje varujejo njegove domove in prekrižajo nemške račune, .Ha bi se s požigom in poboji uresničili celovški načrti.
/ Radi tega je prispelo zadnje dni na Koroško mnogo slovenskih fantov in mož. Sokoli in Orli so pokazali svojo discipliniranost. Iz Hrvatske so prispeli razni avtomobilisti. Nemški pritepenci so občutili, da s poboji ne bo nič- Zbali so se slovenske pesti. V soboto so ozemlje zaprli; na prehodih so nadzirali antantni častniki. V noči od sobote na nedeljo je redkofeedo spal. Vsi so se pripravljali na pot v glasovališče. Iz oddaljenih hribovskih krajev so se odpravili že zgodaj, takoj po polnočni uri. Ob sedmih, ko še je gla -sovanje pričelo, je bilo zbranih že precej glasoval -cev. Glasovanje se je vršilo naglo. Glasovalec je dokazal, da je vpisan v imenik in se s kuvertom, ki mu ga je dal predsednik, podal v poseben skrit prostor. Tam je kuvert odprl, raztrgal zeleno ali belo glasovnico in nato obe vtaknil nazaj ter kuvert vrnil. Med narodno zavednimi Slovenci je vladalo naj-lepše razpoloženje. Mnogi so vriskali in peli, prepričani, da je napočil dan, kp bo koroški Slovenec za vedno raztrgal nemške okove, Nudilo se je nekaj ganljivih prizorov. Bolnike so prinesli na nosilnicah, samo da so lahko oddali svoj glas za Jugoslavijo. Udeležba je bila v vseh občinah nepričakovano velika . Do večjih' izgredom ni nikjer prišlo; popoldne je glasovalo malo strank, ker so večjidel odglasovali do -poldan. Ob 6. uri se je glasovališče zaprlo. Antantni Častniki so glasovnice pobrali in jih odnesli v Borovlje in v Velikovec, kjer jih je posebna komisija štela. Štetje je trajalo do danes.
Prve vesti so bile zelo ugodne za nas. Listi so priredili posebne izdaje in občinstvo se je kar trgalo za nje. V nedeljo je vladalo v Mariboru veliko veselje- Iz Koroške so prihajali vsako uro radostni br-
zojavi in telefonske vesti. Korošci so bili vse do torku čvrsto uverjeni, da je zmaga na jugoslovanski strani. Izkazalo se je, da podatki naših zaupnikov niso bili točni. Prišli so na sled velikim sleparijam; Nemci so s pomočjo Italijanov izreklamirali po krivici mnogo naših ljudi in dali glasovalno pravico svojim pristašem, ki so se pritepli od raznih strani. Italijansko rovarenje1 proti nam je postalo vsem zoprno. Francozi in deloma Angleži so postopali pravilno . Nemška in italijanska sleparstva so imela uspeh — čim delj so šteli glasove, tem jasnejša je postajala zmaga Avstrijcev.
V Ljubljani so spontano izbruhnile velike 'de -monstracije. Mir in red se ni kalil. V Mariboru pa je prišlo v sredo zvečer do ostrih izgredov proti Nem -cem, katerim je izid koroškega glasovanja vzbudil že pokopane nade.
Nemško d i v j a š t v o.
Volksverovci so hoteli pokazati, da so ši v sve-sti zmage. V Velikovcu so napadli tamošnji Narodni dom. Na, več mestih je prišlo do spopada med našimi domačimi stražami in med nemškimi iolpanii. Tu-intam so že poskušali s požigi pri narodno-zavednih Slovencih. , Izgleda. da se hoče koroško nemeurstvo maščevati nad vsemi, ki niso padli z njim v spone ja-nfčarstva in hlapčevstva. Jz Koroške so prišli včeraj obupni klici, naj naša država vendar ne pusti ko-roških Slovencev na milost in nemilost razdivjanim tolpam, ki so preplavile plebiscitno ozemlje. V mini -sirskem svetu so pretresali to vprašanje; če je padlo kako zrno, ni znano. Pretresanje je slaba pomoč v sTi.
Stele» voialfve zasedlo cono A.
I; Ljubljane emčaia, <a is naše vojaštva zasedlo cono A, da napravi red in mir in zaštitl ogrožsne koroška Slovence.
I Pred pogajanji z Italijo.
Znano je, da je Italtja povabila Jugoslavijo k pogajanjem radi rešitve jadranskega vprašanja. Jadranski problem je dovolj popularen med našim ljudstvom. Vsak Jugosloven ve, da si Italija prisvaja zemljo, ki je po božji in človeški pravici jugosloyanska. To svojo zahtevo, ki jo je podprla z vojaško zasedbo zahteyanih krajev, upira na tajno pogodbo, ki se je sklenila .med Italijo in antanto in na podlagi katere Ji Italija stopila v svetovno vojno. Ta pogodba, ki je znana pod nazivom londonski) pakt, določa meje, ki jih dobi Italija nasproti Avstro-Ogrski, če antanta izbojuje zmago. Ker pa so diplomatje leta 1915 še računali na obstoj stare monarhije, se je Italija odrekla Reki in Kvarnerju. Ta svoj korak je obžalovala takoj po zlomu avstrijske monarhije. Čutila je, da ima Jugoslavija nesporno pravico do Reke in da bodo morali zavezniki to pravico priznati, četudi se bodo vestno držali londonskega sporazuma, Nekaj časa so bili na Reki inedzavezniški, torej tudi jugoslovanski voiaški oddelki. Italija je upala, da se tudi reško v-prašanje reši nji v prid. Vsled močnega vpliva ameriških Združenih držav pa je izgledalo, da bo zrna-gala vsaj tu pravičnost. Wilson je na mirovni konferenci določil črto, ki naj obvelja kot meja med Jugoslavijo in Italijo. Diplomatski boji so se nadaljevali.) Med tem pa, je na Reki zavladal znani italijanski pisatelj d’Annunzio. Spočetka! se je opažalo, da bo mirovna konferenca nastopila proti temu pustolovstvu , toda kmalu se je vznemirjenje poleglo., d’Annunzio je ostal, na Reki, Čez morje pa se je vračal v Washing-ion — razočarani Wilson. Na ta način je postalo reško vprašanje glavni vozel jadranskega problema. Ce ta vozel razvozljaš, bodo tudi drugi popustili. Lon -donska pogodba je za velesile stvar časti in prava . ¡Velesile so se obvezale in dokler velja na svetu pravica, da lahko velike države barantajo s tujimi de -žeiami in prebivalstvom, kakor z mrtvim blagom, do tistega časa morajo velesile svojo besedo držati. Ni preostalo tedaj drugega, kakor sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Toda poskusi za tak sporazum so se vedno izjalovili. Obtičali so na vprašanju Reke. Ni šlo toliko za mesto Reko, kolikor za idejo o Reki, O-kupacija Reke je bil navaden rop, Reki se je Italija sama odpovedala, ko je zahtevala za sebe Trst in Goriško.
