nevni red za 8. kongres Predsedstvo RS ZSS je sprejelo dnevni red 8. kongresa Zveze sindikatov 'lovenije, ki bo 7. in 8. novembra letos v Celju: 1. Sprejem poslovnika 8. kongresa; 2. Izvolitev kongresnih organov; 2. Referat predsednika RS ZSS Janeza Barboriča o nalogah sindikatov pri Uničevanju vodilne vloge delavskega razreda; 4. razprava in sklepanje o poročilu RS ZSS; 5. razprava in sklepanje o referatu; 6. razprava o sklepih 8. kongresa ZSS v kongresnih komisijah (prvi dan ®ngresa popoldne); 2. razprava in sklepanje o sklepih 8. kongresa (drugi dan na plenarni seji)> , 8. poročilo o sprejemu in razglasitev statutarnega dogovora o organiziranosti 1,1 delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SRS; 9. razrešitev članov dosedanjega republiškega sveta in nadzornega odbora in —Uglasitev izvolitve članov novega republiškega sveta in nadzornega odbora SS; 10. izvolitev republiške delegacije za 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. VSKA INOST 5. X. 1974 - ŠT. 39 - L XXXI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS Neposredni proizvajalci - kandidati za novi RS ZSS ^ razprava potrdila kandidaturo Janeza Barboriča za prednika in Ivanke Vrhovščak za generalno sekretarko • Ustaven koordinacijski odbor za samoupravljanje v združenem delu svoji zadnji seji je predsedstvo repu-;Sa sveta zveze sindikatov Slovenije 0 podprlo predlog, naj bi tudi v republiškem svetu po 8. kongresu sindikatov Slovenije dolžnost pred-'a sveta še naprej opravljal Janez I ^č, dolžnost generalnega sekretarja • .^nka Vrhovčak. Generalni sekretar 0 htdi namestnik- predsednika repu-S3 sveta. Ta predlog je odbor za >o politiko Zveze sindikatov Slo-°blikoval potem, ko so se zanj l' vsi delegati občinskih svetov, ^kraškega sveta, mestnega sveta . ^ndikatov v Ljubljani in ko so ga delegati republiških odborov Jjtov in republiških sindikalnih kon- spodbujal. Šinkovec. Predsednik odbora je Janez Na seji so tudi podprli predlog za ustanovitev sklada dr. Jožeta Potrča, kije namenjen spodbujanju družbeno humanitarnega dela. Spodbudo za ustanovitev tega’ sklada je dal republiški odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Poglavitna naloga organizacije mladih je v tem, da z učinkovito akcijo prispeva svoj delež za nadaljnjo izgradnjo samoupravne socialistične družbe, so sklenili mladi na svojem kongresu ,^Vni razpravi je tudi seznam možnih ^atov za novi republiški svet, ki bo 8 članov. Med njimi bo več kot tri K 8 neposrednih proizvajalcev, 44 Pslj °v evidentiranih kandidatov je ^ odstotkov pa mladih. l^čstvo je na seji obravnavalo še ^ ta druga pomembna vprašanja, ta^gimi je ocenilo osnutek zakona ^jenja s stanovanjskimi hišami, ki V^žbeni lasti, in samoupravni spo-irJer statut skupnosti pokojninskega 'Vedskega zavarovanja. Tako k '0. ^nt drugemu je predsedstvo do-pripomb in predlogov. Sodih ^ morali sindikati aktivneje so-C\ j * V iavni razpravi. Obenem so ugo-^ j* so sindikati kot eden izmed no-\ cije za uresničevanje ustave v delu premalo aktivni. Zato so . ^ 1 koordinacijski odbor za samo-tire^e v združenem delu, v katerem S^avrtiki vseh republiških sin-^ Koordinacijski odbor bo sprem-lj0 ba terenu, jo usklajeval in jo * * ' * * * * * * * * C * * * * \ * * ¥ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 PO KONGRESU ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE MLADI ORGANIZIRANO V SINDIKATIH V Moravcih pri Murski Soboti je včeraj končal delo 9. kongres zveze socialistične mladine Slovenije. Kongres, ki je pomenil revolucionarno prelomnico v dosedanjem delovanju slovenske mladine, je hkrati potrdil enotnost vseh mladih, ki so se združili v zvezo socialistične mladine Slovenije. Osnova te enotnosti je pripravljenost in odločnost mladih, da se skupno z ZK, sindikati in SZDL kot samoupravljavci v proizvodnji in v šolah borijo za svoj prispevek v osvobajanju človeka, za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter za neuvrščeno in samostojno Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Ni dvoma, da bodo nove oblike organiziranosti slovenske mladine, ki so plod dolgoletnega dela, ob vodilni vlogi delavske mladine zadovoljile interese mladih. Posebnost novega organiziranja 396.000 slovenskih mladincev in mladink, bodo namreč odslej predstavljale štiri republiške konference - mladih delavcev, mladih v kmetijstvu, mladih v izobraževanju in mladine iz krajevnih skupnosti. Pravkar sklenjeni delovni zbor mladine iz vse Slovenije je bil tudi potrdilo, da so mladi dobili z ustavo in z dokumenti 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa^ ZKS uresničljive možnosti, da postanejo pomemben in odločujoč dejavnik v nadaljnjem razvoju in v izgradnji samoupravne socialistične družbe. Za to jamči struktura mladih, zastopanih v delegacijah, ne nazadnje pa tudi 27 % mladih, včlaJfjenih v zvezi komunistov. Osrednja naloga slovenske mladine po 9. kongresu ZSMS je uresničevanje sprejete resolucije o nadaljnji vlogi in akciji zveze socialistične mladine Slovenije v izgradnji samoupravne socialistične družbe in statuta ZSMS. Resolucija posebej poudarja, da mora ZSMS postati akcijsko samostojna, kar pomeni, da bo morala brez odlašanja, odločno, zlasti pa učinkovito poseči v razreševanje perečih družbenih problemov, pri tem pa povezovati svojo aktivnost z družbenopolitičnimi organizacijami, da bi tako zagotovila enotnost svoje idejne in politične usmeritve ter nujno potrebno organizacijsko usklajevanje. V bodočem delovanju ZSMS, posebno še pri razreševanju vprašanj družbenoekonomskega položaja in politične vloge mladih delavcev in vseh drugih zaposlenih mladih ljudi, bo imelo poseben pomen aktivno in organizirano sodelovanje organizacij ZSMS v Zvezi sindikatov Slovenije. Prav zaradi tega se bo morala dejavnost mladih delavcev, organiziranih v ZSMS poslej usmerjati v Zvezo sindikatov kot najbolj množično politično organizacijo delavskega razreda. Le na tak način bo namreč mogoče doseči trajno akcijo preverjanja in uveljavljanja problemov, stališč, predlogov in sklepov mladih delavcev skupno z interesi ostalih delavcev. Postajali bodo skupni, to pa bo pogoj za njihovo učinkovito razreševanje in uveljavljanje v vsakodnevni samoupravni praksi. Z resolucijo se je mladina obvezala, da bodo poslej organizacije ZSMS v Zvezi sindikatov pobudnice za obravnavanje in razreševanje problemov vseh delovnih ljudi, predvsem mladih. Obenem s to nalogo si bo morala ZSMS kot celota še nadalje prizadevati za ustrezno zastopanost mladih delavcev v organih Zveze komunistov, torej bo nadaljevala z akcijo, ki do 9. kongresa ZSMS v vseh delovnih sredinah še ni polno zaživela. PRED 8 V SREDIŠČU POZORNOSTI . KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM! ALBERT GREGORIČ: Delovne organizacije na Goriškem so se podražitvam živil različno postavile po robu, nekatere v skladu s priporočili, druge so nadomestila delile »kar poprek«, nekatere delovne organizacije, ki so vezane na proračunske vire, pa same razrešitvi tega vprašanja sploh ne bodo kos. Tudi to bo tema kongresa. FRANC NEMEC: Organizacijo predkongresnih sestankov v osnovnih sindikalnih organizacijah moramo ob zelo razgibanem družbenopolitičnem delu tudi na drugih področjih urediti tako, da zaradi prevelikega števila sestankov ne bi trpela delo in proizvodnja. Menim, da smo rešitev našli! Življenjski standard Tema - blažtev posledic povečanih življenjskih stroškov zaradi podražitev živil - je že »stara«, vendar je prav sedaj pred kongresom aktualna, ker zadeva življenjski standard delavcev, še posebej je pereča zavoljo tega, ker vse delovne organizacije niso na enak način in z enakim uspehom reševale tega problema. Deloma so tega krivi neenaki pogoji gospodarjenja oziroma različni gospodarski uspehi, ponekod pa tudi premalo posluha za položaj delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, ki so bolj prizadeti kot ostali zaposleni. Tako je bilo tudi v novogoriški občini, kjer smo se pogovarjali z Albertom Gregoričem, strokovnim sodelavcem občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica. / v.v m iŠIŠI ■ ■ Na predkongresni konferenci sle v najširšem sestavu sindikalnih aktivistov z območja vaše občine vnovič obravnavali poročilo RS ZSS za Vin. kongres in predloge ostalih kongresnih dokumentov ter izvolili svoje delegate za kongresa slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Pogovor pa bi vseeno začeli z vprašanjem, zakaj ste tolikšno pozornost namenili takim organizacijskim vprašanjem, med kakršna sodi tudi priprava na predkongresne sestanke v osnovnih sindikalnih organizacijah? - 1’rcprosto zato, ker organizacija teh sestankov pomeni enega najtežjih problemov, ki jih še moramo rešiti pred kongresom. Gre za to, da moramo najti pravo pot, da zaradi prevelikega števila sestankov ne bi trpela delo in proizvodnja. V vrsti organizacij združenega dela v naši občini zdaj namreč že tečejo še zadnje razprave v zvezi z njihovim samoupravnim konstituiranjem po določilih nove ustave. Na naši predkongresni konferenci smo se zavzeli za to, da bi povsod, kjer je le mogoče in potrebno, o vseh vprašanjih, o katerih kolektivi zdaj razpravljajo, spregovorili na sestankih, ki pa bi bili vsebinsko in organizacijsko razdeljeni na dva dela: na tistega, ki bi se nanašal na vnrašanja v zvezi s,. m ■ m V razgovoru s sekretarjem Maličem smo zved^' ■deduje: ' .J „Osnovni namen organizacije športno rekrea ^ prireditev v počastitev kongresa Zveze sindikatov , venije je predvsem krepitev dejavnosti na tem p°® i ju. V akciji bo sodelovala tudi republiška telesn(||1t turna skupnost. Torej, cilj akcije je predvsem sp0^ diti v nredkon gre snem času vse sindikalne organi . m ■ ..Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je pozvalo vse gospodarske in druge organizacije, naj še enkrat preverijo merila, po katerih so izplačevali nadomestila za zadnje' podražitve živil," je začel pri jedru problema Albert Gregorič. „Po naši sodbi naj bi večja nadomestila prejemali tisti, katerih poprečni mesečni osebni dohodek ne presega republiškega mesečnega povprečja. Seveda morajo ta nadomestila hkrati upoštevati tudi merila nagrajevanja po delu, oziroma delovne uspehe, ne pa iti mimo njih." M Kakšen sklep je predsedstvo sprejelo po analizi izplačevanja nadomestil v novogoriških delovnih organizacijah? „V naši občini je sicer malo podjetij, v katerih je najnižji osebni dohodek pod 1450 dinarjev, saj so v večini podjetij v letošnji prvi polovici leta v skladu s sindikalno listo že povečali osebne dohodke. V primerjavi z letošnjim januarjem ponekod tudi za preko 20 odstotkov. Ob zadnjih podražitvah pa so se dajanja nadomestil lotili sila različno: ponekod so linearno povečali osebne dohodke vsem zaposlenim za enak odstotek, ponekod so uporabili degresivno lestvico za izplačevanje dodatka na podražitve, ponekod pa pravijo, da zaradi pomanjkanja sredstev zaenkrat dodatka ne morejo izplačati. Večina podjetij, ki so izplačala dodatek zaradi zadnje podražitve živil, pa so le-tega dajale brez upoštevanja kriterijev nagrajevanja po delu. To velja predvsem za delovne organizacije s področja gospodarstva." Kaj pa izplačevanje dodatka v družbenih dejavnostih? Je tu potekalo vse v redu, ali pa so* tudi tu dajali dodatek kar povprek? „V teh organizacijah imajo določene težave pri izplačevanju dodatka. Primanjkuje jim namreč sredstev: ponekod zaradi prenizkega planiranja potreb, drugod pa spet zategadelj, ker gospodarske organizacije prepočasi izpolnujejo svoje obveznosti in sredstva ne pritekajo v predvidenem tempu. Predlagali smo tem organizacijam, naj analizirajo vzroke pomanjkanja sredstev. Takšna analiza nam bo vsem v pomoč - sindikatom za akcijo v tistih gospodarskih organizacijah, ki prepočasi izpolnjujejo sv5je obveznosti, načrtovalcem pa osnova za planiranje tovrstne potrošnje sredstev v prihodnjem letu." Kaj natanko naj bi analiza zajela? „Ob devetmesečnem periodičnem obračunu naj bi organizacije iz družbenih dejavnosti ugotovile ob planiranih sredstvih tudi dotok sredstev ter namensko potrošnjo teh sredstev, da bi tako natanko lahko ugotovili, kje je izvor sedanjemu delnemu pomanjkanju sredstev." JOŽE MALIČ: V zvezi z najrazličnejšimi predkongresnimi aktivnostmi pripravlja Zveza sindikatov Slovenije tudi posebno anketo, ki bo odgovorila na vprašanje, kaj je z rekreacijo in aktivnim oddihom zaposlenih. Kolektivi, ki so na tem področju največ napravili, bodo prejeli zaslužena priznanja... V katerih gospodarskih ali negospodarskih delovnih organizacijah pa so nadomestila najteže izplačali? „Takih organizacij je nekaj, nekaj pa je celo takih, v katerih nadomestil sploh niso izplačali, tako v nekaterih delovnih organizacijah iz gospodarstva, kot tudi v negospodarstvu, v družbenih dejavnostih. V gledališču, postaji milice v Novi Gorici in nekaterih šolah na primer zavoljo skopo odmerjenih sredstev tega problema ne bodo mogli kolbktivi nikakor sami urediti. V Meblu, na primer pa pripravljajo široko analizo delovnih mest in na podlagi tega nov pravilnik o delitvi dohodka in OD, ki bo začel veljati predvidoma po novem letu. Zato v tem kolektivu ob zadnji podražitvi in nemara tudi spričo dejstva, da so že v letošnjem letu povečevali osebne dohodke, niso še enkrat popravljali osebji ih dohodkov zaposlenih." rb ■ ■MM Tudi čas vse bolj dragocen Priprave na Vlil. kongres zveze sindikatov Slovenije so tudi v trži-ški občini napredovale do tiste stopnje, ko se bo o predlogih kongresnih dokumentov v prihodnjih dneh izreklo tudi članstvo. Zato ni čudno, da so na predkongresni konferenci, ki so ji razen delegatov vseh sindikalnih konferenc, ki delujejo na območju občinejn članov občinskega sveta prisostvovali tudi delegati tržiških sindikatov v medobčinskih odborih in drugih organih sindikatov, veliko razpravljali tudi o organizaciji sestankov osnovnih sindikalnih organizacij. 0 tem in nasploh o poteku priprav na Vlil. kongres ZSS smo se pogovarjali s Francem Nemcem, predsednikom občinskega sveta Zveze sindikatov v Tržiču. ■ ■ llšil * ■■ išli Ml M; sprejemom novih statutov in samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev in njihovih TOZD, pa na tistega, v katerem bi članstvu pojasnili vsebino statutarnega dogovora in osnutkov sklepov Vlil. kongresa ter oblikovali morebitne dopolnilne ali spreminjevalne predloge. Tako bi bil čas, ki si ga bodo delovne skupnosti namenila za potrebno vsebinsko javno razpravo, zares racionalno izkoriščen. Osebno menim, da bo po takih sestankih članstvo tudi laže razumelo, zakaj sindikati tako vztrajajo na svojem stališču, da mora v vsaki temeljni organizaciji združenega dela obstajati vsaj ena osnovna sindikalna organizacija. Če povem drugače: pot, za kakršno smo se odločili, lahko posredno veliko pripomore tako k hitrejšemu uresničevanju ustavnih določil v praksi, s tem pa tudi k uveljavljanju delegatskih razmerij in k hitrejšemu poteku samoupravnega sporazumevanja na najrazličnejših področjih znotraj kolektivov in izven njih. fržiška občina je, denimo, ena tistih, kjer še nista sklenjena družbena dogovora oziroma samoupravna sporazuma o štipendiranju in kadrovski politiki. Jasno je, da bosta sklenjena v najkrajšem času. Vendar pa je prav zdaj priložnost, da se na predkongresnih sestankih temeljito pogovorimo tudi o takih in njim podobnili zadevah. Je morda dosedanja predkongresna razprava opozorila na karkoli, o čemer bi kongres ZSS moral zavzeti svoje,stališče, vendar pa predlogi kongresnih dokumentov tega ne obravnavajo? - Od leta 1972, ko so se v bistvu začele priprave na bližnji kongres, so se predlogi dokumentov toliko izčistili, če tako rečem, da ni problem v tem, če smo vanje pozabili zapisati karkoli, ampak gre za to, kako naj bi že sprejete dogovore in pa še vse tisto, o čemer naj bi sc dogovorili tudi na kongresu, uresničevali v praksi. - Kaj v zvezi s tem je najbolj značilno za vašo občino? - Smo ena izmed občin gorenjske regije, ki zlasti letos beleži nadpoprečno gospodarsko rast, toda tudi občina z velikim številom tako imenovanih dislociranih obratov.. Dolgoletna prizadevanja za izboljšanje njihovega položaja so pripeljala do tega, da so pri uveljavljanju novih ustavnih določil še najbolj napredovale delovne skupnosti s sedežem matičnega podjetja v drugi občini. Pri tem še zlasti mislim na kolektive v sestavu Mercatorja, Metalke, Kompasa in Kartonažne tovarne iz Ljubljane, Ob uspešnem razvoju samoupravnih odnosov v tovrstnih delovnih skupnostih, ki seveda še zdaleč ni zaključen, pa ugotavljamo, da je ta proces počasnejši v domačih podjetjih, če tako rečem. Zlasti to je vzrok, da vprašanja v zvezi z uveljavljanjem ustav-nili določil so in ostanejo v središču pozornosti in naših prizadevanj. -mG LUill a SINUpiI VAi L. x \ylwJ5 WI1J J ^ -- - diti v predkongresnem času vse sindikalne orgaJU* . k načrtnejšemu vključevanju čim večjega števila2^ slenih in njihovih družinskih članov v organiziraj kreacijo. V predkongresnem času naj bi temelj0. druge organizacije združenega dela organizirale ,, dodatnih aktivnosti', ki bi jih izkoristile tudi za p°P rizacijo letošnjega kongresa sindikatov . . .“ „c dikat Klrui HlOU] letne tenh polit ■ m M PIŠ Naša akcija naj bo napoved tekmovanja ^ko tovor Jvan: Ncat tisalj *ka 'ela simi 5 Št( 'saj lamf sekret? sindik*1' dikat «dn •tte & 2Vi St t^m Pred dnevi je sklical Republiškega sveta Zveze . tov Slovenije za telesno kultK^ šport in rekreacijo Jože Malič stanek strokovnega aktiva delaf’ cev na področju športne rekreacip pri občinskih sindikalnih svetih i11 organizacijah združenega de>^ Dnevni red je bil posvečen vsem organizaciji športnih prirco1' tev v počastitev 8. kongresa Zve**., sindikatov Slovenije, pripombo1" J^ci glede na reorganizacijo Zveze * telesno kulturo Slovenije in ne hO* vsezadnje nalogam sindikatov v zvezi s podpisom družbenega dp’ govora o sanaciji visokogorsk|n planinskih postojank. 'lovi 'itisl '»ste kil »ka »iti • o \ ^el ajt' Ob kongresu oziroma po njem naj bi podelili11 k , zaslužnim sindikalnim organizacijam v organ’za.I)ul ^ združenega dela posebna priznanja in nagrade usP1 \{ no organizacijo rekreacije v najširšem pomenu “ in tudi za organizacijo delavskih športnih iger. • zvezi pa je Jože Malič dejal tole: ^ „Te dni smo na Republiškem svetu Zveze sjn.c*^1oi ' kj; Slovenije sestavili poseben vprašc'nik o organizh J ^ športne rekreacije v naših temeljnih in drugih olL skupnostih. Smo namreč tik pred kongresomj^jj lir ->iNt enem v času, ko v temeljnih in drugih org^^jjjflte združenega dela ter v občinah zaključujejo 1® tekmovanja. Zato je čas več kot primeren, 4a , damo rezultate opravljenega dela in da dobim0 ‘' J “ nejši vpogled v delo osnovnih sindikalnih olS" ,„1 .___________e _______________________ m01 .1 na tem področju. S tem namenom smo se tu omenjene akcije in sestavili vprašalnik na tem° ■’'(,(( na rekreacija v delovnih organizacijah". Ko bon10^pl, »if li vse rezultate, ki nas še posebej zanimajo, b0"? ‘9V kovali oziroma ocenili delo posameznih kolek J 'Cj^ ■ ifiar.A. * potlej najboljšim oziroma najbolj prizadevnim ročju organizacije aktivnega oddiha tudi podeli Ji žena priznanja. Gre za prvo tovrstno akcijo ' škem merilu, ki pa naj ne bi bila le enkratna. u bi rad tudi poudaril, da si vse skupaj še najboK^n: stavljamo kot napoved tekmovanja med delovn J lektivi. Sodim namreč, da bodo priznanja na t« '0, zaeije k boljšemu in načrtnejšemu delu . X S pomočjo odgovorov na anketo nili rezultate dela na špormo-rekreativn^^f { ročju. So v anketo vključeni tudi P0Z0X''W ma možnosti letovanja v času rednih le™ pustov...? ..Razumljivo smo mislili tudi na te stvari, 0,^ ,, mo, da šteje letni oddih zaposlenih med izrem’ £7 C ' komponente oddiha in rekreacije naših delav ’%l: na prvo mesto smo postavili skupino vprašanj K, v ^ slovom ..organizacija letnega oddiha zapo^1'^ C ^ lovne organizacije bodo morale odgovoriti ^ , , vprašanj v zvezi s svojimi počitniškimi dorr|OV^ij# nostjo teh domov, pa v zvezi s regresi za p možnostmi aktivnega razvedrila itd., itd . • • ri O* , s iTN «) In kaj boste poleg tega še upoštevali Pr‘ dela osnovnih sindikalnih organizacij■ ■■’ ^ „Kot že rečeno zajema anketna pola vrs^ ^ ^ ^ saj smo pri sestavljanju ankete mislili zares 0sl^j; It je v neposredni zvezi z aktivnim oddihom z 0iij Tako gre med drugim za vrsto vprašanj s g t‘* organizacije športne rekreacije, za vprašanj 0(! ložljivih športnih objektih, o kadrih o2'1® ieREO 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ,Osnovna organizacija sindikata v temeljni organizaciji struženega dela in v drugi samoupravni delovni skupnosti je ktieljna oblika sindikalne or-^uiziranosti in najširši okvir Mitičnega delovanja delavcev. V osnovni organizaciji sindikata delavci neposredno izra-iamo svoje posamezne interese, jih usklajujemo med seboj s stališča razrednih interesov, na tej podlagi določamo skupni interes in se borimo za njegovo uresničevanje po ^samoupravni poti. Osnovna organizacija sindikata je nosilec in uresničevalec skupnih interesov delavcev, ki jih združuje, in interesov delavnega razreda kot celote." tako je —"izredno kratko in zapisano v statutarnem J°voru o organiziranosti in ■vanju sindikatov in zveze ijkatov v SR Sloveniji. Teh stavkov smo premišljeno iisali v uvodni del našega se-a iz preprostega razloga tela praktične narave: težko ^i z uporabo tako majh-^ števila besed povedali isto iaj približno isto misel, da 'Mreč osnovna organizacija Jdcata tisto osnovno in ne-^dno potrebno jedro, brez tega „ne more biti nič", ' Iti '»Vi aveze niti „vrha‘' n e organizacije — morda tarnalo zavedamo, da ima ta ''•tOV; na“ še prav poseben in '“'sko bogat pomen in zven! vsa razvejana mreža de-] Jtskih razmerij, vezi, infor-odločanja ... ' Uko z vsebino? 1 liij. aka in podobna razmišljanja ^ ne nova in tudi ne pre-,° izvirna — smo imeli v 7*> ko smo se pripravljali na ,Vek o delu, izkušnjah in P1 ^nostih dela osnovnih sin-•Ž organ^acij na mari- ienr področju. Seveda je ^aloga preveč zahtevna za Vllo kratek obisk obdravske jt|'0Pole in njene bližnje oko-mlto i*1*, ^aš zapis je potemtakem bežno srečanje z res-iii,1111 trenutkom življenja /"krih naključno izbranih ^47'ovnih celic nekega pe- ^ ki dejavnega organizma. ^ravim0 .»slovenski sin- itij L ' smo se ustavili ob Vit, ut* )Ij"J Morganizacijo sindikatov !<* y*0Vem“> vendai tega ne bi j p tj 1 isto prepričanostjo tr-/kža vsebino dela Kakor J vi, da so v mariborski docela opravili s for- ^ C, ugotovitev lavnim sindikalnim akti-ne gre v bistvu za prav r ^ ^en ..eksces11 ali po.seb-^ kij, SVoie vrste, najmanj za 'Še • ° PQsekn°st. Navse-iti| ie moč zadostiti formal-sCj !^j , tevam reorganizacije v dela skrbi it morda dnevih, ven-/S; ^Prav gotovo pod drav- 9 'k. Gostovi steklo še precej tlel; ^re^en bodo prav vsi do-1-tV n°¥a organiziranost 'V ci'1 til tudi delo po novem, ijf. ^1 ne gre za opravičeni temveč ugotavljanje, 13''■Ume pač hitreje in ij^\j P°uasneje (pustimo ob !’jS) t*Ste» ki nočejo razu-!pfViVendar ~ pravijo šaljivo teodrijani - če bi bilo irfi po istem kopitu, thj. sPloh ne bi bilo več In 'gte *■** pri sindikalnem vendar za.