KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
22. kos.
V LJUBLJANI, DNE 21. JANUARJA 1030.
Letnik I.
Vsebina:
99. Zakon, s katerim se začasno podaljšuje veljavnost zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov.
100. Zakon o jemanju iz obteka in o uporabljanju potrdil, izdanih po členu 10. zakona o vojni škodi, in 20 °/0 kronskih priznanic.
101. Pravilnik o odpremljanju živali in živalskih sirovin po železnici ali z ladjo.
102.	Pojasnilo glede odkupnine osebnega dela za občinske in oblastne uradnike in uslužbence in duhovniške osebe kakor tudi za pogodbene uradnike in dnevničarje vobče, ki dobivajo svoje prejemke v globalnih zneskih.
Razne objave iz »Službenih Novin».
Zakoni in kraljevske uredbe.
99.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo mi predlog' Našega ministra za notranje posle in Našega ministra pravde po zaslišanju predsednika našega ministrskega sveta
Zakon,
s katerim se začasno podaljšuje veljavnost zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov.*
§ L
Dokler ne dobi za vso kraljevino obvezne moči enoten zakon o prekrških, ostanejo v veljavi predpisi dosedanjih ol>čnili kazenskih zakonikov, potem zakona o prekrških za območje apelacijskega sodišča v Novem Sadu (XI,. zakonski člen iz leta 1870.) kakor tudi vsi drugi zakoniti predpisi o kaznivih dejanjih, kvalificiranih za prekrške (prekršaji, pre-
* »Službeno Novino kraljevino Jugoslavije* z dne 31. decembra 1020., št. 3(>7/CXXXT. — Izraz »prekršek* (srbski «istup») je rabljen tukaj namesto prejšnjega izraza «prestopek», to pa zato, ker velja sedaj slovenski »prestopek* za srbski «prestup».
stupci, prestopki), kolikor niso obsežena te kazniva dejanja z zakonikom z dne 27. januarja 1020., in sicer z izpranem bami naslednjih §§ 2. do 5.
§ 2.
Cc sc s teko prekrški, omenjeni v § 1.. z zločinstvi in prestopki po kazenskem zakoniku Z dne 27. januarja 1020., se vodi postopanje o prekrških ločeno od postopanja o teh .zločinstvih in prestopkih. Co so steko samo prekrški, veljajo zanje predpisi dosedanjih kazenskih zakonikov o steku več kaznivih dejanj. .
§ 3.
Kazen »strogega zapora*, določena za prekrške v zakonitih predpisih, ki so omenjeni v § 1., je treba jemati za kazen zapora. Ta kazen no smo biti krajša nego en dan in ne daljša nego en mesec zapora; denarna kazen, določena v teh zakonitih predpisih, pa ne sme biti manjša nego deset dinarjev in ne večja nego tisoč in pet sto dinarjev.
§4.
Pravica pregona zaradi prekrškov, omenjenih v § 1., zastara čez šest mesecev; pravica do izvršitve kazni pa zastara čez eno leto.
§ 5-
Ko minejo tri leta po prestani, zastarani ali odpuščeni kazni zaradi prekrška, se za bodočnost razveljavi obsodba in se izbriše v razpredolkih o kaznih. Če je bil storilec že dvakrat ali še večkrat obsojen zaradi prekrškov, se razveljavi obsodba šele, ko mine pet let po prestani, zastarani ali odpuščeni kazni.
§ 6.
Na postopanje o prekrških, omenjenih v § 1., se uporabljajo dosedanji predpisi. Toda kolikor je potreben za pregon takih kaznivih dejanj, če spada njih sojcnjo v pristojnost sodišča, predlog- javir-ga tožilca (državnega tožilca, vršilca dolžnosti državnega tožilca), .veljajo od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, predpisi § 375. zakonika o sodnem kazenskem .postopanju z dno Hi. februarja 1921).
Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta,	ministrskega sveta,
minister za notranje posle, minister za notranjo posle, častni adjutant	častni	adjutant
Njegovega Veličanstva Njegovega Veličanstva kralja,	kralja,
divizijski general:	divizijski	general:
Peter Živkovič s. r.	Peter Živkovič s. r.
Minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškič s. r. '
(L. S.)
IOO.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
S o jemanju it obteka in o uporabljanju potrdil, izdanih po členu 10. zakona o vojni škodi, in 20 % kronskih pri-znanic.*
----------------------------------------- 1	"Tj
* Ta zakon, razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije* z dne 15. januarja 1930., št. 10/ /III, jo bil, kakor izjavlja uredništvo »Službenih No-vin kraljevino Jugoslavije* v št. 12./1V. z dne 17. ja-
§ t-
Potrdila o neizplačanem gotovem denarju, izdana ob izplačevanju prisojenega povračila škodo po členu 10. zakona o izplačevanju vojne škode, kakor tudi priznanice, izdane za pridržanih 20% kronskih bankovcev ob njih žigosanju na ozemlju, ki je danes v sestavu kraljevine Jugoslavije, se sprejemajo namesto gotovega denarja pri blagajnah davčnih uprav in onih občin, ki so prevzele pobiranje' državnega davka za odplačilo davkov in državnih pribitkov, dolžnih do konca leta 1928.
Omenjena potrdila in omenjene priznanice sc sprejemajo v polnem znesku, ne glede na to, kdo jiii predloži in na koga so glase. Krona se obračunava v razmerju: 4 krono za 1 dinar.
Kolikor jo vrednost predloženega potrdila ali predložene priznanice večja od davčnega dolga, se ne povrača, toda eno potrdilo ali eno priznanico sme uporabiti za odplačilo svojih davčnih dolgov- tudi več oseb.
§2.
Davčni dolgovi so smejo urediti s temi potrdili in priznanicami samo v roku šestdesetih dni, pričenši z dnom, ko dobi ta zakon obvezno moč.
Po tem roku ni teh potrdil in priznanic v nobenem. primeru sprejemati za ureditev davčnih zaostankov in tudi se po tem roku država ne bo smatrala za zavezano, plačati zanje komurkoli ali karkoli.
§3-
Na nahrbtni strani vsakega predloženega potrdila, odnosno vsako predložene priznanice, mora vpisati izmed onih, ki se koristijo s potrdilom ali s priznanico po tem zakonu, vsakdo zase, svojeročno, ali pa, če je nepismen, pred dvema pričama: svoje ime, svoj priimek, svoje prebivališče in višino davčnega dolga, poravnanega na ta način.
§4.