Mi Jugoslovani in zlasti' še Slovenci imamo to lastnost, da radi vidimo svet v lepih barvah. Vse do zadnjega časa je pri nas izgledalo, da bodo Italijani nekega lepega dne pobrali šila in kopita ter zapustili zasedeno ozemlje. Bili smo splošno preverjeni, da d’ Annunzijeva komedija ni resna. A že od novembra!. 1918 je bil položaj, skoraj brezupen. Italijansko geslo „C’i siamo e c’i r^steromo“ (tukaj smo in tu ostane-mo) je pomenilo več nego vse naše zdravice Wilso -nu. Preveč smo se slepili z lepimi političnimi teorijami, ki bi pomenile čudež v zgodovini človeštva, če bi | obveljale že izza te vojne. Mi vedno zahtevamo čudeže in ako nismo uslišani, izgubimo vero v pravico.. Mnogo jih je med nami, ki bi hoteli, da že jutri za -vladajo boljševiki po vsi Evropi. Iz zmede, ki bi nastala, bi se porodila naša popolna svoboda kakor boginja Palada iz morskih pen. Toda ta up je skrajno škodljivo slepilo. Že zdaj polagajo Italijani velike'nape na zmago komunistov v Jugoslaviji. Ce računamo z boljševizmom, ne moremo govoriti o narodnostnem vprašanju, razen v slučaju, ako se preobrat pojavi samo pri narodnem nasprotniku, kakor kalkulirajo Italijani. Rešitev ne bo prišla od zunaj, temveč iz nas samih. Odvisna je od tega, kako se bodo ustalile pri nas politične in socialne razmere.
Siaša javnost zre z nezaupanjem v bližajoča se pogajanja z Italijo. Na italijanski strani se priprav -ljajo še 'drznejše zahteve. Italija hoče imeti gorenjski trikot s karavansko železnico. iVe sicer, da bo naletela na odpor Jugoslovanov, toda nji je popolnoma -prav, če pogajanja obtiče na mrtvi točki.
In mi? Mi zahtevamo najmanj, kar smemo po pravici zahtevati. To je prva WilsonOva črta. Toda ta zahteva je prazen zvok, če vsa naša javnost ne I prisili Italije k spoznanju, da so goljuiivi italijanski
Stran 2.
..»-m--»v*'™^***—™™***™'" ■miiiii»»»——
upi na oslabitev naše države. Volitve za ustavotvor -»o skupščino bodo za italijanske meje tistega pomena., kakor plebiscit za severozahodno mejd proti Avstriji. Ali bomo tudi tu postavili svojo svobodo na tehtnico ? Italija se mora prepričati, da so množice «ašega ljudstva že premagale psihozo podjarmljeno -sti, da je izginil ves strah pred nedavnimi zatiralci, in da ima naš narod vero in zaupanje v lastno moč. Ce ne moremo dvigniti orožja in na bojnem polju doseči sporazuma, nam preostane samo ta korak, da budimo Italije iz njene slepe vere. Ta vera ji kali o-ko in otežkoea spoznanje. Naša naloga je, da se o -g.bljemo nepotrebne nervoznosti, opustimo pa misel v politične čudeže, ki bi naj končali naš spor z Italijo. Nemogoče je, da bi živela Italija še dolgo v tem duševnem položaju. Svojo goljufijo mora priznati prej, nego bomo mi z našimi četami prekoračili njene nove «aeja.
Bodimo državotvorni.
Malo, je stvari, ki bi o njih imeli ljudje tako različne in povrh tega še nejasne pojme, kakor jih imajo o državi. Enim je država birič, ki pobira davke, drugim pa žandar, ki lovi po vasi tatove in pretepače. Revnejšim slojem je mora, ki jim čepi na hrbtu in spremlja vsak grižljaj borega vsakdanjega kruha; bogatejšim pa je kakor tisti pravljični bik, ki s svojo čudovito močjo brani pristop sovražnikom hiše, Ima pa povrh tega. zlate rogove. Prav posebno še v današnjih časih ni nikdo zadovoljen z državo. Vse godrnja, psuje in zabavlja. A vendar je danes država potrebna, bolj kot kedaj poprej. Ravno v tem godrnjanju in nezadovoljstvu se kaže, da ljudstvo hoče nekaj boljšega, kakor je to, kar ima krog sebe. Vojna ga je naučila čutiti socialno, razgalila pa mu je pred, očmi vso bedo in zlo današnje družbe. S tem , da hrepeni po boljšem, protestira proti sedanjim razdrtim razmeram in zahteva red, podrejenost skupnim ialeresom. Kdo bo napravil ta red? Brez dvoma država. Toda že naprej se jih „sto oglasi“, rekoč: Državi pe zaupamo. Odklanjamo jo!
To je dokaz, kako nejasne pojme imajo ljudje o državi. Deloma imajo prav oni, ki trde, da je današnja država samo nasilje enega sloja nad drugimi in da je že neštetokrat ogoljufala tiste, ki so ji zaupali. Toda krivda ne bo nikakor na državi kot taki, ker država ni stvar, ki bi se dala tipati, ni gmotno telo, a.npttk krivda je v pomanjkanju državotvorne zavesti pri državljanih. Malo jih je, ki se zavedajo, da oni osebno tvorbo državo in da je v dfižavi toliko reda, kolikor ga je med državljani. Ravno to, da velika večina ljudi smatra državo za nekaj, kar ni v ljudeh, kar plava po zraku, ravno to je vzrok, da je bilo nekolikim ljudem ali pa enemu sloju mogoče neomejeno zavladati nad drugimi. Cim bolj je v ljudeh vsled splošnega kulturnega napredka rastlo spoznanje o bistvu državo, tem težje je bilo onim brihtnejšim gospodovati v državi. Vedno bolj so popuščali vajeti , vedno bolj so se krčile njihove pravice. Tako je prišlo do ustave, do splošne in enake volilne pravice , do parlamentarizma. Toda vse to še ni dovolj; da -našnja država še iz daleč ne odgovarja svoji nalogi. Krivda pa zopet ni na državi, temveč na državljanih. Bolj ko so državljani državotvorni, tem popolnejša je država. Država je tedaj nekaj stalnega (konstantnega), spreminjajo se pa državljani. Tam, kjer državljani skoraj nič ne uplivajb na vladno moč, kakor n. pr. v Abesiniji, je država še danes tisto, kar je bila v Evropi pred tisoč leti. Vlada samovolja kralja in njegove klike. Od te stopnje pa jih imamo lepo vrsto navzgor, toda viška ni dosegla nobena država na svetu in je verjetno, da ga ne bo. Vidimo namreč, da se posamezni narodi prej izčrpajo in vsled kulture omehkužijo ter padejo v takozvano dekadenco, radi katere trpi državotvornost in država gre nazaj . Komunistični nauk hoče najti zdravilo temu in se trudi, da ustvari nov tip države. Da bo sodobno socialno gibanje temeljito preosnovalo in znova prekvasilo družabne razmere, o tem ni dvoma, toda nove države ne bo moglo ustvariti brez državotvornosti posa -snežnih državljanov. Prvi začetki v Rusiji so jasen dokaz. Sedanja sovjetska država stoji pravzaprav mnogo nižje, kakor n. pr. katerakoli evropska država Par ljudi vsiljuje svojo voljo milijonom drugih. Ker to ni šlo zlepa, je moralo iti zgrda. Tako so nasprotniki vojaštva ustvarili najhujši militaristični sistem, kar jih imamo v naši dobi. Le z njegovo pomočjo vzdržujejo oblast nad državljani. To nikakor ne oigovar j a višjemu stanju države, ali na ta način so nastale države privilegirancev, države, kjer so vla -dali posamezniki in si lastili vso oblast nad ubogim ljudstvom, To stanje je v ostalih evropskih državah že zdavnaj premagano. Vzrok je v popolnem pomanjkanju državotvorne zavesti v ruskem ljudstvu. Izključeno je, da bi se tam razvil drug tip države, ne rečemo pa, da bi se ne razvil drugi socialni red.