življenje, mar teri želijo J^MNožiCNOST" v Maribom so imeli 37q °snovnih organizacij sindikata, zdaj jih imajo pa nekaj nad 500. Številčna primerjava pa kljub vsem naporom ne more povedati vsega. Res je, da je v veliki večini primerov dosledno obveljalo načelo, naj ima vsaka temeljna organizacija združenega dela svojo osnovno organizacijo sindikata, vendar se nekje iz sence le kažejo obrisi tudi tistih - denimo jim: negativnih — primerov, ko so se enostavno naredili gluhe in slepe in so ostah pri osnovni organizaciji, ki ima — preberite še enkrat! — nič več in nič manj kot 2.000 (dva tisoč) članov. Komentarjev na to temo sicer ni 2.000, vendar jih vsekakor ne manjka. Predvsem ob razlagi, da bi „razbijanje“ organizacije na več manjših osnovnih ■ organizacij „potegnilo“ za sabo tudi neogibno razpravo o tem, da bi navsezadnje lahko imeli tudi več temeljnih organizacij združenega dela in ne samo eno, ni treba posebej omenjati, kdo so tisti, ki so zakoličili številčne (in vsebinske!) dimenzije TOZD in OO sindikata. Bi jim rekli „nasprotniki samoupravlja-nja“? Maloprej smo govorili nekaj o gluhih in slepih... Kdo bi vedel povedati, kakšne silnice so vse „v igri", vendar bi ob vsem takem in podobnem ,,do-gajanju“ lahko ugotovili, da je ustava (in še ta ali oni samoupravni akt) res lahko natančno zapisana na papirju, vendar ostane navsezadnje samo na papirju, dokler je ne zagrabijo delovni ljudje resnično v svoje roke. Žuljave, počrnele od dela. POVEZAVE V iskanju (za sindikat in še koga) neogibne življenjske popkovine med predlogi za kongresne dokumente in življenjsko realnostjo smo naleteli na dokaj kritično ugotovitev (če govorimo o maribotskih realnostih), da je na področju ob Dravi še daleč od množičnosti načelo, naj sindikalne organizacije najdejo trdno povezavo s krajevnimi skupnostmi. Ugotovitev je seveda pravi signal za temeljito akcijo. Morda bi celo lahko rekli „nujno akcijo". Zdi se, da je pravi hladni obliž na pekočo rano primer iz Ruš. Da, v Rušah so zagrabili, kakor je treba! V mislih imamo seveda tovarno dušika in njen sindikat... Čeprav smo sprva nameravali pisati o tem, kaj so v Rušah napravili na področju povezovanja sindikata s krajevno skupnostjo, smo se najprej le vprašali, kaj se pravzaprav mora zgoditi, da v določenem delovnem okolju sprejmejo zamisel — konkretno: o življenjskem povezovanju med krajevno skupnostjo in delavcem v tovarni — brez posebnega natezanja (in pri tej svoji dejavnosti ostanejo več ali manj le bela vrana sredi SINDIKAT IN OSNOVNA ORGANIZACIJA V SREDIŠČU ZANIMANJA Osnovna organizacija _y začetek gibanja vsesplošno ugotovljenega in Razumljenega ‘ ’ zamudništva). Ali so Ruše premajhne, da bi delavcipozabili, kako žive v tovarni eno življenje, doma — nekaj sto metrov stran — pa drugo? Vprašanje je pravzaprav na moč smešno, saj je vsakomur na moč jasno, da je življenje samo eno, nedeljivo. .. Torej, kako to, da so v Rušah to razumeli, druge pa ne ali vsaj zelo malo in površno? Saj ni odgovor v maihnosti kraja... Prej bi ga bilo treba najti v glavah ljudi, prav gotovo gre v vsakem naprednem in v določeni meri neobičajnem dejanju za premik v glavah manjšine ljudi, lahko celo zelo majhne, ki je nato sposobna premakniti množico v sicer lahko in razumljivo dejavnost, za kar pa je kljub vsemu potreben „določen napor", kakor po navadi potem rečemo in komentiramo. Se je torej v Rušah zgodilo to, kar smo pravkar opisah? Resnica je verjetno zelo blizu našemu razmišljanju. Pomembnejše od akademskega iskanja resnice pa je vsekakor dejstvo, da so v Rušah „nekaj napravili". Delo, ,,izdelek", to je tisto, kar velja! In tako je prav! SREČANJA Mimogrede smo se spomnili na trenutek pogovora v PTT podjetju v Mariboru, ko je beseda stekla ne preveč načrtno o sodelovanju sindikalnih osnovnih organizacij s krajevnimi skupnostmi Kako naj se mi, torej poštarji, povezujemo „s terenom"? Vprašanje je obviselo v zraku. Neoprijemljivo-, majhno, morda nepomembno, vendar kljub vsemu vprašanje. „Mariborska PTT ima 7 osnovnih organizacij sindikata. Številka sama zase spet ne pove ničesar, ker so člani sindikata — dobesedno — raztreseni po številnih občinah mariborskega območja in ni osnovni problem osnovne sindikalne organizacije, kaj delati s člani, temveč, kako jih spraviti skupaj." Potem smo zvedeli v pogovoru, da kljub težavam v razdaljah in v dejstvu, da so delovna mesta Raztresena", pride na sindikalne sestanke vsaj sedem članov od desetih. Zakaj? „Občutek imamo, da je za naše delavce, ki se — v primerjavi z industrijskimi, lociranimi" praktično na enem mestu - počutijo dokaj osamljene v svojem delu in razmišljanjih, sindikalno srečanje možnost, da se zberejo in pogovore. Prav gotovo je v tem treba iskati odgovor na vprašanje, zakaj je naša „sindikalna udeležba" precej večja, kot je v navadi drugje." Ali bi bilo potrebno, da bi ob takšnem „pristopu k stvari" vprašali za dnevne rede sindikalnih srečanj? Saj pravzaprav natančno vemo, da je seja — mislimo na tisto pravo, neponovljivo in vedno znova drugačno — v bistvu prerez življenjskih problemov prizadetih, ne glede na to, kakšni so formalni dnevni redi. „Kaj pomeni sindikat, osnovna organizacija sindikata v PTT? “ Vprašanje je obviselo v zraku, ravno toliko, da so se misli lahko uredile v želeno zaporedje. SINDIKALNA USTA „Bodimo odkriti in priznajmo, da je sindikalna Usta vrnila ugled sindikatu. Pri tem mislimo na najširše sloje sindikalnega članstva. Gre za to, da so ljudje lahko — ta več, drugi manj — ,,zagledali" sami sebe in se opazili, da jih združuje program, ki ni previsoko v oblakih, da bi bil že vnaprej obsojen na neuspeh, in ne „prenizko na tleh", da bi bil v bistvu nezanimiv. Sindikalna organizacija? Kaj je to? Kakor že obračamo, sindikat je razprava o pogojih dela, rezultatih tega dela in življenjskih razmerah, ki jih razumemo kot posledico dela. In v taka razmišljanja se ujemajo stanovanjske stiske, prevozi na delo, regresi za letni oddih. ... Kakor že obračamo, prav gotovo je res, da je sindikalna lista, čeprav ne gre v bistvu za ničesar presenetljivega in Revolucionarnega", bolj združila sindikalno članstvo, ga ovedla, da pripada neki organizaciji, ki je sposobna opraviti korake za oprijemljivo korist svojega članstva, kakor pa, da bi napravila bistveni premik v družbenem dogajanju. Sicer pa, ne pozabimo, da je v občutku pripadnosti moč.. ’ ‘ Dejstvo je, da delavci, mislimo na najširše sloje sindikalnega članstva, povezujejo pojem sindikata z bojem za boljše življenjske pogoje. Vprašanje je, kdaj bomo prišli do tega, da bo delavec začel razmišljati tako, kot da „daje“ sebi od svojega dela določen delež za lastno življenje, ostalo pa ... Še vedno je v prvi vrsti boj, ustvaijanje boljših pogojev... OBVEŠČANJE Po svoje smo se zdaj dotaknili tudi obveščanja. Pomembno je, da veš, kako ... V. Elek-trokovini - na primer — dajejo obveščanju članov svojega de-< lovnega kolektiva posebno pozornost. Ne samo obveščanju. Tako smo lahko — prav kakor vsi člani kolektiva - iz njihovega glasila zvedeli, da je na pobudo osnovnih organizacij sindikatov delavski svet zvišal osebne dohodke vsem zaposlenim za 100 dinarjev, najnižji osebni dohodek pa se je povzpel na 1400 dinarjev. Prav tako smo zvedeli, kakšna so, konkretna prizadevanja v kolektivu pri najrazličnejših akcijah, ki jih imenujemo „ozim-nica" in podobno. Kako so se torej z obveščanjem- kolektiva pripravili na letošnjo zimo in premagovanje denarnih zadreg? Naj govori časopis ,,Elektro-kovina" sam zase: „Mariborska banka odobrava kredit za — nakup premoga za dobo 10 mesecev; — nakup knjig za dobo 10 mesecev, največ 800 din; — nakup ozimnice za dobo 6 mesecev do zneska 2.000 din (čas odobravanja od 1. 8. do 1. 12. v letu); — nakup trajnih potfošnih izdelkov in drugih izdelkov osebne potrošnje, pri katerih je cena za mersko enoto večja od 400 dim Na potrošniški kredit ni mogoče na primer nabaviti volnenega blaga, posode in dm-gih izdelkov, pri katerih je cena za meter, kilogram ah komad nižja od 400 din. Potrošniški krediti za nakup industrijskega blaga se smejo odobravati samo za nakup blaga domače proizvodnje. Te kredite odobrava do višine 10.000 din za dobo 24 mesecev; — za nakup pohištva odobrava banka kredite do zneska 20.000 din za dobo 24 mese- cev; voljeni delegati opravljajo svojo dolžnost in poslanstvo. Informiranost in delegat? Seveda, delegat je že informiran (če hoče biti), vendar je vprašanje, kakšen je lahko njegov dialog z neinformiranimi „širokimi množicami"? Časopisi? Sestanki? Sestanki v širših ali ožjih k-ogih? Pogovori? Dileme so in bodo. Prav gotovo pa bo verjetno veljalo, da bo delavec prepričan, da je neinformiran, toliko časa, dokler ne bo dobil odgovora na vprašanje, ki ga je zastavil. O tem bi se veljalo resneje zamisliti. Nikakor ne zato, ker bi se tako „spodobilo"' temveč ker trdimo, da na razrešitvi tega vprašanja počiva vsa vsebina in srni-' sel naših prizadevanj ... Ob našem obisku v mariborskih osnovnih organizacijah sindikata nikakor ne smemo zamolčati razmišljanj, predlogov, vprašanj in negodovanj na račun delavske kontrole. Kakor in kolikor smo se že pogovarjah o njej, naposled je udarilo na dan: „Ne gre!" — za nakup osebnih avtomobilov domače proizvodnje za dobo do 36 mesecev do zneska 20.000 din. In tako naprej ... Po svoje bi celo lahko rekli: sodelovanje osnovne organizacije sindikata in banke. Mar res? Znašla sta se pač — vsaj delno — na „skupnem tiru", čeprav se navsezadnje resnično ne moremo ubraniti grenkemu občutku, daje „kreditna skrb" za napredek delavca sicer vzpodbudna zadeva, vendar malce moti spoznanje, da lahko dobi večji kredit predvsem tisti, ki ima vsak mesec v svoji kuverti več denarja. Kaj je pravzaprav narobe? Malce čudno sicer zveni, vendar vse tako keže, da bo delavska kontrola morala biti deležna Režke kontrole", da bo res prišla do tega, da bo zaživela, kakor se spodobi. Kakor smo že obračah razmišljanja (in ne samo naša, temveč tudi mariborska"), smo se naposled vedno znova ustavljali ob treh osnovnih razlogih, zakaj „ne gre". DELEGATI Sicer smo pa na to vprašanje prišh bolj mimogrede. Pa vendar, da banka kreditira premog, šolske knjige itd. je zasluga prizadevanj občinskega sindikata. Pravzaprav nas je predvsem zanimalo informiranje. V Mariboru ugotavljajo — in imeli so tudi dovolj hrabrosti, da so to z vso odločnostjo povedali na svoji predvolilni sindikalni konferenci — da stopnja informiranosti članov delovnih skupnosti — beri: članov sindikatov! — ni na zadovoljivi ravni. Pomanjkljivost se še posebej pokaže v slabi luči, ko si moramo pogledati v oči in si odgovoriti na vprašanje, kako iz- Najprej smo poslušali „zgod-be“, da so bili v organe delavske kontrole že vnaprej vsiljeni ljudje, za katere je bilo že vnaprej jasno, da ,Re bodo ničesar storili". Po drugi varianti so v delavski kontroli taki člani, ki si ne upajo ničesar, samo da sami ne bi zašli v težave in se seveda temu primerno vedejo, kakor da prav ničesar ne bi bilo vredno njihove pozornosti. Še tretja varianta je — sicer močno dejavna, vendar navsezadnje prav tako neučinkovita: delavska kontrola misli, daje postala „oblast“ in da lahko dela kar hoče. Pravzaprav nič kaj simpatično, vendar... Naj omenimo zanimivo mariborsko mnenje: „Bolje je, da delavska kontrola greši in sili čez svoje meje, kot — da je sploh ni!" Z nekaj miselnimi in krajinskimi korekturami bi morda nekaj podobnega lahko trdili za ves sindikat. In to ne samo na mariborskem območju. IGO TRATNIK V SREDIŠČU POZORNOSTI PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRgO^ P OB PRVEM OSNUTKU DOGOVORA O FINANCIRANJU IN FINANČNEM POSLOVANJU SINDIKATOV IN ZVEZE SINDIKATOV, KI BO V KRATKEM DAN V JAVNO RAZPRAVO Usklajeno za potreben obseg dela Del prispevka k poglobitvi vsebinskega dela sindikatov in k njihovi organizacijski utrditvi Minuli petek je bilo v Ljubljani posvetovanje sindikalnih delavcev občinskih svetov, republiških odborov in republiških sindikalnih konferenc, ki ga je vodil SLAVKO GRČAR, sekretar RS ZSS za organizacijo, na katerem so izmenjali mnenja o prvem osnutku dogovora o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in zveze sindikatov, ki ga bo s spremembami in dopolnitvami dal v-razpravo sindikalnim organizacijam RS ZSS. Uvod v razpravo je dala OLGA BRUČAN, strokovni sodelavec RS ZSS, ki je prisotne tudi opozorila na nekatere probleme v zvezi s financiranjem sindikatov. V skladu z novimi družbenimi odnosi se je spremenila tudi dejavnost sindikatov, ki je zahtevala tudi drugačno organiziranost. Logična posledica tega je tudi potreba po spremenjenem finančno-materialnem poslovanju, saj je bil dosedanji sistem financiranja v sindikatih in zvezi sindikatov dogovorjen že leta 1969. V nekaterih občinskih sindikalnih svetih, kjer so bili pogoji gospodarjenja težji, kjer je bil osebni dohodek nižji, so, razumljivo, poizkušali s sredstvi članarine reševati vrsto vprašanj, ki bi jih v drugačnih pogojih morali reševati v delovnih skupnostih z organi upravljanja. Kljub temu da so se v večini primerov zadnje čase pogoji gospodarjenja spremenili, so prenekatere sindikalne organizacije poslovale po starem. Tako je mogoče zaslediti, da v osnovnih organizacij ali sindikata skoraj ni izdatkov za organizacijsko-politično izobraževalno dejavnost, čeprav je takšna dejavnost ena od osnovnih nalog osnovnih sindikalnih organizacij. V izdatkih sindikalnih organizacij pa se redno pojavljajo izdatki za izlete, športne prireditve, ki so ponekod tudi zelo veliki. Skoraj povsod je tako, da so v zaključnih računih osnovnih sindikalnih organizacij izdatki za namene, za katere bi morala biti sredstva iz skladov skupne porabe delovnih skupnosti. Tako se tudi skozi-finančne pokazatelje odraža premajhna angažiranost sindikalnih organizacij za njihove osnovne dejavnosti, to je za politično in izobraževalno dejavnost. Nič ni narobe, nasprotno, celo prav je, da sindikati organizirano skrbijo za rekreacijo delavcev, za športno udejstvovanje — saj je potreba po tej skrbi izražena tudi v osnutkih kongresnih dokumentov — ni pa prav, da se te dejavnosti financirajo le iz sindikalne članarine. Če smo s statutarnim dogovorom o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SRS izoblikovali tako organizacijske oblike kot smeri politične dejavnosti sindikatov, če bomo na 8. kongresu s sprejetimi sklepi še poglobili obveznosti delovanja sindikatov, potlej se moramo tudi jasno dogovoriti, v kakšne namene naj se uporablja sindikalna članarina. S takšnim skupnim dogovorom bomo tudi morali začeti v praksi razreševati dileme, kaj naj financira sindikalna organi- CELJANI SO SE OBVEZALI, DA BODO IZPOPOLNILI OSNUTEK tt. SKLEPA DO KONGRESA ZSS Za konkretnejše rešitve zacija iz zbrane članarine. Prav gotovo pa je, da ob povečani vlogi in odgovornosti sindikatov pri razreševanju vseh družbenopolitičnih in življenjskih problemov delavcev prehaja več nalog tudi na osnovne organizacije sindikata. Prav zavoljo tega vsebuje osnutek dogovora o financiranju in finančnem poslovanju- v sindikatih in zvezi sindikatov tudi predlog, naj bi pri delitvi članarine v osnovnih organizacijah sindikata ostala večja sredstva kot doslej (35 %). Vsem osnovnim sindikalnim organizacijam naj bi ostalo 40 odstotkov od zbrane članarine. Zavoljo tega pa, ker vse delovne t>rganizacije zaradi kakršnihkoli vzrokov ne ustvarjajo dovolj sredstev (od neto osebnih dohodkov pa so v pretežni meri odvisna tudi sredstva sindikalne organizacije), dejavnost pa ne sme biti okrnjena, predlaga osnutek ustanovitev občinskih solidarnostnih skladov, iz katerih bi se financirala potrebna dejavnost sindikalnih organizacij. Iz teh skladov se bo financiral tudi izredni program OOS, sprejet s strani članov. Enak sklad pa naj bi se po predlogu formiral tudi v republiških sindikatih za solidarnostno sofinanciranje tistih občin, ki sredstev za dejavnost ne bi imele. Ker bi po osnutku dogovora ostalo sindikalnim organizacijam na ravni občine poprečno 34 odstotkov zbrane članarine, bi, če upoštevamo še solidarnostni sklad republike in sredstva, ki bi ostala osnovnim sindikalnim organizacijam, na območju občine ostalo več sredstev kot doslej. To je kar precej sredstev v primerjavi s tistimi, ki naj bi po predlogu bstala za sindikalno dejavnost republiških in zveznih organizacij sindikatov in zveze sindikatov (26 %). V predlogih, ki jih vsebuje osnutek dogovora, je tudi ena od bistvenih sprememb glede finančnega vrednotenja dejavnosti. Po predlogu naj bi finančni načrt vseboval potrebe vseh organizacij sindikatov in zveze sindikatov na ravni občine, enako naj bi bilo tudi v republiki. Pri tem naj bi bila zagotovljena samostojnost vsakega organa o odločanju o vrsti izdatkov in pri odločanju o realizaciji izdatkov. Takšen način naj bi bil prispevek k bolj usklajeni akciji, hkrati pa naj bi zagotovil financiranje organizacij sindikatov in zveze sindikatov glede na potreben obseg dela. Navedli smo le nekaj predlogov iz osnutka, ki naj bi tudi bili del prispevka k po^obitvi Vsebinskega dela sindikatov in k organizacijski utrditvi. Osnutek dogovora o financiranju in finančnem poslovanju v sindikatih in zvezi sindikatov bo, ko bo dopolnjen s predlogi, ki so bili posredovani na sestanku minuli teden, pravočasno dan v javno razpravo sindikalnim organizacijam. Dogovor naj bi bil sprejet v novembru, tako da bo še dovolj časa za vse priprave, da bi lahko sindikati in Zveza sindikatov Slovesrije začeli s 1. januarjem 1975 finančno poslovati po novem. Med prvimi, ki so se vključili v razpravo o osnutkih dokumentov za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, je tudi občinski svet zveze sindikatov Celje. Njegova komisija za kulturo in izobraževanje je pretekli teden obravnavala osnutek sklepov o izobraževanju in kulturi. V razpravi so člani komisije upoštevali tudi gradivo občinskega komiteja ZK Celje o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja -v celjski občini. Tako so sočasno ob dopolnjevanju osnutkov sklepov razmišljali tudi o tem, kako bi se sindikati čim bolj tvorno vključili v razreševanje nalog, ki jih je na področju vzgoje, izobraževanja in kulture treba razrešiti v Celju. . Člani komisije so se v celoti strinjali z zasnovo 10. in 11. osnutka sklepov. Opozorili pa so predvsem na to, da moramo biti pri sprejemanju obveznosti oziroma nalog realni -- upoštevati moramo kadrovske in materialne zmogljivosti za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja. Pozdravili so pobudo o uvajanju celodnevne osnovne šole in se zavzeli za to, da bi se vsaj ena šola v Celju vključila v eksperimentalni načrt. Celodnevna osnovna šola je eden od pogojev za enakopraven — uspešen start v življenje vsej mladi generaciji. Tudi nalogo o zago-tovitvi brezplačnih učnih pripomočkov so povezali s celodnevno osnovno šolo, ko bodo lahko odpravljene vse psihološke in druge ovire za to, da bi hitreje izvedli to akcijo, ki so jo v Celju sindikati sprožili že pred leti, a, žal, ni bila dovolj podprta od drugih dejavnikov. Zelo močno pa so člani komisije zaostrili odgovornost vseh družbenih, upravnih in strokovnih dejavnikov pri razreševanju kadrovske problematike na vzgojno-izobraževalnem pod- ročju. Brez zadostnega5m dobrih učiteljskih kadrov11 , ki si jih sindikati zastavil® t osnutkih kongresnih ne bo možno uresničiti. f predlagali, da se sklepi dof nijo v dveh smereh: pou0 f treba večjo vlogo sindik3^ lavcev vzgoje in izobraž3 , i pri preobrazbi in ideolog lirični angažiranosti šoki^ j časno pa se zavzeti za t0’Jl bodo materialna vPra#l RAZGOVOR Z MARJANOM GANTARJEM, PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV V ŠKOFJI LOKI Pred kongresom odkrit pogovor V dosedanjih pripravah na Vlil. kongres ZSS in VII. kongres ZSJ je bilo po besedah Marjana Gantarja, predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka, opravljenega veliko tako organizacijskega kot vsebinskega dela. „Morda je še najbolj pomemben napredek pri osveščanju aktivistov in sploh našega članstva," je dejal tovariš Gantar. „V razpravah o potrebnosti ustanavljanja osnovnih sindikalnih organizacij v vsaki TOZD, pa ustanavljanja aktivov mladih delavcev in podobnih zadevah so celo mnogi predsedniki osnovnih organizacij prvič doumeli, da ne gre za organizacijske spremembe v običajnem pomenu besede, ampak za ukrepe, katerih namen je, da bi sindikat v celoti odigral svojo vlogo na vseh področjih, za katera je zadolžen že po ustavi in po vseh družbenopolitičnih dokumentih, sprejetih v zadnjem času. Pred nedavnim se je zgodilo nekaj, česar sicer ne moremo oceniti za pozitivno, nam pa pomeni nadvse dragoceno praktično izkušnjo, kako ne bi smeli delati, če hočemo dosledno in povsod uveljavljati ustavna določila v praksi. Ko je občinska skupščina izglasovala sklep, naj bi v občini sklenili samoupravna sporazuma o štipendiranju in kadrovski politiki, nihče izmed delegatov v razpravi ni izrazil vsebinskih pomislekov proti takim dogovorom. Ko pa bi ju morali v organizacijah združenega dela tudi podpisati, saj so njihovi delegati že glasovali zanju, seje marsikje začelo zatikati. Na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, je nedvomno več odgovorov. Najmanj, kar lahko rečem, pa je to, da marsikateri delegat ni dovolj resno dojel odgovornosti, ki bi jo moral čutiti do tistih, ki so ga izvolili. Ni jim obrazložil pomena dokumentov, ali pa je podcenjeval vlogo, ki jo je sprejel. Zares: biti delegat, to nikakor ni lahko. Toda: če imamo zdaj izkušnjo več, kako ne smemo delati, to pomeni tudi nov poziv k večji skrbi za izobraževanje in usposabljanje članstva in samoupravljavcev na- sploh, še posebej pa delegatov za funkcije in dolžnosti, kijih že imajo ali ki jim jih bodo njihovi volivci zaupali v prihodnje. Zato si takih in podobnih kratkih stikov pri obojestranskem komuniciranju ne smemo več dovoliti, saj gre za bistvene sestavine delegatskega odnosa. S tem pa sem tudi povedal, kaj vse moramo storiti v sindikatih, da bi z okrepljenim političnim delovanjem izpolnili svoje naloge in dolžnosti. Programe imamo in prav primer, ki sem ga navedel, opozarja, da jih tudi moramo uresničevati z vso doslednostjo. Osebno menim, da bodo tako stališče potrdili tudi bližnji predkongresni sestanki osnovnih sindikalnih organizacij. Na teh sestankih članstva ne bomo le seznanili z vsebino kongresnih dokumentov in izvedeli za morebitne dopolnilne in spreminjevalne predloge, ampak jih nameravamo izkoristiti tudi za odkrit in temeljit pomenek o zadevah, ki so ob sedanjem presnavljanju družbenih odnosov v središču vse naše in zato tudi škofjeloške javnosti." -mG vzgojno-izobraževalnega ^ ročja hitreje in uspešnejeLi * ševala. Ob tem so opozofl^-jl 1 na nekaj notranjih rezeATjjf Kj imamo v šolstvu (večja P1 ^.ij nost v srednjem šolst^'^ | nepotrebnega ponavljanj3’J1; uspešnost in zaostritev rf,. študija na višjih in visok31 ^E itd.). Tudi v tej smeri grešni sklepi bolj ^ obvežejo sindikalne 0 j zacije. Ji K osnutku sklepa o pa so predlagali, da s£ J p opredeli vloga animatorje turnega življenja v organizacijah in izbira tef^ |: delegatov v kulturne skup * | V Celju so se med prv'*'K neje zavzeli za celovito ^ 1 stično planiranje novih skih naselij (stanovanja., jtt, acijski objekti, kultum>y| žabni prostori, itd). Za^Ji« obvezali, da bodo osnU^i -sklepa v tem delu izpop0* *® izdelali konkretnejše 1 |1| kako v novih delavskih 3 ^ i sistemsko zagotoviti 11 ranje izgradnje objekto3 _ žično in duhovno rekread) t f Z MARIBORSKE PREDKONGRESNE SINDIKALNE KONFERENCE VEC POZORNOSTI VIŠJI PRODUKTIVNOST^ A, Delegati, predstavniki 70 tisoč delavcev iz mariborske občine, so na predkongresni sindikalni konferenci, ki je bila v sredo v domu JLA, obširno razpravljali o kongresnih dokumentih, še posebej o uresničevanju v praksi in razvoju samoupravljanja na mariborskem območju. Na predkongresni konferenci so bile poleg uvodne besede predsednika mariborskega občinskega sindikalnega sveta EMILA TOMAŽIČA in razprave v središču pozronosti volitve 39 delegatov za 8. kongres slovenskih sindikatov in 20 delegatov za 7. kongres jugoslovanskih sindikatov. Med izbranimi jih je 54 % iz neposredne proizvodnje, 46 % je žena, 38 % pa mlajših od 27 let (za 8. kongres. ZSS) oziroma 60% iz neposredne proizvodnje, 45 % žena in 25 % mlajših od 27 let (za 7. kongres ZSJ). ..Nobenega dvoma ni“, je v uvodni besedi dejal Emil Tomažič, „da so bili na mariborskem področju v zadnjem obdobju doseženi pomembni uspehi v bitki za dosledno uveljavljanje delavčevih pravic in odločanja o rezultatih njegovega dela. Ti uspehi so se pokazali zlasti tam, kjer so temeljne organizacije združenega dela zaživele tudi v vsebinskem smislu in kjer je skrb za delavca v procesu samoupravljanja na prvem mestu. Kljub temu pa bo potrebno — in pri tem morajo biti sindikati nosilci teh nalog - čimprej izdelati temeljite analize o že opravljenih integracijah ter proučiti vprašanja povezanosti in solidarnosti med temeljnimi organizacijami. V razpravi na .predkongresni sindikalni konferenci so delegati poudarjali, da bo potrebno na kongresu nameniti še posebno pozornost sklepom, ki bodo obvezovali vse za večjo odgovornost za dvig produktivnosti, za večje varčevanje in ne nazadnje tudi sklepom, ki bodo konkretno zavezovali delovne skupnosti za dvig standarda delavcev. Prav v prizadevanjih za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev čaka Mariborčane še izredno trdo in kajpada vztrajno delo. To velja še prav posebej za stanovanjsko gradnjo, saj §e mesto ob Dravi „ponaša“ z izredno velikim stanovanjskim deficitom (na čigavih plečih ,)eže“ posledice takega stanja, ni težko uganiti) in vsa predvidevanja kažejo, da ga še ne bo moč odpraviti s stopnjevano stanovanjsko gradnjo v prihodnjih petih letih. Poudariti je treba, da so na mariborski predkongresni sindikalni konferenci močno in pogosto zvenele besede, ki so bile posvečene prizadevanjem za dvig storilnosti, produktivnosti in sploh večji učinkovitosti dela na vseh področjih in vseh ravneh. Če govorimo o mariborski 'industriji, ki velja nasploh za zelo zastarelo in tehnološko dokaj zaostalo, „pozivi“ za izboljšave niso namenjeni samo v tehnološki in modernizacijski smeri, temveč se ne morejo ogniti tudi spreminjanju tradicionalne miselnosti delavca in njegovega odnosa do dela. Če pravimo „delavec“, nikakor ni treba pod tem nazivom „videti“ samo neposrednega proizvajalca. Saj je na primer za ozračje v mariborskih delovnih skupnostih kar preveč značilno, da se prizadevanja za večjo in kcmpietnejšo zaščito pri delu vodilnih. Morda bi n' ustavijo ob „zidu‘ vanja in premajhne Sil' dobnega lahko inovacijsko dejavnostmi k peščici delovnih sicer že lepo razrastlaj^ ve‘ v veliki tako, kakor da večini se P3 $ zanjo 33 ne bi slišali. (A Da bi prav zaokroZ"1^ f ^ mariborske predkong^J ''v prave, moramo še oP^fr pomanjkljivosti Prl ranju delavcev, kar P0* J ^ da negativne posledice P^ ^ . ‘ '.k. J skem uveljavljanju del® "c teti samoupravljalskež3 J nja in pa še posebej P11 sistema. V razpravi se je . predstavnik osnovne (j^ cije delavcev, ki so zap G zasebnih delodajalci^ v V 1 v Mariboru okoli 2°0Wl f| 500 delavnicah, v Afldj I jih je včlanjenih nad g.Mi hova želja je, da bi .■ fj jo gresu ZSS spregoV°%M ^ več tudi o njihovih k namreč precej več o kor bi lahko sklepfjp)/ merjenem prostoru A nih kongresnih sklep1 Ai ilA; ty?ED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ^ ^°8 družbenega dogovora v Novi Gorici j^a Pretežno določila s sindikalne liste. Pone-t^ko trdijo v Novi Gorici, je celo bolj kon-kot je sindikalna lista, drugod pa pre-Jjfflij3 Posameznim gospodarskim dejavnostim, da ]j |(ij0 kožnimi samoupravnimi sporazumi dolo-(Kat>0dr°bna 'ooo'3 bi okvire za uveljavljanje pravic delavcev. POSEBNOSTI Si^°razurn zajerna tudi nekatere naše značil- dJ | so drugačne, kot na drugih območjih, V . ^iLl PAHOR. „Takšna je na primer zdri • NA ROB DRUŽBENEMU DOGOVARJANJU 0 USKLAJEVANJU MERIL ZA RAZPOREDITEV DOHODKA IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV ZA OBMOČJE OBČINE NOVA GORICA Bolje nepopoln dogovor, kot čakanje na izkušnje drugih Tako sodijo v Novi Gorici o svojem predlogu občinskega družbenega dogovora, ki je resnici na ljubo še nepopoln, saj vsebuje za sedaj v glavnem določila s sindikalne liste - Podpisovanje dogovora v kratkem. Načela za financiranje splošne in skupne porabe ter način sklepanja samoupravnih sporazumov za financiranje posameznih družbenih dejavnosti in splošne porabe v okviru dogovora bodo uredili do konca leta jjti Hiy* V|^ PAHOR. „Takšna je na primer zdru-^(l \ sredstev za posebne namene. Dogovorili 0 1,5-odstotni prispevni stopnji iz bruto družbenih služb . .,. Bolj kot sin-'jfSa ^sta naš predlog dogovora podrobno ^He^^nje dopustov, izobraževanja, druge \e °dsotnosti z dela ..,. Pri tem pa nas je 111 težnja, da ne bi s preveč natanko od- . "Uh.tl1* berili okrnili pravice delavcev do sa-idl1, Soja.Vne®a odločanja. Takšna so bila mnenja, tj' ile v . Prinašali delegati z javnih razprav, ki so (h^^alnih organizacijah v delovnih in dru- nie2ne delovne organizacije, ne le v novo-^ !? v fa0,^č^ni> pač pa tudi drugod, delajo in živi-F/kg ^nih pogojih in z različnim uspehom, '.'l ni kazalo preveč zatezati okvira nji- ^ . h0u0znosh Pri samoupravnem odločanju. X{) ® tega,“ je vskočil z razlago FRANC ’ ”^sta vprašanja, ki smo jih v našem druž- benem dogovoru ,obdelali’ nekolikanj po svoje, niso tako bistvenega pomena, da bi različno urejena po posameznih gospodarskih dejavnostih rušila enotnost in usklajenost družbenega dogovora, oziroma meril za razporejanje dohodka in OD.