Prejeta potrdila in prejete priznanico se pošljejo, kronološki urejene, po pristojnih finančnih direkcijah kot gotov denar glavni državni blagajni, ki jih. ko se preskusijo, uniči tako, kakor jo to urejeno za ostale izplačane vrednostno papirje.
Vrednost prejetih priznanic se odpiše kot odplačilo po računu kronskih bonov; ostanek vrednosti za neprejete bone pa odpiše glavno državno računovodstvo s posebnim referatom iz istega računa na podstavi § 2. tega zakona.
§ 5.
Odredba člena 15. finančnega zakona za loto 1929./1930. se ukinja.
nuarja 1930., iz ministrstva za finance pomotoma poslan v razglasitov v prejšnji redakciji; zato so je razglasil v številki 12./IV. še enkrat, in sicer z besedilom originalnega zakona.
§
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah*, obvezno moč pa dobi z dnem 1. januarja 1930.
V Beogradu, dne 31.decembra 1929.; št. 107.278.
Aleksander s. r.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvozno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinah>.
V Beogradu, dne 10. januarja 1930.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
dr. S. Šverljuga s. r.	ministrskega	sveta,
,r., . .	minister za notranje posle,
videl in pritisnil	v , .	,. ,	,
, „	- v	častni	adjutant
državni pečat	XT.	v	,.x
' . v 1 y Njegovega veličanstva čuvar državnega pečata,	kral*a
mlniefni* nrotr/lo.	"	*
minister pravde: dr. M. Srškic s. r.
(L. S.)
divizijski general: Peter živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
lOl.
Na podstavi členov 3., 11., 21., 22. in 27. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.' predpisujem sporazumno z ministrom za promet ta-le
Pravilnik o odpremljanju živali in živalskih sirovin po železnici ali z ladjo/
Prevoz živali in živalskih sirovin v notranjem prometu.
Obče odredbe.
Clen 1.
Prevoz živih živali, presnega mesa in mesnih izdelkov po železnici al: z ladjo spada pod veterinarski pregled.
Spremnim dokumentom takih pošiljk se morajo priložiti tudi veterinarski dokumenti, predpisani v členu 12. tega pravilnika.
Odredbe tega pravilnika veljajo za prevoz prežvekovalcev (goved, ovac, koz), kopitarjev (konj, oslov, mezgov, mul), svinj in perutnine.
Minister za poljedelstvo predpiše po potrebi veterinarsko pregledovanje tudi za druge živali, ki niso omenjene v tretjem odstavku tega člena, a se prevažajo po železnici ali z ladjo. Taki predpisi se objavijo posebe.
Posebne odredbe.
Clen 2.
Na železniških postajah se vtovarjajo in iztovar-jajo živali praviloma samo ob delovnem času želez-
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavijo dne 30. decembra 1929., št. 306/CXXX.
niške skladiščne službe. Vtovoritev izven delovnega časa kakor tudi ob nedeljah in praznikih dovoli postajni načelnik sporazumno s pristojnim veterinarjem. Iztovoritev živali je treba po možnosti pospešiti.
Živali se smejo vtovarjati in iztovarjati samo na onih železniških postajah, ki sta jih v ta namen sporazumno odredili ministrstvi za poljedelstvo in za promet.
Na katerih postajah se smejo žive živali vtovarjati in iztovarjati, je označeno v imeniku železniških postaj.
Na drugih železniških postajah je dovoljeno, vtovarjati in iztovarjati samo poedine prežvekovalce, kopitarje in svinje, če niso namenjeni za trgovino.
Kot brodarske postaje za vtovarjanje in iztovar-janje živali se odrejajo.v pomorskem prometu vse one luke, v katerih so luški uradi.
Na drugih postajah se smejo vtovarjati in iztovarjati v pomorskem prometu živali samo z dovolitvijo pristojnega političnega oblastva prve stopnje, izdano sporazumno s pristojno luško kapeta-nijo in s pristojnim carinskim oblastvom.
V rečnem prometu se smejo vtovarjati in iztovarjati živali v vsakem pristanišču, kjer je agentura.
Pošiljke živih živali, ki se prevažajo v ambalaži, se smejo vtovarjati in iztovarjati na vseh železniških in brodarskih postajah.
Clen 3-
Veterinarsko pregledovanje opravlja državni veterinar, ki je odrejen za to. Kadar sodelujejo po potrebi pri tem poslu občinski veterinarji ali kadar nadomeščajo državnega veterinarja, poslujejo sporazumno; v tem primeru je občinski veterinar popolnoma enakopraven z državnim veterinarjem.
Če v kraju, kjer se živali vtovarjajo ali iztovar-jajo, ni občinskega (mestnega) veterinarja, se mora poveriti nadomeščanje državnemu veterinarju, alco je v dotičnem kraju; sicer pa se mora poveriti nadomeščanje državnemu veterinarju najbližjega sosednjega sreza dotične banovine.
Držeč se odredb, ki jih obsezata prvi in drugi odstavek tega člena, razporedi veterinarje in njih namestnike za vsako banovino ban ob začetku vsakega leta. V razporedu je treba navesti po imenu in priimku veterinarja in njegovega namestnika kakor tudi železniške in brodarske postaje, na katerih jima je pregledovanje poverjeno.
Razpored je treba izvršiti posebe za železniški, pomorski in rečni promet.
Banske uprave pošljejo razpored ministrstvu za poljedelstvo, ministrstvu za promet (komercialnemu oddelku), oddelku za brodarstvo in direkciji rečne plovitve najkesneje do dne 15. decembra. Za dan, ko stopi novi razpored v veljavo, se odreja dan 1. januarja.
Izpremembe v razporedu veterinarjev pošiljajo banske uprave direktno postajnim načelnikom svojega območja kakor tudi zgoraj omenjenim uradom.
Razpored veterinarjev in pristojbine za pregledovanje živali je treba nabiti na vidnem mestu na vsaki postaji, kjer se živali vtovarjajo in iz-tovarjajo.
Pozvati veterinarja mora praviloma stranka.
O prispelih pošiljkah se obvestita po potrebi veterinar in namembna železniška (brodarska) postaja.
Člen 4.
Veterinarski pregled se mora izvršiti neposredno pred vsako vtovoritvijo, pa tudi pred vsako iz-tovoritvijo.