To je par splošnih načel. Iz njih lahko posnemamo, da ni država nič drugega, kakor neka skupna volja, ki ustvarja iz posameznikov celoto. Najiz -razitejši ud te skupne volje pa je zakon. Brez zako -nov je država nemogoča. Zakoni pa imajo dvojno lastnost: ali zahtevajo od mene neko osebno žrtev v prid celote, ali pa dajejo meni gotovo korist, ki jo imam od te ga, ker sem podrejen celoti. Radi tega vidimo, da imajo tiste države, ki po državotvorni zavesti svojih državljanov stoje višje, boljše in pravičnejše zakone. Pravičnost in svobodoljubnost vladarjev in vlad je ¡.razna pena, dokler ni v državljanih dovolj državotvorne zavesti, pa naj bo država kapitalistična ali bcljševiška! Modri in pravični, zakoni nastajajo samo
tam, kjer .so-državljani prešinjeni z državotvorno za- j vestjo.
Bodimo tudi mi državotvorni. Smešno je, kako I se pri nas zabavlja čez državo. Krivda je na tem, f ker nimamo dovolj državotvorne zavesti, ker nam še t manjkajo jasni pojmi o državi. V veliki meri je temu | kriva preteklost. V Srbiji je bila državotvorna zavest j najbolj živa. Vsako pokolenje je sveto čuvalo spomin f na staro srbsko državo. Občudovanja vredna je trez- j nost, s katero je Črni Jurij ustvaril prve temelje se- I danji jugoslovanski državi.. Bil je ustanovitelj nove f države, nastale na razvalinah turškega despotizma , | in vendar je že naslednja leta podaril narodu usta - I vo, kolikor je največ bila v takratnih razdrapanih [ razmerah mogoča. Ta državotvorna zavest srbskega j dela našega naroda se je najlepše pokazala v letih | 1912—1918, ko je srbski državljan žrtvoval državi | skoraj vse, kar je imel. Navzlic temu pa ni med Sr- f bi toliko nejevolje nad državo, kakor pri nas. Mi I i namreč nismo imeli niti spominov na lastno državo , f ! niti interesov na takratni avstro-ogrski monarhiji. 1 Nam je država bila, mačeha, ki je dajala drugim z I maslom pomazani kruh, nam pa trd ovseni hleb. Na- | vajeni smo gledati v državi sovražnika.
Bodimo v novi narodni državi državotvorni! -f-Država ne bo sama' po sebi postala boljša, pvavič -nejša itd., če se ji bomo s svojim brezplodnim godrnjanjem odtujevali. Iznebimo se vendar misli, da je | država eno in državljani drugo. Ce bomo državo is- | kali izven sebe, jo bodo imeli še dalje v rokah izko- | riščevalci in nasprotniki ljudstva.
Naša Jugoslavija ima poleg zunanjih sovražni- | > lov in njihovih zaupnikov v naši državi dve vrsti | ! notranjih nasprotnikov. Eni gledajo v državi strašilo, j , o teh smo' se pravkar pomenkovali. Nevarni so pa tu-, di tisti, ki gledajo v državi — malika. Države ne sme- j i mo ne omalovaževati ne precenjevati. V nji ne sme - ! ! mo videti slamnatega moža, ki se postavi za vrabce j j v proso, ne lesenega malika, pred katerim bi pokle- j ; kali in ga v strahu oboževali. Biti državotvoren Ju - ¡j
■	goslovan pomeni, videti v jugoslovanski državi sku - j I pno voljo po dolgih zgdovinskih dobah ujedinjenega j { naroda, da to ujedinjenje ohranimo in v okvirju dr- j f žavne misli ustvarimo novo socialno, politično, kul - j ? turno in gospodarsko življenje vseh Jugoslovanov . jj | Kako naj ustvarimo, to ni več stvar državotvornosti, j 1 marveč vprašanje političnega naziranja. Treba pa je,
j aa smo ne le državotvorni Jugoslovani, temveč tudi \ državotvorni ljudje, ljudje, ki streme za napredkom, t izpopolnitvijo in kar najširšim razvojem lastne drža-| ve in katerih cilj je država nad državami: človeštvo.
j politični pregled.
jj	Jugoslavija.
O položaju na Koroškem poročamo v uvod- : l nem članku Koliko bo izguba Koroške vplivala na | nadaljni potek naših obmejnih sporov, se v tem tre -| nutku ne more reči. Se pred začetkom pogajanj zah-j teva italijanska javnost nov del naše zemlje .
I V neki meri je to odmev koroških dogodkov. Sicer so
■	Italijani, že delj časa naglašali, da imajo pravico do § Karavanske železnice, če Jugoslavija ne zmaga pri i koroškem glasovanju. Ako bi Italijani prodrli s svoji jo zahtevo, bi izgubila Jugoslavija še kakih 40 tisoč \ Slovencev, Najlepša pokrajina Slovenije, Gorenjska z \ Bledom, Bohinjem in Jesenicami, bi pripadla Italiji.
Proti tej nečuveni drznosti se bo dvignil ves narod.
* Pogajanja se prično te dni nekje v Švici, po drugih | vesteh pa v bližini Rima. Našo državo bo zastopal l zunanji minister dr. Trumbič, kateremu bodo dodel-jj jeni eksperti. Italija pa bo zastopana po zunanjem mi-| nistru grofu Sforza. Natančnih in zanesljivih vesti o | navodilih, ki jih je dal dr. Trumbiču ministrski svet,
| javnost še ni dobila. Baje bo beograjska vlada zav-I žela svoje stališče šele potem, ko bo Italija stavila j pogoje. Negotovost, ki vlada v naši javnosti radi ja-| drarskega vprašanja, se po dogodkih na Koroškem | še težje čuti. Velik del jugoslovanskih državljanov doji biva vtis, da gotovi krogi slepomišijo z življenskimi f potrebami narodnega in državnega jedinstva. Zlasti
I Slovencev •’se spričo neverjetne brezbrižnosti in lahkomiselnosti beograjske vlade polašča mučen dvom, da smatrajo dotični krogi našo zemljo in naš narod za i nekako kompenzacijsko blago. Italijani pa črpajo vso f svojo moč iz naših političnih napak in slabosti.
Rusija—Poljska.