“ OHRANJENA ENOTNOST MERIL Tako so v novogoriškem družbenem dogovoru po svoje urejena na primer naslednja vprašanja: pravice delavcev iz medsebojnega razmerja glede odsotnosti z dela v nujnih zasebnih primerih - v tem primeru imajo delovne organizacije možnost dati do sedem dni dopusta. V mnogih delovnih skupnostih so zaposleni delavci iz zelo oddaljenih krajev iz drugih republik in le-tem je na primer dva dni izrednega dopusta premalo celo za vožnjo do doma in nazaj na delo, trdijo sestavljavci družbenega dogovora. Na svojstven način, oziroma natančneje kot v sindikalni listi je urejeno tudi vprašanje premestitve delavca na delovno mesto odsotnega tovariša. Delavec, ki nadomešča, ima v takem primeru pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po osnovah in merilih za drugo delovno mesto, če so zanj ugodnejša, kot so merila njegovega delovnega mesta. OBVEZNOST, NE LE MOŽNOST Podrobneje je določena tudi pravica do nadomestila za vožnje na delo, pa nagrade za učence v gospodarstvu, pravica do izobraževanja. V dogovoru so za to določeni razponi, niso pa možnosti posameznih delovnih kolektivov, da v okviru panožnih samoupravih sporazumov o delitvi dohodka in OD ta vprašanja urede po svoje, v bistvu nič okrnjene. „Glede odpravnin pri odhodu delavca v pokoj ali pri izplačilu nadomestila pogrebnih stroškov smo sklenili za razliko od sindikalne liste, ki ta dva ^stroška’ delovnim organizacijam ne predpisuje’, da delovne organizacije pokojninske odpravnine in pogrebne stroške plačujejo upravičencem obvezno," je pojasnil BENJAMIN STU-BELJ. To so nekatere značilnosti novogoriškega predloga družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporeditev dohodka in delitev osebnih dohodkov. Značilno zanj pa je seveda tudi, da vsebuje, kot smo že omenili, praktično le določila, ki jih obravnava sindikalna lista - posebnost, ki je bila na nivoju republike že deležna kritike. Poglejmo torej, kaj naj bi vseboval družbeni dogovor o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in osebnega dohodka za območje. »IDEALEN« DOGOVOR Temeljne organizacije združenega dela, temeljne interesne skupnosti, skupščina občine,.občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL se dogovorijo o ekonomiki in razvoju področja, ki ga dogovor obsega. Opredelijo smer nadaljnjega razvoja, določijo ekonomske kazalce in njihovo višino kot plansko dogovorjene količine normalnega razvoja občine. Lahko se tudi dogovorijo za stopnjo akumulacije za posamezne dejavnosti itd. Podpisniki družbenega dogovora opredelijo tudi merila za socialno in materialno varnost zaposlenih: višino sredstev osebne in skupne porabe na zaposlenega kot spodnjo mejo zagotavljanja socialne in materialne varnosti delavcev, določijo način združevanja sredstev ter druge solidarnostne ukrepe. Družbeni dogovor naj vsebuje tudi osnove za samoupravne sporazume interesnih skupnosti - temeljna načela za sklepanje; vrste prispevkov za posamezne namene, pri čemer naj bo opredeljena tako višina prispevka kot prispevna stopnja in zavezanci. Prav tako sodijo v dogovor tudi ocena in stališča do samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in o delitvi osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih: gibanje osebnih dohodkov, osnove delitve po delu, usklajenost gibanj osebnih dohodkov z osebnimi dohodki v gospodarstvu itd. Vanj sodijo tudi določila s sindikalne liste, postopka sklepanja in sprejemanja družbenega dogovora, organov tega dogovora, način volitev vanje in njihovega dela ter izvajanje družbenega dogovora. ZAKAJ DRUGAČE? Na novogoriških sindikatih imajo pripravljene odgovore tudi na. vprašanje, zakaj njihov predlog družbenega dogovora ni zasnovan po teh načelih, oziroma zakaj razčlenjuje le del vprašanj in zakaj ne počakajo toliko časa z dogovorom, da bi ga lahko bolje obdelali, dopolnili. „Povedati moramo," je dejal FRANC GALE, „da so nekatera podjetja pri nas že ukrepala v smislu javne razprave, ki je oblikovala vsebino našega družbenega dogovora. Nekatera pa še čakajo na to, da bo dogovor podpisan. Prav zavoljo takšne situacije je bilo nujno potrebno z dokpnčnim oblikovanjem in podpisovanjem dogovora pohiteti. Poleg tega odnosi $ede skupne in splošne potrošnje še niso povsem razčiščeni, zato je tudi vprašanje, ali bi lahko ta del družbenega dogovora že izdelah. Od pristojnih krogov tudi nismo dobih nikakršnih namigov, kako naj bi izdelali dogovor, pa smo tako delali sami in po svoje in speljali postopek sprejemanja tega dogovora skozi javno razpravo. To pa je po našem mnenju še vedno bolje, kot pa da bi čakali na pomoč od zunaj in tačas bržčas ne bi imeli kaj pokazati." Pravzaprav imajo prav in nihče jim ne more reči, da so držali križem roke. Do konca leta, tako zatrjujejo v Novi Gorici, bodo manjkajoča načela vnesli v družbeni dogovor. Hkrati s tem zagotovilom pa dodajajo, da splošno in skupno porabo tako ureja poseben družbeni dogovor. Pri občini je tudi odbor za usklajevanje posameznih postavk splošne in skupne porabe. KAKŠNE UZDE POTROŠNJI? ,Zategadelj sodimo," je dejal BENJAMIN STUBELJ, „da ni nujno, da so ta načela tudi sestavni del družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporeditev dohodka in delitev osebnih dohodkov. , Dogovor o splošni in skupni porabi bomo najprej prečistili ter ga potem kot najsplošnejši akt vključili v omenjeni družbeni dogovor. Vanj sodijo principi programiranja porabe in v tem okvi-ru tudi obremenjevanja gospodarstva. Potrebni pa bodo tudi ukrepi — kakšni, se bo treba dogovoriti — za ureditev tempa naraščanja splošne in skupne porabe, za realne okvire te potrošnje in kakšen bi bil izhod, kadar bi ta potrošnja silila iz začrtanih okvirov." Tako sodijo o svojem in o drugih družbenih dogovorih v novogoriških sindikatih. V kolikšni meri imajo prav in v'kolikšni meri nimajo, naj presodijo strokovnjaki. Mi jim damo prav predvsem v naslednjem: če bi čakali, tako kot čakajo na tuje izkušnje ponekod, danes v resnici ne bi imeli kaj pokazati. \ rb IZ OSNUTKA SKLEPOV 8. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE: Samoupravni odnosi pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke . - Organizirano izražanje volje delavcev in njihovo odločanje je osnova za delovanje sindikatov v nadaljnjem razvoju sistema samoupravnega sporazumevanja. V ta namen sprejemamo politično odgovornost za dejansko uveljavitev zborov udeležencev samoupravnih sporazumov, ki morajo biti usklajevalci interesov vseh, ki sodelujejo v samoupravnem sporazumu. Za aktiven odnos delegatov v sistemu samoupravnega sporazumevanja so predvsem odgovorne osnovne organizacije sindikata. - V samoupravnih sporazumih in drugih dogovorih za območja bomo uveljavili spremembe in dopolnitve, ki bodo upoštevale prehod od neto osebnih dohodkov na sistem (bruto) osebnih dohodkov, iz katerih delavci - skladno z dogovorjeno politiko v interesnih skupnostih -zadržujejo sredstva za pokrivanje svojih skupnih in splošnih potreb, 7 DNI V SINDIKATIH Brez komentarja Predsedstvo Gospodarske zbornice SR Slovenije nam je poslalo v objavo: STALIŠČA PREDSEDSTVA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE GLEDE PODPISA DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI Predsedstvo gospodarske zbornice Slovenije je na svoji seji dne 1. oktobra 1974 med drugim razpravljalo tudi o družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Predsedstvo je ugotovilo, da je upravni odbor gospodarske zbornice Slovenije na svoji seji dne 25. junija letos odklonil podpis tega družbenega dogovora v besedilu, kot ■ je bilo predloženo, zato, ker na nekatera vprašanja in nejasnosti, ki bi terjale dopolnitve besedila, ni dobil zad vpodavoljivega odgovora. Zato je sklenil, da se podpis dogovora odloži in med tem razčistijo nekatera vprašanja. Čeprav do danes na odprta vprašanje še niso bili dani popolni odgovori, je predsedstvo sklenilo predlagati upravnemu odboru, da na seji, ki bo dne 8. oktobra 1974, sprejme ta družbeni dogovor v predloženem besedilu in da se pri tem zavzame: — da se uporabljajo sredstva za štipendije po tem dogovoru strogo namensko in da se dajo vsi ugotovljeni presežki v fond za izgradnjo dijaških domov; — da se izvaja dogovor s potrebno disciplino in'predvidenimi sankcijami; — da bolj načrtno usmerjamo štipendije v tiste poklice, ki so ali pa bodo glede na nadaljnji razvoj najbolj deficitarni in — da naj Se začne izgradnja dijaških domov sistemsko reševati, zato naj bi se zbirala sredstva v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov, ker sodimo, da sta reševanje štipendij in izgradnja domov povezani nalogi. Ko je predsedstvo razpravljalo o okoliščinah, v katerih je bil podpis družbenega dogovora s strani gospodarske zbornice takrat odklonjen, je naposled menilo, da so razlike med partnerji družbenega dogovarjanja normalen pojav, ki jih je pa treba z vso odgovornostjo obravnavati in usklajevati med podpisniki. VEČ STRANI MEDALJE ISTEGA PROBLEMA, KI MU PRAVIMO: DOGRAJEVANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV NA NOVIH OSNOVAH _______________ Vsak naj temeljito opravi svoj del nalojj Če bi stvari poenostavljali in bi se zadovoljili zgolj z najvažnejšo informacijo, bi po zadnji seji predsedstva republiške sindikalne konference delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije zapisali, da bosta najkasneje do 20. oktobra pripravljena osnutka novih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov V usnjarski oziroma v usnjarsko predelovalni industriji. Ker so sindikati soodgovorni, da sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkovsteče v duhu nove ustave, tako sprejeta obveznost torej omogoča, da bi bila oba samoupravna sporazuma po predpisanem postopku sprejeta v zakonskem roku, torej še letos. Vendar pa ne gre samo za to, da bi se formalno držali zakonskih določil, ampak tudi in predvsem za vsebino dokumentov, ki jih pripravljamo. Prav zato, ker je ta seja opozorila na vrsto vprašanj, ki bodo po vsej verjetnosti na dnevnem redu vseh dohodkov, je še najbolj prav, dohodkov, je samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, je še najbolj prav, če povemo kaj več o dokaj nasprotujočih si pogledih na to, kako naj bi uvodoma omenjeni dogovor in sklepe tudi uresničili. X rejanje dohodka in osebnih dohodkov. Ker si je zakon možno tolmačiti na zelo različne načine, komisiji ne vesta, kako naj zastavita svoje zumov, zamujanje na tem področju pomeni vsaj to, da bodo imele komisije za pripravo sporazuma nepotrebno dodatno delo, že tako tesni roki pa se bodo še skrajšali. Čas pa je zdaj še posebej dragocen, saj so vse subjektivne sile v usnjarski in usnjarsko-predelovalni industriji v tem času močno angažirane tako z reševanjem tekočih gospodarskih problemov kot z zaključnimi pripravami na razne integracijske procese, z delom v zvezi s samoupravnim konstituiranjem po določilih nove ustave itd. rabil tudi zase. Ne nazadnjei8 .(U lek"1 povedati, da so sindikati ve^1 klanjali, da bi dajali kakršne’ cepte, so pa nedvomno izobl^1 glede prihodnjega razvoja s! U ni dovolj jasna in konkretna iw| KOMISIJAM MANJKA MARSIKAJ ... V usnjarski in usnjarsko-predelovalni indiTstriji sta se že konstituirala zbora podpisnikov sporazuma. Prav tako bo vsak čas zaključeno usklajevanje analitičnih ocen delovnih mest kot tista osnova, ki naj omogoči opredelitev tipičnih delovnih mest oziroma poklicev. Povsem v zraku, če tako rečemo, pa je tisti del sporazumov, ki naj bi govoril o urejevanju dohodkovnih odnosov. Predstavnika obeh komisij sta bila na seji enotnega mnenja, da bi bilo potrebno uradno tolmačenje lani sprejetega zakona o samoupravnem sporazumevanju o merilih za razpo- delo, da bi bila rešitev, ki jo bosta predlagali vsaka za svojo dejavnost, družbeno sprejemljiva, obenem pa spodbudna za člane delovnih skupnosti, za katere bo sporazum veljal. Komisiji tudi menita, da vse doslej pripravljene analize o izkušnjah pri razvoju sistema samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov kakor tudi napotki glede prihodnjega razvoja na tem področju ne nudijo skoraj ničesar, kar bi bilo konkretno uporabno pri snovanju novih sporazumov. Dodatno in v bistvu nepotrebno težavo pa pomeni tudi dejstvo, da niti v osnutku še ni znana vsebina sindikalne liste, ki naj bi veljala v naslednjem letu. Ker so elementi sindikalne liste sestavni del spora- ...VSE PA RES NE Prav gotovo vse to, kar smo zapisali, zavlačuje potek sporazumevanja. Vendar so zmotna pričakovanja, da bi kdorkoli lahko pripravil za vse dejavnosti in možne primere uporabne rešitve posameznih delitvenih vprašanj saj bi to bilo hudo narobe. Gre torej edino in samo za to, da bi komisije začele z aktivnim delom in da bi ob njem s pridom izkoristile vse, kar jim je na voljo. Tega pa niti ni tako malo! Naj omenimo samo izkušnje, ki so si jih komisije pridobile v času po le Ur 1971, ko so nastajali prvi sporazumi. Ob tem ne tako kratkem procesu se je lahko kdorkoli, če je le imel voljo, dodobra seznanil tudi z izkušnjami in pogledi drugih in jih s pridom po- samoupravnega sporazume^ delitvi dohodka in osebnih kOV' dl Konec koncev pa sta že i*" tudi prva dva osnutka sam sporazumov (za kemično in^ , in za industrijo gradbenega' riala), ki — čeprav vsak iz sv$ hodišč — le skušata na novi!1 vah uresničiti vse tisto, kar p® jemo od novih sporazumov. ‘ dva dokumenta namreč obra^ vsebinsko tolikanj podobna, rečemo enaka vprašanja, ^ omenjenima komisijama za p® samoupravnih sporazumov o dohodka in osebnih dol>8 j lahko nudita dovolj kol1 oporo pri njunem prihodnj6*! Delo je torej mogoče nad« čeprav napotkov nemara ni zlasti ne s tistih področij, na najrazličnejši dejavniki z lansko povečala za 50, uvoza pa za 75 %. Razumljivo, da ^0 velikih razlik med izvozom in uvozom ni mogoče kriti le s j^večanim prilivom deviz od turizma, transportnih uslug in na-a^il naših delavcev, zaposlenih v tujini. Tako je znašal deficit l^ega deviznega poslovanja v sedmih mesecih letos 650 mili-J°nov dinarjev, pokriti pa smo ga morali delno z zmanjšanjem Miznih rezerv in delno z zadolževanjem v tujini. Da bi torej zmanjšali primanjkljaj, smo prisiljeni spodbujati s premijami in drugimi oblikami izvoznih stimulacij. V ta ^nren po administrativni poti združujemo sredstva gospo- r 9 rjfiŽ retva, s tem pa prelivamo dohodek iz ene v drugo organizacijo ^ruženega dela, kar je v nasprotju z načelom o enakem družbe-K^konomskern položaju vseh delovnih ljudi pri razpolaganju s 5redstvi družbene reprodukcije. Kaj storiti, da bi zožili administrativne posege na to po-j. ernbno in občutljivo področje našega gospodarskega živ-Jenja? po dogovorih v vodstvih ZK in drugih družbenopoli-lčnih organizacij bi morali temeljito analizirati sedanje medna-j^ne ekonomske tokove in oblikovati strategijo in taktiko da dela 'jučevanja organizacij združenega dela v mednarodno delitev v novih, spreminjajočih se ekonomskih odnosih v svetu. A kar je glavno: združeno delo mora samo čimprej postati Rudnik dela in organizator vključevanja v mednarodno delitev , - Zagotoviti moramo povezovanje organizacij združenega "i St 0cd proizvodnje surovin do predelave in prodaje na osnovi n j Pne odgovornosti in fizika. Samo tako je možno zmanjšati _0Sedanjo prakso združevanja sredstev na ravni federacije za ^ervencije na tem področju. S samoupravnimi sporazumi v l .viru samega gospodarstva bomo morali omejevati tudi na-(j f311!6 uvoza, vendar tako, da omejitve, ki so potrebne zaradi j lcita plačilne bilance, ne bi zmanjševale stopnje naše gospode rasti. V. O. Vse večje koncentracije industrije S pomočjo koncentracij proizvodnih tehnoloških in finančnih struktur se skuša industrija držav EGS prilagoditi novim dimenzijam evropskega trga, ki vrhu tega terja ustreznejšo konkurenčnost glede na to, da je dolar doživel devalvacijo, medtem ko so nekatere evropske valute revalvirale. Predvsem se mora evropski trg upreti gospodarski ekspanziji ZDA in Japonske ter se pripraviti na odločnejši in učinkovitejši nastop v svetovni tržni areni. Tako ugotavlja izvršna komisija EGS v študiji o razvoju kon-cetracijskih procesov v industriji znotraj gospodarskega prostora šestih „starih“ članov EGS. Čeprav ta pojav zanima vse od šestih starih članic EGS, vendar obstajajo sektorske in nacionalne razlike, ki .so jih povzročile različne dimenzije posameznih držav. Tako se, na primer, zde ekonomije Belgije in Nizozemske bolj „koncentri-rane“ kot gospodarstva ZR Nemčije, Francije in še zlasti Italije (kjer so gospodarske strukture še posebno razdrobljene), vendar pa je stopnja koncentracije zelo različna v posameznih sektoijih. V ZR Nemčiji, na primer, deluje v farmacevtski industriji kar 690 firm, vendar pa kar 91 % trga kontrolira 85 podjetij, od katerih jih 50 načeluje 18 skupinam, ki dosegajo kar 67 % vsega sektorskega prometa. Podoben je položaj v zahodnonemški industriji fotografskega materiala in potrebščin: 12 družb zagotavlja celotno nacionalno proizvodnjo, ki pa jo z. 80 % nadzoruje le ena močna skupina. Rastoča pronicljivost kapitala znotraj EGS je povzročila občuten porast udeležbe pri dohodku 100 največjih industrijskih podjetij v primerjavi s celotno industrijsko proizvodnjo; ob splošnem zmanjšanju števila TARIFNA POGAJANJA NA STEPSKEM 0d konjunkture hoče imeti koristi tudi delavstvo t£|.a Vedsko industrijo je bilo leto 1973 nasploh ^fše °. ^ot P*36 gosPoc^rski list „Veckans V*r‘\ ko navaja pregled nad poslovanjem It^ii^jvečjih Podietij v državb 86 Je dohodek % 3na Povečal povprečno za 18,6 %. Na vrhu »200 največjih“ je še vedno Rank Xerox - - --------- • ------------------ mu sledita IBM Svenska AB s 30,4 % 0'jji z 28,5%. Podoben razvoj je razviden 'z Poročil o poslovanju švedskih podjetij v (# uski sindikati spričo tega ne ostajajo ne-^ifu!’ ^er Pm ni vseeno, kako se bodo doseženi "iHli reinvestirali oziroma sploh uporabili tega morajo sindikati pokazati večjo za-Ker so bili deležni kritik, da so letošnja P°8ajanja prehitro zaključili, ne da bi se V 0 zavzemali za koristi svojih članov, ^jaj^^ti je poravnava med sindikati in delo-Mednje veljala okrog 13% dosedanjih enitev iz naslova delovne sile, upoštevajoč pri tem tudi socialne izboljšave. Vendar pa si je sindikalna tarifna komisija pustila odprta zelo pomembna vrata: po 15 letih naj bi se prvikrat spet začele uveljavljati pogodbe le za eno leto. Zveza sindikatov pa se je očitno znašla v težavni situaciji. Visoka konjunktura namreč ni „osrečila“ vseh dejavnosti v enaki meri Še posebno so za-šepale storitvene dejavnosti. Prvo načelo sindikalne tarifne pohtike pa mora biti delavska solidarnost Zato je predlog, da bi ustanovili sklade po panogah, ki bi jih uporabili tako za izravnavanje konjunkturnih nihanj kakor tudi za prilagajanje zaslužkov v okviru posameznih dohodkovnili skupin. Ministrski predsednik Palme je izjavil, da ga veseli, ker je Švedsko obiskalo „plodno leto“. Proti visokim dobičkom ni imel pripomb, dejal je le, daje važno, kako in za kaj bodo uporabljeni. N. Ž. podjetij namreč narašča tržni delež „velikih“. V ZR Nemčiji se je delež 100 „velikilT‘ v nacionalni proizvodnji povečal od 34 % v letu 1954 na 50 % v letu 1970. V nekaterih sektorjih pa je koncentracija dosegla tolikšen obseg, da štiri velike firme nadzirajo kar 80 do 90 ^ trga ali proizvodnje. Poročilo izvršne komisije EGS tudi navaja, da sta najmanj koncentrirani industriji papirna in trikotažna. Sledi jima volnar-ski in bombažni sektor. Stopnja koncentracije pa je najvišja v sektorju proizvodnje fotografskih materialov in potrebščin, dalje v elektrotehnični in farmacevtski industriji, v tekstilni strojegradnji, avtomobilski industriji ter v proizvodnji kmetijskih traktorjev. V Franciji so si proizvodnjo radijskih in televizijskih aparatov podredile tri „velike“ finne. Isto število podjetij kontrolira v ZR Nemčiji sektor električne gospodinjske opreme. N. Ž. V" / —\ ,/f' — Kaj pa ti pohajaš naokrog? Mar niso tvoji časi že minili? Stanovanjska reforma na Nizozemskem Nizozemsko ministrstvo za stanovanjsko gradnjo in prostorsko načrtovanje je parlamentu predložilo v obravnavo osnutek zakona za reformo trga najemnih stanovanj. Osnovni namen novega zakona je socialne narave in — kar je najbolj značilno — jasneje kot vse zakonske spremembe, ki jih je predlagala levo usmerjena vlada, izraža Hill IIKII Skoraj brez raziskav g Švedski strokovnjaki j g za raziskovanje gospodar- g g skega razvoja ugotavljajo, g g da se danes 98% vseh g g znanstvenih raziskovanjj g g opravi za potrebe razvitih g H držav, samo 1 % takih g H raziskovanj pa je posve- g g čeno vprašanjem neza- || H dostno razvitih dežel, g g Preostali odstotek znan- |§ §§ stvenih raziskovanj pa g g opravijo same dežele v g g razvoju. Ti strokovnjaki g jg tudi navajajo podatek, da g g razviti Svet sodeluje v sve- g H tovni blagovni menjavi s g g 83 odstotki, nerazvite de- g š žele pa samo s 17. Pri g g tem celo trde, da se ude- §| = ležba nerazvitih v sre tov- g II ni blagovni menjavi zad- g g nja leta tudi stalno g g manjša. odločno voljo izvršne oblasti in sindikatov, da bi čimbolj pospešili drugačno razdelitev dohodkov. Skladno s predlaganim zakonskim osnutkom naj bi bila višina stanovanjske najemnine odvisna od dohodkov najemnika. Do minimalnega^ zaslužka 14.000 forintov bo moral stanovanjski najemnik za najemnino odšteti 10% obdavčljivih letnih dohodkov, najemniki z dohodkom do 25.000 nizozenr-skih forintov pa 18,8 % letnega obdavčljivega dohodka. Razliko med ceno, ki naj bi jo plačal najemnik in ki jo zahteva najemodajalec, in ki jo večkrat ni mogoče prosto določiti, naj bi pokrili z državnimi dodatki. Tisti, ki imajo letne dohodke višje kot 25.000 forintov, ne bodo deležni niti državnih dodatkov, niti omenjenih olajšav pn*£lače-vanju najemnine. Tistim najem- nikom, ki glede na dohodkovna razmerja žive v prerazkošnih stanovanjih, naj bi zvišali davke. Ker so ti privilegiranci čestokrat imeli priložnost omisliti si stanovanje, katerega cena je bila glede na njihove dohodke ugodna, bodo zadevne davčne obremenitve uvedli že v letu 1976. Do uvedbe dokaj zamotanega novega zakona čaka vojsko uradnikov nehvaležna naloga, da bodo morali vsa stanovanja uvrstiti v razrede, na osnovi katerih bodo potem določili višino najemnin. Uveljavitev novega zakona bo že prihodnje leto terjala dodatne državne izdatke v višini 5,25 milijarde, v letu 1977 pa že v višini 7 milijard forintov. V letu 1975 bodo stroški za že zdaj dokaj visoke subvencije v stanovanjskem gospodarstvu narasli za 260 milijonov forintov. CIPRSKI VPLIV NA TURSKO GOSPODARSTVO Uradno se ugotavlja, da sta samo prva dneva vojaškega spopada na Cipru stala Turčijo pet milijard turških lir. Sporočili so, da je prišlo v prvih dneh vojne do pravega navala na banke, da so zasebniki vzeli iz bank okoli 6 milijonov lir. Ta denar je šel deloma v ,,no-gavice“. deloma pa za nakup različnih proizvodov, predvsem prehranskih. Na svetovnem tržišču se je tudi sicer podražilo zlato, toda v Turčiji je bil dosežen pravi skok, cen. Gram zlata je prej *■■*>>“ * V -'"' * ’’ V "V ' ‘ ' . stal 48 turških lir, zdaj pa 77 lir. Že pred ciprsko krizo so bili za turško gospodarstvo značilni omejitveni finančni ukrepi, sedaj pa je vrsta podjetij v še večji finančni stiski; ker so mnogi vzeli svoj denar iz bank, so bile zmanjšane tudi bančne zmožnosti za kreditiranje. Zato zdaj predlagajo zvišanje obresti za hranilne vloge od 8 na 10,5 odstotka in uvajajo tudi obveznice tako imenovane udeležbe, ki ne prinašajo obresti, pač pa omogočajo udeležbo v dobičku podjetij. Preosnova sindikata gradbenih delavcev Pretekli teden je zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije razpravljal o organiziranosti in prilagoditvi sindikatov ustavnim določilom. Pri tem je zvezni odbor izhajal iz odločitve vseh republiških in pokrajinskih odborov sindikata gradbenih delavcev, da tudi v bodoče ostane ta sindikat enoten in se ne deli na več sindikatov. Razlike pa obstojajo med posameznimi republikami v dosedanji organizaciji kakor tudi v pristopu k nadaljnjemu organiziranju. Značilno je, da je spreminjanje vsebine dela sindikata vse preveč togo, počasno in površno. Saj se teži s spremembami reorganizirati le vodstva, malo ali nič pa se ne dogaja pri osnovnih organizacijah sindikata. Največje spremembe je doživel le sindikat gradbenih delavcev Slovenije. Pri tem je letos že na novo ustanovljeno 54 občinskih odborov, ki so sestavljeni na delegatski osnovi. Formirani so aktivi mladih delavcev, reorganizirane velike osnovne organizacije, ustanovljene konference v večjih OZD m SOZD, na novih osnovah pa se ustanavljajo tudi medobčinski odbori. Z navedenimi organizacijskimi spremembami se je spreminjala tudi vsebina dela v Sloveniji, ki postaja odprta, neposredna in preprečuje lorumsko delovanje. Pomembna je ugotovitev, da je zaradi navedenih organizacijskih in vsebinskih naporov slovenskega sindikata kakor tudi doseženih uspehov spremenjeno stališče drugih republik do slovenske sindikalne zasnove. Ni. več nezaupanja m se ugotavlja, da je taka. organiziranost nova kvaliteta. Zvezni odbor je na koneu določil. da sc je treba takoj lotiti organiziranja in snovanja konferenc za po sanj e z ne dejavnosti tako na republiški in zvezni ravni. Tako je v Sloveniji predvideno 5 konferenc v sindikatu gradbincev in sicer gradbena operativa, industrija gradbenega materiala, projektiva. montaža in zaključna dela. Na zvez m. ravni bo teh še več, saj se bodo združevale še posebej cementarne. visokogradnje itd. Te konference bodo obravnavale posamezna področja in probleme, značilne za posamezne dejavnosti, ter stališča uveljavljale preko republiškega in zveznega odbora. Tako bodo prišli do izraza ožji interesi grupacij, te konference pa bodo oblike dela, ne pa novi konstitutivni organizacijski deli. ANDR1JA VTAHOVIČ TUDI DRUGOD V TEŽAVAH Iz polletnega obračuna letošnjih gospodarskih dosežkov v državi izhaja, da se tudi v drugih republikah ubadajo s podobnimi ekonomskimi problemi, kot jih srečujemo v Sloveniji. Tako so na primer v Bosni in Hercegovini dosegli visoko stopnjo rasti fizičnega obsega proizvodnje, še posebej v kmetijstvu, a tudi poraba zelo naglo narašča, predvsem zato, ker so se sredstva interesnih skupnosti v prvih mesecih povečala za 41 %>, skladi pa za 56 %. 