1.) Veterinar mora opraviti pregled vestno in pri tem ugotoviti:
a) ali so železniški vagoni, odnosno prostor na ladji, kamor naj se vtovore živali, čisti in razkuženi, železniški vagoni pa razen tega opremljeni s pred-pisnim listkom (glej člen 7.). Vtovoritev v vozove, ki očividno niso bili razkuženi ali ki so bili razkuženi nezadostno, se mora prepovedati. Železniški vagoni se morajo opremiti v tem primeru vpričo veterinarja predpisno z listki in kar najhitreje odposlati na odrejeno razkuževalno postajo;
b) ali so živinski potni listi predpisno izdani in ali ni iztekel njih rok veljavnosti glede svojine in zdravstvenosti, kakor tudi to, ali se opis (spol, barva in starost) in število živali ujema s podatki v živinskih potnih listih in ali izvirajo živali iz nezakuženega, odnosno nezaprtega območja.
c) S povečano pozornostjo mora pregledati vsako žival, ali je zdrava in nesumna kužne bolezni, glede katere velja prijavilna dolžnost.
2.) Živali brez živinskih potnih listov ali opremljene z nepredpisnimi živinskimi potnimi listi odda veterinar v čuvanje krajevnemu oblastvu ter sestavi o tem zapisnik, ki ga pošlje s svojim poročilom vred pristojnemu političnemu (policijskemu) oblastvu prve stopnje v nujno nadaljnje postopanje po predpisih, veljavnih o tem. Stroške za to postopanje trpi posestnik živali.
3.) Bolne živali, pa tudi živali, sumne kužne bolezni, glede katere velja prijavilna dolžnost, odda veterinar v čuvanje ločeno in oddaljeno od drugih živali ter sestavi o tem zapisnik, ki ga pošlje s svojim poročilom vred pristojnemu političnemu (policijskemu) oblastvu prve stopnje v nujno nadaljnje postopanje po predpisih, ki veljajo o tem.
Stroški za to postopanje zadenejo posestnika živali.
Če se ugotovi kužna bolezen ob iztovoritvi pošiljk, katerih prejem je prejemnik odklonil, podpišeta zapisnik poleg veterinarja spremljevalec in postajni načelnik. Zapisnik se izroči postajnemu načelniku.
4. a) Ob vtovarjanju živali v notranjem prometu morajo biti sešiti vsi potni listi za velike živali |
enega vagona v zvezek in na njega zadnjo stran postavi veterinar to-le klavzulo:
Številka zapisnika . . . Številka vagona . . .
V živinskih potnih listih vpisanih (vrsta in število) živali sem ob vjovoritvi pregledal in jih spoznal za zdrave.
Transport se odpremlja v....................
Železniška (brodarska) postaja v...................,
dne	19	.	.
b) Za drobnico se postavlja ta klavzula na zadnjo stran živinskega potnega lista, ki spremlja živali.
c) Ob iztovoritvi živali v notranjem prometu postavi veterinar to-le klavzulo:
Številka zapisnika . . . Številka vagona . . .
V živinskih potnih listih opisanih (vrsta in število) živali sem ob vtovoritvi pregledal in jih spoznal za zdrave.
Transport je prispel iz . .  ............
Železniška (brodarska) postaja v...................,
dne	19	.	.
5.) Živinske potne liste živali, ki so namenjene za izvoz v inozemstvo, mora opremiti veterinar s klavzulo, iz katere je razvidno, da so izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva dotična država za uvoz in eventualno katerakoli druga država za- provoz.
6.) Klavzule morajo biti opremljene s številko zapisnika, številko vagona, datumom, pečatom in podpisom.
7.) O pregledanih živalih mora voditi veterinar zapisnik po obrazcu, navedenem v prilogi.
8.) Ob vtovarjanju in iztovarjanju je treba postaviti živali poedinih pošiljk ločeno. Vtovarjati in iztovarjati se ne smejo istočasno na eni klančini.
9.) V isti vagon se smejo vtovarjati samo živali iste vrste. V izjemnih primerih, n. pr. ob selitvi, se smejo vtovarjati v en vagon živali tudi raznih vrst.
Člen 5.
1.) Veterinarskega pregleda pred vtovoritvijo in iztovoritvijo so oproščeni:
a) konji dvora,
b) konji državnih kobilarn,
c) perutnina,
č) meso in mesni izdelki v notranjem prometu in
d) živali, ki jih imajo potniki pri sebi za lastno potrebo, ne pa za preprodajo.
2.) Kar se tiče veterinarskih spremnih dokumentov, glej člen 12.
Način vtovarjanja.
Člen 6.
1.) Konje za pleme ali za gospodarsko rabo je treba vtovarjati v železniške vagone tako, da so obrnjeni z glavo proti sredi vagona ter privezani za prsno pregrajo.
2.) Konji za klanje se smejo vtovarjati povprek ler morajo biti privezani za obroče na vzdolžnih stenah.
3.) Žrebeta do enega leta se smejo vtovarjati brez vezanja.
4.) Za vtovarjanje goved velja točka 2.).
5.) Teleta se smejo vtovarjati brez vezanja.
6.) Ob vtovarjanju mora gledati veterinar, pa tudi železnica na to, da se vagoni preveč ne natrpajo z živalmi.
7.) Ob ugotavljanju, koliko živali se sme največ vtovoriti v en vagon, je treba vzeti v poštev, da ne smejo stati velike živali pritisnjene druga ob drugo in tudi ne ob vozovne stene. Ta predpis je izpolnjen, če more človek hoditi med vtovorjenimi živalmi. Če se vtovorijo živali povprek, mora ostati poleg tega med. živalmi in vozovnimi stenami toliko prostora, da se'živali zbog drgnjenja ali iz drugih razlogov ne morejo poškodovati na glavi ali na zadnjem delu telesa.
8.) Kot zgled za ugotavljanje števila služi ta-le razpredelnica:
Goveda	Površina, potrebna za			N. pr.: V voz s površino 15 m2 je moči vtovoriti	
	manjša	sred- nja	velika	manj- ; sred-ših I njih	velikih
	goveda, za vsako po m’			goved	
mršava	1-2	1-4	1-5	13 11	10
na pol pitana	1-4	1-5	1-6	11 10	9 do 10
debela	1-6	1 8	1-9	9 do loj 8 do 9	8
■9.) Ob izvozu živali v inozemstvo je treba vpo-števati glede vtovarjanja tudi eventualne odredbe veterinarskih konvencij.
10.) Ob vtovarjanju telet, svinj, ovac in koz je treba paziti na to, da ostane v vozu dovolj prostora, da morejo te živali leči. To se ugotovi najlaže tako, da'ostane, ko se postavijo-vse živali v en konec voza, šestina voza prazna. Ta prostor se poleti lahko poveča na petino voza.
11.) Pri vozovih z več nadstropji se ne smejo vtovarjati v poedina nadstropja pošiljke na razne namembne postaje. Če se vtovore živali samo v eno nadstropje, se mora uporabiti spodnje.