§
Poročali smo že o vojni, ki st ajo , vodila dva | sprta slovanska naroda: Poljaki ,in Rusi. Vojna je j '¡rajala več mesecev. Začeli so jo Poljaki, katerim so I evropske velesile zagotovile svojo pomoč. V sovjetski 1 Rusiji je vzbudila vojna proti Poljakom precejšnje 1 vznemirjenje. Nasprotje med Rusi in Poljaki je , že
I staro, nesrečen položaj Rusije in ujedinjenje Poljske je prililo še več olja v medsebojno sovraštvo in zavist.. Tem večje ogorčenje se je dvigalo proti Poljski, Po so Rusi izvedeli, da stoje za Poljaki zapadnoevro-pske države, ki so Rusijo oskuble in pahnile v nesrečo, da jim ni bilo treba deliti plena z njo. Sovjetska Rusija je pod pritiskom poljske ofenzive pozabila * na svoje „internacijonalno stališče“ in se je spustila v boj za rusko zemljo. V rdečo vojsko so vstopili tudi pr otibolj Še viški 'elementi. Med poveljniki je bil zna ni general Brusilov, katerega so par tednov pozneje — če je res — boljševiki odstavili in ustrelili. Pravi odločen nastop ruske vojske je porazil na več mestih spočetka slabo organizirane in neodločene Poljake . Rusi so prodrli do Varšave in ji grozili z obkoljen-\ jem, pomendrali so ukrajinske poljane in prispeli
pred Lvov. Medtem pa so se tudi pri Poljakih zgodile važne spremembe. Organizirali so na novo svojo vojsko in pritegnili v' vojno proti Rusom vse, kar se‘ je dalo vporabiti. Poljska protiofenziva je imela nagel uspeh. Rusi so bili vrženi preko Njernena in Varšava, mati Velike Poljske, je dihala svobodneje. Tudi L Galicije so jih vrgli. Na Krimu je začel ofenzivo protiboljševiški general Wrangel. Zbral je prostovoljce iz raznih krajev in osvojil več močnih nuskih postojank. Tako je na, več mestih tekla ruska kri od. ruskega ali pa slovanskega meča. Poljaki so dosegli važen uspeh, ko so se sporazumeli z Litovci, ki so jim bili kljub temu, da 'ih je malo po’ številu, precej nevarni, ker so lahko Poljakom vsak čas segli za hrbet- Litovci in Leti so simpatizirali z Rusir Izza vojnih in diplomatskih uspehov Poljske je morala sov -jetska Rusija priznali svoj poraz. Dogovorili so se , da se pogajajo v Rigi. Pri teh pogajanjih sta stavila nasprotnika pogoje, ki smo jih že naznanili v, našem listu. Premirje in preliminarni mir je Rusija podpisala dne 11. t. m. Med drugim se je obvezala priznati neodvisnost Ukrajine in Bele Rusije. Ruska država, ki je bila itak dovolj okrnjena od vojnega poloma, je izgubila zdaj še dve važni pokrajini. Dejansko jih je izgubila že prej, toda vsled pritiska Poljakov je morala sedaj priznati, da sta Ukrajina in Bela Rusija popolnoma neodvisne od nje. Verjetno je, da boste obe državi to neodvisnost tudi v bodočnosti bra i ni le in moramo radi tega računati z dvema novima ! slovanskima državama, dasiravno moč Slovanstva z j njima prav nič ne pridobi — korist bodo imeli tujci, i To je slovanska usoda!
|----v---»— ____________________;___________
| Tedenske novice*
Prof dr. Kovačič, ki si je pridobil velikih zaslug za našo severno mejo, je pri avtomobilski nezgodi bliža Frama ponesrečil. Dobil je težke notranje poškodbe. Njegovo stanje pa ni nevarno in je upati, da bo kmalu okreval. Odličnemu prijatelju obmejnih Slovencev želimo skorajšnje ozdravljenje.
Avtomobilske nesreče so v zadnjem času kar na dnevnem redu. Nedavno je ponesrečil italijanski delegat pri razmejitveni komisiji, te dni pa naš ekspert preč, g. prof. Kovačič. Na Gorenjskem je postal žrtev avtomobilske nesreče hrvatski novinar Zvonimir Biljan, ki je prihitel s svojim avtomobilom iz Zagreba na pomoč našim Korošcem. V več slučajih je avto povozil osebe na cesti. Kmetje se pritožujejo, da je avtomobilski promet vedno večji, avtomobili švigajo semintja kakor prej navadna kolesa. Mnogo trpe pri tem ceste, katerim posvečajo okrajni odbori premalo skrbi in so že v takem stanju, da bodo kmalu obtičali vozovi, avtomobili ra bieiklisti. Nesreče bi se lahko zabranile, toda treba je več pazljivosti. Menda se kaže tudi tukaj bolezen našega časa — lahkomiselnost.
IKje je drobiž? Že opetovano so poročali iz Beograda, da je prispelo tja toliko in toliko vagonov kovanega jugoslovanskega drobiža. Po teh vesteh, ki so pa menda pretirane, bi morala biti napolnjena z drobižem vsa skladišča finanč-| nega ministra. Radovedni smo, zakaj ne pride I ta drobiž v promet, četudi ga ni toliko, kot ho-I čejo beograjske vesti. Čas je že, da se rešimo I avstrijskih cunj, ki nam jih dobri nemški sosedi | vtihotapljajo vsak dan nekaj. V prometa kroži | toliko, razcapanih eno- ia dvekronskih bankovcev, I da se jih mora človek ogibati, kakor ušive be-i raške suknje, čeprav v vsaki trgovini in gostilni | silijo z njimi. Pravilno žigosani bankovci so prav redki; ogromna večina nosi pečate vseh mogočih izdelkov in tvrdk, ki so vsi neveljavni in samo vsled svoje velike množine ostajajo v prometu. Škoda, ki je radi vtihotapljeuja eno- in dvekronskih bankovcev zadela državne finance, znaša več milijonov. Ven z kovanim drobižem!
Prom t med Ljutomsrom ia Go njo Ra i ono je zopet vspostavJjen. Kakor doznavamo, so radgonski Nemci dovolili prevoz nove lokomotive le pod pogojem, da se je radgonski mestni občini dovolil izvoz drv iz njenih go udov na našem bregu Mure. Skrajni čas je, da vlada uredi vprašanje ju poslov, tranzita na avstrijskem ozemlju od Špilja do Radgone. Če vlada res ne more
I zlomiti kljubovalnosti nemških bandit ¡v v radgonski okolici, naj odkrito pove, da Nemci ne dovolijo izvršitve mednarodne pogodbe in da mi nimamo sredstev, da jih k temu prisilimo. Kmalu bo že meiec, kar so v seji deželne vlade sklepali o jugoslovanskem tranzitu na omenjeni progi ter na cesti iz Gornje Radgone čez Radgono v Prekmurje. Kaj so sklenili, vedo samo pri vladi. Zahtevamo pa pojasnilo, ali so se že vršila nova pogajanja z graško vlado? Ni treba povdarjati, 1 da je gospodarski položaj teh krajev skrajno teli žaven. Prebivalstvu se nanaša milijonska škoda,
ker ne more vnovčiti pridelkov. Cene so višje kakor dragod, ker so dobavni stroški neprimerno višji. Isjbližje železniške postaje, ki vežejo te kraje a Jugoslavijo, so Maribor, Ptuj, Ormož. Vlak med Gornjo Radgono in Ljutomerom ne bo dolgo strašil vrabcev, če bo toliko težav * dobavo premoga in drv ter s popravki stroja. Pričakujemo, da bo vlada čimprej subvencij oni* rala pripravljalna dela za zgradbo nove železnice med Ljutomerom in Ormožem, oziroma Mursko Soboto in Ljutomerom ter da se bo pripravljalni odbor z vso resnostjo lotil dela. V tem je edina pomoč.
tadi pakžaja na Koroškem so se vršili v Ljubljani in v Maribora protestni shodi. Velike ljudske množice so zahtevale, da se vsled sleparij potvorjeni plebiscit ovrže in da naša vlada poskrbi m varstvo ogroženih koroških Slovencev.