'Na Hrvatskem v glavnem uspešno uresničujejo letošnjo resolucijo o družbenoekonomskem razvoju, kar se kaže predvsem v investicijski dejavnosti, večji udeležbi gospodarstva v družbenem proizvodu, v porastu industrijske proizvodnje iznad jugoslovanskega poprečja, v naraščanju realnih osebnih dohodkov, ki so za 10 % večji kot lani v tem času, v zadovoljivi likvidnosti gospodarskih organizacij in poslovnih bank. Vendar pa se tudi na Hrva-' škem srečujejo z vse večjim številom blokiranih žiro računov gospodarskih organizacij in s premajhno učinkovitostjo v gospodarjenju, zaradi česar pomembne OZD iz Hrvatske dosegajo manjši povprečni dohodek na zaposlenega kot v poprečju .v enakih dejavnostih v državi. Nestabilnost gospodarskih tokov v državi se v Srbiji izraža zlasti v naglem naraščanju cen in stroškov poslovanja. Osebni dohodki rastejo hiireje od proizvodnosti dela, sredstva sc prelivajo iz gospodarstva v negospodarstvo, raz-rašča se nelikvidnost, predvsem v industrijskih OZD. predpisov o spreminjanju državnega kapitala in anonimnih skladov ter dogovorov o namenskem usmerjanju dela dohodka, ki ni rezultat dela, pa nc uresničujejo tako dosledno, kot je bilo predvideno. Z letošnjimi gospodarskimi gibanji so, kot vse kaže, nekoliko bolj zadovoljni le v Makedoniji Pomembne rezultate so dosegli pri povečanju proizvodnje in skupne gospodarske dejavnosti, v zaposlovanju in storilnosti, povečanju uvoza, zlasti 'mdustrijskega blaga, in v. povezovanju uvoza z izvozom. Splošna in skupna poraba sta daleč za povečanjem dohodka. Ugodne gospodarske rezultate dosegajo v mnogih delovnih organizacijah, ki so v prejšnjih letih imele veliko težav, na primer v železarni Skopje, kovinarskem zavodu Tito, tovarni hladilnikov v Bitoli itd. Tarejo jih pa skrbi zaradi upadanja investicijskih naložb, nezadostne in neredne preskrbljenosti nekaterih ključnih gospodarskih zmogljivosti z električno energijo, surovinami in reprodukcijskim materialom, zaradi zaostajanja pri delitvi osebnih dohodkov, težav pri prodaji sadja, zelenjave in mesa kakor tudi zaradi vnovičnega pojavljanja nelikvidnosti ter izgub v nekaterih organizacijah V. II Priprave na kongres ZSJ Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije je v torek razpravljalo o osnutku novega statuta ZSJ. 0 besedilu osnutka bo povedal svoje mnenje 8. oktobra še svet ZSJ, nakar bo osnutek v obliki predloga za novi statut predložen članstvu v razpravo. Časa za morebitne pripombe v javni razpravi je dovolj, saj bo novi statut slovesno sprejet konec decembra na sedmem kongresu ZSJ. Osnutek novega statuta definira zvezo sindikatov Jugoslavije kot „enotno, prostovoljno in najširšo družbenopolitično organizacijo delavskega razreda", kot organizirano ..družbeno in politično obliko izražanja in uresničevanja njegovega interesa" in končno ,,kot sestavni del samoupravnega družbenogospodarskega in pol iti č,--nega sistema". Najznačilnejša družbena, to- rej razredna funkcija sindikatov je po besedilu osnutka ..boj, da delavski razred razpolaga s skupnim dohodkom in procesom podružbljanja presežne vrednosti." Idejna osnova novega statuta so ustava, dokumenti 10 kongresa ZKJ in platforma o družbeni vlogi sindikatov. S tem naj bi sindikati nasproti. 'ZK in SZDL nastopali aktivno: ne le da sindikati pri svoji dejavnosti izhajajo iz programa ZKJ. pač pa tudi aktivno sodelujejo,v njegovem uresničevanju. V SZDL pa se sindikati povezujejo z drugimi socialističnimi silami in se skupaj z njimi bore za uresničitev delavskih razrednih interesov. TOZD, kot1 „član“ razpisnih komisij in podobno. Po določilih starega statuta# je bil lahko član sindikata delavec v rednem ali pogodbenem-delovnem odnosu. Osnutek novega statuta pa nudi možnost včlanjenja tudi učencem v gospodarstvu, delavcem, zaposlenim v privatnem sektorju in občanom s tako imenovanimi svobodnimi poklici. IZ STATUTARNEGA DOGOVORA 0 ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJU SINDIKATOV IN ZVEZE SINDIKATOV V SR SLOVENIJI NOVA DRUŽBENA VLOGA SINDIKATOV TERJA UČINKOVITO DELOVANJE CELOTNE ORGANIZACIJE PRI URESNIČEVANJU RAZREDNIH INTERESOV DELAVCEV. USMERJENOST H KONKRETNEMU REŠEVANJU ŽIVLJENJSKIH IN DELOVNIH PROBLEMOV DELAVCEV ZAHTEVA 00 SLEHERNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE IN 00 VSAKEGA SINDIKALNEGA ORGANA, DA NENEHNO SKRBI TUDI ZA IZPOPOLNJEVANJE OBLIK IN NAČINOV SVOJEGA DELA, ZA ODGOVORNO KADROVSKO POLITIKO IN ZA KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE. Zvezni odbor za pospeševanje izumiteljstva Poleg te politične vloge pa imajo sindikati tudi konkretne naloge. Javljajo se kot podpisnik ’ samoupravnih sporazumov, kot organizator volitev v Minilo je že nekaj let od pobude mariborske industrije, da sproži akcijo za ustvaritev ugod-nejšib pogojev za razvoj izumiteljstva in tehničnega napredka. V tem času sta bili že dve po- L /nnrm # r M V ;yd ooE) / aJ ®e> —i I L rn- — Zakaj pa spijo? — Včeraj so imeli celodnevni sestanek svetovanji o tem vprašanju, a kaj bistvenega se ni spremenilo. Nedavno pa je bil v Beogradu ustanovljen koordinacijski odbor različnih organizacij, političnih, znanstvenih in strokovnih, zainteresiranih za najaredek izumiteljstva in tehničnega napredka v Jugoslaviji. Za predsednika je bil izbran Mika Špiljak, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Pripravljen je že načrt dejavnosti v prihodnjem letu, ki bo . razglašeno za leto tehnoloških inovacij in zaščite industrijske lastnine. Prva naloga bo normativno regulirati to vprašanje v organizacijah združenega dela pa tudi v širši družbeni skupnosti s sprejetjem zakona o patentnem pravu in drugih pred-pisih. Iskati bo treba odgovore Neizkoriščeni krediti Sredstva, ki so bila zagotovljena za kreditiranje proizvodnje na zasebnih kmetijah, so v vseh republikah in pokrajinah ostala skoraj nedotaknjena. Poleg zahteve po visokem deležu (20 do 50%) kmetov pri investicijah in neenotnih obrestnih mer so glavni vzrok za to neurejeni odnosi med kmeti in zadrugo. Kmetje lahko dobijo kredite le prek zadruge in organizacij združenega dela; takih organizacij pa največ vasi v državi nima, kjer pa so, ne kažejo zadostnega zanimanja (razen redkih izjem), da bi se povezovale z individualnimi posestvi. TE DNI SO REKLI ■ ■ FRANCE POPIT, pre nik CK ZKS, v slavn' govoru ob 40-letnici Ljuj pravice v Veliki Polani Lendavi: Kot- dediči revolucion*1*. tradicij, idej in misli,- ki ? ® pred štiridesetimi leti P0' 3 med delovne ljudi Slovel | Ljudska pravica, se moran'0| S vsebinskem spreminjanju ^ ™ rtiilv v:rp>rlctf»v infYvrma/'ii Vid*" njih sredstev informacij vi 1 njenemu zgledu, saj mora)0 S sredstva javnega obveščani8 javnega celovitega, na razrednem zasnovanega družbeni* stema infonniranja. Zato * farno zagotoviti, da bodo o1^ delovnim ljudem za izpoVi vanje njihovih mnenj, predi0' interesov, stališč in zahtev,1' kot so bile nekdaj prav cem, kmetom in intelektu odprte strani Ljudske Prl Zveza komunistov se ki it 'objektivno in kritično po'1* vala družbene pojave inpr°^ uveljavljala rezultate in s P logi in idejami spodbuj^' In kar je še zlasaj akciji. membno: obveščanje inotL bovati idejnopolitična in f' sporočila ter prispevati k 1,1 vanju pridobitev naše revol1 in k razvijanju vrednot naš* dr0’ cialistične samoupravne ■ ■ ■ ■jd ■ ■ a - Pa Dr. ANTON VRAl^ podpredsednik ZIS, zdravnem govoru udel£;, cem mednarodnega seni|lJ ja o planiranju v podjetf javni lasti: . Za današnje odnose v viji je značilno, da smo dem rali centralistično planirani*', pa še nismo dogradili učin tega sistema in metodologij6^ niranja, zasnovanega na ^ | ^ upravljanju in družbenem 6 varjanju. Takšno stanje daj 1 jemu opazovalcu vtis nesis^T tičnosti in svojevrstnega n6(1 Ne trdim, da smo se že oST dili nesistematičnosti in dfl izločili vse neučinkovml Osnovna pridobitev gradili samoupravljanju pa je, da 1 prebudila množična iniciad” vzajemnost in odgovom°s( lovnih ljudi za lastne ukf6L . da i6: he programe, ob zavesti, ua - : < hov osebni dmžbeni ‘Po(0^ > tl; na vprašanja, kako pospeševati tehnološko ustvarjalnost v samoupravni družbi, kakšni naj bodo odnosi na enotnem jugoslovanskem tržišču v zvezi z industrijsko lastnino in kako zagotoviti čim več spodbude za ustvaijalca. V ta namen bo organiziranih več posvetovanj in seminarjev, ki bodo tudi ob sodelovanju mednarodnih stro-kovnih krogov. Letos je že pripravljena jugoslovanska razstava INOVA YU .74 v Zagrebu, prihodnje leto pa bo na beograjskem sejmišču organiziran prvi mednarodni sejem tehnoloških inovacij in transfera tehnologije, predvsem z usmeritvijo na dežele v razvoju. Ob sejmu bo tudi prva mednarodna konferenca o tem vprašanju. standard odvisen od P)^ J Sj|. dela. Razen tega ni treba L, , biti, da je v tridesetih 1®°^ cialističnega razvoja - nam0:! iVjjj dohodek na prebivalca sko1^ krat višji, da se je socialna * i k j tura bistveno spremenil3^ kj imamo namesto 75 . "lil P (leta 1947) danes le še . stotkov kmečkega prebij (|] | Družbeni sektor je' odlo® ''“i vseh panogah gospodarstv3'^! v kmetijstvu, čeprav j® J V dvajset odstotkov obdel t( j L zemlje v družbeni lasti, S beni lastl’|^ različnih oblik združevanj^.;, I(j. individualnega kmeta s s® agrotehniko. m a ifffV MAHMUT BAKALl,^' sednik pokrajinske % L renče ZK Kosova, v r^;, i. ' ru s političnim aktiv° s V vame zdravil Farm3*4 Prizrenu: o,S cijah obstaja težnja, da V mnogih delovnih ^^ ^, i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ukvarjala samo vodilna,/)^ tura, ZK pa naj bi sam0 JP f rali. Ni mogoče dopus titi^ii posledice zaradi neo< n0 7 programiranja objektov direktorji in drugi voCU. i^Tti propade TOZD, morah1 ^ vornost za to nositi tu01 .j , Jt nisti v njej. Do 21: sel® materialne proizvodnj® f, tehnomanagerske sil® lk obrat je bil nujen, ^et .pKi ^ prihodnjem družben0^ j|/ >,$] . p V ,r w skem razvoju Jugosla™ s(ii j ^ vodilno vlogo Z K. Ob®' ,, ■ S m S miteji Z K na Kosove m-P* # gospodarskimi vnrašam ;d t vprašann j|i i, ’< ukvarjali precej rutin** ,,1L \ vršno, češ da so to zap*^ t rt ft blemi in da se motaj0 j-j. ukvarjati samo strokoVI1 STRAN 8 DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 39 T 5. OKTOBRA A IZ NAŠE DRUŽBE la* ji 'd Jel aK' # )f: 4 — Našel sem originalno metodo reševanja stabilizacijskih problemov... \ Antič PODOBE NAŠEGA ČASA - O, ste novinaiji... Vendar se mladi tovariš huduje le na videz; v resnici mu godi, da se nosilci obveščanja (po domače novinarji) zanimajo za njegove globalne misli. Ampak to občutje skrbno skriva za resnimi potezami na zaskrblje- nagrajevanje po delu? - Po delu? Ja, še kar! Vendar situacija na tem področju družbenega delovanja ni povsem zadovoljiva. Mislim, da je treba nagrajevanje po delu permanentno izpopolnjevati. — Kako, tovariš predsednik? — Zelo napak bi bilo, če bi se zadovoljili z doseženimi rezultati na tem področju našega družbenega delovanja in se uspavali. — Kakšna je trenutna situacija na terenu? — Povsod, kamor pogledaš,. enotna podpora! za njen obstoj in razvoj. Za čigav obstoj in razvoj? Ja, za obstoj in razvoj baze, za čigav drugi neki!? - Aha, hvala lepa! Kako pa vi osebno ocenjujete stvari? - Mislim, da bo treba nekatere stvari še bolj domisliti in doreči... — Niste najbolj zadovoljni, ne? O to pa ne! Mislim, da je bil storjen ogromen korak naprej. — V čem? V spoznanju o nujnosti postopnega spreminjanja sa- vsega že odseva določena politika, zlasti strateški vidiki te politike. Predvsem je treba poudariti pogled naprej, vizijo prihodnosti, ki presega sedanje stanje, obravnava družbene probleme celovito z vidika integracije vseh plasti delovnega ljudstva. Koncept in cilji naj bi postali v najširšem smislu last vseh delovnih ljudi, saj je zlasti od tega odvisna tudi njihova realizacija. Zato je tudi za oblikovanje in izvedbo sprejetega programa, ko bo ta dokončno oblikovan, odgovorna celotna samoupravna struktura naše KOMUNIKE nem obrazu. — Saj boste dobili komunike. Naš aparat ga že piše! — Komunike je eno, če dovolite, a živ kontakt... — Vem, vem! A kaj, ko je večina glasovala za komunike. Jaz nisem. — A vaše osebno mnenje, o stvareh? — Neuničljivi ste! Naj bo, toda bodite kratki! — Kaj mislite, tovariš predsednik, o razvoju samoupravljanja v vaši občini? — Mislim, tovariš novinar, da ga je treba poglobiti... — Kako prosim? — Poglobiti, sem rekel. - Hvala lepa, tovariš predsednik! Že razumem! Kako pa se pri vas uveljavlja Se „ n v m '/V"* Se 0*3našamo demokra- #)) !^Pisi vseh vrst skrbijo za A’ da d Sanioupravno, skratka po o1’! Vi.. A urjenih normah, kot to f ilvi Najbrž bo držalo, da i Phaisikatera delovna orga-prek trideset raznih ^tj?s°v. in vsak tak predpis jief i, p najmanj po dva poprav- /1]} 0'0vica od teh jih več ne } ^ 'n čaka ha dopolnitev, / irj P°lovica pa je v nasprotju LSebPj in nihče ne ve, kaj je Ulj ^ prav. No, resnici na >tj |!!ai Povem, da to govorijo ni všeč red. l(i se zdi, tudi to moram .i\o 113 ljubo povedati, da /: K Se premalo pravilnikov. ^3111 to dokažem na pri- S ^ takole (samo za pri- Potem šla naša So n e*e8acija na službeno Sekretarju našega pod-rečem poslušaj, to-i/ a retar! Daj mi potni na- lvi„Potovanje v inozemstvo. J4i’ ? 113 primer. Takole za oš tam, Pepe! Za turi-FjJe te 1 nakupolvano poto-Au.,s ne moreš dobiti pot- f ;tlail '.'(i.^liii? born službeno! k;,083.“ J Mn '0/f to! ^ Pravi,' da bom šel pri- br« etl°? Kako službeno? % l53 ti delal tam službe- „Toje nekaj drugega. Delegacija si je v inozemstvu ogledala konkurenčne tovarne in je prinesla nazaj dragocene izkušnje, ki jih bomo s pridom uporabili v naši tovarni. Tako bomo imeli od potovanja vsi korist, tudi ti. Lahko rečemo, da so se tako rekoč žrtvovali za nas. Kaj pa ti? “ „Prav, se bom pa še jaz žrtvoval. Ogledal si bom vratarje in vratarnice, izmenjal strokovne izkušnje na delovnem mestu — ne v baru, da ne bo dodatnih računov - in prinesel domov dragocena spoznanja ...“ „Že, že, a v sorazmerju s stroški bi imeli premalo koristi ... Le kaj moremo v vratarski službi še izboljšati? “ ,,Bi že kaj. Vsaj toliko, kot smo v podjetju v zadnjih petih letih, ko delegacije hodijo redno v inozemstvo. Slišal sem — ponavljam, samo slišal sem — da so zadnjič ogledovali tovarne samo od zunaj, trgovine in bare pa od znotraj." „Ven! Sedaj te imam pa že zadosti. Samo še eno tako zini, pa boš takoj dobil potni nalog za večni odhod iz tovarne. Zaradi obrekovanja pa na sodišče ... ven!“ „Da, da, tako ali nekako tako bi potekal najin razgovor, če v podjetju ne bi imeli pravilnika o službenih potovanjih v tujino. Vsak bi delal, kar bi ho- Zelo, zelo dobra je! moupravnih odnosov na se- - A nelikvidnost? danji razvojni stopnji proiz- — Ja, nelikvidnost pa vajalnih sil. bazo nekoliko moti. Naše — Želite še kaj posebnega infrastrukture bodo po sporočiti delovnim ljudem mojem mišljenju nedvomno oziroma občanom? samokritično spoznale, da ni — Ja, zapišite, da jim že- pravično, če trpi zaradi ne- lim mnogo delovnih uspehov likvidnosti le baza, in se tako pri pohabljanju samo- bodo začele organizirano za- upravljanja kot pri stalnem vzemati za njeno odpravo. izpopolnjevanju nagrajevanja - Baze? po delu ter preprečevanja — Ne, za božjo voljo, za konfliktnih situacij in social- odpravo nelikvidnosti! Samo nih razlik v okolju njihovega to je lahko porok za uspeh dela in življenja. celokupne akcije. Vtem pa občinski kurir - Pa baza? prinese za novinarje komu- — Baza še ni samoorga- nike s seje in da en izvod Ja- nizirana v samoupravnem nezu, druge pa vratarju za smislu, zato tudi ne more druge, ki so že odšli. In biti odgovorna za svoj Janez začne brati: razvoj, kar vse nedvomno „Čeprav osnutek in gra- odločujoče pogojuje perma- divo še nista do kraja izde- nentno skrb infrastrukture lana in izpiljena, vendarle iz družbe. Prav ta element naj vzpodbudi ob zavesti, da so cilji realni, najširšo mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil in naj vpliva na uskladitev in povezovanje vseh naporov k doseganju skupnih nalog. V tako začrtanem programu lahko najde uresničitev svojih vizij tudi mlada generacija, saj bo bodočnost v njenih rokah, zato ...“ — Še dobro, da sem dobil ekskluzivni intervju, pomisli Janez med branjem. — Iz obojega bo že nekaj nastalo in ni vrag, da bi ne napisal kaj bralnega. Tončku je veliko laže, ko poroča o nesrečah in kriminalu. Natanko ve, koga so okradli ali povozili, a jaz, kako naj jaz konkretno pišem!? VINKO BLATNIK tel. Tako pa je s predpisom vse točno urejeno. Le poglejmo! „Tovariš sekretar, v inozemstvo bi rad, da bi si ogledal, kako tam deluje vratarska služba ...“ „V inozemstvo? Le kako ti pride to na misel? “ ,,Želel bi! Tudi drugi ...“ „Poslušaj, Pepe! Veseli me sicer, da se zanimaš za napredek svojega delovnega mesta. Take iniciative smo pri nas vedno cenili. Toda — ali poznaš pravilnik o službenih potovanjih v tujino? Ne poznaš seveda. Če bi ga poznal, sploh ne bi prišel k meni. Poglej, tu je pravilnik, ki ga je sprejel delavski svet. Poudarjam, delavski svet. Poudarjam zato, da boš vedel, da nimam nič pri tem. Pred sprejetjem je bil pravilnik v javni razpravi, tedaj bi lahko dal svo-Je pripombe, mnenja, dopolnitve ... A tega nisi storil in sedaj govori pravilnik proti tebi. Tu vidiš, natančno piše, kdo ima pravico službeno potovati v inozemstvo. Naj ti jih naštejem: direktor, tehnični direktor, komercialni, sek . .., no in še nekateri vodilni. Lahko ti zagotovim, da vratar ni omenjen . . . Ti je sedaj jasno? “ „Jasno že, toda .. .“ ,,Poslušaj, brez toda! Odkrito ti povem, da bi ti, če bi bilo to odvisno od mene, dal potni nalog. Zaslužil si ga, dolga leta si bil v tovarni, naj bi ti bil za nagrado. A ne morem, pa če bi mi bil rodni brat. Imam 'zvezane roke, vidiš takole ... Zvezalo mi jih je samoupravljanje .. . Saj si za samoupravljanje, kaj? “ „Seveda sem .. .“ .,,Saj sem vedel, da razumeš. Je že tako, kaj hočemo. Moja dolžnostjo, da ti dam še nasvet; lahko zahtevaš spremembo pravilnika. Napravi predlog, daj ga v javno razpravo in predlagaj delavskemu svetu, da sprejme spremembo. Jaz ne bi imel nič proti, vendar te kot prijatelja opozarjam. Saj veš, kakšni so ljudje..." . ■ , ' ,,Vem, vem ...“ In tako se je vse končalo v obojestransko zadovoljstvo. Nič prepirov, vsi se razumemo. Drug drugemu bi radi pomagali, a ti prekleti pravilniki, ki nam kot Damoklejev meč bingljajo nad glavami, tega ne dovoljujejo ... Kaj hočemo, višja sila! MARJAN MOŠKRIČ PKimilltlttlimillillllil — PA NE DA SI VSTALA OD MRTVIH? I. Antič ^iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili MLADINA JE ZAČRTALA SVOJ JUTRI Murska Sobota je bila pretekle dni slavnostno okrašena z zastavami in transparenti. Ulice prekmurske metropole so bile polne mladih, ki so prišli iz vse Slovenije. Življenjski utrip mesta je postal hitrejši. Povsod, na ulicah, v dvoranah in drugod se je kazala živahnost, ki jo lahko vzbudi samo mladina. V Murski Soboti oziroma v Moravcih je bil od 2. do 4. oktobra 9.'kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Številni delegati, ki jih je bilo na kongresu 480, so prišli tja že v petek zvečer. Prav tako gostje, ki jih je bilo preko 200. Statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SRS Člen 34.: V okviru osnovne organizacije sindikata deluje aktiv mladih delavcev, ki ga sestavljajo člani sindikata, stari do 27 let. Aktiv mladih delavcev, ki je obenem osnovna organizacija Zveze sodalistične mladine Slovenije, deluje kot posebna oblika dela osnovne organizacije sindikata. V sredo dopoldne se je kongres začel v Moravških Toplicah s plenarnim zasedanjem. V uvodnem referatu je predsednik RK ZMS Ljubo-Jasnič govoril o nadaljnji vlogi in akciji Zveze sociahstične mladine Slovenije v izgradnji samoupravne socialistične družbe pri nas. Mec drugim je poudaril, da se morajo prav mladi pojavljati povsod tam, kjer se vodi bitka za nadaljnjo socialistično izgradnjo. Kot gost je na 9. kongresu ZSMS govoril predsednik CK ZKS France Popit, ki je poudaril, da je mladina ustvarjalni in napredni dejavnik naše družbe in zato si komunisti ne želimo političnega skrbništva nad mlado generacijo. „Toda zavest mladih se ne oblikuje zunaj našega časa in prostora in brez vpliva dosedanjih družbenih odnosov," je med drugim poudaril tovariš Popit. „Nasprot-no, naša mladina je vemo ogledalo gospodarske socialistične in idejnopolitične strukture naše družbe in zato močneje, neposredneje in bolj občuteno izraža vse tisto, kar se dogaja v naši družbi. Zato je Zveza komunistov dolžna, da postavlja vprašanja, ki tarejo mlade, v središče družbene pozornosti." Na plenarnem zasedanju in v komisijah so številni delegati izražali svoja stališča do problemov, ki zadevajo razvoj naše socialistične družbe in še posebej vlogo mladih v njej. Tako so govorili o udejstvovanju mladih pri samoupravljanju, o izobraževanju, tako strokovnem kot idejnopolitičnem, o mladih v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, o reorganizaciji mladinske organizacije, o problemih naših mladih delavcev, ki začasno delajo v tujini, o konstituiranju TOZD v naših delovnih organizacijah in vlogi mladih pri tem ter še o številnih drugih vprašanjih, ki so predvsem za mlade življenjskega pomena. Največ mladih razpravljavcev je govorilo o uveljavljanju nove ustave v praktično življenje. Pogovarjal sem se z nekaterimi, ki so govorili na kongresu. Njihova zagnanost, revolucionarnost in doslednost v borbi za uveljavitev nove ustave je bila odraz razpoloženja večine naše mladine. SIDA HORVAT je govorila o mladih, ki se zaposlujejo v tujini, predvsem o tistih, ki so doma ob meji in delajo v Avstriji le pet dni na teden. Takih je v Pomurju preko 600. V.svoji razpravi je poudarila, da bi ZSMS morala mladim posvetiti več pozornosti predvsem v tem, da jim da možnost poklicnega usmerjanja in zaposlovanja doma. Kriza v sosednih državah obeta, _ da bo za te mlade delavce treba najti delovna mesta v domačem kraju. „Govorila sem iz lastne izkušnje," je dejala Sida, „kajti tudi sama že tri leta delam v Avstriji. Tja sem odšla takoj po končani osemletki, predvsem zato, ker doma nisem našla primerne zaposlitve." BRANKO BOGDAN je veterinarski tehnik iz Ljutomera, zaposlen pa je pri Slovinu, TOZD VZK Ljutomer. Med drugim je tudi član izvršnega odbora občinskega sindikalnega sveta. Na kongresu je govoril predvsem o problemih dislociranih obratov, ki jih imajo v ljutomerski občini še štiri in ki še vedno niso TOZD. Kot član komisije za samoupravne odnose pri občinskem sindikalnem svetu je predlagal, da še enkrat skrbno pregledajo analize in se pogovorijo z matičnimi podjetji, da bi tako našli rešitev za dokončno registracijo teh dislociranih obratov v TOZD. „Za kongres mladine smo se v Ljutomeru pripravili tako, da smo se sestali z vsemi predsedniki aktivov mladih delavcev. Pri tem smo ugotovili, da so prav dislocirani obrati v naši občini naj večji problem, saj zaposlujejo preko 300 ljudi. Res pa je, da je veliko mladjh v naših kolektivih dokaj pasivnih do političnih in gospodarskih problemov." JOŽE KREBL je predsednik tovarniške konference mladine v Gorenju Velenje. V svoji razpravi je govoril predvsem o samoupravnih odnosih v delovnih organizacijah. Pri tem je poudaril, daje tehnokratski aparat še vedno tisti najodločilnejši faktor, ki te samoupravne odnose na vse mogoče načine zavira. Prav ta pa ekonomske neuspehe pripisuje samoupravljanju. Jože Krebl je govoril tudi o-mladih delavcih, ki so sposobni in pripravljeni družbenopolitično delati v temeljnih organi- V konkretno akcijo brez parol Mladi, ki so se sešli na svojem kongresu iz vseh krajev Slovenije, so razpravo nadaljevali tudi v odmoru. Kako tudi ne, saj so si imeli toliko povedati zacijah združenega dela, vendar kaj kmalu dobe ponudbe in odidejo bodisi v OZD bodisi kot profesionalni politični delavci v občinske odbore ali pa še dlje. Tako sproti siromašijo kakršnekoli poskuse, da bi mladinske organizacije dobro delale v „bazi“, če tako imenujemo temeljne organizacije združenega dela. Vsi pa vemo, da je prav tam potrebna aktivnost mladih. Prav zavoljo vsega tega je in mora tudi v bodoče biti ena najbolj bistvenih nalog mladinskih tovarniških konferenc, da spodbujajo mlade k različnim oblikam izobraževanja in da se borijo za možnost družbenopolitičnega usposab- ljanja. „Si široko izobraževanje vseh, predvsem pa mladih," je v razgovoru poudaril tovariš Krebl, ,je torej ena naših osnovnih nalog v prihodnje. Predvsem pa moramo mlade družbenopolitične delavce zadržali v TOZD." Na plenarnem zasedanju in v štirih komisijah je govorilo še veliko mladih delegatov o vseh problemih, ki zadevajo mlade v naši samoupravni socialistični družbi. Več o delu kongresa, o njegovih sklepih in resoluciji bomo zapisali v prihodnji številki Delavske enotnosti. A. AGNIC Delegati slovenske mladine na plenarnem zasedanju kongresa v Moravcih Ne kopičil« samo problemi) predvse® jih rešili® K Mu ‘JU ;e j it EK Jteri “ton, Mjšil S Mik Smo sredi boja proti1 Sen ciji, boja za stabilizal3| za uresničevanje llT!M Naša prva naloga je organizacije ZK. Tak® J*ili jevanje pomeni usposJ Jska komuniste i dejn opo)1* ®> pa in v vsakdanjih bojih j j* in da bi znali bolje raZ‘ razmere v svojem nep0 '^e nem okolju, na tej P^Mj ustrezno sklepati, f ,Mai ukrepati in nato tu® ^ s veriti, kako te sklep« J0tr jejo. Toda eden prvih ;Pc jev je tudi, da so kohr^st; —f »i brez odlašanja seznami1 fMn perečimi problemi refl doma kot na tujem, oe' informiranje zamuja® !