Opremljanje vagonov z listki in plombiranje vagonov.
Člen 7.
1.) Vagone, v katerih se prevažajo žive živali in živalske sirovine, spadajoče pod veterinarski pregled, je treba pred vtovoritvijo na obeh straneh opremiti z nastopnimi listki (glej obrazec v prilogi):
a)	<Naj se razkužb (desinficira);
li) «Naj se razkuži pojačenov, «Gnoj naj se uničb; če se vtovarjajo eventualno v znanstvene
namene okužene živali, nadalje živali iz zakuženih krajin, pa tudi živali, sumne kužne bolezni:
c)	«2ivali iz zakuženih krajina;
č) «2ivali, sumne kužne boleznb.
Listki pod c) in č) se prilepi ja jo poleg listka iz točke b).
2.) Listke pod b) do č) prilepljajo na vagone tudi vmesne postaje, na katerih se je ugotovilo, da so živali okužene, odnosno da so sumne kužne bolezni. ’
3.) Na vagone, v katere se vtovarja perutnina, se prileplja listek «Navodilo za prevoz perutnine» (glej obrazec).
4.) Plombiranje se vrši:
a) če pošiljka nima spremljevalca ali če se spremljevalec ne vozi v vagonu, kjer so živali vtovorjene;
b) če se prevažajo okužene živali, živali iz zakuženih krajin in živali, sumne kužne bolezni.
Plombiranje pod b), ki se vrši iz veterinarskih ozirov, se mora opraviti vpričo pristojnega veterinarja;
c) če se pošilja voz v razkužitev.
Člen 8.
1.) Pošiljke živih živali se smejo odpravljati samo do onega kraja, na katerega se glase veterinarski spremni dokumenti; če pa v namembnem kraju ni železniške (brodarske) postaje, se smejo odpremiti živali do one postaje, ki je namembnemu kraju najbližja.
2.) Živali se smejo iztovarjati samo na postaji, na katero so poslane.
3.) Izpremeniti namembni kraj (namembno postajo), naveden v veterinarski klavzuli, ni dovoljeno.
4.) Izpremeniti tovorni list zaradi nadaljnjega odpravljanja živali v istem vozu (vnovična predaja) ni dovoljeno.
Člen 9.
1.) Za krmljenje in napajanje živali kakor tudi za krmljenje perutnine se odrejajo posebne železniške postaje. Na katerih postajah se smejo živali krmiti in napajati, je označeno v imeniku železniških postaj.
2.) Prostor, kjer naj se živali krmijo, ne sme biti poleg javnih cest, ki drže v mesta in vasi, kakor tudi ne blizu potov, ki drže na skupne pašnike.
3.) Iz okoliša železniške postaje se ne smejo transportne živali nikdar odgnati.
4.) Kupovati krmo med transportiranjem v okolnih vaseh, kjer so razširjene živalske kužne bolezni, je strogo prepovedano.
5.) Transportne živali se ne smejo napajati pri vodnjakih in koritih, kjer se napajajo krajevne živali.
6.) Če vrši napajanje in krmljenje železnica, sme uporabljati za ta posel samo osebe, ki nimajo lastnih živali in ki jim tudi ni poverjeno oskrbovanje tujih živali.
Člen 10.
1.) Na vmesnih postajah se praviloma ne sme dovoljevati iztovarjanje živali. V izjemnih in stvarno opravičenih primerih se sme dovoliti iztovoritev. vpričo pristojnega veterinarja, ki postopa pri tem po predpisih, veljavnih za iztovarjanje.
2.) Pretovoritev iz vagona v vagon se mora izvršiti kar najhitreje.
Če se vrši pretovarjanje iz tehničnih razlogov zato, ker je širina tira drugačna ali ker se je os na vagonu razgrela, ali če se pretovarjajo živali, iz železniškega voza na ladjo, ni treba v notranjem prometu veterinarjeve prisotnosti. Pretovoritev se izvrši v tem primeru pod nadzorstvom železnice', odnosno luškega oblastva, ki sta odgovorni za pravilno manipulacijo ob pretovarjanju.
3.) Ob pretovarjanju morajo biti živali poedinih pošiljk ločene (glej člen 4., točko 8.).
4.) Dotovarjati živali spotoma je prepovedano.
Člen 11.
1.) Če med prevozom žival oboli ali pogine, in sicer’ne zbog poškodbe, in če gre tudi le za sum kužne bolezni, mora železnica ves transport zadržati na prvi primerni postaji na sedežu ali v bližini sedeža državnega veterinarja in to brzojavno naznaniti prizadeti postaji, ki obvesti takoj državnega veterinarja ter ga pozove na pregled. Če se ugotovi ob pregledu tudi le sum kužne bolezni, proglasi zaradi opazovanja veterinar za kontumacirane vse živali, odnosno pošiljke, po potrebi pa tudi druge, ki so prišle eventualno v dotiko s sumnimi živalmi. Vagone s kontumacira-nimi živalmi mora postaviti železniška postaja na odrejeni tir tako, da ne morejo prihajati transporti drugih živali v dotiko s kontumaciranimi živalmi.
O sumu kužne bolezni je treba takoj obvestiti pristojno sresko oblastvo in pošiljatelja, le-tega po železniški postaji.
Če se pošljejo sumne živali zaradi opazovanja kam drugam, je treba prilepiti na vagone listek: «Živali, sumne kužne bolezni» in: «Naj se razkuži pojačeno».
Vagoni takih pošiljk se morajo plombirati. Krmljenje in napajanje spotoma je prepovedano. Pošiljke se morajo poslati v odrejene kraje čimprej in z najprikladnejšim vlakom.
0 odrejenih ukrepih je treba v vsakem primeru brzojavno obvestiti prizadeto sresko oblastvo, po postaji pa tudi pošiljatelja.
2.) Če se ugotovi pri živalih kužna bolezen, odredi veterinar po tem, kar po njegovem mnenju najbolj ustreza koristim stranke same, sporazumno z železnico, ali naj se živali takoj vrnejo na vtovar-jalno postajo, kolikor ne bi bilo nevarnosti, da se
spotoma razširi kužna bolezen, ali naj se pošljejo v najbližjo javno klavnico ali pa naj se zakoljejo na licu mesta.
3.) Če je meso zaklanih živali primerno za uporabo, ga je treba dati na razpolago pošiljatelju; drugače pa se mora uničiti.
4.) Živali, poginule v vagonu, je treba, če gre za sum kužne bolezni, poslati konjaču v seciranje, da se ugotovi bolezen. Dokler se bolezen ne ugotovi, se mora transport zadržati.