Dogodki na Hrvatskem so izvali v našem Narodnem predstavništva večdnevno debato, ki je bila stvarna in resna. Razni govorniki so bičali napake vlade in političnih strank, vzdržali so dostojen ton in pokazali takšno nmevanje parlamentarnega duha, da kaj takega Narodno predstavništvo še ni doživelo. Na predlog poslanca Manojloviča se je ustanovila posebna komisija, ki bo upor hrvatskih kmetov preiskala in dognala krivce.
ligredi proti Nemcem ▼ Maribora. Sinoči ob 19. uri se je vršil na Glavnem trgu v Mariboru protestni shod za Koroško. Glavni trg je bil poln občinstva. Zadaje dni se je opažala med mariborskimi Slovenci velika razburjenost. Ne le da so prihajale iz Koroške neugodne vesti, tudi mariborski nemčurji so se obnašali izzivalno, kakor je to samo pri nas mogoče. Ob pogrebu žrtve nemškega tolovajstva, podnarednika Čuša je par oseb n& tako nesramen način izkalilo svojo mržnjo nad Slovenci, da so jih morali zapret!. Včeraj se je izvedelo za izid koroškega glasovanja in za nemška tolovajstva v plebiscitnem ozemlju. Mnogo netiva je dal članek v nekem graškem listu, ki se je prosto korpoltiral po Maribora, kjer spodnještajerske nemčurje tolažijo, da se je na Koroškem odločila tudi nsoda Maribora in Spodnje Štajerske. Že pri zbiranju množice na trgu je bilo opaziti silno vznemirjenje In ogorčenje proti Nemcem. Gostilne in kavarne so že pred 19. uro zaprli. Po shodu se je začela velikanska množica valiti po Gosposki ulici in med klici „Dol z Nemci“, „Horr rak Švabi“ razbijati napise in šipe nemčurskih trgovin. To se je nadaljevalo po Slovenski ulici, Aleksandrovi cesti, Vetrinjski ulici in na Glavnem trgu. Množica je razbila več kavarn, ki so bile na glasu kot zbirališče Nemcev, med njimi kavarno „Me-ran“ in „Veliko kavarno“ (bivši Theresienhof). Mnogo dragocenih šip je bilo razbitih na drobne kosce, Le s težavo so pomirili razvneto množi co, da ni prišlo do hujših izgredov in nasilstev,
Piekantirsliema Glasniku naznanja Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni, da na take neumne napade sploh ne bo odgovarjala. Pametni Prekmurci klobasarijam Glasnika ne verjamejo, kdor ¡pa te neumnosti verjame, je sploh pomilovanja vreden, kakor g. urednik sam. Za gospode krog Prekmurskega Glasnika bi bila prevelika čast, da bi jim žrtvovali par centimetrov časnikarskega papirja.
Hkvatslia pnčka stranka, katere stebri so mladi ljudje, večinoma posvetnega stanu, ki so se navzeli idej na Sega dr. Kreka, si v zadnjem času pridobiva vedno več tal med hrvatskim ljudstvom. Zlasti je močna, v Sremu, kjer se je vršilo poslednje tedne več velikih zborovanj, Tudi med Bu njevci in Šokci se močno razširja kat. ljudsko gibanje. Na sestanku zaupnikov v Zagrebu je minister dr. Korošec razvil volilni program. Tudi Hrv. pnčka stranka se je izrekla za narodno in državno jedinstvo, ter za široko pokrajinsko samoupravo.
Umazanost volilnega boja na Hrvatskem spričuje vest, da bo tudi zloglasna Frankova stranka posegla v volitve, O nji je znano, da javno rovari proti obstoju naše države, njen voditelj dr. Ivica Frank je še sedaj v službi Nemcev in Lahov. Ker je sama preslabotna, išče zaveznikov. Najbližji po programu so ji Radičevci, toda pogajanja so se vsled nekih osebnih nasprotstev razbila. Kakor se poroča, se nameravajo Frankovci pridružiti Hrvatski zajednici, ki zahteva federalistično ureditev naše države, ker ve, da bi jo to hitro ugonobilo. Pogajanja še niso zaključena. Par pamet-
nejših politikov bi v tem slučaja izstopilo iz za-jednice.
?ioč z zelenimi trakovi! V nekem ljubljanskem listu čitamo: Med nami je še marsikaj opičarskega, a najbolj bode v oči poštenega Slovenca krofaraki klobuk z zelenim trakom. Ko je Še živela stranka ptujskega „Štajerca“, so nosili take klobuke njegovi pristaši, da so se Nemci in nemškutarji že od daleč spoznali. Klobuk z zelenim trakom in metla je znak odpadništva in našega hlapčevstva. Kdor se ne more ločiti od teh simbolov, naj si naroči še gornještajerski in gornjekoroški krof.
Volilnih shodov, ki se vršijo v zaprtih' prostorih, ni treba naznanjati. Pač pa se morajo naznaniti shodi pod milim nebom okrajnemu glavarstvu vsaj 1 dan poprej. Kazni, ki so določene za motilce in raz -bijalce shodov, so zelo ostre.
Ukradeno kolo. Dne 13. oktobra ob pol sedmih zvečer je bilo ukradeno v gostilni .Vavpotič (pri Le denici) v Gornji Radgoni moško kolo, model štev. 75, izdelek „Vaseurad Steyr“ s torbo iz italijanskega, platna sive barve. Kdor kolo izsledi, dobi .400 K nagrade. Nagrada se izplača v gostilni Vavpotič v G . Radgoni, kjer je tudi oddati kolo, oziroma naznaniti zanesljive podatke o tatu. ,
Gornja Radgona—Ljutomer. Otvorjen je redni osebni promet na progi Gornja Radgona—Ljutomer . Vozijo nastopni vlaki:- 1. Odhod iz Ljutomera 0.22, prihod v Gornjo Radgono 7.12. — 2. Odhod iz Ljutomera 17,31, prihod v Gornjo-Radgono 18.21. — 3. Odhod iz Gornje Radgone 7.57, prihod v Ljutomer 8.46. — 4, Odhod iz Gornje Radgone 19.03, prihod v Ljutomer 19.52.
Popisovanje živine in vozov, ki je bilo začasno ustavljeno, „se bo po odredbi vojnega ministrstva zopet nadaljevalo. Opozarjamo naše ljudi, da se ne vznemirjajo radi tega. Popisovanje ima namen ugotoviti stanje živine in vozov v naši državi, ker vojaške oblasti nimajo nobenih podatkov. Tudi davno v mirnih časih, ko ni bilo ne duha ue sluha po vojni , so občine popisovale živino in vojaške oblasti klasi -iicirale konje. Popisovalo se bo po občinah.