^1 ostanejo samo deziu* r°. cije in špekulacije del®) te ga tiska. Skratka, čas in sveti »Vti terem živimo, prinašat®. JVan in nova vprašanja. Gte dn da komunisti najdejo1 \ vore nanje pravočasflj k to je pomembno op0', !d$t saj prevečkrat Pr°'n samo kopičimo, ne P® %ia učinkovito razrešuje®® he tem pogumno razk0' l)ra problema ni znamenj®'jUžu i <1® »ti sti, marveč predvsem “Ttga da se v temeljnih sam0®’ 'tfk nih celicah družbe ®P energija množic p0' stvom ZK, s čimer utjj tudi enotnost na f ZKJ. Kaže pa, da tak^ voj ni povšeči malo1® nom, delu naše intel« ^ in uradništvu, ki ® ; |L _r__:____1_________^ skrajnosti v skrajnosti,^ vije roke nad samoup‘1 h p5' Jkir njem in kliče na L J administrativno centi’’. ^ ne posege, čez hip i J' rvcrrptra ahctralr ttlO .... ogreva za abstraktno kracijo. Kjer so takšn^jj ,fU tudi v organizacijah ^ ^ bo najbolje posloviti °" \ To je nekaj misli Fr®1« \ i® tinca, sekretarja i^A-11 komiteja CK ZKS razširjeni seji IK CK ‘'i ije je bila minuli teden boru. IZ OSNUTlf SKLEPOV 8. K0NGRČ’1 ZSS iK h V sindikatih „ uresničevali tak0, dravsko politiko/ ■ uiuvsnu .n v delovanje vkU' | čim več sindikal«1'' nov. Zagotovili h®,C1 iiuv. i.uyuiuviii ^ bodo vsa sindikalni ^ stva odražala * J sindikalnega kar še zlasti udeležbo nep<,'j: proizvajalcev, %e,J > mladih delavcev- 'J j bomo take, ki 5°.J ] h,II svojih delovnih,s J, nih, moralnih i«J ^ nih kvalitet “vr P1 ugledni in sposoh^j se zavzemajo z«? J čevanje skupnih J1 in se stalno usp°5 d za te naloge N® ijf1 čut odgovornostiz/j. ničevanje kral^Vh in dolgoročnih ih jitL članstva, za razV j/' družbe v resniČ«10 J111 družbe v resm*"-'u upraven human zem. IZ NAŠE DRUŽBE 325 PRIREDITEV J-jubitelji gledališča v Kranju sicer nimajo svoje poklicne gleda-skupine, zato pa jim dejavnost Prešernovega gledališča omo-^ da vidijo precej več različnih uprizoritev, kot prebivalci nedrih večjih mest. Medtem ko domači igralci pripravljajo za novo || 5?no tri dela, je gledališče že dogo voljeno za 5 gostovanj naj-jših slovenskih poklicnih gledališč. K temu je treba dodati še i| J^anj 10 predstav vsakoletnega Tedna slovenske drame, ki je j pregled najboljšega v dramski ustvarjalnosti in poustvarjaJ- zelo se je dejavnost trnovega gledališča razmali- . ■jpovedo podatki da je I v minuli sezoni 168 last- . ^Predstav, kolikor so jih pri- "l J® dramska skupina, mla- in lutkaiji. V gledališki '..'Pa je bilo vsega 325 pred- ,i i skupno 86 tisoč obisko- d s tem je praktično že P, pena zgornja meja njenih J J panjska ljubiteljska gleda-® ^ skupina ima za seboj zelo 1 pno sezono. Doma in dru-1 po Sloveniji so imeli nad 70 ^ plav Povšetove priredbe j aiove „Ukane“ in Potrčeve Je3ove kmetije". Kranjski et f°Klicni igralci so bili tako a eni v gledališču kar pol a kot je običajno za po-l3 j116 igralce. Seveda so bili za .Potrebni njihovi izredni na-i j11 ki pa jih podpirajo tudi Hlo!Vn.e organizacije. Za go-j)) anja so jim odobrile 7 do , L®11! plačanega izrednega do-’ j,a- Odškodnina, ki jo*igralci j 5 Za to, da med študijem JPtav petkrat na teden ho- o» L113 vaJe> Pa i6 zares malen-od 15 do 100 dinaijev pdstavo. j jji j^iska skupina te dni za-jd ,uje $ študijem Cankar-0«( -ld ..Pohujšanja v dohni .pji l°rjanski“. Premiera bo 10. d pd še" oktobra v Leskovcu na srečanju jugoslovanskih gledališč, kranjska premiera pa 15. oktobra. Prvi premieri bo sledila verjetno uprizoritev Potrčevega dela „Lacko in Krefli", saj bi v Kranju radi pripravili vse tri uprizoritve Kreflove trilogije. S tretjo uprizoritvijo v tej sezoni pa bodo segli po komediji. Tri različne uprizoritve namerava pripraviti tudi mladinska sku--pina, prav tako pa se na uprizoritev več del pripravljajo lutkarji. Razvejano in pestro gledališko dogajanje v Kranju je med drugim neposreden odraz zelo dobrih stikov, ki jih ima gledališče z delovnimi orga-nizcijami. Ti so se še okrepili z delovanjem kulturne skupnosti, ki omogoča stalne oblike dogovarjanja med ponudniki in od- jemalci ter plačniki kulturnih programov. Napredek se kaže v naraščanju števila abonmajev, ki so .pretežno plod dogovarjanja s sindikalnimi organizacijami, zlasti očiten pa je večji posluh za denarne potrebe gledališča. V stavbi gledališča pravkar izvajajo drugi del obnove v vrednosti 1 milijon 800 tisoč dinarjev. Zgradili bodo več nujnih pomožnih prostorov in s tem pripravili pogoje za zaključna dela, ki naj bi zajela oder. Tega je treba povečati in opremiti s sodobnejšo opremo, saj zdaj ne dopušča zahtevnejših scen, zaradi česar so Kranjčani prikrajšani za marsikatero zanimivo predstavo. Kot je znano, so obnavljanje gledališke hiše v Kranju pred leti začeli z modernizacijo vseh prostorov za gledalce. Njihova privlačna ureditev je po svoje gotovo prispevala k temu, da se število obiskovalcev nenehno veča. V minuli sezoni je bilo skoraj za 15 tisoč višje kot sezono pred tem. M. S. Amaterska folklorna skupina „Tine Rožanc" je v petindvajsetih letih svojega nastopanja obšla skoraj celo Evropo, nastopala pa je tudi v Izraelu. Fotografija je z gostovanja v Nemški demokratični republiki. LJUBLJANA UDELEŽBA S ŠESTIMI PATENTI Na razstavi najnovejših tehničnih dosežkov v Domu sindikatov na Reki pod naslovom ..Delavska ustvarjalnost 74“ in na podobni razstavi pod našlo- Doslej največje ^manjkanje učiteljev P'* ,!* Gradu L Plutju, ^ Sodobno opremljeno šolo, jj to jesen- tolikšno po- *ranje učiteljev, kot ga vse vi jj se ni bilo. Razen za zgo-(j^0, slovenski in srbohrvaški kjer Goričkem v imajo veliko -, Jim primanjkuje učiteljev 11 d o r6 Predmete. Najbolj pereče $1. ^ letos c ^ ir> m fi_ s poučevanjem fi-‘ jjjjtjj u|ologije, matematike, kar ‘■J f)Q z nadurnim delom C dela za dva in pol uči-upokojenimi učitelji, z in z ljudmi brez ustrezne , ovn„ ;~t0brazbe. a dva razpisa se ni javil nih- če. Na prvi razpis sta se sicer javila dva učitelja, vendar delovnega mesta nista sprejela. Prosvetni delavci se namreč javijo na mnoga razpisana delovna mesta, odločijo pa se za tisto, ki jim najbolj ustreza. Neodgovorno pa je to, da potem svojih prošenj drugod ne umaknejo in jih zato marsikje čakajo še z velikimi upi. Ravnatelj osemletke pri Gradu na Goričkem Janko Kondrič opozarja, da je dodatek učiteljem za delo v oddaljenih krajih očitno premajhen. Ta je sedaj le 150 dinarjev. F. Š. vom „1N0VA YU 74“ v Zagrebu, ki sta organizirani v letošnjem letu tehničnih inovacij in zaščite industrijske lastnine (prva je že odprta, druga bo 15. oktobra), bo sodelovalo tudi sedem članov kolektiva Železarne na Jesenicah. Razstavljali, in gotovo tudi uspešno konkurirali za najvišja priznanja, bodo mag. dipl. inž. Anton Razinger, dipl. inž. Jože Arh, mag. dipl. inž. Božidar Brudar, dipl. inž. Feliks Bešter, delovodja Anton Koblar, obratovodja Boris Puh in planer Ivan Buček. Jeseniški iznajditelji, nova-toiji in racionalizatorji bodo sodelovali s šestimi priznanimi patenti: s pripravo za dodajanje svinca v prahu v curek jekla pri izdelavi sinčevih jekel, z novo avtomatsko merilno napravo za razrez blumov, z napravo za žigosanje vroče in hladne pločevine, s posebnim hidravličnim orodjem za sestavljanje in razstavljanje grednih vezi, s posebno diskasto žerjavno zavoro in s posebno pripravo za valjanje koničnih navojev. Ob tej priložnosti je treba povedati, da v jeseniški Železarni zelo spodbujajo inventivno in inovacijsko dejavnost med zaposlenimi. V posameznih TOZD imajo posebne komisije strokovnjakov in izvedencev, ki ocenjujejo vse invencije in inovacije, poskrbijo, da se le-te čim prej uvedejo v delovni proces, avtorjem tehničnih izboljšav pa po samoupravnem sporazumu priznajo na osnovi izračunanih prihrankov spodbudne odškodnine in nagrade. V letih po osvoboditvi so jeseniški raciona-lizatoiji in novatorji predložili v oceno že preko 2150 zelo koristnih tehničnih izboljšav, s katerimi ustvarjajo letno preko deset milijonov novih dinarjev prihrankov. V jeseniški železarni se aktivno, posamič ali skupinsko, ukvarja z inovacijami preko 300 članov kolektiva. To je lahko seveda rezultat pravilno vrednptenega in tudi materialno stimuliranega tovrstnega ustvarjalnega dela zaposlenih v Železarni. UROŠ ZUPANČIČ Brezplačna prireditev v hali Tivoli Amaterska folklorna skupina ,,Tine Rožanc" praznuje letos 25-letnico svojega uspešnega nastopanja. Deluje v okviru železničarskega kulturno umetniškega društva iz Ljubljane. Njen obširni spored vsebuje poleg slovenskih ljudskih plesov tudi plese in pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Š svojo pestrostjo navdušuje širok krog občinstva v domovini in tujini. V počastitev srebrnega jubileja bo Amaterska folklorna skupina „Tine Rožanc" priredila 11. oktobra t. L sklepno slovesnost v Drami, kamor bodo povabljeni nekdanji člani in gostje jubilanta. Druga prireditev bo 12. oktobra v hali Tivoli. Nastopile bodo folklorne skupine iz cele Jugoslavije. Prireditev bo brezplačna. K popoldanski predstavi vabijo učence, dijake in vojake. K večerni prireditvi, prav tako v hali Tivoli, pa vabijo člane osnovnih sindikalnih organizacij, seveda predvsem iz območja Ljubljane. Prireditelj še posebno želi privabiti v dvorano delavce iz sosednjih republik. RITONJA 9 VELENJE_________________________________ Uspehi kinokluba »Gorenje« Člani kinokluba „Gorenje“ so posneli vrsto kratkih filmov, s 'katerimi so letos sodelovali na več festivalih in dosegli tudi vidna priznanja. Med drugim je Stane Hafner za film „Bascule‘' prejel na medklubskem festivalu amaterskega dokumentarnega filma v Mariboru bronasto medaljo, Hinko Jerčič pa za film »Izpoved" diplomo. Bogdan Dolenc, najmlajši v klubu, je prejel pohvalo za film »Stroj za dobre ljudi" na festivalu mladinskega filma v Ljubljani. Na mednarodnem medklubskem festivalu na Jesenicah pa sta Bojan Golob in Mirko Kermelj prejela posebni priznanji za filma »Tempo tour" in „T. T. D.“, Hinko Jerčič pa diplomo za film »Izpoved". Kinoklub »Gorenje", ki razvija bogat program dejavnosti tako med svojimi člani kot tudi v kulturnem življenju občine, bo v decembru prikazal svoje letošnje filme na III. klubskem festivalu amaterskega filma v Velenju. H. J. IZ OBČINE V OBČINO, OD TU IN TAM Kavbojke jim ne dajo spati « k°nca njenih meja daljša kot je pot iz ji a v Ljubljano. Premore kar 41 krajevnih t tb °d katerih pa so nekatere zelo majhne. In '%^ernu pa kulturno življenje ni kdove kako r Sij/10’ še najmanj v delovnih organizacijah. ne morejo biti zadovoljni z nekaj kul-f H/o' društvi in skupinami, čeprav se lahko po-f inimo s klubom v Mostu na Soči, ki je fflljj ^e/0 et med najboljšimi v Sloveniji. Vsega ne a Tolmin je menda po površini največja ■ . • - -\^n‘l‘> saj je največja razdalja od enega do '■ konca njenih meja daljša kot je pot iz a v Ljubljano. Premore kar 41 krajevnih morejo mn zaaovoijm z ne naj kui- v, %‘^i in skupinami, čeprav se lahko po- ............ % .ji1 'u-ienmii mn razmeroma sievuna go-$ 80 vneli v gosteh novogoriško in I pl gledališče, pa brate Lorenz, oktet Gallus ,||| jSjJ'1 bazi namreč šepa, tam, kjer naj bi se z 1 kulturnim delom širila kulturna raven Sp Osa ^rb- P 'niWe ,1° za možnosti vsestranske rasti Ijubi- K ^ (i Sploh je treba reči, da kulturne skup-\y%?*an-0sarneznih občinah preveč forsirajo le *< la poklicnih ansamblov, premalo pa ob kultur lf'l s^U'!tUrne ustvarjalnosti. Kulturne skup- M 'mra tuai same preveč UKvarjajo z #|i J'1'/? ^ern prireditev, namesto da bi to pre-r h*i in društvom, za kar so le-ta tako poklicana. Qb tem pa še kulturne skup-/I l%:^ai° poglabljajo v poglavitne probleme, L 190 zagotavljanje pogojev za razvoj kul- turnega življenja, raziskovanje kulturnih potreb, programiranje v kulturi in krepitev samoupravljanja v kulturi. Tolminčani, seveda predvsem tisti, ki se ne zadovoljujejo z vsako kavbojko in seksualno srhljivko, se že nekaj časa močno jezijo zaradi programa v domačem kinu, ki deluje v okviru komunalnega podjetja. Naši sogovorniki so povedali, da so težave nastopile, ko se je kino priključil temu podjetju, ki seveda posluje na ekonomskem računu. Zato pač izbira filme, ki najbolj vlečejo. Pravijo, da so že nekaj časa na programu zelo slabi filmi, vendar doslej še niso kaj prida storili, da bi s skupnimi močmi stvari spremenili Sicer pa priznajmo, da smo pri nas s filmskimi programi sploh na psu, kot pravimo, saj predvsem v manjših krajih malokdaj vrtijo dobre filme. Vodstva kinodvoran to opravičujejo s tem, da gledalci pač najraje gledajo ljubezenske in kavbojske filme najslabše sorte. Najbrž je večkrat to res, res pa je tudi, da bi bilo mogoče program izboljšati in poskrbeti za boljše filme, ki bi jih ljudje prav tako z zanimanjem gledali, če bi pri izboru filmov sodelovalo več ljudi Tako pa ponavadi v kakem podeželskem kinu odloča o programu kar operater ali vodja kina. In vprašajmo se tudi, ali smo sploh kaj storili za filmsko vzgojo občanov? Zadnji čas se stvari res vsaj toliko spreminjajo, da je filmska vzgoja prišla celo v učne načrte, toda ZKPO in društva še vedno v glavnem filme le vrtijo. O njih se gledalci ne pogovarjajo. V tem pogledu je časma izjema Celje, kjer že leta skrbno izbirajo fdme za srednješolsko mladino in pripravljajo pogovore med ustvaijalci ali filmskimi kritiki ter gledalci, ki so največkrat zelo uspešni Škoda, da je celjska izkušnja tako malo znana po Sloveniji V tolminski občini že nekaj časa tudi razmišljajo, da bi zaposlili poklicnega organizatorja kulturnega življenja, kar bi bilo za to občino več kot potrebno. NE SPOMNIJO SE, KDAJ SO IMELI KONFERENCO Pa se preselimo na sever naše ožje domovine, v Gornjo Radgono. Moram že reči, da je tajnica ZKPO tov.Zamudova pripravila tako skrbno sestavljeno poročilo o stanju na kulturnem področju, da bi jo marsikje veljalo posnemati. Seveda pa se radgonska občina ne more pohvaliti z ravno velikimi uspehi na kulturnem področju, čeprav je nekaj društev in skupin dokaj aktivnih, s kulturo pa se UKvarjajo tudi v gasilskih in drugih orga- nizacijah. Če lahko za krajevne skupnosti zapišem, da se v njihovem okviru razvija še kar živahno kulturno življenje, pa to niti najmanj ne velja za delovne organizacije. Le v podjetju Radenska imajo zaposleni svoj pevski zbor. Manko Golar, predsednik občinske ZKPO in temeljne kulturne skupnosti hkrati, ni ravno preveč navdušen nad tem, da bi tudi v prihodnje v občini delovala ZKPO. Predlagal je, da bi se v republiki dogovorili za nekakšno združitev kulturnih skupnosti in ZKPO. Seveda smo končno našli skupen jezik in se sporazumeli o tem, da kulturne skupnosti vendarle ne morejo vključevati oziroma nadomestiti ZKPO, saj je kazno, da je ZKPO družbena organizacija na področju kulture, kad turne skupnosti pa so samoupravne interesne skupnosti in se po novi ustavi vključujejo tudi v odločanje v okviru skupščinskega sistema. Zaradi takih razmišljanj v radgonski občini pa se končno ni čuditi temu, kot je povedala Marica Zamudova, da ne pomnijo, kdaj so imeli konferenco ZKPO. Kaže, da je tudi v radgonski občini, kot še ponekod drugje, ZKPO doslej živela v senci kulturne skupnosti, ko je vendar povsem jasno, da je prostora pod soncem za obe dovolj, saj si prizadevata za iste cilje, le po različnih poteh. V Gornji Radgoni so nam rekli, da bodo storili vse, da bi se delo ZKPO poslej izboljšala Razmišljajo, da bi zaposlili poklicnega organizatorja kulturnega življenja. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri besedah. TONE ŠTEFANEC PRIHODNJIČ: KJE BI VZELI, KAM BI DALI? TOKOVI GOSPODARJENJA S krediti do večje proizvodnje V zadnjih trdi letih je kmetijska proizvodnja v Sloveniji rasla s povprečno letno stopnjo 1,4 %, kar je skoraj za polovico manj, kot je predvideno s srednjeročnim planom družbeno-gospodarskega razvoja Slovenije za obdobje 1971-1975. Kot ugotavlja statistika, je s stopnjo 2,4 % najhitreje rasla živinorejska proizvodnja, čeprav tudi ta zaostaja za planskimi predvidevanji za okrog 3,5 % letno. Tudi dosežena struktura živinorejske proizvodnje ni najugodnejša, saj je najbolj napredovalo perutninarstvo, medtem ko so manj zadovoljivi dosežki v govedoreji, v proizvodnji mesa in mleka. Rastlinska proizvodnja je v zadnjilt treh letih stagnirala, saj se je povečevala le s stopnjo 0,8 9? letno. Pri tem pa ostajajo še vedno bolj ali manj neizkoriščeni travniki in pašniki kot cenen vir krme. katere cene zlasti iz uvoza se vrtoglavo dvigajo. Tudi hektarski donosi se povečini niso zvišali - pri nekaterih osnovnih poljedelskih kulturah so bili v minulih letih celo nižji kot v obdobju 1-964 1965. Povečala seje le proizvodnja zrnate krme, predvsem koruze. Ker gibanja na notranjem trgu s kmetijskimi proizvodi kažejo, da bodo cene osnovnih živil in živinske krme še nadalje naraščale, saj so bolj ali manj odvisne od svetovnega pridelka in zalog kmetijskih proizvodov (te pa so malodane skopnele zaradi izredno slabe letine v sezoni 1971/72) so seveda razumljive težnje, da bi tudi v Sloveniji v čimvečji meri pokrivali potrebe po osnovnih kmetijskih proizvodih iz lastnih virov. Predlanskim smo v naši republiki iz lastne proizvodnje zadovoljili okrog 79% potreb po osnovnih kmetijskih proizvodih, lani pa se je ob dokaj dobri letini stopnja pokriyanja potreb po kmetijskih proizvodih iz lastnih virov povečala celo na 82 %. Zanimivo je, daje delež družbenega sektorja kmetijstva pri zadovoljevanju potreb' organiziranega kmetijskega trga znašal že okrog 50 %. Sposobnost pokrivanja večjega dela potreb po osnovnih kmetijskih proizvodih iz lastnih virov kaže poudariti ne nazadnje zato, ker sc bo .zaradi nagic rasti prebivalstva svetovna ponudba hrane že v bližnji prihodnosti najverjetneje občutno zmanjšala. Toda čeprav ni nevarnosti absolutne avtarkije in bi bilo tudi v okviru Jugoslavije nesmiselno, ko bi si republike glede na komparativne prednosti ne izmenjavale posameznih kmetijskih proizvodov (nesmisel bi bil, ko bi npr. Slovenija težila za avtarkijo pri pridelovanju pšenice, za katero vsekakor nima ustreznih pogojev), bo v naslednjih letih brez dvoma odločilno osamosvajanje evropskih in drugih dežel v proizvodnji vrste kmetijskih kultur in oskrbe z njimi iz lastnih virov do največjega možnega obsega. Zato je povsem normalno, da bo morala kmetijska proizvodnja v Sloveniji v preostalih dveh letih srednjeročnega plana naraščati z višjo stopnjo, predvidoma s 3,5 %, v poljedelstvu s 3,7 %, živinoreji s 5,6 %, sadjarstvu s 5,9 % in v vinogradništvu z 1 Ve. V vseh teh dejavno stili so bile v minulih letih stopnje rasti proizvodnjo precej skromnejše, v vinogradništvu pa celo pod ravnijo, doseženo v prejšnjih letih. Da bi dosegli te rezultate, so v slovenskem kmetijstvu že letos in postopno še bolj v prihodnjih letih do leta 1980 predvideva večja vlaganja v skladu s konceptom dolgoročnega razvoja po posameznih kmetijskih dejavnostih in po etapah. Tako zamišljen koncept razvoja bo omogočil spreminjanje strukture kmetijske proizvodnje ter tesnejše povezovanje družbenega sektorja z individualnimi kmetovalci, s čimer naj bi dosegli razširitev kooperacije in hitrejše vključevanje zasebnih kmetij v tržno gospodaijenje. Ta program zahteva že v tem letu povečanje naložb v kmetijstvu na 1,1 milijarde din (lani je bilo investiranih okrog 840 milijonov), medtem ko naj bi vlaganja do leta 1980 znašala skupno okrog 5 milijard din. Družbeni in zasebni sektor kmetijstva naj bi bila v tem znesku udeležena vsak s polovičnim deležem. Največ sredstev (skoraj dve milijardi) naj bi bila deležna govedoreja, od tega kooperacija s skoraj poldrugo milijardo, nato vinogradništvo in vinarstvo (913 milijonov), perutninarstvo (691 milijonov) in svinjereja (573 milijonov), v sadjarstvo pa naj bi do leta 1980 investirali 446 milijonov in v hmeljarstvo 185 milijonov din. Te naložbe naj bi kreditirale poleg bank tudi hranilno-kreditne službe, ki zbrane prihranke usmerjajo v kmetijstvo. V Sloveniji deluje okrog 80 teh služb, ki so individualnim kmetovalcem na osnovi kooperacije doslej odobrile okrog 210 milijonov din za razne investicije. Vendar bo poglavitni kreditor tudi v tem primeru Ljubljanska banka, katere poslovna dejavnost je uskladena z investicijsko aktivnostjo, temelječo na razvojnih projektih in nalogah srednjeročnega plana razvoja naše.republike. NANDE ŽUŽEK 21. RAZSTAVA SODOBNA ELEKTRONIKA lllllllllllllll!!lllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllll!lllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllillllllillllllllllllllliilllll^ No, pa sem spet prišel k varn! Hm, jaz sem pa mislil, da sploh nikamor niste šli. .. 1. Antič um POVEZOVANJE V TEKSTILNI INDUSTRIJI ZAKAJ SO NEKATERI GLUHI? Prva konkretna povezava v pletilstvu - Počasna -razprava o stališčih in ugotovitvah ter predlogih ob dosedanjem poteku akcije povezovanja tekstilne industrije - Sprejet tehnološki princip povezovanja? V tekstilni industriji,akcija za povezovanje oziroma združevanje dela in sredstev počasi, vendar pa le napreduje v smeri vse resnejših in vsebinsko bogatejših dogovorov o povezovanju. Od letošnje spomladi, ko je tedaj še svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva zelo kritično ocenil dotedanje integracijska gibanja v tekstilni industriji in sklenil na podlagi sprejetih političnih izhodišč neposredno poseči v dogajanja, se je že marsikaj spremenilo. Rezultat bolj živahnega udejstvovanja ne le sindikatov, pač pa tudi ostalih dejavnikov v akciji za združevanje slovenske tekstilne industrije, je nekaj konceptov za povezovanje, strokovna analiza obstoječega stanja v tekstilni industriji in pa gradivo za javno razpravo, ki obravnava izhodišča za povezovanje v tekstilni industriji. STALIŠČA IN UKREPI Ta izhodišča je nedavno tega, o tem smo že obširneje pisali, ocenilo predsedstvo republiške sindikalne konference delavcev tekstilne industrije Slovenije kot še nezrela za javno razpravo v kolektivih. Hkrati je tudi sprejelo stališče, ki na grobo povedano zahtevajo koordinirane in bolje organizirane akcije za povezovanje v tej dejavnosti, povezovanje na tehnološkem principu in na podlagi čistih ekonomskih koristi te panoge ter seveda povezovanje, ki mu ne bodo okviri občinske, niti republiške meje. Poleg tega se je predsedstvo zavzelo za vertikalno povezanost tekstilne industrije s. trgovino in še nekatere druge ukrepe in korake. Med drugim predlaga, naj se v okviru Gospodarske zbornice nemudoma ustanovi komisija za integracijo tekstilne industrije in trgovine, ki bo nadaljevala delo prejšnje komisije za integracije. Organi CK. zbornice in sindikatov pa naj bi ustanovili delovno skupino, ki bi koordinirala politično delovanje v okviru združevanja tekstilne industrije na podlagi enotne zasnove in akcijskega načrta. strokovno pomaga pri akciji povezovanja tekstilne industrije. »Ples elektronov« na GR JAVNA RAZPRAVA Omenjene ugotovitve o toku akcije za povezovanje, svoja stališča in in predloge je predsedstvo sindikalne konference poslalo prek delegatov vsem 72 osnovnim sindikalnim organi- TEHNOLOŠKI PRINCIP Izjemno pomembno pa je dejstvo, da je bil v razpravah, kolikor jih je bilo, sprejet tehnološki princip povezovanja podjetij, princip, ki ga zagovarjajo sindikati, kajti - če malo povzamemo ugotovitve iz javnih razprav — le na tak način se bo slovenska tekstilna industrija lahko ustrezno organizirala, da bo kos ne le domačim gospodarskim težavam in pritiskom na tujih trgih, pač pa da se bo bolj sposobna tudi hitreje in ustrezneje razvijati. Če bi torej obveljal princip povezovanja, kot ga zagovarjajo sindikati — kateri je najprimernejši, pa bo vsekakor pokazala, strokovna ekonomska analiza -- bi se slovenska tekstilna industrija povezala v štiri, največ pet sestav-Ijenih organizacij združenega dela. Te bi združevale posebej volnarsko, bombažno tekstilno industrijo, plefilce in pa kon-fekcionarje (tu je možno dejavnost „razbiti“ na SOZD težke konfekcije in SOZD lažje konfekcije). In kako daleč je sedaj akcija za povezovanje v tekstilni industriji? Letos največ razstavljavcev doslej • Tradicionalne prireditve, ki spremljajo razstavo, simpozij in posvetovanja, obogatena s prikazi osnov elektronskih računalnikov Te dni je v Ljubljani odprta mednarodna razstava ..Sodobna elektronika". 21. po vrstL Tako kotvsa leta doslej je tudi tokratna prireditev privabila tako rekoč vse naj-pomembnejše proizvajalec sestavnih delov elektronskih naprav, telekomunikacij. elektronike, merilne tehnike in drugih naprav, ki sodijo v domeno vrhunske tehnike našega časa. Poleg največjih in najpo- membnejših proizvajalcev ter celotne domače industrije iz te dejavnosti razstavljajo letos tudi ..manjši proizvajalci" iz drugih dežel v znatno večjem številu kot doslej, tako da na razstavi sodeluje skupno 378 podjetij iz 20 držav. Poudarek razstave je, kot doslej, na sestavnih delih za elektronske naprave, elektronskih napravah in teleko- munikacijah.'Žal. pa mnogi razstavljavci - to velja v dobršni meri tudi za domače ..velikane elektronske proizvodnje" kljub temu, da je poudarek razstave na tako imenovani profesionalni tehniki, šs vedno prikazujejo številne naprave s področja zabavne elektronike - od TV' sprejemnikov, magnetofonov do radijskih sprejemnikov. O pomenu razstave pričajo razstavljeni izdelki sami - tu je moč najti vse najmodernejše, kar je danes v svetu mogoče kupiti - oziroma bolje povedano, vse, za kar tuji proizvajalci menijo, da bi lahko prodali tako v Jugoslaviji kot v drugih deželah. Tudi letošnja razstava ima obilje- tehničnih novosti tako rekoč na vseh področjih elektronske proizvodnje dejavnosti, ki se tehnično od vseh industrijskih dejavnosti v svetu razvija z najhitrejšim tempom. Pri tem domači proizvajalci pri prikazovanju novosti ne zaostajajo. 