5.) Izmetavati poginule živali spotoma brez veterinarjeve dovolitve je strogo prepovedano. Vlakovodja mora na to prepoved opozoriti spremljevalce.
O mrtvem truplu, ki se je vrglo iz vagona, je treba sestaviti zapisnik ter ga predložiti pristojnemu upravnemu oblastvu.
6.) Če je treba v notranjem prometu spotoma očistiti vagon (izmetati gnoj), je postopati z gnojem točno po predpisih člena 13. tega pravilnika (razkuževanje).
7.) Če oboli ali pogine,žival med prevozom z ladjo, ne da bi se moglo to zanesljivo pripisovati zunanjemu vplivu, mora poveljnik ladje to takoj prijaviti, in sicer v pomorskem prometu prvemu luškemu uradu, v rečnem prometu pa najbližjemu šefu agenture. Luški uradi morajo zaradi nadaljnjega veterinarskega postopanja o tem takoj obvestiti namembni luški urad, šefi agentur pa ka-petanijo namembnega kraja.
Veterinarski spremni dokumenti.
Člen 12.
Veterinarski dokumenti so ti-le:
1.) živinski potni listi;
2.) veterinarska potrdila za žive živali;
3.) veterinarska potrdila za presno meso in mesne izdelke.
Ad 1.) Posestnik živali mora pribaviti živinske potne liste za živali, navedene v tretjem odstavku člena 1. tega pravilnika, vselej, kadar se odprem-Ijajo po železnici ali z ladje.
Ad 2.) Z veterinarskim potrdilom o zdravstve-nosti živali se sprejemajo v notranjem prometu tudi brez veterinarskega pregleda ob vtovoritvi in iztovoritvi v prevoz:
a) konji za tekme,
b) živali za razstavo,
c) kopitarji državnih kobilarn,
č) kopitarji vojaških oblastev,
d) kopitarji, ki se pošiljajo na orožne vaje ali v popis,
e) oni kopitarji vojaških dostojanstvenikov, ki se prevažajo na podstavi uradnega odloka,
f) žive živali potujočih cirkusov,
g) perutnina,
h) druge živali, ki 'niso Omenjene v členu 1. tega pravilnika.
Ad 3.) Goveje, ovčje, kozje in svinjsko meso, namenjeno za javni potrošek, se sme odpremiti iz enega kraja v drugega samo, če je vsak poedini kos mesa oznamenovan in če je poleg tega pošiljka opremljena s potrdilom po priloženem obrazcu, s katerim posvedočuje pristojni veterinar kot oglednik, da izvira meso od živali, ki jo je živo in po zakolu predpisno pregledal, in da je spoznal meso za uporabno za človeško hrano. V potrdilu je treba navesti dan in uro izvršenega pregleda. Potrdilo, v katerem mora biti vsak razpredelek točno izpolnjen, velja 48 ur od ure izvršenega pregleda.
Če se odpremlja meso v času, ko traja veljavnost potrdila, je treba smatrati potrdilo za podaljšano, dokler ne dospe odpremljeno meso v odrejeni kraj.
Če se pošiljajo zaklana goveda, odrejena za javni potrošek, v druge kraje, se smejo razsekati največ na štiri dele: na dva zadnja dela (dve zadnji četrti), na dva sprednja dela (dve sprednji četrti). Manjše živali se smejo razpoloviti po dolgem. Prepovedano je, odpremljati v manjših kosih meso takih živali zaradi preprodaje. Izjeme so dovoljene samo pri onih podjetjih, ki imajo lastnega veterinarja kot Oglednika klavne živine in mesa.
Predelano meso in mesni izdelki se smejo odpremljati iz tvorniških prostorov drugam zaradi preprodaje samo, če so pošiljke opremljene s potrdilom pristojnega veterinarja po priloženem obrazcu.
Vse ostale sirovine se smejo odpremljati v notranjem prometu po železnici ali z ladjo brez veterinarskih dokumentov.
Razkuževanje.
Člen 13.
Pod razkužitev spadajo:
1.) vsi železniški vagoni in vse ladje z inventarjem vred, v katerih so se prevozile:
a) žive živali (tudi perutnina) vozovnih tovorov ali samo poedine velike živali;
b) sirovine v vozovnih tovorih;
c) živinske klančine in priprave, ki se rabijo ob vtovarjanju in iztovarjanju, naprave za napajanje, krmljenje itd. (deske, lopate, vile, korita, konve itd.);
č) gnoj.
2.) Razkužitev se mora izvršiti čimprej po iz-tovoritvi, najkesneje pa v 98 urah po iztovoritvi.
3.) Če se morajo poslati vagoni v razkužitev na drugo postajo, je treba zmesti gnoj v vagonu na sredo vagona in vagon plombirati.
4.) Razkužitev se ravna po opremi vagonov z listki, navedeni v členu 7. tega pravilnika.
5.) Razkužitev je:
a) navadna in
b) pojačena.
Navadna razkužitev se izvrši, če spozna veterinar iztovorjene živali za popolnoma zdrave.
Pojačena razkužitev se izvrši, če so se prevažale v vagonih živali, o katerih govori člen 6. tega pravilnika, in če se ugotovi ob iztovoritvi pri živalih goveja kuga, vranični prisad, šuštavec, hemoragična septikemija pri govedi in divjačini, slinavka in parkljevka, garjavost, rdečica svinj, svinjska kuga, perutninska kolera, kokošja kuga ali opravičen sum kakšne teh bolezni, nadalje takrat, kadar predpišejo veterinarsko-policijska oblastva pojačeno razkužitev zaradi odvračanja. kužnih bolezni.
6.) Navadna razkužitev se vrši tako-le:
a) Čiščenje. Najprej se izmeče iz voza slama, seno, pesek, žagovina in drugo, kar je služilo živalim za ležišče, obenem z izmetki, perjem itd. Potem se ostrže in odpravi z vozovnih tal in sten vse, kar se jih je prijelo; nečistota in gnoj se zmete in odnese na določen kraj poleg tira, kjer se globoko zakoplje, če ni instalacije za sežiganje gnoja; če pa je krematorij, je treba sežgati v njem vse, kar se da sežgati (slama, seno, žagovina itd.).
Čiščenje se smatra za popolno takrat, kadar ni ne na tleh ne na stenah sledu o gnoju ali izmetkih. Prav to velja tudi za ladje.
b) Razkužitev. Po izvršenem čiščenju, opisanem v točki a), se umijejo tla, stene, strop in vrata z vrelim lugom, ki se dobi, če se raztope 3 kg sode v 100 litrih vode. Toplina luga mora znašati 60° C.