Radgona Pretekli pondeljek so dobili naši Heimvvefarovci velike množine pušk in municije. Baje imajo namen, o prvi priliki napasti Gornjo Radgono in apačko kotlino. Moč Heimvvehra je narasla tako, da tadi nemška fmanca in orožništvo ae more storiti ničesar proti tem banditom. Vsak pobalin pri nas je oborožen od nog do glave in naši mogotci, ki so jih oborožili, so si sami v skrbeh, kako bi jih krotili. Hvalijo se, da imajo oboroženih nad 30.000 bivših vojakov in čakajo samo na povelje Brodmanna, da napadejo jugoslovanske straže na meji, V torek 12. t. m. nameravajo prirediti tukajšnji Nemci veliko slavnost v proslavo koroškega plebiscita. Prireditelji slavnosti zagotavljajo ljudi, da pride za Koroško kmalu na vrsto Gornja Radgona in Apače, V to svrho organizirajo po koroškem vzorcu Heimatsdienst in posebne bande, ki bi naj zasedle te kraje, Koliko je na tem njihovem govoričenju resnice, ni znano, toda pripravljajo se in pri čudnih razmerah v Jugoslaviji je seveda vse mogoče. Dr. Kamnikar še vedno trdi, da bo Avstriji priboril tudi velik del desnega brega Mure. Tudi o tem v Radgoni več ne dvomimo, ker naši jugoslovanski politiki nimajo časa misliti na naše meje, ampak jim je prva skrb strankarija in izvozna politika.
Književnost.
Proti domačim obrtnikom,, ki poprav
kme -
tom plote, preše., ute, Skednje in druga mala poslop_ la nastopajo okrajna glavarstva in jih hudo kaznujejo. Take glasove dobivamo iz področja celjskega in mariborskega okrajnega glavarstva. Proti poštenim domačim slovenskim obrtnikom, ki kmetu ža nizko plačo popravijo razne malenkosti, se tako postopa . Reveži morajo plačati po 500 K in še več kazni, Dik tirajo se jim zaporne kazni, ker so pogorelcem z' delom priskočili na pomoč! To je sveti birokracij us. Idi je žel sedaj na Koroškem take uspehe!!? Kmetska zveza se je pritožila proti takemu postopanju.
Jesenski večeri se bližajo. Ob dolgih večerih naš kmetski človek rad poseda za mizo in obrne kak časopis ali lista po knjigi. Nekoč jie bila v mnogih s ovenskih hišah lepa navada, da je najstarejša hči glasno brala, ostali pa so sedli krog mize ali za peč in so poslušali. V takih hišah je bilo vedno več miru in zadovoljstva, kakor drugod. Treba je, da ta. lepa navada zopet oživi. Izobraževalna društva naj po -skrbe, da bodo društvene knjižice skrbno urejene in pripravljene ža izposojo. Društveniki naj pridno agitirajo in vabijo zlasti mladino k čitanju dobrih knjig in časnikov. Bolj kot kedaj nam je treba prave ljud -ske izobrazbe. Mislimo ob letošnjih jesenskih in zimskih večerih pred vsem na izobraževalno delo. Ker je knjiga v današnjih razmerah draga reč, bi bilo u-mesfno, ako bi se pri nas uvedle „potujoče knjižnice“, ki so na Danskem in Švedskem veliko storile za ljudsko prosveto. V večjih krajih bi bilo priporočati predavanja in večerne tečaje. Ob takih večernih sestankih se lahko tudi mnogo stori za naše liste. Marši -kdo iztakne kako pametno, naj jo le zabeleži in poš -Ije uredništvu. Mi imamo premalo stika z ljudstvom m vendar so listi za to, da zastopajo in tolmačijo ljudske težnje in potrebe. Citatelju bo postal tudi list ljubši znanec in tovariš, če bo živel v tesnejšem stiku z njim. Naj nikdo ne misli, da ima preokorno roko in premalo spretno pero. Glavno je, da pisec iz -razi misel, za obliko poskrbi urednik. Dandanes imamo toliko potreb in zahtev v gospodarskem, politič -nem in kulturnem oziru, da ne bo težko najti novih misli. Na delo tedaj!
P. n. župnijske urade opozarjamo, da blago -volijo takoj naročiti spovedne listke za prihodnje leto, jrer je ob Novem letu tiskarna navadno močno zaposlena. — Tiskarna sv. Cirila r Mariboru.
Igre za naša dekleta. Dekliških iger za naše odre silno manjka, ker so vse dosedanje že stokrat preigrane. Zato je priznani pesnik Silvin Sardenko. spisal štiri igre, ki se odlikujejo po svoji globokosti* lepoti in uiaetnosti. Prvi dve sta nabožne vsebine, a drugi dve posvetne. Zbirka nosi naslov: „Nedeljske ure na društvenih odrih“ in se naroča pri Krekovi prosveti v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Stane izvod 15 K, 7 izvodov skupa* 95 K. Hitro naročajte, ker je zaloga majhna.
Volilni red za. ustavo!,vorno skupščino. Prir» -ciil dr. Stefan Sagadin- 1920. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 100 strani, cena 16 K po pošti 1 K 20 v več. Pravkar je izšel volilni red za ustavo-tvorno skupščino. Priredil ga je dr. Stefan Sagadin, načelnik v ministrstvu za konštituanto. Brošura ne obsega le volilnega zakona, marveč tudi prav lepe razlago o proporčni volitvi, o volitvah s* kroglicami1 ter navodila, kako je razumeti vse druge volilne pred piše. Brošura je potrebna za vsakogar, ki se zanima za volitve, zlasti jo morajo imejti županstva in drugi uradi, ki se bodo bavili z volitvami. Volilni red se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna u -lica 6.
Zbirko ljudskih iger pod naslovom „Ljudski oder“ izide meseca septembra v založbi SKSZ. Natisnjene bodo popolnoma nove igre. Cene posamezne« ga zvezka — obsegal bo 109 strani — je 10 K. Pravico predstavljati te igre ima samo tisto društvo, ki naroči najmanj 10 izvodov. Društva se tem potom poživljajo, da že sedaj naroče to zbirko iger in pošljete z naročilom vred tudi denar. Na naročila brez denarja se ne bo oziralo. Naroča se pri tajništvu SKSZ., Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
ifovejše!
I k:
Popisi.
Gornja Radgbna V torek 12. t. m. so neznani razbojniki napadli voznika Adamiča iz Lutverec v Očeslavcih, ko je peljal petrolej v Gornjo Radgono iz Maribora, Z veliko- težavo je voznik zbežal v bližnjo hišo, na kar so razbojniki popihali. Posebno v črnem lesu pri Sv. Lenartu ni varen noben voznik. Te dni se je dogodilo več slučajev, da so bili vozniki in kolesarji napadeni pri belem dnevu, po noči pa sploh ne upa nikdo skozi te lesove, čjkrajni čas je že, da se napravi red in poskrbi za varnost na cesti Maribor Gornja Radgona, posebno sedaj, ko gre skoraj ves promet in v Gornjo Radgono in gornje Prekmurje po tej cesti.