300 strokovnjakov, ki bodo poslušali kar 63 referatov. Po udeležbi in številu referatov nekaj manjši, pa zato nič manj pomemben bo tudi deseti jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih. Ob koncu razstave pa bo posvetovanje o mestu jugoslovanske elektroindustrije v gospodarskem sodelovanju njed Jugoslavijo in deželami v razvoju na področju energetike, industrije in komunikacij. V okviru razstave tečejo že tradi-cionalne strokovne prireditve - simpoziji in posvetovanja. Letošnjega simpozija o telekomunikacijah osmega po vrsti - se bo udeležilo Ne nazadnje velja omeniti tudi zanimivo razstavo, kije prirejena tako, da je dostopna tudi manj podkovanim obiskovalcem o osnovah elektronskih računalnikov. Pripravil jo je ob pomoči Kulturne skupnosti Slovenije, ZP Iskra in Elektrotehniške zveze Slovenije Tehniški muzej Slovenije. Prikazuje pa na zelo nazoren način z ustreznimi elektronskimi vezji osnovne ele- mente računanja pri elektronskih ra čunalnikih. R B. zacijam. Predsedstvo je ugoto-vilo, da so bila v javni razpravi, kjer so jo imeli, stališča in ugotovitve v celoti sprejeta. Obenem velja povedati, daje predsedstvo dobilo rezultate javnih razprav le iz maloštevilnih kolektivov in da je zategadelj moralo ponovno priporočiti tako osnovnim sindikalnim organizacijam sindikata kot tudi vsem občinskink sindikalnim konferencam, kjer razprave še ni bilo, da o poslanem gradivu izrečejo svojo sodbo. Ta je za nadaljnji potek akcij odločilnega pomena. Ker se je odzvalo le malo kolektivov, moramo posebej omeniti, da so razpravljali o ugotovitvah in stališčih predsedstva republiške sindikalne konference za sedaj le v Vezenini, MTT, Svili, predsedstvu sindikalne konference v Tekstilin-dusu. občinskih sindikalnih konferencah v Radovljici in Murski Soboti ter na Zvezi inženirjev in tehnikov tekstilne industrije Slovenije. Ta /vezaje tudi izrazila pripravljenost, da ŠESTERICA Prej smo že omenili, da je nekaj načrtov, kako naj bi se ta dejavnost povezovala, vendar je trenutno najbolj „zrel“, čeprav še ne povsem dozorel načrt za povezavo nekaterih pletilskih podjetij. Šest podjetij, od skupno 17 v Sloveniji, ki sodijo med pletilska podjetja, razpravlja o tem, da bi se združilo v sestavljeno organizacijo združenega dela ..Združene tovarne modnih pletenin". Žal, pa je v tej skupini tako po številu podjetij kot po številu zaposlenih in doseženem skupnem celotnem dohodku zapopadena le približno tretjina slovenskega pletilstva. Zategadelj je predsedstvo sindikalne konference hkrati, ko je pozdravilo akcijo šesterice, že spodbujalo povezujoča se podjetja, da z začetnimi akcijami za združitev nadaljujejo in da povabijo zraven še ostale temeljne organizacije združenega dela v tej dejavnosti, ki se še niso vključile v dogovarjanje. R. B. AKTUALNA jV GOSPODARSKA GIBAJ' T V MARIBORSKI - .. POD PEZO f l NELIKVIDNOSTI IN POMANJKANJA SUROVIN ^|VSn Prevec feSest' N dl leporečji («!? Jed Sa” V premaiOj: konkretnep i,.rna' f je Ali mariborsko gosp0 stvo znova šepa, sc sPj |ja, jejo opazovalci družb£* Jo in ekonomskega razvoja »k- P' i' sko: tukajšnje gospodajHiatj verov/.hodni regiji. ^ izredno subtilno rcag>(’ posamezne gosK trende v Jugoslaviji. iv,c ^ ob ko fizični obseg proi^jf'Hi znaša letno v Slovenil'[H do 6 odstotkov, je 0t boru le 2,8 odstotka. so znani: prenizka vlag^ \ investicije, rastoča infjj Na pomanjkanje skega materiala, cenc' pt repro0;tt*; likvidnost. Prav nelikvidnost iz dneva v dan večja. med dajatvami znaša k* injee| 101 milijon dinarjev. d° i p, ki pa so v glavnem iz s1( f< VP S0; do"»i h njih republik. Indeks ' tev letos je v prinidlmj1 lanskim letom naraS1!^ 153. Zaradi neregiUTH cen med domačim if.Aji trgom ima več kot mariborskega gospmK težave z dobavo reprol,u tj- s skega materiala. , ^ Akumulativnost se 1 n!V zadnjih dveh letih re^! izboljšala in ta trend je diti tudi v letošnjcn’ čeprav bi lahko bil še H Še ustreznejšega uč'11.. Mariboru niso dosegh''T** razdrobljenih vlaganj.^ tivno nizkega deleža nih in drugih virov dobno. Število za p«! delavcev se je v prvih s£ mesecih letos zman.1- prirnerjavi z načrtovai1'".; vedno je izredno šibka . mariborskega gospod -slaba povezanost de' organizacij v regiji j11 lfN "mil skupnih vlaganjih. ž jiifS vjlga.u/.a^ij v "-5U‘ ; jlllA, šem prostoru pri deh|v n - - .d11'?- je slaba povezava 111 pjj jjjj, vino in proizvodnjo- pri večjih integracija!' j H slednji: skrajno vC! ,<»■ X vidnost, veliko lep01^)^ solidarnosti med P°Sj! nimi TOZD skorajJ3 vora. r-a' „,ei'iI! % Če na kratko oh samo nekaj primerov,’^( \ cer položaj v treh 11 "JJ H organizacijah zdrll%f» dela, ki dajejo ton i”2 r ^ skemu gospodarstvi^ talna je uspešno jč-t sanacii. ^ . S prvo fazo sanacij. '^1 no pa bo morala sPr-pJ ' .j proizvodni program; . ^ H' it-vio ča O Lr Orl iti .ukL - -. h."! ima še s kadri in 11'Lj/Jjfc žičnim obsegom PrV’ (| i« nje. TAM ima težave H) tv» tiranjem prodaje vozil, z neusklajeno51!j! r. izvodnih programov slaviji in z velik" J % skladjem med P° ^ stroškov in cenaiiKH1 t6J žena aluminijska 1,1 |(i* V Slovenija (ZALlS) "j čevo, Impol: os«0!'V'il’’ blem, ki jili žuli, je’K rcP ^ i- gotoviti energijo strukcijo tovarne S jj jtts'l< aluminija. Očitku, Cliuuuillja. ,• j-]<1 m vsem tem letijo ^ majhno agresivno5' ^ p! razvoja so upravice . jn h umi ukrep1 j/ik s konkretnimi u*':1 jepoi d ročj u povezovanj"'. j|i j (i) dela, skupnih usk^J ganj lahko večje ,1^,^ organizacije več :^i tudi v slovenskem 1 ' vanskem merilu. !' : STRAN 12 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ✓ v V Salonitu GOSPODARJENJE SLOVENSKIH JEKLARJEV: »obveščanju Ostanek dohodka manjši kot lani . »nhovskem SALONITU so ,5^11 uredniki in novinarji ^ ^lovnih skupnosti primor-tj|e8>je. Ob spoznanju, da so ^ delovnih skupnosti eden ® Pomembnih dejavnikov v -J1!1 širšega družbenopolitič-k.ln samoupravnega komuni-delavcev v združenem So udeleženci posveta za-L"1 Program dela za naslednje m ■ ‘n analizirali dosedanje j j^lemov na tem področju P lipnjka, med najbolj akut-! ta, da delovne organiza-po Premalo razmišljajo o nači-d t'ormiranja delavcev, in po-)£( It* na to^ da lahko odloča le j,0, informiran delavec. Ude- ■ lkiC| s° podprli prizadevanja, D( || v vseh delovnih organiza-aii L ?rmirali specializirane in- | s|ivne službe, saj je to ena ■ j.|"ik boljše informiranosti. i naj bi skrbele za orga- i’J; i)'Jo in funkcioniranje siste-,01 i^eščanja politične, eko-iji ^omin samoupravne organi-il It, neite sredine. Razvijati "igrale najprimernejše kanale P )j 9c>ne obveščanja s sredstvi ,j|l sestanki, tribune, oglasne fi« idJtasila, bilteni, ozvočenja t i i TTplnvri v fph c1ii7haVi !.n ete. Delavci v teh službah (ivu‘ morali biti neodvisni od y0v ozkih vodstvenih skupin. LPrimorski regiji izhaja okoli )0! kar Pa ie vsekakor pre- »■ šTalri' :t< >lo finančnih in kadrov pa nikakor ne ijpio biti izgovor, saj je obve-jfll Hile ne le dolžnost, ampak ji lt,P?treba, da bi naš samo-in delegatski sistem ne-. Rpopolnjevali in tako rea-f.r itj' ustavo, so menili na po-;cl tjt Tovrstno sestajanje novi-li(l ij flasil pa bo vsekakor pri-I) t, k temu, da bi z izme-., tj .Skušenj izboljšali vsebino n" iJ1} našli ustrezne načine za l'J: ^'ranje, saj so ta glasila |ut it8"11 delavcem edino sred-8 katerim se seznanjajo o pogajanjih v sredini, kjer i-tp t s jjarji so si ob obisku ogle-Ijpi proizvodne hale SALO-J j. iPredstavniki podjetja pa 1 ’ p .ožili in prikazali bodoči \)0 ltega podjetja. nP1 °-F- (i — ■ ....—------ > in jjl« if"; p / jo' Delovna skupnost ravenskih jeklarjev je dosegla v prvih osmih mesecih letos skoraj 85.000 ton blagovne proizvodnje, kar je za 5 % manj, kot so računah. Enako proizvodnjo kot lani so dosegli le v temeljni organizaciji združenega dela metalurška proizvodnja. Na tuje so ravenski železarji prodali do konca avgusta za blizu 8 milijonov dolarjev izdelkov, kar je za 15 % več, kot so sprejeli z letošnjim načrtom. Pri prodaji na tuje se je najbolj izkazala temeljna organizacija metalurška proizvodnja. Le izvoz dveh temeljnih organizacij združenega dela zaostaja za predvidevanji, in sicer TOZD mehanska obdelava in TOZD Tovarna rezalnega orodja Prevalje. V prvih osmih mesecih je dosegla Železarna Ravne na Koroškem 789 milijonov dinarjev realizacije, kar je več, kot so načrtovalk V primerjavi z letom 1973 je realizacija večja za 37,5 %. Deloma so na večjo realizacijo vplivale višje cene izdelkov, deloma pa tudi spremenjena struktura izdelkov. Ob pregledu letošnjega gospodarjenja so ravenski železarji Sredstvo ra ohranitev svežine in vitalnosti ugotovili, da se je v zadnjih mesecih zmanjšal izplen, povečal pa se je tudi izmeček. Sicer pa so se sredstva, ki jih vežejo kupci, zaradi večje realizacije povečala, vezava sredstev pa je krajša, kot je bila lani. Celotni dohodek je na ravni planiranega, ker pa so se povečali stroški, saj so bili materialni stroški za 15 milijonov din višji od planiranih, je dejansko manjši od predvidenega. Ostanek dohodka pa je manjši, kot je bil dosežen lani in kot je bil planiran za letos. (Ma) Minulo soboto je bil za kolektiv žalske Zarje, obrtnega podjetja, velik praznik. V Petrovčah so predali namenu novo proizvodno halo, ki meri 2600 kvadratnih metrov in je stala 13 milijonov dinarjev. V novih prostorih bodo izdelovali drobne pohištvene elemente in v prihodnjem letu bodo proizvodnjo povečali za 40 odstotkov. — T. Tavčar ONESNAŽENJE 0K0UA V CELJU VSE MANJŠI PROBLEM JE CINKARNA ŠE GREŠNIK? Kaže, da je težav v zvezi s prekomernim onesnaževanjem voda in ozračja iz celjske Cinkarne konec, žal, ob visokih stroških za čistilne naprave - Ali so naši normativi proti onesnaževanju preostri in preveč pritiskajo na sredstva podjetij? POSOJIL še mi i k ,|i ^|stavniki Transturista 1 il \ Jiniski sezoni povpra JI Jju’ kako so preživeli soboto na r' .\;.ln Prišli do presenetljivih jO1'W.;ev- Značilen primer: gostje Tl o,j Za obisk Vogla 10 ur in Van8® mU j? USpel° M i ")h * ‘*Ole» «r»nr*pnip in nnriTP.k /. p") sVin 5&nje’ - • 5 ■ J na(* ^ ur Pa J6 čakal Iti! ^ 'Pred žičnicami. v »e fina izmed prepričljivih (f, *i!i(J,.Za dobro znano trditev, da jf SoJu^osti naprav v naših zim-y£‘i %t F središčih daleč za po- »j R^snje kakovosti smučarskih P® ojj^r na prvem mestu pomeni »Valjanje mučnega čakanja Je ena izmed glavnih, nalog J (Jhotj^Pravljavcev. Trans turist se Ata 8 celovitim razvojnim pro-JP® m...svoiih središč. Ta med dru- njegovih obmorskih hotelih so izkoriščena po 132 dni v letu, v alpskih pa po 180 dni. Skupni dohodek na ležišče je v prvem primeru 19 tisoč dinarjev, v drugem pa celo41 tisoč, saj zimski gostje trošijo več kot poletni. Tudi v dokončni izgradnji Vogla je torej ena izmed pomembnih poti za izboljšanje razvojnih možnosti bohinjskega turizma, saj bo z izboljšanjem pogojev za večje izkoriščanje zmogljivosti tudi več zanimanja za njihovo izgradnjo. M. S. V Celju, starem industrijskem središču, se občani v zadnjem obdobju vse bolj zanimajo za problem onesnaževanja zraka in voda: dobra spodbuda za delovanje v tej smeri so jim dosedanje izkušnje, ki so vse po vrsti slabe. Vsesplošna skrb za izboljšanje življenjskega okolja delovnega človeka in pa seveda sprejete zakonske norme, ki omejujejo onesnaževanje zraka in voda, so v zadnjih letih precej izboljšale razmere v Celju in okolici. Vendar je javno mnenje prav v zadnjih mesecih izredno občutljivo reagiralo na nekajkratno povečanje onesnaževanja tako Savinje in njenih celjskih pritokov kot tudi ozračja. To se je odrazilo tudi v stališču političnega aktiva občine, ki se striktno zavzema za to, da se vgradijo takšne čistilne naprave v industrijske objekte, sedanje in bodoče, da onesnaževanje v nobenem primeru ne bo preseglo dovoljenih mer. Zaradi zakonskih predpisov in pa tudi zaradi takšnega stališča politič- nega aktiva se je celjska industrija znašla v neprijetnem položaju. Predvsem velja to za Cinkarno, ki je že iz preteklosti znana kot eden največjih onesnaževalcev ozračja pa tudi voda na celjskem 'območju. Čistilne naprave precej povečujejo investicijske stroške za nove ka. pacitete, s tem pa se seveda povečuje cena izdelkov in zmanjšuje konkurenčnost na trgu. ZAOSTRITEV PRI GRADBENIH DOVOLJENJIH Prav v zadnjem času se je Cinkarna spet znašla pod udarom javnega mnenja, ki jo je označilo kot glavnega krivca za povečano onesnaževanje voda in zraka. Tako je bilo spomladi in deloma še v poletnih mesecih, ko so v podjetju imeli nekaj težav v proizvodnji žveplene kisline in preden so pognali čistilno napravo za industrijske odplake iz proizvodnje titanovega dioksida. 1 il d Ha- Sv°jih : .tudl pnljubljeni V0‘ hleta 'ufiJe taan,ce za ekonomska vlaga- Krčite na njem pa naj bi ure-/ pe keta 1976. Institut Ljut> A k eiiL.Program zelo ugodno oce-' * j(tsaj Čltve o posojilu pa kasnijo (d, • '°S z začetkom del ne bo K' jT s programom predvi-So?0vimi naložbami bi se na- i' * ‘‘uvimi :!K>jih ctfV^ na Žičnic 350 lahko na uro Vogel 900 oseb. na smučiščih bi i fSpJ J* Podvojila. Ker bi izrav-K? kV g^ke proge in bi bile te # ^ b>u ekro' klavnice je precejšen, saT( i|0 in bo tudi v prihodi#! Dravski, Mežiški in ski dolini prav živinoreja^ U k od osnovnih kmetijskih' nog. Zal pa ob gradnji niče, v kateri lahko zakol) J na leto okrog 3.000 ton e vine, ni bilo toliko defl3^ ^ 'V da bi lahko v celoti ,uh čili investicijski progra1#^. -je, da bi zgradili še hlad11, sta co za globoko zmrzovanj8 % obrat za predelavo njMesa Ker želijo na Korošk.ie^ omogočiti v prihodnja Jlotj večji razmah živinoreji sprejeli odločitev za ditev bazenske Otiškem vrhu. .vhblj klavni88 ,^1 JU njem tacije njo Te dni končujejo z .'•s ^ doku4ios potrebne __ in sredstev za iz^.;lSv rladilnice za gl^i ,jf zmrzovanje. Po prvih ' bo ta investicija ve7((, c okrog 4,5 milijona dinafl j zgrajena pa naj bi srede prihodnje g; Hkrati pa si prizadevaj0’1 bi čimprej v celoti dok čaii objekt v Otiškem mi to je, da bi zraven klaVI1J in hladilnice za zmrzovanje postavili 'obrat za predelavo mesa- , W Na Koroškem so d,% « preusmerili gospodarjenj8p, r ) na okrog 400 kmetijah-, . § gradnja objektov ob ^ ski klavnici v Otiškem nj Ji pri Dravogradu pa vpliva na še hitrejši la^jj' m preusmerjanja, saj #fi-\ lahko v prihodnje koross j,.\ ^ vinorejci vso blagovno P ^ vodnjo v živinoreji Pr° ^ doma, na Koroškem. Sodoben kontejnerski terminal, Id so ga odprli v Javnih skladiščih, — obsega skupaj s parkirnimi prostori 18 tisoč kvadratnih metrov Najsodobnejše dvigalo prenaša tudi do 30 ton težke ko*1 lahkoto, kot bi se igral s kockami ŠPORT IN REKREACIJA 3 IVbiožično na 25 km K 4 ^nul dolgo pot! ^ 'nulo nedeljo je organizi-Komisija za šport in re-J^^o pri sindikatih mesta * Itr113 v SC)delovanju s TKS oitllt na ter Temeljno telesno-ijJno skupnostjo mesta 4 i|P ana mlkavno množično JSarsko akcijo, znano pod (u0111 „kolo — zdravo telo“. j a 0v>telj velike prireditve je ' 'j jje Slovenija avto, VELO Ljubljana, pred-0 častnega odbora pa e Kovič, predsednik skup-^niesta Ljubljana. 'k,e °b razpisu je bilo jasno lj£f M>o, da bo kolesarska pri-preložena za teden dni, “ Jo “u v nedeljo deževalo. :, L' ■> kljub ne najboljšemu li1 * stenu se ie Prlreditelj odločil jel k-j ^ Ne glede na to, da so Fiil£ln’ ljubitelji rekreacije in lcelic Sa ostali na račun slabega : ■ (i eria doma, je prireditev v , * j ,l uspela, saj se je podalo na ^ .j,,, “ume trov dolgo pot okoli ^ ^ jane blizu tisoč petsto ko-Jev oziroma natančno 1457 bil*!(i.Uted njimi kar 38 družin. Aj.1 bila nedelja sončna, bi tev^° udeležencev vsaj tri- ’*/2, 2. Mežica 4 1/2; tenis: L. Idrija 5, 2, Letos je prvič sledilo republiškim športnim tekmovanjem jugoslovanskih železničarjev tudi tekmovanje železničarjev na najvišji ravni. Minulo soboto so bile namreč v Ljubljani, na stadionu Železničarskega športnega društva Ljubljana prve športne igre železničarjev Jugoslavije. V prelepem sončnem vremenu, ki je visoko dvignilo razpoloženje nastopajočih, so se za najvišja mesta potegovali špor- tniki ŽG Ljubljana^ ZTP Skopje, ŽTP Beograd, ZTP Zagreb in ŽTP Sarajevo. Skratka, v Ljubljani se je zbrala vsa že-' lezničarska športna elita, ki je na igriščih dokazala, da je prav med železničarji veliko odličnih športnikov, za katerimi stoji množica ljudi, ki jim je postalo aktivno razvedrilo že vsakdanja potreba. Na finalu v Ljubljani se je torej pomerilo za najvišje naslove več kot 300 športnikov, ki so tekmovali v kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, orientacijskem pohodu, streljanju in šahu. Vsa tekmovanja so bila izredno zanimiva, saj so bile ekipe na moč izenačene, kar ne navsezadnje dokazujejo tudi končni rezultati. „Vsi skupaj že dolgo vemo, da rekreacija ni samo zabava ...,“ je na igrah poudaril inž. Ciril Mravlja, predsednik poslovnega odbora Železniškega gospodarstva Ljubljana. „Prevladalo je spoznanje, da je rekreacija vsakdanja potreba delovnega človeka, saj je aktivno razvedrilo pomemben element zdravja, delovne uspešnosti in produktivnosti. Zato čedalje bolj prevladuje spoznanje, da mora postati skrb za rekreacijo sestavni del poslovne, zlasti pa kadrovske politike sleherne delovne organizacije. V Železniškem gospodarstvu Ljubljana smo napravili prve korake na tem področju že pred leti. Danes si prizadevamo, da bi po- Kdo bo najhitrejši...? Naš posnetek je z nedeljske rugby tekme za pokal maršala Tita med moštvoma Lokomotive in ljubljanskega Bežigrada, ki se je končala z rezultatom 3:0 v korist Lokomotive. (Foto: A. Ul.) stala rekreacija dostopna slehernemu članu delovnega kolektiva. Naša želja je, da bi množično zajela vse delavce, saj bi si tako nabrali novih moči za uspešno izpolnjevanje vsakdanjih nalog. Žastavljenih ciljev na tem področju sicer še nismo dosegli, ker razpolagamo še vedno s skromnimi objekti za rekreacijo in aktivno razvedrilo. Prizadevamo pa si, da bi uspeli tudi na tem področju in tako kot doslej, bomo tudi v prihodnje zastavili vse sile, da bi postala rekreacija zares_ sestavni del vsakdanjega življenja slehernega železničarja v Sloveniji in Istri. Veseli nas, da je prišlo do prvih športnih iger železničarjev Jugoslavije prav v Ljubljani, saj pomeni to priznanje za nas novo spodbudo pri naših naporih za uveljavljanje množične rekreacije!" Odbor za rekreacijo pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana, ki je M organizator letošnjega športnega srečanja na najvišji ravni, je opravil svojo nalogo več kot dobro. Seveda pa je uspehu velike športne manifestacije v precejšnji meri botrovalo tudi zares lepo sončno vreme. In kdo se je na prvih igrah najbolje odrezal? Kdo drugi kot domačini, ki so v skupni uvrstitvi nabrali kar 39 točk! Slede: 2. ŽTP Beograd 34, 3. ŽTP Zagreb 34. 4. ŽTP Sarajevo 34 in 5. ŽTP Skopje 16 točk. —a. SLOVENSKI GRADBINCI SO SE ODLOČILI ZA GRADNJO SODOBNEGA DELAVSKEGA REKREACIJSKO-TURISTIČNEGA CENTRA NA SLOVENSKI OBALI Tokrat zares: možnost za delavski turizem Zamisel naj bi dokončno uresničila posebna samoupravna interesna skupnost Na območju Fiese bo zrasel sodoben delavski rekreacijsko-turistični center z blizu 600 ležišči in vsemi pripadajočimi objekti, ki štejf današnjim sodobno urejenim turističnim naseljem. Za uresničitev omenjenega načrta so se odločili slovenski gradbinci. In kdo jih nosnemal...? V prostorih hotela „Punta“ je bil konec septembra posvet o izgradnji delavskega turistično-rekreacijskega centra v Fiesi. Pobudnik posveta je bil Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki je priložil vabilu za posvet tudi informacijo o dosedanjem delu iniciativnega odbora v zvezi z izgradnjo DTRC v Fiesi. Andrija Vlahovič Posveta so se udeležili številni predstavniki zainteresiranih delovnih organizacij ter inštitucij, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s problematiko turizma, in seveda zastopniki družbenopolitičnih organizacij. Pri vsem tem je najbolj razveseljivo to, da ne gre za „prvi korak“ iniciativnega odbora, temveč za široko in dobro zastavljeno akcijo, ki bo, vsaj kot kažejo dosedanji rezultati, obrodila lepe sadove. Omenjeni posvet naj bi pripomogel le k načrtnejšemu nadaljnjemu delu in s tem tudi k uskladitvi številnih interesov. Predvsem uskladitvi interesov tistih delovnih kolektivov, ki bi radi poskrbeli za rekreacijo svojih zaposlenih, pa doslej te možnosti niso imeli... OBMOČJE FIESE REZERVIRANO ZA DELAVSKI TURIZEM „Po sklepu predsedstva Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije smo pričeli iskati primerne površine za izgradnjo skupnega rekreacijskega ' in počitniškega centra nekje na naši obali.. nam pripoveduje Andrija Vlahovič, sekretar omenjenega odbora. ,,Da bi bili v svojih prizadevanjih kar najbolj uspešni, smo imenovali poseben iniciativni odbor, ki naj bi proučil vse možnosti za izgradnjo omenjenega rekreacijskega centra. Organizirali smo več posvetov in ugotovili, da bi lahko zgradili večji rekreacijsko-počitniški center v Fiesi za jezerom. Območje Fiese je namreč rezervirano za delavski turizem. Urbanisti so tudi izračunali, da bi na tem območju lahko zgradili nove počitniške objekte s približno 600 ležišči, kar bi nam zelo ustrezalo. Na območju Fiese so nadalje planirani tudi številni skupni počitniški oziroma rekreacijski objekti, kot so, denimo, pokriti bazeni z ogrevano morsko vodo, trim steze, trim kabineti, večstezna avtomatična kegljišča, balinišča, športna igrišča, čolnarna, izposojevalnica športnih rekvizitov in drugi podobni objekti, ki bi nedvomno veliko prispevali k razvoju delavskega turizma na tem lepem koščku slovenske obale ...“ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST Člani iniciativnega odbora za izgradnjo skupnega rekreacijskega centra so se domenili, da bi vso zamisel uresničili s pomočjo formiranja samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo gradbenih delavcev. Z udeležbo pri financiranju gradnje počitniškega naselja bi si vsak koristnik zagotovil trajno pravico do določenega šte- posnemal...? vila postelj, ki bi jih v času, ko sam zanje ne bi bil zainteresiran, lahko oddajal tudi drugim. „S tem v zvezi smo že na pomlad sestavili anketna vprašanja, ki smo jih poslali vsem organizacijam združenega dela, organiziranim v Biroju gradbeništva Slovenije . .nadaljuje Andrija Vlahovič. „Žcleli smo zvedeti odgovore na vrsto vprašanj, ki so se porajala ob snovanju našega načrta, da bi potlej pri gradnji upoštevali kar največ želja oziroma da bi široko zasnovana akcija zares dosegla svoj namen. Nedvomno gre za precejšnjo investicijo, ki se bo po mnenju vseh lepo obrestovala, če bomo že na samem začetku vše skupaj premišljeno in dobro zastavili...“ ŽE NA ZAČETKU VELIKO ZANIMANJE Odgovori na anketna vprašanja so zelo zanimivi. Posebno zato, ker kažejo na veliko zanimanje za izgradnjo počitniškega naselja v Fiesi in drugič, ker se zainteresirani odločjio zavzemajo poleg vsega tudi za gradnjo tistih dodatnih rekreacijskih oziroma počitniških objektov, ki so še vedno večini naših počitniških domov zelo tuji, ljudem pa nujno potrebni. Že na samem začetku se je kar 15 organizacij združenega dela odločilo za sodelovanje pri izgradnji delavskega turistično-rekreacijskega centra v Fiesi. S tem ima iniciativni odbor na svojem „spisku“ že petnajst interesentov, ki se ogrevajo za gradnjo blizu 230 ležišč, seveda z vsem potrebnim udobjem in dodatnimi objekti. ,,Iz odgovorov na anketo smo razbrali, da se je večina interesentov opredelila za hotelski način gradnje, približno tretjina pa za gradnjo bungalovov. Ob tem je zanimivo, po svoje pa zelo razumljivo, da si večina želi kar največ ugodja: v sobah tekočo hladno in toplo vodo, opremljeno klubsko sobo s TV sprejemnikom, pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, večstezno avtomatično keg- ljišče, prostor za namizni tenis, najrazličnejša igrišča, savno, izposojevalnico športnih rekvizitov itd. Skratka, ljudje se ne zadovoljujejo več le s sobo in menzo. Želijo si nekaj več, svoje počitnice si zamišljajo že precej drugače kot pred leti! Z vsem tem moramo seveda računati in želje zaposlenih pri uresničevanju načrtov tudi kar najbolj dosledno upoštevati...“, meni sekretar Vlahovič. Iniciativni odbor je popudil sodelovanje pri gradnji velikega rekreacijskega centra tudi organizacijam, ki že imajo svoje počitniške kapacitete v Fiesi, Piranu in Portorožu. Pričakuje namreč, da si marsikdo želi okrepiti svoje počitniške zmogljivosti, saj interes za letovanja iz leta v leto narašča. NOVO NASELJE NAJ BI IMELO BLIZU 600 LEŽIŠČ Na posvetu v Piranu so se domenili, da bi razpis za sodelovanje pri izgradnji DTRC v Fiesi še letos ponovili. Možnost^ 1rwQnin noi hi imelp DOi^o i jp lovanja naj bi imele polef benih tudi druge organ1 združenega dela. ,,Na območju Fiese jeJ štora še za kakih 600 le^( to je obenem tudi tisto ^t£ ki bi nam pri uresničitvi ^ načrtov najbolj ustrezalo-'I se ne bi splačalo graditi, j objektov ni prostora. Pr' tem moramo namreč tun1 števati, da moramo ističa51. siti še številna odprta vpr^ infrastrukture, zato si gf manjšega števila kapacit^ kakor ne moremo prlVt3.$ No, vse kaže, da bo in*^ tov dovolj, saj so načrti kavni. Že na pomlad , ustanovili ustrežho sam°2 no interno skupnost za od , rekreacijo delavcev, ki Ijevala z našim delom in. vse po sreči, bomo že c bro leto dni zasadili po ' pato ...“, smo zvedeli n, publiškem odboru sif-j gradbenih delavcev Slovenk MHHBaHOMHEBBSRIBERagSSHtBBMPKKSaS! 1 Sredi poletja so delavci ljubljanskega Gradisa zaprli eno najbolj prometnih križišč v Sloveniji, to je križišče pri Ajdovščini v centru Ljubljane. V dobrih štirih mesecih bodo zgradili zbiralni kolektor in podhod za pešce pod Titovo cesto. Zahtevna gradnja kolektotja in podhoda poteka po predvidenem načrtu, čeprav se je nekajkrat že malce „za-taknilo“. Inž. Viljem Štrukelj, vodja gradbišča, nam je povedal: „Najprej ano imeli težave pri odstranjevanju stare tramvajske proge. Na nekaterih delih smo morali razstreljevati, kar seveda prej nismo načrtovali, vendar se zavoljo tega gradbeni rok ni podaljšal. Potem, ko smo odstranili vrhnjo plast ceste, smo naleteli na zelo zanimive arheološke najdbe. Na tem mestu je namreč v časih Emone potekala trgovska pot. Ker so takrat pokopavali umrle kar ob poti, smo naleteli na številne lepo ohranjene skelete iz približno tretjega in četrtega stoletja. Poleg grobov smo našli tudi stare kovance, ki so za arheologe prav tako zelo zanimivi. Čeprav so arheološke najdbe predvideli že pred pričetkom del in smo zavoljo tega namensko planirali nekaj dodatnih gradbenih dni, so se arheološka dela le nekoliko zavlekla, ker so bile plasti najdb globlje, kot so pričakovali. Ne glede na vse to poteka gradnja kolektotja in podhoda po predvidenem načrtu.“ Tako torej lahko računamo, da bomo do zime dobili podhod pod enim najpomembnejših ljubljanskih središč. In če ga bodo uredili tako, kot je na primer urejen v Beogradu, bo to za naše glavno mesto lepa pridobitev. ’ DELAVSKA ENOTNOST GlasUo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP »e.avska enotnost v Fjub^ni ^t ^ Veletok urediva 316^1“ NaroenTnškf^^n^ urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva m uPrave-. ^ubljanf’. 