7.) Poostrena razkužitev se izvrši, ko se je kar-najstrože očistil in umil voz, kakor je to označeno v točki 6.); ko so'se umiti deli voza posušili, se zapro okna in vrata na eni strani vagona, na drugi strani pa se skozi nekoliko odprta vrata poškrope strop, stene in tla s curkom pod močnim pritiskom, z 2%no raztopino formalina; za to je treba primeroma 15 litrov raztopine. Potem se vrata dobro zapro in isto se stori tudi na drugi strani vagona skozi ona vrata, ki so bila malo prej zaprta. Čez pol ure se izvrši procedura še enkrat, tako da je treba za vso poostreno razkužitev enega vagona 60 litrov 2 %ne raztopine formalina.
Ker deluje raztopina formalina slabotno, če je njena toplina pod 13° C, je treba zlasti v zimskem času vagon po izvršeni razkužitvi nekoliko ogreti z vodno paro.
Poostreno razkužitev je moči izvesti tudi s kaporitom.
Sploh morajo vršiti poostreno razkužitev železniških voz samo strokovne osebe pod nadzorstvom strokovnjakov in v zaprtih prostorih, ki so nalašč urejeni za to.
Če se morajo razkužiti poostreno vagoni z notranjimi vložki, je treba vložke sneti ter jih prav tako očistiti in razkužiti kakor stene voza. Če so vložki stari, raztrgani in se ne dado razkužiti, kakor je treba, se morajo izknjižiti in sežgati.
8.) Pojačena razkužitev se vrši samo na posebnih razkuževalnih postajah.
Te postaje so navedene v prilogi.*
Razkuževalne postaje morajo imeti prav tako krematorij za gnoj.
9.) Če je služil voz za prevoz živali v ambala-žah ter ni zamazan s steljo, krmo, izmetki itd., ga ni treba pošiljati na razkuževalno postajo, razen če se je ugotovila kužna bolezen ali če je očividno zamazan.
10.) Po izvršeni razkužitvi se morajo stari listki sneti z voza in nadomestiti z listkom «Raz-kužen», ki je treba na njem označiti dan in uro, ko se je razkužitev izvršila, in pritisniti nanj postajni žig.
11.) Razkuževanje izvršujejo organi železniške postaje (pristanišča). Razkuževanje nadzirajo državni veterinarji, kjer pa teh ni, prometni zdravniki. Direkcija odreja na predlog svojega sanitetnega referenta nagrado za ta posel. Če prometnega zdravnika ni, vrše to nadzorstvo desinfektorji.
Razkuževanje se mora poveriti samo vestnim uslužbencem.
12.) Postaje, na katerih se vrši razkuževanje, morajo voditi posebno evidenčno knjigo o izvršenih razkužitvah.
V tej knjigi morajo biti ti-le podatki:
1.) Dan, mesec in leto, ko se je razkužitev izvršila.
2.) Številka, znak, serija vagona.
3.) Način razkužitve.
13.) Živinske klančine se smatrajo za dovolj razkužene, če so se po vsaki iztovoritvi, odnosno vto-voritvi, živali dobro polile z beležein. Predhodno jih je treba korenito očistiti gnoja; stene in ograja se morajo premazati pred vtovoritvijo ali iztovo-ritvijo kakor tudi po vtovoritvi in po iztovoritvi.
14.) Priprave se smatrajo, če gre za navadno razkužitev, za dovolj razkužene, ako se dobro omi-jejo z vrelo vodo in polijejo z beležem. Zaradi pojačene razkužitve se morajo pred vtovoritvijo in iztovoritvijo kakor tudi po vtovoritvi in iztovoritvi umiti z vrelim lugom.
15.) Gnoj na klančini in izmetki, pometeni iz voza, se polijejo s 5 %no raztopino karbolove kisline, lizola, desintola, sanitola, kaporita. Za to razkužitev se sme uporabiti nerazredčeno hlorovo apno ali belež. Ta se napravi, če vzamemo en kilogram živega apna in	štiri litre	vode. Rabi se samo,
dokler je	nov; star	belež	se	ne sme rabiti. Ko
je gnoj, ki se ne da sežgati, dobro razkužen, ga je treba zakopati vsaj meter globoko v zemljo.
16.) Prostor, kjer se vozovi omivajo in razkužu-jejo, mora biti tako poploščen (betoniran ali asfaltiran), da	je moči nečisto	vodo lahko odvajati v
kanal. Ko	so vozovi	omiti	in	razkuženi, se mora
tudi kanal razkužiti z beležem ali čim podobnim.
17.) Kar najstrože se prepoveduje, rabiti za čiščenje in omivanje voz prostor, kjer se živali iztovarjajo in vtovarjajo.
* Te priloge v «Službenih Novinah» ni. Op. ur.
18.) Dokler se omivajo in razkužujejo živinski vagoni, mora biti osebje ogrnjeno s plašči, ki jih po delu sleče; roke si umije in razkuži.
19.) Razkužila nabavlja direkcija, ko je zaslišala svojega šefa sanitetnega odseka; direkcija hrani vsa razkužila ter jih razdeljuje med poedine razkuževalne postaje.
20.) Po transportiranju živali z ladjami se pio-rajo rečne in pomorske ladje očistiti in razkužiti kakor vagoni.
Ladje morajo imeti posebne knjige, v katere se vpiše vsaka razkužitev ladje, in sicer: dan, mesec in leto, zakaj se je izvršila razkužitev, s čim se je izvršila in kdo jo je izvršil.
Pristojbine.
Člen 14.
Za veterinarski pregled živali ob vtovoritvi in iztovoritvi na železniških in brodarskih postajah morajo posestniki živali veterinarja posebe honorirati.
Za opravljanje tega posla sme veterinar zaračunavati:
A.	Na železniških postajah.
50 Din za vagon, ne glede na število živali, vto-vorjenili v isti vagon.
Od tega pripada veterinarju 30 Din za vagon, 20 Din pa pripada veterinarskemu fondu.
Vsota pristojbin, ki pripadajo veterinarju za pregledovanje živali, ne sme biti v enem mesecu večja od 2000 Din. Eventualni presežek pripada v celoti veterinarskemu fondu.
Za pregled kosovnih pošiljk živih živali, ki se prevažajo v ambalaži, se plačuje, ne glede na število živali v tej ambalaži, skupaj 15 Din. Ista pristojbina se plačuje tudi za pregled živali, ki se odpremljajo po železnici, kadar se njih posestnik seli, ne glede na število in vrsto živali. Te pristojbine pripadajo v celoti veterinarju, ki je izvršil pregled.