Izid plebiscita razglašen. Pri seji plebiscitne komisijo dno 13, oktobra ob pol 23. uri zvečer je predsednik komisije Pečk razglasil izid plebiscita v koroški coni A, ki je nastopni:' Qkraj Rožek za Avstrijo 1930, za Jugoslavijo 2318,: skupaj 4298,- Bojno-vije za Avstrijo 6427, za Jugoslavijo 4981, skupaj 11.408 glasov, Velikovec za Avstrijo 8306, za Jugo -. slavijo 2444, skupaj 10,750 glasov; Pliberk za Avstrijo 5312, za Jugoslavijo 5535, skupaj 10.347 glasov* Avstrija ima torej 6747 glasov večine ali pa 59%.;j, na Jugoslavijo odpade 41 odstotkov oddanih glasov. Na vprašanje, če je to oficijelen razglas, je predsed« ni k to potrdil, Nato je podal naš zastopnik Jovano -vič izjavo, da bo svojo vlado o tem obvestil in počakal njenega odgovora, Konštatira pa že sedaj, da ja 15,278 glasovalo za Jugoslavijo in da kraljevina SHS: na te Slovence nikdar ne bo pozabila,.in jih tudi ne, bo zapustila. Na to izjavo se je gospoda od plebiscitne komisije čudno spogledala. Predsednik Pečk je bil razburjen in je izjavil, da bo prihodnja seja jut i ob
11.	uri predpoldne.
Naš protest proti plebiscitu. Naš delegat bo podal protest proti plebiscitu. Protest je utemeljen s stvarnimi dokazi, da ugotovljeni izid glasovanja ne odgovarja volji večine naroda v plebiscitnem ozemlju.. O protestu bo razpravljal vrhovni svet v Parizu, kateremu se predloži istočasno s poročilom plebiscitne komisije.
Demonstracije v Maribora, ki so se razvile v izgrede proti Nemcem, so dobile tak značaj, da je moralo vojaštvo razpršiti besno množico, med katero se je pomešalo tudi več nemčurjev in praktičnih ,.boljševikov“, ki so napadali celo slovenske trgovine. Trezni Slovenci se niso strinjali z divjanjem e-nostransko nahujskane ulice. Oblasti' zasledujejo kriv ee
Pristaši! Sirite naže listal
[tfívTV
V V/ ' '
fvfc -
•\ -.V
s
s- rr v >:^
LISTEK.
Zidovska nevarrost.
Boj proti Zidom se je pričel na celi črti. Ta
f)0j na toliko proti židovski veri, kolikor boj proti u-veljavljenju židovske moči v svetovnem koncertu. Zidovska vladeželjnost pa ima korenine v judovski veri, ki jih uči, da so izvoljen narod, narod nad narodi Židje proglašajo to trditev. za bav-bav, s katerim strašijo njihovi nasprotniki. Toda. nepristranskemu o-pazovaleu ne more uiti dejstvo, da so Židje na krmilu dveh struj naše dobe: kapitalizma' in boljševizma. Čuden je ta paradoks, toda po dolgem razmišljevanju nam ostane samo to, da ga ugotovimo.
Zidovski velekapital se že dolgo bori za nadvlado v narodnem gospodarstvu vseh civiliziranih de -žel Jud ima denar, to je star pregovor. Kje ga je vzel? Res je, da je priden in da dela.. Toda to delo — špekulacija z denarjem in blagom — in brezobzirno zasledovanje jasno določenega cilja izčrpa v tako mali meri njihove duševne in telesne moči, da so Židje kljub svojemu dvatisočletnemu potikanju po Evropi ne le ohranili prvotne zmož.nosti, marveč se izpopolnili do povprečne dovršenosti. Mnogo je pripomoglo k temu čisto, nravno življenje židovskih družin , dasiravno so bili Židje tisti, ki so drugod z užitkom sejali nenravnost in razkošje. Židje so s svojim o-gromnim kapitalom našli Ugodna tla v vseh evropskih državah. Pa naj je bilo še tako malo razpoloženja za njih, njihova vztrajnost in bogastvo sta raztalila, led povsod, kjer sta ga našla proti sebi. Svetovno znana so imena židovski!) multimilijonarjev RocMellerja , Rotschiida in mnogih drugih- Zidovski kapital leži v največjih podjetjih in napravah, obvlada velika pa-roplovna podjetja, železnice, prekope, tovarne in plavže. Židje imajo v rokah mnogo velikih bank, odločujejo o pisavi raznih svetovnih listov, ki predstav -Ijajo velesilo za se. Kjer le mogoče, povsod se vsili žid. Vse hoče imeti, pri vsem si priboriti besedo, polagoma tudi odločilno besedo. Odkod ta, silna proz -
nosi, gibčnost in prilagodljivost semitskega naroda? Kaj hoče med samimi tujimi rasami?
Toda kapital sam ni bil dovolj. Kapital plodi bedo in njena Ogromna armada postaja nevarna za kapital. Zadržati pohod te armade je nemogoče, to -da drugačen je položaj, če so voditelji ¿¡naši“ ljudje. Tako so mislili Židje, V Londonu se nahaja zapisnik ..sveta najmodrejših in najstarejših Sionov", t, j. tajne organizacije sveta. Poteka ie 1. 1905, a objavili so ga letošnji „Schweizerische Republikanische Blätter“. Ta organizacija ima svoje svete v vseh krščansko _ narodnih državah in je poučena do pičice natančno o poli lčnih svetovnih zadevah. V, sporazumu s temi sveti proučava načine In sredstva, kako bi židovstvo zavladalo nad vsem svetom. Najuspešnejše sredstvo je našel najmodernejši svet Sionov v tem, da bi se v države zanesle take ideje, ki izglodajo od daleč silno vabljive, njih praktična izvedba pa zlomi moč teh teles. Predvsem je treba naščuvati sOcijalistične marše, ki se jih mora smotreno in previdno pripraviti za. to, da bi razbila obstoječe države in povzročila splošen nered. Iz te zmede bi potem napočila nova doba, za židovstvo in Židje bi se pokazali kot; rešitelji človeštva.
Tako pravi dotično razkritje. Odlični angleški listi že delj časa raziskujejo sumljive zveze med današnjo anarhijo in Zidovstvom, Sicer/so pa nekatera znamenja tako kričeča, da vzbujajo splošno pozor -nost. Znano je, da so voditelji ruske boljševiške zarote skoraj sami Židje, Lenin, Trockij, Cičeriru Ka-menev itd. vsi po vrsti so Židje. Tako je tudi v drugih samostojnih deželah, ki so nastale Iz nekdanjega ruskega carstva. V nedavno se vrštvšem kongresu zatiranih narodov v Baku so imeli glavno besedo Judje Na Češkem agitirajo za boljševizem — nemški Židje.
Tako postaja židovsko vprašanje vedno bolj poreče. Na tleh starodavne Palestine se je osnovala zi-ionisticna t. j. samožidovska država pod angleško zaščito. Toda židovsko vprašanje z ustanovitvijo samostojne države ni rešeno.
Treba je, da se ustvari enotna fronta proti Zidom. Njihovo moč moramo zlomiti na kapitalističnem
in socialističnem poju. Kapitalistični družabni red. je obsojen k poginu, toda za | prehod k preureditvi družbe in človeškega dela moramo imeti natančen na--črt in jasne pojme,, da se izognemo anarhiji in n» izgubljamo po nepotrebnem raznih dosedanjih vred -not. Samo na ta način bomo zadali smrt1 kapitalizmu in ubili tudi boljševizem. Ena in druga struja vodi v anarhijo, ki jo hočejo temni židovski elementi. Široka socijalna zakonodaja v krščansko-narodnih državah m smotreno izpodrivanje Zidov/ na vseh področjih , kamor so se vsilili, le v tem leži rešitev problema.