4ln?nn fini ?1807 devizni’račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna številK* ssjffgMKEts rjhsn&srss rssatssajSMs £$£■■ - «■» <*<■»»«'*■■ «■»«— »*' Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. januarja 1974 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvode ENOTNOST POSEBNA IZDAJA OB GOSTI NSKO-TURISTIČNEM ZBORU OKTOBER, 1974 konference delavcev gostinstva in turizma za leto 1974 tekmovanj gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije Gostinsko — turistični zbor 1974 Tematika uvodnega dela letošnjega XXII. gostinsko-turističnega zbora »Odločanje o delitvi dohodka temeljne organizacije združenega dela« naj bi istočasno spodbudila razpravo o problemih delitve in ustvarjanja dohodka, zato v njej poudarjamo odvisnost dohodka TOZD od stopnje razvitosti samoupravnih odnosov. K tej osnovni temi dodajamo zaradi njene zaokroženosti še prikaz delovanja samoupravnega sporazuma v prvem polletju 1974, ki ga je pripravila skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma. Ker smo dolžni poročati tudi o uresničevanju sklepov lanskega zbora, ki je obravnaval pogoje za oblikovanje TOZD in vzpostavljanje različnih oblik združenega dela, podajamo pregled opravljenega dela s tega področja. Da bi bil sleherni član sindikata seznanjen z načrtom dela, ki ga je sprejela Repub- liška sindikalna konferenca delavcev gostinstva in turizma, in da bi tako laže usmerjal delo in obvezoval svojega delpgata za opravljanje nalog, prilagamo tudi program dela republiške sindikalne konference. V gradivu za razpravo objavljamo tudi predlog o organiziranju zveznega gostinsko-turističnega zbora zato, da bi se udeleženci izrekli o sami zamisli, preden bi o njej odločali delavci v organizacijah združenega dela. Vse teme* ki so zajete v tem gradivu, so namenjene razpravi, zato želimo, da bi v njej sodelovalo čimveč udeležencev in tako usmerilo delo vseh dejavnikov s področja gostinstva in turizma v obdobju, ki je pred nami. Predsedstvo Republiške sindikalne konference delavcev gostinstva in turizma ■■■■■■■■■ Odločanje o delitvi dohodka TOZD Tovarišice in tovariši! Za vsebino uvoda v letošnji GTZ, ki govori o delitvi dohodka, smo se odločili zaradi neodložljivih nalog, ki'nas čakajo na tem področju, predvsem pa zavoljo tega, da ponovno poudarimo nujnost razvijanja samoupravnih odnosov, če hočemo dosegati večjo ekonomičnost in produktivnost dela. Istočasno z zahtevami po uresničevanju pravic do odlo- čanja pa poudarjamo, da je obseg teh pravic odvisen od velikosti ustvarjenega dohodka v združenem delu. K takšnemu pristopu nas vodita tudi sedanji politični in gospodarski ložaj, položaj, v katerem je potrebna uveljavitev vseh tistih dejavnikov, ki lahko prispevajo k zboljšanju dela in gospodarjenja ter k utrditvi gospodarskega položaja. V uvodu v lanskoletni XXI. gostinsko-turistični zbor smo opredelili nekatere naloge in sprejeli napotke v zvezi z oblikovanjem temeljnih organizacij združenega dela. Naša poglavitna naloga je bila oblikovati temeljno organizacijo združenega dela kot osnovo za vse oblike združevanja dela in sredstev, v kateri naj delavci upravljajo s sredstvi družbene reprodukcije, urejajo medsebojne odnose in odločajo o dohodku, ki ga ustvarjajo. Lahko trdimo, da smo v tem enoletnem obdobju v organizacijah združenega dela s področja naših dejavnosti izoblikovali le bolj ah manj trdne formalne okvire, v katerih ostaja dograjevanje samoupravnih odnosov delavcev v zdmženem delu naša bodoča naloga. Pred nami je torej poglavitni cilj, uveljaviti dejansko, neposredno odločanje delavcev o pogojih dela in o sredstvih, ki so jih ustvarili. Ustava namreč zahteva, „da o celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, doseženem v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.11 Dalje je v ustavi rečeno, da „dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela z zdmževanjem dela in sredstev, razdehjo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga prispevale, in sicer po merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom. — V temeljni organizaciji združenega dela dosežen dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek." Zahtevo po uresničevanju tako zapisanih ustavnih pravic delavcev v temeljni organizaciji združenega dela je treba gledati predvsem z vidika ustvarjalnega dela in smotrnega gospodarjenja. Kadar je namreč delavec tudi gospodar nad pogoji in rezultati svojega dela, ga to spodbuja k razvijanju lastnih delovnih sposobnosti, k boljšemu delu in gospodarni porabi sredstev, torej k smotrnemu razpo- Tekmovanje v pogrinjkih je vedno atraktivno laganju z vsem, kar je ustvaril. Pri tem je seveda jasno, da delavec ne more le sam, kot posameznik, uresničiti pravice odločanja o svojem delu in rezultatih dela, marveč, da o tem lahko odloča samo skupno z drugimi delavci v združenem delu. Dejstvo, da delavci v sleherni TOZD sami nosijo tudi posledice svojega odločanja in da so njihove pravice odvisne od ustvarjenih sredstev, pomeni spodbudo in osnovo za gospodarno obnašanje delavcev v sleherni delovni organizaciji. Zato hkrati, ko delavci delajo v lastnem interesu, opravljajo tudi tisto, kar je splošen družbeni interes. Vendar pa novi sistem odločanja delavcev o dohodku v TOZD ne more postati „za-sebna“ stvar delavcev, ker gre za odločanje o družbenih sredstvih in dohodku, ki je rezultat skupnega združenega dela. Odločanje o rezultatih dela z družbenimi sredstvi je torej družbena funkcija delavcev, ki vključuje tudi odgovornost delavcev v vsaki TOZD do delavcev v drugih organizacijah in do dmžbe kot celote. Iz teh izhodišč izhaja ustavno določilo, da delavci v TOZD odlo- čajo pravzaprav tako, da določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke. Ta merila pa določajo na demokratičen način, po poti samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, v katerem se zahteva sodelovanje in odločanje slehernega delavca. Posebno aktivno vlogo in odgovornost ima v procesu sporazumevanja in dbgovaijanja o skupnih osnovah sindikat, ki mora izoblikovati o tem lastno politiko na podlagi sodelovanja vsega svojega članstva. V tem procesu se mora sindikat boriti predvsem za zagotovitev take delitve, ki je zasnovana na načelu delitve o delu, da se torej posamezniku glede na njegov delovni prispevek prizna ustre-. zen del skupnih rezultatov dela. Edino taka delitev namreč spodbuja delavca, da s svojim delom čimveč prispeva k skupnemu delu in upravljanju. Enako zavzeto pa se mora sindikat pri tem boriti tudi proti stališčem, da vse razlike v dohodku v posameznih TOZD, ki nastajajo zaradi različnih pogojev za delo in ustvarjanje dohodka, pripadajo edino delov- nemu prispevku delavcev v teh organizacijah. Taka sredstva je treba, kot to zahteva tudi ustava, usmerjati v krepitev materialne osnove združenega dela. To pomeni, da je treba tisti delež sredstev, ki ni plod le našega delovnega prispevka, temveč nastane zaradi ugodnejših pogojev poslovanja, usmerjati tako v nove investicije v lastni TOZD oziroma OZD, kot tudi v krepitev družbenega standarda sploh. Vendar pa morajo biti tudi ta sredstva in dohodek v pristojnosti odločanja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Tudi tedaj, ko delavci TOZD združujejo sredstva v različnih oblikah, morajo vselej vedeti, da so to združena sredstva in da je njihova neodtujljiva pravica, da o skupno ustvarjenem dohodku neposredno odločajo v TOZD. Ko ustava govori o aktivni vlogi sindikata v samoupravnem sporazumevanju, poudarja, da ima sindikat pravico dajati po- Tek s pladnji \'tvuAc in piedioge z.a sklepanje samoupravnih sporazumov in da lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbeno-ekonomski odnosi, ki jih določa ustava. To pomeni, da mora biti sindikat pobudnik in organizator samoupravnega sporazumevanja, in da se mora boriti za uveljavitev delavčevih neodtujljivih pravic v sporazumih, saj prevzema za to tudi odgovornost. Zato mora sindikat svoje delovanje usmeriti že, v sam postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmeija delavcev pri delu in v postopek za določanje osnov in meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, ter v vse ostale faze sporazumevanja in končno, da sporazume tudi podpiše. Sistem samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka je torej organizirano delovanje, v katerem ima sindikat zelo odgovorno nalogo, da vodi jasno usmerjeno družbeno ak-« cijo. Poleg sindikata imajo v sistemu samoupravnega sporazumevanja določeno vlogo tudi družbenopolitične skupnosti. Te imajo nalogo pospeševati samoupravno sporazumevanje in sodelovati v družbenih do- g,ovoiVK. V pi\n\cw\\. V.o -pivle do pomšenja odnosov v delitvi, pa se lahko neposredno vmeša tudi država, zato da podvzame ukrepe za uresničevanje načela delitve po delu in da odpravi motnje v družbeni reprodukciji. Določanje osnov in meril ter usklajevanje delitve, ki jo moramo uresničevati s samoupravnim sporazumevanjem, se lahko uresničuje v različnih oblikah in na različnih ravneh. Izhajajoč iz ustavnih načel se samoupravno sporazumevanje uresničuje v prvi vrsti v temeljni organizaciji združenega dela, v skupnosti teh organizacij, v organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela, šele nato pa v širši družbeni skupnosti. V tem smislu lahko sporazum sprejmejo temeljne organizacije iste dejavnosti na ožjem ah širšem področju, TOZD različnih dejavnosti v okviru določenega območja in izven teritorialnih okvirov, vendar izključno na načelih svobodnega združevanja dela in sredstev, Osnovni kriteriji, ki določajo vrsto sporazuma (n.pr. sporazum gmpacije, veje, sporazum med različnimi dejavnostmi, teritorialni sporazum) morajo seveda biti določeni v samem pristopu k sporazumevanju, medtem ko mora vsebina sporazuma nastajati v procesu sporazumevanja. S tem so zagotovljene širše možnosti sporazu- mevatvja samega m pa večjega povezovanja združenega dela zaradi usklajevanja posameznih in skupnih interesov delavcev v temeljnih organizacijah. Konkretno uveljavljanje novega sistema delitve osebnih dohodkov zahteva, da v organizacijah združenega dela izdelajo metode in kriterije vrednotenja delovnih mest, praksa pa celo terja, da pristopijo tudi k vrednotenju delovnih nalog, saj jasne naloge lahko veliko pripomorejo k doseganju boljših delovnih uspehov posameznih delavcev in skupin. Da bi začeli realizirati sistem delitve osebnega dohodka v TOZD po rezultatih dela, bi morali, če to še ni opravljeno, sprejeti sporazume o sistemizaciji delovnih mest in njihovem vrednotenju, spremeniti . način dosedanjega sprejemanja letnih poslovnih načrtov, tako da bodo v njih razvidne samoupravno določene skupne obveznosti in naloge v TOZD, ter sprejeti sa-* moupravni sporazum o usmerjanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Pri tem so dolžne sindikalne organizacije prevzeti pomembne obveznosti glede zagotavljanja osnov in meril za pravilno vrednotenje’ dela in rezultatov dela. Poskrbeti morajo tudi, da delavci o teh merilih neposredno odločajo, da se njihove odločitve ustrezno vnesejo v samoupravne akVč "1OXV) in da te akte detavči sprejmejo na najbolj demokratičen način. Prav na področju dograjevanja samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na novih ustavnih osnovah v naši panogi zamujamo, s čimer še naprej ohranjamo stare delitvene odnose, v katerih delavci odločajo le o delu dohodka, ne da bi bili pri tem sploh seznanjeni s celotno obremenitvijo ustvarjenega dohodka in ne da bi mogli bistveno vplivati na višino dela dohodka, ki ga skozi menjavo dela namenjajo za splošno porabo (za zdravstvo, šolstvo, kulturo, telesno kulturo itd.). Zato je naša naloga, da čim-prej na samoupravni osnovi uveljavimo načelo, po katerem bo delavec odločal o delitvi celotnega dohodka TOZD in da na tej osnovi zgradimo nove osnove sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov po delu. V ta namen moramo spodbuditi bolj zavzeto delovanje zborov udeležencev samoupravnega sporazuma in komisij, ki naj pripravijo načrte za skupno sporazumevanje na novih, ustavnih osnovah. Ker je, kot smo že poudarih, ustavna pravica delavcev, da neposredno odločajo o dohodku v celoti in ne le o delu, ki ga namenjajo za osebno in skupno Kulinarične razstave so vedno najbolj obiskovane prireditve na GTZ jjor-a&o v t&jn&Jfnj orgasijžzacjjj združenega, dela ter za razširitev njene materialne osnove, moramo zagotavljati, da so vsa sredstva, ki se namenjajo za zagotavljanje socialne varnosti in družbene enakosti delavcev, samoupravno dogovoijena s sporazumi in dogovori v okvim občine oziroma regije. V letošnjem letu je bil ustvarjen določen premik pri zajemanju dohodkov za splošno in skupno porabo, saj je bilo za zagotovitev teh sredstev uvedeno sporazumevanje. Razmejeni sta bili tudi splošna in skupna poraba tako, da so bile vse naloge, ki so bile prej financirane kot splošna poraba, prenesene v programe samoupravnih interesnih skupnosti, torej v skupno porabo. Vendar pa ne moremo trditi, da je odločanje o tem potekalo tako, da bi imeli delavci možnost znatno vplivali na del dohodka, ki so ga namenili za splošno porabo (del dohodka, kt ga izločamo v obliki različnih dajatev in obveznosti). Taka ' praksa terja, da sistem odločanja o razporejanju dohodka razširimo na celoten dohodek in da ga poenotimo. Naša naloga je torej, da še bolj odločno prodremo v procese družbenega dogovarjanja, s katerim organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, dmge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora oziroma, ki so splošnega družbenega pomena. Sindikat kot podpisnik mora v ta namen zaostriti tudi svojo odgovornost za uresničevanje dogovorjenega, saj gre pri tem za uveljavitev neposrednega upravljanja z družbenimi sredstvi, torej za zagotovitev socialne varnosti delavcev, njihovega družbenega standarda in socialne enakosti. Ko govorimo o odločanju o delitvi dohodka, se nam jasno zastavlja zahteva, da so delavci obveščeni o rezultatih poslovanja, saj brez stalnega vpogleda v gibanje dohodka ne morejo o njem zavestno'odločati. Zato je treba (kot to zahteva že sam zakon) delavcem nuditi stalen vpogled v dohodek, ki so ga ustvarili in iz katerega morajo biti razvidne vse oblike združevanja dela in sredstev; iz katerih Dekleta niso nič manj uspešna je dohodek nastal. V ta namen smo dolžni zagotoviti, da se v temeljnih organizacijah združenega dela zagotavlja.sprotna informiranost delavcev o. rezultatih njihovega dela, na podlagi katerih bodo uveljavili svojo pravico odločanja. Dosledno uresničevanje ustavnih načel o ustvarjanju in delitvi dohodka bo imelo velik vpliv na odnose, ki nastajajo med posameznimi vrstami proizvodnje, kakor tudi na odnose med organizacijami združenega dela ter bankami in zavarovalnimi skupnostmi, med gospodarstvom v celoti in dmžb enimi dejavnostmi, pa tudi med zdru- ženim delom in organi družbenopolitičnih skupnosti. Vsi ti odnosi namreč še ne ustrezajo ustavnim zahtevam, zato jih je treba ustrezno spremeniti. Doseči moramo, da delavci v združenem delu postanejo nosilci razširjene reprodukcije, da bo presežno delo postalo podlaga njihove moči. O tem morajo odločati delavci sami, v svojem interesu in v interesu svoje organizacije, kakor tudi v skupnem interesu vseh delavcev v združenem delu. Za uveljavljanje pravic delavcev, da v temeljni organizaciji združenega dela kot osnovni obliki združevanja neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družb eno-ekonomske in dmge samoupravne pravice in odločajo o vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja, moramo iz dosedanjega samo nonnativnega organiziranja TOZD nujno preiti k uveljavljanju vsebine samoupravnih odnosov v njej. Razviti moramo sistem neposrednega odločanja, boriti se zd dejansko samoupravno združevanje dela in sredstev, boriti se za to, da bodo delavci postali resnični nosilci odločanja o pogojih in rezultatih dela in da bodo imeli odločilen vpliv na gibanje in porabo viškov dela. Delovanje samoupravnega sporazuma v prvem polletju 1974 Skupna komisija za samoupravno sporazumevanje gostinstva in turističnega posredovanja v SR Sloveniji sproti in kontinuirano zasleduje delovanje samoupravnega sporazuma o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov za gostinstvo in turistično posredovanje v SRS. 0 delovanju sporazuma v prvem polletju 1974 je naredila analizo, ki jo objavljamo. V analizi o delovanju sporazuma smo obdelali podatke 107 podpisnic samoupravnega sporazuma za gostinstvo in turistično posredovanje, ki so nam poslale obrazce KOD, DRD in D za prvo polletje 1974. Naknadno nam je poslalo podatke še nekaj podpisnic, ki pa jih v analizi nismo zajeli . Podpisnice so dolžne pošiljati podatke in prav bi bilo, da jih pošljejo do roka, ki je določen tudi za SDK, ker bi s tem omogočile hitro izdelavo analize. Posebej so v analizi obdelani podatki tistih podpisnic, ki imajo dogovorjeno 4 % minimalno akumulacijo, posebej tistih, ki imajo dogovorjeno 2 % minimalno akumulacijo in posebej Kompas, ki Lovska pojedina Kdojtio boljši, Postojnčan ali Radenčan? manjšim številom zaposlenih dvigniti osebne dohodke skladno s porastom produktivnosti. Osebni dohodki so udeleženi v celotnem dohodku od 25—30 % (različno v posameznih organizacijah glede na njihov značaj poslovanja). Če se število delavcev zmanjša in so ti pripravljeni intenzivneje delati, potem je tudi udeležba vsakega posameznika pri delitvi OD večja. Delovne organizacije nesezonskega gostinstva (32 po številu) so v prvem polletju 1974 dosegle za 18,6 % večji celotni dohodek, kot v istem obdobju preteklega leta. Že prej omenjeno racionalno poslovanje (porabljena sredstva so se zvišala za 15,5 %, torej za manj kot celotni dohodek) je ugodno vplivalo na oblikovanje dohodka, ki je kar za 23,2 % večji kot v Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Na povečanje celotnega dohodka so delno vplivale višje cene, ki so po podatkih zavoda za statistiko SRS za 19,6 % večje v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim letom. Cene so se dvignile v skladu s porastom stroškov, ki jih lahko primerjamo prav tako s podatki zavoda za statistiko o povišanih stroških štiričlanske družine. Stroški štiričlanske družine so se v obravnavanem obdobju povečali pri hrani za 17,7 %, stroški kurjave in razsvetljave za 34,5 %, pri najemnini in komunalnih storitvah pa za 23 %. Podobno se zvišujejo stroški v gostinstvu. preteklem letu. poli. 1973 377,947.759 poli. 1974 448,317.661 Indeks 118,0 poU. 1973 226,648.542 poU. 1974 261,790.142 Indeks 115,5 poU. 1973 151(299.217 poli. 1974 186,527.519 Indeks 123,2 sam zase predstavlja posebno skupino. Pogoji poslovanja in pogoji za pridobivanje dohodka so bili v letošnjem prvem polletju težji, kot so bili v istem obdobju lani. Zmanjšana kupna moč domačega prebivalstva zaradi zvišanih življenjskih stroškov, manjša sredstva za reprezentanco v gospodarstvu in negospodarstvu so vplivala na zmanjšanje obsega gostinskih sto ritev na eni strani, na drugi strani pa sta bila ta osnovna vzroka za omejeno oblikovanje cen gostinskih storitev, ki bi se morale podražiti bolj zaradi zvišanih nabavnih cen živil in virov energije. To so občutile v večji ali manjši meri vse organizacije združenega dela, nekatere so se hitreje prilagodile spremenjeni situaciji in dosegle sorazmerno ugodne poslovne rezultate in večji promet, druge pa ne. Delovne organizacije, ki nudijo storitve tudi inozemskim turistom, pa so občutile spremembo turističnih tokov v svetu, ki so nastali zaradi splošne energetske krize, brezposelnosti, omejitve potrošnje v inozemstvu (Italijani in Angleži imajo omejen znesek za potrošnjo izven Italije in Anglije), ukrepov posameznih držav, da pospešujejo domači turizem, zmanjšane kupne moči zaradi povečanih življenjskih stroškov itd. Tako je v Slovenijo prišlo v letošnjem prvem polletju 60 % manj Italijanov kot lani, 33 % manj gostov iz ZDA, 22 % manj iz Velike Britanije in 10 % manj iz Avstrije in Nizozemske kot v prvem polletju lani (iz podatkov zavoda za statistiko SRS). Najbolj je območje Slovenije prizadel izpad italijanskih turistov, posebno so to občutile organizacije združenega dela ob slovenski obali in italijanski meji. Že prej smo omenili, da so nekatere organizacije hitro prilagodile svojo ponudbe spremenjenim pogojem na turističnem trgu. Še ena značilnost se pojavlja v letošnjem letu, na katero so vplivale z lastnimi ukrepi same delovne organizacije. Nekaterim organizacijam je z racionalizacijo poslovanja in stroškov, z boljšo organizacijo dela, zmanjšanjem števila zaposlenih na optimalni nivo uspelo dvigniti produktivnost, s tem pa tudi osebne dohodke zaposlenih. Te organizacije so pokazale, da so še notranje rezerve v gostinstvu, ki jih je mogoče izkoristiti ob prizadevanjih vseh zaposlenih. Logična je tudi ugotovitev, ki jo razume sleherni delavec, da je mogoče z intenzivnejšim delom, boljšim izkoriščanjem delovnega časa in Qx^aLXvVx.ia*=.Vv£ ‘Ae-Vvs.. ^O^^-VrV^Vv e.-cve; pieViiane so poslovale v Izjemno težlolv lazmeialv, Vl\ so se odi azile tudi v ustvarjenem celotnem dohodku in v oblikovanem dohodku. Celotni dohodek se je v tej skupini (24 organizacij) minimalno povečal, le za 1,2 %, ob precej povečanih porabljenih sredstvih (za 6,2%) je bil dohodek za 5,8% nižji kot v istem obdobju lani. Sezonsko gostinstvo je računalo na močno predsezono, saj so bila taka pričakovanja razumljiva zaradi precejšnjih predrezervacij. Vendar je predsezona letos skoraj v celoti odpadla zaradi izredno de ževnega vremena v mesecu juniju. Celotni dohodek poU.1973 123,684.243 poli. 1974 125,188.063 Indeks 101,2 Porabljena sredstva poli. 1973 71,847.591 poli. 1974 76,331,807 Indeks 106,2 Dohodek poli. 1973. 51,836,672 poli. 1974 48,856.254 Indeks 94,2 ■&Vcxv\>waL ■'pOT^aNo«*. e. taVa o^Ootvv Xo 1«, •vrpVv- vata sprejeta „sindrka\na Usta“, po Vateti se je poveCai regres za prehrano in za dopust. V strukturi celotnega dohodka je udeležena razporejena osebna in skupna poraba (osebni dohodki in omejena skupna poraba) s 26,9 % v letošnjem prvem polletju in s 26,6 % v lanskem prvem polletju. Leta 1970, ko se je začel proces sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, je bila udeležba osebnih dohodkov v celotnem dohodku v gostinstvu 29 %. lakaje bila tudi leta 1971 in 1972. V letu 1973 pa se je ta udeležba znižala zaradi vse večjih zakonskih obveznosti in teži še k nadaljnjemu zniževanju. Brez dvoma taka sprememba v strukturi povzroča počasnejšo rast osebnih dohodkov. Tako zopet ugotavljamo, da je naša dejavnost zaostala za dejavnostmi s podobno strukturo zaposlenih, kot je v gostinstvu. Razporejeni del dohodka za osebno in skupno porabo se je v prvem polletju 1974 v primerjavi s prvim polletjem 1973 povečal v: — nesezonskem gostinstvu za 19,6% — sezonskem gostinstvu za 25,0 % Delitev dohodka se v obeh obravnavanih skupinah precej razlikuje. Nesezonsko gostinstvo je imelo znatno večjo obremenitev pogodbenih, predvsem pa zakonskih obveznosti. Zakonske obveznosti so se v nekaterih organizacijah, ki imajo visok poslovni sklad in velik dohodek, .precej povečale (tudi do 200 %). Zato so v tej skupini zakonske in pogodbene obveznosti kar za v preteklem polletju. Pogodbene in zakonske obveznosti: 68,7 % višje kot Nesezonsko gostinstvo poU.1973 19,598.511 poli. 1974 Indeks 33,075.738 168,7 Sezonsko gostinstvo poU.1973 poli. 1974 Indeks 15,227.717 18,553.264 121,8 To je seveda vplivalo na nadaljnjo delitev in na obseg ostanka dohodka. Za osebne dohodke in skupno porabo so te organizacije razdelile 19,6 % več sredstev kot v preteklem polletju, s tem, da se Postojnčani poberejo na spretnostnih tekmovanjih vedno največ odličij Glede na dogovorjeni obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo po samoupravnem sporazumu bi skupina nesezonskega (komercialnega gostinstva) lahko nekoliko povečala osebne dohodke, s tem pa bi se še bolj zmanjšala akumulacija, kije le za 6 % večja kot v preteklem polletju. Sredstva, ki bi ostala delovnim organizacijam za razširjeno reprodukcijo, so se porabila za splošno in skupno porabo, ki je bila dogovorjena z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi. Delovne organizacije komercialnega gostinstva so ustvarile nekoliko večjo akumulacijo, kot bi jo bile dolžne po določilih samoupravnega sporazuma. Taka „rezerva“ je v prvem polletju nujna, saj ostanek dohodka še ni dokončno razdeljen in so v njem še sredstva neomejene skupne porabe. Dosežena akumulacija: Nesezonsko gostinstvo poli. 1973 33,109.023 poli. 1974 35,126.267 Indeks 106,0 Sezonsko gostinstvo poli. 1973 5,034.989 poli. 1974 2,106.986 Indeks 41,8 Delitev dohodka v sezonskem gostinstvu se razlikuje od delitve v komercialnem gostinstvu. Ker se dohodek te grupacije ni povečal, tudi ni bilo osnove za povečanje zakonskih obveznosti iz dohodka (del se izračunava na osnovi dohodka) in znaša indeks povečanja zakonskih in pogodbenih obveznosti 121,8, torej precej manj, kot v komercialnem gostinstvu. Sezonsko gostinstvo je v preteklih obdobjih precej zaostajalo v osebnih dohodkih za komercialnim go-s instvom, zato so tudi imeli v teh organizacijah stalne težave s kadri. Letošnje prvo polletje predstavlja neke vrste prelomnico. Organizacije sezonskega gostinstva so močno povečde omejeno skupno porabo (regresa), ker so delavci zahtevali izpolnitev „sindi-kalne liste“. Za osebne dohodke in omejeno skupno porabo so namenili kar 25 % več sredstev, kot so jih lani v prvem polletju. S tako delitvijo so vplivali na spremembo strukture osebnih dohodkov v celotnem dohodku. Lani je ta znašala 24,7 %, letos pa znaša 30,5 % ali nekoliko več, kot je znašala leta 1970. S tako delitvijo sredstev za osebne dohodke so se približali poprečnim izplačanim osebnim dohodkom v komercialnem gostinstvu. Dogovorjeni del dohodka za osebno in skupno porabo se je v prvem polletju 1974 povečal v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta v: - nesezonskem gostinstvu za 21,1% — sezonskem gostinstvu za 7,0 % Skupina sezonskega gostinstva je prekoračila dogovorjen obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, kar je glede na težave pri ustvarjanju dohodka razumljivo. Računati je treba, da se Srebrna medalja bo položaj v drugem polletju popravil, saj so se napolnili vsi sezonski hoteli in se je stanje precej izboljšalo. Seveda pa prav te organizacije čaka veliko dela s polno mero iznajdljivosti, da podaljšajo sezono in nadomestijo izpad v predsezoni in zgodnji sezoni. Da gostinstvo ni poslovalo tako kot v preteklih letih, kaže tudi podatek o številu zaposlenih. Tako v komercialnem kot v sezonskem gostinstvu se je število zaposlenih zmanjšalo. V preteklih letih se je gibalo število zaposlenih v poprečnem letnem povečanju za 3%. Turistična organizacija Kompas je zabeležila v letošnjem prvem polletju za 41,9 % večji dohodek kot v prvem polletju preteklega leta. Skladno s tem porastom je Kompas oblikoval akumulacijo, ki se je povečala za 42,7 %. Porast osebnih dohodkov in omejene skupne porabe znaša 29,6 % na zaposlenega, neto osebni dohodki in skupna poraba pa so se povečali za 30 %. V Kompasu je bilo v letošnjem prvem polletju zaposlenih 7,6 % več delavcev, kot jih je bilo v lanskem prvem polletju. Po izračunu so dosegli poprečni neto razporejeni OD in skupna poraba na zaposlenega naslednje višine: I. poli. I. poli. Indeks 1973 1974 74/73 Nesezonsko gostinstvo 1.939 2.352 121,1 Sezonsko gostinstvo 1.634 2.123 129,9 Kompas 2.070 2.691 130,0 UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI: 1. Težki pogoji poslovanja v letošnjem letu so mnogo bolj vplivali na organizacije sezonskega gostinstva in družbene prehrane, kot so vplivali na komercialno gostinstvo in Kompas. Prav zato bodo morale te organizacije mnogo bolj temeljito proučiti možnosti za povečanje prometa in racionalnejše poslovanje, da bodo dosegle boljše rezultate. 