Če vrši veterinar pregled v kraju, ki je izven okoliša njegovega stalnega-bivališča, mu pripada tudi voznina, ako ni kraj, kamor potuje, oddaljen nad 2 kilometra.
Če vrši veterinar pregled izven kraja svojega stalnega bivališča, ki je oddaljen nad 2 km, m\i pripada povračilo stroškov po uredbi o povračilu teh stroškov za službena potovanja državnih uradnikov.
Če se pregledajo v teh primerih z enim odhodom živali več posestnikov, se morajo razdeliti vozni in potni stroški po številu vagonov na enake dele.
Člen 15.
Obmejni veterinarji zaračunavajo po 30 Din za vagon, ne glede na število živali, vtovorjenih v isti vagon.
Od tega pripada obmejnemu veterinarju 10 Din za vagon, 20 Din pa pripada veterinarskemu fondu.
Vsota pristojbin, ki pripadajo obmejnemu veterinarju, ne sme biti v enem mesecu večja od 3000 Din. Eventualni presežek pripada v celoti veterinarskemu fondu.
Za pregledovanje kosovnih pošiljk živih živali, ki se prevažajo v ambalaži, kakor tudi za kontrolo veterinarskih dokumentov ob odhodu provoznih pošiljk živali ne pripadajo obmejnemu veterinarju nikakršne pristojbine.
Živalske dele, izdelke in sirovine kot predmete, ki utegnejo biti nosilci kali živalskih kužnih bolezni, ob uvozu, izvozu in provozu mora pregledovati veterinar po veljavnih predpisih o tem po uradni dolžnosti in brez pravice do 'kakršnekoli pristojbine v svojo korist.
Kako se pobirajo in upravljajo pristojbine na železniških postajah.
Člen 16.
Po obrazcu A sestavi veterinar račun o pristojbinah, ki mu pripadajo, ga opremi z zaporedno številko zapisnika C ter ga izroči železnici, prepis računa pa obdrži zase.
Na podstavi tega računa pobere železnica od strank zaračunjeni znesek na priznanico ter odda denar veterinarju, ki potrdi njega prejem na računu s svojim podpisom, datumom in pečatom.
Če je vsota pristojbin, ki pripadajo veterinarju za pregledovanje živali, v enem mesecu večja od 2000 Din, odnosno za obmejne veterinarje večja od 0000 Din (člena 14. in 15.), se presežek teh pristojbin ne izplača veterinarju, ampak gre v korist veterinarskega fonda ter se vpiše v seznamek B.
V seznamek, sestavljen po obrazcu B, vpiše veterinar pristojbine, ki pripadajo veterinarskemu fondu, ter ga izroči železnici, prepis pa obdrži zase.
Zneske, navedene v seznamku B, pobere železnica na priznanico od strank, ki živali odpremljajo ali dopremljajo.
Prepisa seznamkov A in B predloži veterinar ob koncu vsakega meseca pristojnemu sreskemu načelniku.
Člen 17.
Za denarno manipulacijo pripada železnici 5 % pobranih pristojbin, ki pripadajo veterinarskemu fondu. Stroški za tiskanje potrebnih železniških obrazcev obremenjajo veterinarski fond.
■ Člen 18.
Pristojbine, navedene v seznamku B, pošljejo direkcije državnih železnic po odbitku vsote za denarno manipulacijo (čleu 17.) vsak mesec s spremnim dopisom Privilegirani agrarni banki v Beogradu v korist računa veterinarskega fonda pri ministrstvu za poljedelstvo tako, da prispe denar k banki najkesneje do 15. dne drugega prihodnjega meseca. Obenem in pod isto številko sporoče to vplačilo ministrstvu za poljedelstvo — veterinarskemu oddelku — s priložitvijo seznamkov B.
Člen 19.
Veterinarji, odrejeni za pregledovanje živali ob vtovarjanju in iztovarjanju na železniških postajah, pa tudi njih namestniki morajo voditi zapisnike o pregledovanju živali, sestavljene po obrazcu C.
Te zapisnike zaključijo veterinarji ob koncu vsakega meseca ter sumarno izkažejo število vagonov in pobranih pristojbin, in sicer posebe onih pristojbin, ki pripadajo veterinarju, in posebe onih, ki pripadajo veterinarskemu fondu.-
Prepise teh zapisnikov, opremljene s podpisom, datumom in pečatom, morajo predložiti veterinarji ob koncu vsakega meseca pristojnemu sreskemu načelniku.
Člen 20.
Sreski načelniki in obmejne veterinarske postaje sestavijo vsak mesec na podstavi zapisnika C prepise računov in seznamkov A in B seznamek po obrazcu Č, v katerega vpišejo vse pristojbine, ki jih je med mesecem železnica pobrala od strank za veterinarje, pa tudi za veterinarski fond, in ta seznamek, obložen s prepisi obrazcev A in B in overovljenega prepisa zapisnika C, predlože, in sicer sreski načelniki po banski upravi, obmejne veterinarske postaje pa neposredno ministrstvu za poljedelstvo — veterinarskemu oddelku — najkesneje do konca prihodnjega meseca.
B.	Na brodarskih postaja h.
Člen 21.
1.) Za goveda:
a) ne glede na starost, uporabo in težo,
za vsako...............................5	Din;
b) teleta, do 6 mesecev stara, za vsako 2 Din.
2.) Za konje:
a) konje, osle, mezge, mule, za vsakega 6 Din;
b) žrebeta do 6 mesecev stara, za vsako 3 Din.
3.) Za ovce in koze:
a) ovce in koze, za vsako................2	Din;
b) janjčke, kozliče, do 6 mesecev stare,
za vsakega . . .  ......................1	Din.
4.) Za svinje:
a) pitane (ne glede na težo)	za	vsako	4	Din;
b) mršave (ne glede na starost	in težo)
za vsako.............................3	Din;
c) mladiče, do treh mesecev stare, za vsakega..................................1	Din.
Od gorenjih pristojbin pripada: veterinarju, ki vrši pregledovanje, . .60%; veterinarskemu fondu pri ministrstvu
za poljedelstvo....................40 %.
Če vrši veterinar pregled v kraju, ki je izven okoliša njegovega stalnega bivališča, mu pripada tudi voznina, ako ni kraj, kamor potuje, oddaljen nad 2 km.
Če vrši veterinar pregled izven kraja svojega stanovališča, ki je oddaljen nad 2 km, mu pripada
povračilo stroškov po uredbi o povračilu teh stroškov za službena potovanja državnih uradnikov.