Tudi v Jugoslaviji je židovsko vprašanje aktu. elno. Hrvaltska in osvobojeni kraji bivše Ogrske so polni Zidov, Zidovska kapital obvlada vse narodno gospodarstvo. Posledica tega je, da v mestih cvete razkošje in hiperkultura, na deželi pa nepismenost in beda. Zidovski kapital sili v zadnjem času tudi na slovenska ¡tla. Bodimo previdni! Skrbimo zlasti za naše zadružništvo, ki ima v največji meri zaslugo, da nas ni že prej dobil židovski pajek v svoje mreže,
repertomre
Slov. narodnega gledališča v Mariboru.
Soboto, dne 16. oktobra: Brat Martin. A bon. C-2. Nedeljo, dne 17. oktobra: popoldne: Hlapci. Izven abon.; zvečer: Kralj na Betajnovi, laven abenu Torek, dne 19. oktobra: Zemlja, Abon. A-5.
Franc Seršen v .Ljutomeru (pri cerkvi) je oib-bil ravnokar zopet veliko množino prav močnega in lepega blaga za ženske in moške obleke, vsake vrst®» štofe, hlaeevino, druke, barhente, vse vrste platna L t d. Preskrbite se z blagom pravočasno še pred zimo, ker so ravno sedaj cene najbolj ugodne. Ce hočete po nizkih cenah in dobro blago kupiti, oglasite* se pri Seršenu v Ljutomeru. V zalogi vedno vse vrste mlinskih sit.
Slovese! širite naše liste!
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Mursko polje iu Slov. gor. r.z.zo.z.
*	■■■ 'A-
lini» v se«3w*’l po najtežjih dnevnih tonah razno manni&kturno blago za moške iu žensk« obleke, barhente, vseli vrst platno, kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko, usnje, podplate, molke ia ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
S.W|>is,f© zrnje, sadje, kož®,, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke. P«»3redttje pri nakupovanja strojev in vseh _______	gospodarskih potrebščin.
Kupovati ih prodajati zadrugi imajo pravico samo člani.
I Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in ■ pri podružnicah. Osrednja trgorina in pisarna v fl (Jeraji KadgoaJ. Podružnice: Cankova, Murska H Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru.
Izjava.
VABILO
Alojzija Štampar, najemnika hči iz Šalinec, ter Marija Dolamič, posestnika hči iz Šalinec, preklicujeva najine obdolžitve napram Frančiški Pogorelec, posestniški hčeri v Šalincih, kot neresnične in izmišljene, ter se zahvaljujeve, da nama je ona odpustila in od tožbe odstopila.
Šalinci, 10. oktobra 1920.
Alojzija Štampar, larija Dolamič.
Pristopajte k „Jugoslsv. Mitiči".
V Ustanov?] ono 1903.
jKeietog fcwkcTI I llllplf m	Pečati
m JBil	Sl	Šablon®
fkjissa M Klišeji za tisk *	Vsvddne tiskalni«
Modeli za predtiakaaje perila, itd.
MauaI Datum-štampHJe * lastnega izdelka.
ANTON ČERNE
graveur
Irjnhljaiia, Dvorni trg 1
Ï
Kdor
ni ebne«!! narožnine, nalilo! poravna
takoj
si.
ia Tea gslassn mora pogininiti ako porabljate moja najbolje pre-iskužena in splolno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 8'—, za podgane in miži K 8, a» ščurke K JO'—, posebna močna tinktura za stenice K 10’—, uničevalec mcJjev K 8'—, prašek za uši v obleki in perilu K 6'—, in K 10'—, proti mravljam K 10, proti ušera pri perutnini K 10'---, prašek proti mrčesom K 10.—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 5'— in K 10'—, mazilo ša uši pri živini K 6'— in )0'—, tinktura preti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcet rastlin) K 10'—, mar zilo preti garjana K 10-—. Pošilja po povzetjn zarod za eksport.
1. JSaler. Zagi*eb 45, Peinnjala »lica 3,
primešaj krmi; vsak teden eno pest, čo pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Maatina, prahu za pitanje zdrave, debele živino, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa pili lekarni Trukosy t Ljubljani, Kranjsko, po 5 zavojčkov. Stane K 30-50 s poštnino.
na
OBČNI ZBOR
Gospodarske zadruge za Prekmurje* Mursko polje in Slivenske gorice*
reg. zair. s oma]. zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 24. oktobra 1920 ob pol 9. uri v Posojilnični dvorani v Gornji RadgcBi^
DNEVNI RED:
1.	čitanje revizijskega poročila.
2.	Sprememba pravil.
3.	Slučajnosti.
Ako prvi občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa pri vsakem številu navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Zgubila se je
8. oktobra t. 1. eb pol 19. ari (pol 7. uri) zvečer na potu od gostilne Rosenberger, Slatina—Radenci do murskega brada Petan ci ena črna jopica (Kostümjacke) olepšana z kropom in ovratno kožuhovino. Polten najditelj naj jo odda proti nagradi 500 kron v gostilni Rosenberger, Slatina— Radenci.
liske in žensko kolo
na prodaj po nizki ceni v Gornji Radgoni, Glavna cesta 19.
Novi koledarji za leto 1921. Cirilova tiskarna v Mariboru je izdala in razpošilja te-le koledarje za; leto 1921: „Ž e p n i b i 1s e ž n i k o 1 e d a r“, trd® vezan, zelo ličen, pripraven za razne zapiske. Cena s poštnino vred 7.50 K. — „Pisarniški bilje-žni koledar“, obsežen, format 26:17 cm, pripraven da stoji na mizi; ima obširno prostore za dnev •+ ne zapiske. Stane s poštnino vred 15 K, brez poštnine 12 K. Je gotovo najcenejši koledar te vrste* — Oba koledarja se toplo priporočata!
Jurij Jnteršnik
¿likar in plenk&r, Maribor, Bran-.iiSOva ulica S, se priporoča m :sviSeveaje vseh v to stroko »pa~ UjočihdeL	8S4-
Na debelo!	Na drobno#
GARJE
srbečico, krasta, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček ia en» osebo s poštnino K 12-80 v lekarni T E H H 9 JI V v IjnldlMii.
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
Ifradvte pr e
l"ffSB££-N&S$N& lftllRgglffo sprejema in jih obrestuje po naj višji Bi® «TKI« lil NI*	obrestni meri. Obresti se pripisujejo
koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice dragih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestevanje prekinilo. Za nalaganje po poeti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega nrada v Ljubljani štev. 10 598. Kentei davek plačuje Posojilnica sama.
KSjn&iSčP&Sii*®! na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v te-1 ISISi«ia kolena računu daje pod najigodnipmi pogoji. Iz-posojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posejil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
go vsak pondeljek, torek, četrtek iu petek od 9. do 12, ure dop. Ako pride na ta dan	®itSBslj8l 88	P1?*11!6 »prejemajo ia vsi drugi uradni
praznik,uradu j e se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema in izplsiujJ denar. ■	posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
Ux»c»&xii ppostopi so ur žaastni Miši, Glavna< cesta efceur. l«®, zraven kolodvova.
.Ld^ja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.
/