2. Znatno povečane zakonske obveznosti so povzročile zmanjšanje akumulacije v gostinstvu. Na tako spremembo v delitvi je potrebno opozoriti gospodarsko zbornico in sidnikate in treba je predlagati, da se zmanjšajo stopnje, ki bremenijo dohodek že tako nizko akumulativni dejavnosti, kot je gostinstvo. Tudi v novem samoupravnem sporazumu je treba upoštevati nastalo strukturno spremembo. 3. Osebni dohodki so se v komercialnem gostinstvu povečah skladno s porastom celotnega dohodka, vendar njihova udeležba v strukturi celotnega dohodka pada. Tako zniževanje vpliva na neskladno rast osebnih dohodkov gostinskih delavcev v primeijavi z ostalimi dejavnostmi. V novem samoupravnem sporazumu je treba zagotoviti, da bo udeležba osebnih dohodkov v celotnem dohodku skladna s porastom produktivnosti in doseženim dohodkom. Udeležba dohodka v celotnem dohodku je že deset let skoraj konstantna in se giblje v višini 42 % od celotnega dohodka. Ob taki konstantni udeležbi dohodka bi morali biti tudi OD udeleženi bolj konstantno, kot pa so. Sezonsko gostinstvo je v letošnjem prvem polletju izplačalo takšne osebne dohodke in skupno porabo, da se je udeležba le-teh zvišala na odstotek, kakršen je bil leta 1970. S tem se je sezonsko gostinstvo približalo ali skoraj izenačilo z ne-sezonskim gostinstvom. 4. Akumulacija gostinstva se zmanjšuje zaradi zakonskih in pogodbenih obveznosti. V novem samoupravnem sporazumu je treba to upoštevati in omiliti lestvico pripadajoče stimulacije za osebne dohodke za doseženo akumulacijo. 5. Podatki o neto razporejenih osebnih dohodkih in skupni porabi na zaposlenega kažejo, da so se razlike v osebnih dohodkih v organizacijah združenega dela zelo zmanjšale. Seveda pa razlik ne bo mogoče popolnoma odpraviti niti ne bi bilo to upravičeno, ker morajo biti osebni dohodki rezultat dela in poslovne uspešnosti organizacije združenega dela in delovne enote, v kateri delavec dela. 6. Podpisnice so dolžne spoštovati sporazum. Kadar pa pri izvajanju določil sporazuma pridejo v težave ali se pojavijo težave, naj nanje opozorijo komisijo. Le tako bo lahko komisija iskala rešitve za ustreznejša določila sporazuma. Nikakor pa ni mogoče opravljati nadaljnjega dela in si prizadevati za kvalitetnejši sporazum, če podpisnice niso aktivne, če ne pošiljajo podatkov ali pa nepravilno obračunavajo posamezne elemente. Iniciativo za oblikovanje sporazuma naj imajo predvsem delovne organizacije in neposredni proizvajalci. Ljubljana, 7. avgusta 1974. SKUPNA KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM ZA GOSTINSTVO IN TURISTIČNO POSREDOVANJE V SR SLOVENIJI Uresniče vanje zaključkov XXI. gostinsko-turističnega zbora Lani smo v zvezi z obravnavano uvodno temo sprejeli sklepe, ki so zavezovali osnovne in druge organizacije sindikata ter druge dejavnike, da v skladu z danimi napotki sodelujejo pri nastajanju in vzpostavljanju novih odnosov v združenem delu. Poudarek je bil dan formiranju temeljnih organizacij in zagotavljanju ustreznih pogojev za združeva- nje dela in sredstev v različnih oblikah združenega dela in pa nujnosti poslovnega sodelovanja in povezovanja OZD. Da bi ugotovili, kaj smo od zadanih nalog tudi uresničili, smo zbrali nekaj podatkov, ki pa dajejo bolj zunanji kot vsebinski prikaz skupnega dela na omenjenih področjih. Iz odgovorov na vprašalnik o konstituiranju TOZD, ki gaje pripravila komisija za samoupravljanje pri RS ZSS in na katerega so odgovarjali občinski sveti Zveze sindikatov, so razvidni naslednji podatki: Do približno 10. septembra, ko je bilo povzeto stanje, so imele skoraj vse organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma urejene pogoje za vpis v register organizacij združenega dela, kar pomeni, da so poleg urejevanja čisto formalnih pogojev sprejele tudi nove statute in druge akte, ki so bili potrebni za vpis v sodni register. Organizacij združenega dela, ki še niso izpolnile pogojev za vpis, je tako malo (le 3 gostišča), da o tem vprašanju najbrž ne kaže globlje razglabljati. Seveda nam ta formalen prikaz ne more veliko povedati o tem, kar je pravzaprav bistveno, in sicer, kako se v praksi uveljavljajo samoupravni odnosi, ki so zapisani v novih samoupravnih aktih organizacij združenega dela. Prav tako ni iz tega pregleda razvidno, ali so povsod tam, kjer za to obstajajo pogoji, tudi organizirali TOZD. Tako ostajajo naše naloge s tega področja trajne in zahte- Gostinsko-turistični zbori imajo lepo tradicijo, naš posnetek je s 4. zbora 1956. leta na Bledu Vsako leto nastopijo tudi veterani. Žal, letos med njimi ne bo več Korla Rosenwirtha vajo, da se angažiramo za to, da odnose, ki smo jih zapisali v nove sporazume in druge samoupravne akte, tudi uresničimo. Tudi procesi sodelovanja in povezovanja TOZD in OZD v gostinstvu in turizmu šele iščejo skupne poti, kljub temu, da delovne skupnosti sam ekonomski položaj prisiljuje v to. Vsako podcenjevanje nujnosti povezovanja, ki mora prispevati k izboljšanju kvalitete gostinskih in drugih turističnih storitev, če hočemo le obdržati sedanji ekonomski položaj, utegne zelo resno ogroziti delovne in življenjske pogoje delavcev v tej panogi. Res je, da je potrebno sodelovanje in povezovanje zasnovati na trdnih osnovah, ki jasno kažejo na realne možnosti za doseganje boljših rezultatov dela na osnovi izboljšanja kvalitete ponudbe, ven dar pa je tudi jasno, da za takšno načrtovanje ni čutiti dovolj 14. GP Jelka, Hrastnik 15. GP Šestica, Ljubljana 16. GP Daj-Dam, Ljubljana 17. GP Moste, Ljubljana 18. GP Istra, Ljubljana Skupaj x x X X X 15 Opomba: vse'delovne organizacije so oblikovane kot OZD z ali brez TOZD razen ZPH Toplice, Bled, kije sestavljena organizacija združenega dela s štirimi OZD brez TOZD. zavzetosti. Koliko je bilo na področju povezovanja in organiziranja različnih oblik združenega dela, storjenega v tem letu, nam najbolje . ✓ Gost. dejavnost ima status: orga- Število TOZD pričajo naslednji — resda nekoliko stari — podatki, ki smo jih dobili Zap. Matična nizac. gost. od Gospodarske zbornice SRS v marcu 1974, ki pa se do danes niso bistveno spremenili. st. organizacija B. Vertikalne integracije: enota TOZD OZD dejav. KONSTITUIRANJE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DEL^ (Marec 1974) Eno- Število Zap. OZD s vita TOZD št. Organizacija TOZD OZD SOZD v OZD A. Horizontalne integracije: 1. ZHP Portorož, Portorož X 3 2. ZPH Toplice, Bled x (4) 3. H. Ilirija, Ljubljana X 4. GP Haloški biser, Ptuj X 5. GP Jelen, Kranj X 6. GP Turist, Mozirje X 7. GP Polževo, Ivančna gorica X 8. GP Bežigrad, Ljubljana X 9. GP Ljubljana, Ljubljana X 7 10. GP Zelenica, Tržič X ll.GP Ojstrica, Celje X 12. H. Neptun, Kanal na Soči X 13. GP Kajuhov dom, Šoštanj X a) Turistično posredovanje: 1. THP Postojnska jama, Postojna 2. TAP Kompas, Ljubljana 3. Alpe-Adria, Ljubljana b) Trgovina: 4. Emona, Ljubljana 5. HP Gorenjka, Jesenice 6. TPP Kras, Sežana 7. GTP Central, Kranj 8. TCP Merx, Celje 9. V. Koloniale, Maribor 10. TP Ilirija, Ilir. Bistrica 11. ABC, Ljubljana 12. TGP Posavje, Brežice 13. TP Dravinjski dom, Sl. Konjice 14. TP Preskrba, Krško 15. TP Jelša, Šmarje pri Jelšah 16. V. Mercator, Ljubljana x x x x x X X (3) 1 J 7. K Špecerija, BJed 18. V. Nanos, Postojna 19. TP Zarja, Slov. Gradec c) Promet: 20. ZP Transturist, Škofja Loka 21. PHTP Viator, Ljubljana 22. Certus, Maribor 23. PTHP Slavnik, Koper 24. PP SAP, Ljubljana 25. TPP Creina, Kranj 26. TTG, Ljubljana 27. AP Izletnik, Celje 28. Avtopromet Gorica, Nova Gorica 29. Avtopromet Goijanci, Novo mesto č) Zdravilišča: 30. ZGP Rogaška Slatina 31. Zdravilišče Radenska, Radenci d) Industrija: 32. TZ Krka, Novo mesto 33. TPP Mlinotest, Ajdovščina 34. Pivovarna Union, Ljubljana e) Kmetijstvo: 35. GG Slovenj Gradec 36. Agrokombinat KZ, Lenart v Slov. goricah 37. KK Hmezad, Žalec 38. KZK Agraria, Koper Skupaj C. Medrepubliške integracije: 1. Interexport, Beograd Opomba: vse matične organizacije so oblikovane kot OZD razen Certus in ABC, ki sta sestavljeni organizaciji združenega dela, pri katerih ima gostinska dejavnost status OZD brez TOZD. ENOVITE ORGANIZ:a.CIJE I (nepopoln seznam) Zap. št. Organizacija Število ležišč 1. Grand hotel „Union“, Ljubljana 411 2. Hotel Lev, Ljubljana 258 3. GPNa-Na, Celje 48 4. GP „Figovec“, Ljubljana 8 5. GP ,,Rožna dolina11, Nova Gorica — 6. Ribja restavracija „Operna klet“, Lj. — 7. Hotel Grad Otočec, Otočec ob Krki 359 8. GP „Paka“ Velenje 95 9. GP „Grad Mokrice11, Jesenice na Dol. 48 10. Hotel Park, Nova Gorica 138 11. GP Hotel Košenjak, Dravograd 26 12. Hotel „Grad Podvin", Podvin pri Bledu 62 13. GP „Peca“, Mežica 50 14. GP „Savinja“, Laško 71 15. GP „Grajski dvor“, Radovljica 150 16. Hotel „Adria“, Ankaran 578 17. Hotel „Piran“, Piran 116 18. Hotel „Triglav“, Koper 146 19. Hotel „Galeb“, Koper 60 20. Hotel Krn, Tolmin 42 21. GP Novi svet, Maribor — 22. GP Hotel Kandija, Novo mesto 48 23. Zdravilišče Dobrna, Dobrna pri Celju 220 24. GP „Astoria“, Maribor 25. GP Črnuče, Ljubljana 26. Restavracija „Slavija“, Ljubljana 27. GP Majolka, Celje 28. GP „Vič“, Ljubljana 29. GP Motel „Planina“, Slovenska Bistrica 32 30. Motel Petrol, Čatež ob Savi 38 31. GP „Pod gradom", Idrija - 32. ATC, Bovec 256 33. GP Kavarna, Novo mesto — 34. Gostišče „Pri Konšku", Trojane 32 35. GP ,,Soča", Most na Soči 42 36. Kavarna in slaščičarna ,,Tivoli", Lj. - Program dela republiške sindikalne konference delavcev gostinstva in turizma za leto 1974 Republiška sindikalna konferenca delavcev gostinstva in turizma je na 1. seji dne 7. junija 1974 na podlagi sprejetih smernic, ki so bile zajete v gradivu o položaju, vlogi in nalogah sindikata, opredelila še nekatere svoje specifične naloge: 1. Temelj celotne sindikalne dejavnosti je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v njeni osnovni organizaciji sindikata. Konferenca bo zato svoje delo usmerila predvsem v razvijanje aktivnosti v osnovni organizaciji sindikata, da bo ta lahko kos svojim zahtevnim nalogam. RSK bo v ta namen skrbela: — da v vsaki temeljni organizaciji združenega dela deluje tudi osnovna organizacija sindikata; — da se osnovna organizacija .oblikuje tako, da bo omogočala izražanje in uveljavljanje dejanskih interesov delavcev. V ta namen je potrebno oblikovati sindikalne skupine in uveljaviti delegatski princip tako v osnovni organizaciji kot na ostalih nivojih sindikalne organiziranosti. Posebno pozornost je potrebno pri tem posvetiti možnostim izražanja in uveljavljanja interesov mladih delavcev; — da se članstvo s pomočjo najrazličnejših sodobnih izobra- ževalnih oblik primerno družbenoekonomsko izobražuje, da bo lahko opravljalo najrazličnejše naloge v sindikalni organizaciji, organih upravljanja in drugih organizacijah in skupnostih; - da se organizira na vseh nivojih učinkovito informiranje članstva, kar je pogoj za uveljavljanje delegatskih odnosov; — da se dosledno uveljavijo delegatska razmerja v sindikalnem delovanju na vseh ravneh. 2. Ker je temeljna organizacija združenega dela osnovni nosilec vseh samoupravnih družbenih odnosov, se bo konferenca tvorno vključevala v vsebinsko izgrajevanje TOZD tako, da bo: — vzpodbujala, da se v delovnih organizacijah, kjer so za to pogoji, delavci čimprej organizirajo v TOZD; — na podlagi podatkov iz analiz samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev predlagala ustreznejše rešitve predvsem glede združevanja sredstev, zagotavljanja solidarnosti delavcev in odločanja o njihovih neodtujljivih pravicah; — sodelovala pri nastajanju in izvajanju samoupravnih splošnih aktov v TOZD in drugih oblikah združenega dela. 3. Gostinstvo in turizem mora, kot gospodarska panoga, ki vpliva tudi na razvoj vrste drugih dejavnosti, dobiti v razvojnih načrtih ustrezno mesto. Stagnacija te panoge bi namreč zavrla dejavnost številnih drugih gospodarskih dejavnosti. Zato je naloga RSK: — da se vključi v razprave o načrtovanju razvoja gostinstva in turizma; — da se pri tem zavzema za racionalno vlaganje v nove turistične in gostinske zmogljivosti, predvsem pa za izboljšanje kvalitete storitev; — da sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora o razširjeni reprodukciji v turizmu in gostinstvu za razdobje do leta 1980; v tem okviru si mora prizadevati; — za ustvarjanje pogojev za skupna vlaganja domačih in tujih partnerjev, Na startu — za uveljavitev integralnega marketinga na vseh ravneh odločanja, — za doseganje integriranja turističnega gospodarstva (družbenega in zasebnega) z drugimi gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi predvsem glede investicij, kompleksne ponudbe in propagande, — za soinvestiranje (na nivoju regije in republike) velikih turističnih projektov in za organiziranje integrirane turistične ponudbe ter propagande na domačem in tuje tržišču, — za realiziranje skupnih vlaganj dela in sredstev med turističnim gospodarstvom, kmetijstvom, prometom in trgovino kot osnovnimi udeleženci v turizmu, — za oblikovanje specifične slovenske turistične ponudbe, — za pocenitev, skrajšanje rokov ter večje učinke investicij v turistično gospodarstvo. 4. V okviru povezovanja turističnih in gostinskih delovnih organizacij oziroma združevanja dela in sredstev zaradi krepitve njihove ekonomske moči ter sposobnosti nadaljnjega razvoja, bo RSK skrbela: — da se hkrati z ekonomsko močjo krepi tudi osebni in družbeni standard delavpev v gostinstvu in turizmu; — da se krepi samoupravni položaj delavcev v združenem delu. 5. Pogoji dela v gostinstvu so izredno zahtevni, poleg tega pa narava dela terja, da delo poteka tudi ob nedeljah in praznikih. Vsi ti in drugi momenti vplivajo na stalnost zaposlenosti v tej panogi. RSK bo morala zato vplivati: — da se izboljša materialna stimulacija zaposlenih; — da se izboljša družbeni standard delavcev in se v ta namen organizira primerna stanovanjska politika, zaščita pri delu, varstvo otrok in rekreacija delavcev; — da se zmanjšuje sezonska zaposlenost; — da se izboljšajo oziroma uredijo medsebojni odnosi delavcev v združenem delu, saj so v tej dejavnosti še posebej občutljivi in neposredno vplivajo na kvaliteto dela. V.ta namen bo RSK stalno analizirala samoupravne akte, ki urejajo medsebojne odnose, predvsem pa njihovo uresničevanje;' -r da se uredi strokovno izobraževanje delavcev, ki omogoča napredovanje tudi po končani poklicni šoli. 6. Samoupravno sporazumevanje o usmerjanju in delitvi dohodka pomeni eno izmed osrednjih aktivnosti sindikata, zato bo RSK svojo dejavnost usmerila: — v uveljavljanje ustavnih načel o samoupravnem dogovarjanju oziroma sporazumevanju o delitvi celotnega dohodka in ne le sredstev za osebne dohodke ; — v uveljavljanje resnično demokratičnega, samoupravnega procesa sporazumevanja ob udeležbi vseh delavcev; — v razvijanje sistema samo- upravnega sporazumevanja o usmerjanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke s ciljem,, da se uveljavi princip delitve po delu. Republiška sindikalna konferenca bo sodelovala tudi: — pri konstituiranju zborov podpisnic, — pri obravnavanju novih sporazumov, njihovih sprememb n dopolnitev, — analiziranju učinkovanja sporazumov, — pri uveljavljanju politike sindikata za poenotenje pravic, ki izhajajo iz dela in so izražene v sindikalni listi, — pri usklajevanju sporazumov med panogami, — pri nastajanju in sprejemanju regionalnih samoupravnih sporazumov. 7. Za zagotovitev rekreacije delovnih ljudi in za boljše koriščenje receptivnih zmogljivosti bo potrebno počitniške domove delovnih organizacij ustrezno vključiti v mrežo prenočitvenih zmogljivosti, hkrati pa bi z združevanjem sredstev delovnih organizacij z gostinskimi in turističnimi, omogočili delovnim ljudem uživanja oddiha v vseh vrstah prenočitvenih zmogljivosti. RSK pozdravlja iniciativo Zveze sindikatov Slovenije in njene dosedanje napore za formiranje samoupravne interesne skupnosti na tem področju. V ta namen je sprejela pobudo za združevanje kapacitet za letovanje delavcev oziroma za njihovo skupno izgradnjo in koriščenje. V ta namen bo: — proučila konkretne možnosti, tako da bo anketirala vse delovne organizacije; — priporočila vsem delovnim organizacijam gostinstva in turizma, da skupno vlagajo sredstva za izgradnjo počitniških kapacitet; — skrbela, da se uveljavijo vse možnosti skupnega vlaganja in pravice koriščenja novih turističnih zmogljivosti; — priporočila ostalim sindikatom, da sprejmejo družbeni dogovor o takšnem načinu vlaganja sredstev in koriščenja kapacitet za rekreacijo delavcev. 8. RSK bo nadaljevala z organiziranjem vsakoletnega gostinsko-turističnega zbora, kjer bo nosilec vsebine zborovanja in razgovorov. Pri nadaljnjem organiziranju turistično-gostinskega zbora bo RSK upoštevala predloge: — da postanejo športna tekmovanja odraz predhodne masovne akcije osnovnih organizacij .sindikata v delovnih organizacijah; — da se v uvodnem delu zbo-1 rovanja poda pregled uresničevanja sklepov poprejšnjega zbora ter napotila za nadaljnjo akcijo. Vse te specifične naloge RSK pomenijo dopolnitev nalog, ki izhajajo iz sprejete vsebine gradiva „Položaj, vloga in naloge sindikata v novih družbenoekonomskih odnosih11 in zavezujejo vse sindikalne organizacije gostinstva in turizma. v Predsedstvo RSK je dolžno organizirati delo tako, da so posamezni člani zadolženi kot nosilci določene naloge iz sprejetega programa dela. Potrebe \n možnosti organiziranja tekmovanj gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije V Beogradu je bila dne 15. maja 1974 seja Iniciativnega odbora za organiziranje tekmovanja gostinskih in turističnih delavcev na jugoslovanski ravni, ki ga je oblikoval Izvršni odbor Zveznega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, in sicer 13. marca 1974 v Sarajevu, člani Iniciativnega odbora so na svoji prvi seji obravnavali pristopno gradivo, ki je dajalo osnove za razpravo o tem problemu. V tem gradivu je poudarjeno, da je uveljavitev dela posameznih storitvenih dejavnosti, tako tudi dela v gostinstvu in turizmu, opredeljena z materialnim interesom in zahtevami tržišča ter potrošnikov. Znotraj poklicne dejavnosti pa je vedno obstajal in še obstaja interes po priznavanju strokovnosti in znanja ter sposobnosti. Ena izmed oblik prikaza in moralnega vrednotenja dela je gostinski in turistični zbor*ki ga organizirajo v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji ter v Bosni in Hercegovini. Ti zbori so postali že tradicionalni, udeležuje pa se jih veliko število delavcev. Na zborih prikazujejo svoje znanje: kuharji, slaščičarji, natakarji, barmani, sobarice, receptorji, turistični vodiči in drugi. Odvijajo se tudi športna tekmovanja v različnih disciplinah, prav tako pa je poskrbljeno za kultumo-zabavne prireditve. Ob sodelovanju sindikata in drugih organizacij so organizirane tudi razprave o različnih dražbenoekonomskih problemih. Izhajajoč iz dejstva, da so vsa ta tekmovanja popularna in koristna in da obstaja želja delavcev in združenga dela, da bi se podobna tekmovanja organizirala za celotno Jugoslavijo — pa tudi na mednarodni ravni — ugotavlja iniciativni odbor naslednje: 1. Sedanji interesi in raven strokovnosti posameznih poklicev v gostinstvu in turizmu opravičujejo potrebo po organiziranju jugoslovanskega tekmovanja v kulinarstvu. slaščičarstvu in v pripravljanju pogrinjkov. Vse večje število sodobnih gostinsko-turi-stičnih objektov in nadaljnji razvoj jugoslovanskega turizma zahtevajo večjo strokovnost in afirmacijo znanja. Dosedanji zbori in srečanja, ki jih v nekaterih republikah zapored organizirajo že dvajset let, so dokaz nenehne rasti zanimanja za moralno vrednotenje dela posameznih poklicev v teh dejavnostih. Jugoslovansko tekmovanje naj ne bi imelo le zunanjega manifestativnega značaja, ampak naj bi bil značaj predvsem strokoven, zato da bi vzbujal vse večji interes delavcev za razvijanje tehnologije in kvalitete dela. Na tekmovanjih bi bila poleg strokovnega dela organizirana tudi posvetovanja s področja razvijanja dela in strokovnosti v skladu z zahtevami sodobnega turizma, hotelirstva in gostinstva. V manjšem obsegu naj bi se organizirala tudi športna tekmovanja v malem nogometu in šahu. 2. Pravico udeležbe na tekmovanju kuharjev, slaščičarjev in natakarjev, kot tudi v športnih disciplinah bi imeli tisti delavci, ki so osvojili zlate medalje in vrhunska priznanja na posameznih repubhških in po- krajinskih GTZ, za tiste republike pa, kjer taki zbori niso organizirani, na srečanjih ah drugih tekmovanjih. Število tekmovalcev bi bilo določeno na podlagi dogovorov in propozicij. Z usklajevanjem strokovnih propozicij posameznih vrst tekmovanj z obstoječih zborov in srečanj bi se dogovorile propo-zicije za jugoslovansko tekmovanje. Pri izdelavi teh propozicij bi sodelovale strokovne organizacije s področja gostinstva in turizma. Najbolje uvrščenim delavcem bi dodeljevali priznanja, kot so: medalje, plakete, diplome ipd. Posamezne izdelke bi ocenjevale strokovne komisije, ki bi jih sestavljali poznavalci in strokovnjaki iz vse Jugoslavije. 3. Tekmovanje, jugoslovanski zbor ali srečanje gostinskih in turističnih delavcev, • bi bilo organizirano vsako drugo leto, in vsakokrat v drugi republiki ( v njenem glavnem mestu). Tekmovanja bi hila organizirana po zaključenih republiških zborih, srečanjih, tekmovanjih, in sicer verjetno v mesecu novembru. Zavoljo tega bi morali Posebno izdajo Delavske enotnosti je pripravil Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti — Konferenca sindikata delavcev gostinstva in turizma Založilo ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Za posebno izdajo odgovaija Milan Živkovič Tisk: Ljudska pravica usklajevati roke tekmovanj v republikah, tako da bi bilo dovoli časa za formiranje ekip. Obstaja mišljenje, naj bi bilo prvo tekmovanje organizirano v okviru ali pa takoj po zaključku GTZ v posamezni repubhki. To pa zavoljo tega, da bi bili stroški manjši, skupna manifestacija pa večja ter privlačnejša za vse delavce gostinstva in turizma Jugoslavije. Zanimanje je tudi za to, da bi se tekmovanja postopoma preoblikovala v mednarodno srečanje kuharjev, slaščičarjev in natakarjev. 4. Pokrovitelji in organizatorji tekmovanja gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije bi bili: Zvezni odbor našega sindikata in republiške ter pokrajinske organizacije našega sindikata. Pri tem bi sodelovali tudi gospodarske zbornice in turistične zveze iz posameznih republik ter poslovno združenje hotelskih podjetij SFRJ s svojimi sekcijami, strokovnimi organizacijami in institucijami. Zvezni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije bi na osnovi posvetovanj z vsemi navedenimi dejavniki imenoval jugoslovanski organizacijski 'odbor za organiziranje tekmovanj (zbora ali srečanja) gostinskih in turističnih delavcev. 5. Sredstva za tekmovanja bi bila naslednja: prispevki zveznega odbora našega sindikata in republiških organizacij našega sindikata,prispevki gospodarske zbornice, turistične zveze in drugih zainteresiranih strokovnih organizacij. Pomemben finanč- ni delež naj bi se ustvaril s prispevki OZD na zaposlenega delavca, tekmovalno ekipo ali po posameznem tekmovalcu. Prav tako bi se dobil znaten del sredstev s prodajo vstopnic in prodajo razstavnih prostorov trgovskim in proizvodnim organizacijam, ki so zainteresirane, da na takih tekmovanjih prikažejo svoje izdelke. Posamezna republika, kot gostitelj srečanj, pa bi prav tako prevzela del stroškov organizacije tekmovanj . Dosedanje izkušnje v republikah dokazujejo, da je bilo doslej financiranje zborov, srečanj in tekmovanj uspešno in da so organizacije združenega dela in delavci za organizacijo takih tekmovanj zelo zainteresirani. 6. Na seji iniciativnega odbora so omenili tudi tekmovanja ostalih poklicnih dejavnosti, tako tekmovanja frizerjev, aranžerjev in drugih, ki so organizirana mimo sodelovanja in pomoči našega sindikata. O teh vprašanjih bi se moral zvezni odbor nagega sindikata izreči in začeti z izdelavo koncepta o svojem sodelovanju in prispevku k razvoju tekmovanj delavcev storitvenih dejavnosti. Beograd, 15. maja 1973 Člani iniciativnega odbora: Milan Markovič, 1. r. Boris Matajec, 1. r. Doše Kotevski, 1. r. Enver Filipovič,!, r. Ivo Matacin, 1. r. Vladimir Jankovič, L r.