Če se pregledajo v teh primerih na en dan živali več posetnikov, se morajo razdeliti vozni in potni stroški po številu živali na enake dele.
Če je vsota pristojbin, ki pripadajo veterinarju za pregledovanje živali, v enem mesecu večja od 2000 Din ali za obmejne veterinarje večja od 15000 Din, se ne izplača presežek teh pristojbin veterinarju, ampak gre v korist veterinarskega fonda.
Člen 22.
Pristojbine za pregled, pa tudi potne in vozne stroške pobira od strank veterinar, ki vrši pregled.
Ko veterinarji pobirajo pristojbine za pregled, pa tudi potne in vozne stroške, rabijo za to odrejene bloke po obrazcu D, čigar listi morajo biti numerirani v triplikatu. Prvi in drugi list morata biti perforirana, da ju je moči odtrgati iz bloka, tretji pa ostane v bloku kot matica.
Prvi list (original) odda veterinar stranki kot potrdilo, drugi se priloži zapisniku o pregledovanju živali in pobranih pristojbinah (obrazec C), tretji pa ostane v bloku.
Veterinarji, odrejeni za pregledovanje živali ob vtovarjanju in iztovarjanju na brodarskih postajali, in njih namestniki morajo voditi zapisnike o pregledovanju živali in o pobranih pristojbinah po obrazcu C. Te zapisnike zaključijo veterinarji vsak mesec ter sumarno izkažejo število vtovorjenih, odnosno iztovorjenih živali in pobranih pristojbin, in sicer posebe onih pristojbin, ki pripadajo veterinarju, in posebe onih, ki pripadajo veterinarskemu fondu.
Prepise teh zapisnikov, opremljene s podpisom, datumom in pečatom, ki se jim morajo pridodati duplikati bloka, urejeni v kronološkem redu (obrazec D), morajo predložiti veterinarji ob koncu vsakega meseca po službeni poti pristojni banski upravi najdlje do 5. dne prihodnjega meseca z vsotami vred, ki pripadajo veterinarskemu fondu.
Strokovni šefi pregledajo in preskusijo točnost navedb, vpisanih v zapisnike o pregledovanju živali in pobranih pristojbinah; če ugotove netočnosti, odrede, česar je treba, da se odpravijo ali popravijo.
Po ugotovljeni pravilnosti overovi ban zapisnik tako-le:
7
»Da so prednje pristojbine, in sicer:
1.)* potni — vozni stroški, skupaj Din ;
2.) pristojbine za strokovno pregledovanje, skupaj Din , od katerih pripada:
a) veterinarju 60 %, t. j. Din ,
b) veterinarskemu fondu 40 %, t. j. Din ,
pravilno izračunjene in da so poedini zneski teh pristojbin, vpisani v ta zapisnik, isti kakor zneski v pri znan icah,
overavlja
ban:
(Pečat.)
Tako overovljeni zapisnik pošlje banska uprava s spremnim dopisom (obrazec E) ministrstvu za poljedelstvo — veterinarskemu oddelku — najdlje do 15. dne prihodnjega meseca.
Priznanice obdrži banska uprava za svoj arhiv.
Oni del pristojbin za strokovno pregledovanje živali, ki pripada veterinarskemu fondu, pošljejo banske uprave sumarno s spremnim dopisom (obrazec F) Privilegirani agrarni banki v Beogradu v korist veterinarskega fonda ministrstva za polje-delstvo» najdlje do 15. dne prihodnjega meseca ter to obenem sporoče ministrstvu za poljedelstvo — veterinarskemu oddelku.
Privilegirana agrarna banka izda banski upravi priznanico za prejeto vsoto.
Člen 25.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v ^Službenih Novinah»; s tem dnem prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi za odprem-ljanje živali in živalskih sirovin po železnici ali z ladjo.
V Beogradu, dne 11. junija 1929.;
Vt. br. 6670.
Minister za poljedelstvo: dr. Oton Franges s. r.
*
Strinjam se z vsemi odredbami tega pravilnika.
V Beogradu, dne 23. junija 1929.
Minister za promet: dr. Korošec s. r.
*
Strinjam se z odredbami tega pravilnika.
V Beogradu, dne 21. avgusta 1929.
Minister za finance: dr. šverljuga s. r.
*
Strinjam se s tem pravilnikom in ga odobrujem.
V Beograd u, dne 26. oktobra 1929.; za k. br. 255.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živkovič s. r. Minister brez portfelja:
Nikola Uzunovič s. r. Minister za zunanje posle: dr. Voja Marinkovič s. r. Minister pravde: dr. M. S'rškič s. r.
Vtovarjalna postaja v  , veterinar
Zaporedna številka .................. •	■
Zapisnik C o vtovarjanju živali.
Račun
o pristojbinah, ki pripadajo podpisanemu veterinarju za strokovno prigledovanje živali, in sicer:
a)	Pristojbina za strokovni pregled: za vagon živali po 		 dinarjev	 b)	Potni in vozni stroški: Fijakar od stanovanja do	 in nazaj 	 Kilometrina od 	 do 		Dinarjev	
		
in nazaj		 Železniška vozovnica 	 razreda od do 	 in nazaj Dnevnica			
Skupaj . .		
Od tega je treba pobrati od:		
		
		
Skupaj . .		
dne
19
Valuta:
dinarjev v srebru......
Prejel
veterinar.
veterinar.
Pečat (veterinarske) postaje.
Obrazec B.
Vtovarjalna postaja v , veterinar
Zaporedna številka Zapisnik C o vtovarjanju živali.
Seznamek
onih pristojbin za veterinarsko pregledovanje živali, ki pripadajo veterinarskemu fondu ministrstva za poljedelstvo.
Pristojbina za pregled	vagon živali po dinarjev .......	Dinarjev	
Od tega je treba pobrati od:		
		
		
Skupaj . .		
Pečat veterinarske postaje.
veterinar.
>ts
<9
O
O.
a
ra
B
4)
u
a
o
3
s
•5*
Ora
T3
O
»o
o
>
3
C ON
o > o
s
h
M *
o
a
g
•m
a a N
CS
a
S
o
p*
a>
>
'S
I
‘a
■S
o*
-T3
O
>
O
bo
JO
E
o
Os
B*
.5
C/3
•i > C 3 C>	=	g	^
a	s	°	>	2
.	ra	p	_a
>	C	^	C	(A
o '
p oo Jo a)
a5 E g > to o
CC C
<U crs cj *—1 > n
AOUoSbA 0||A3}§
E E a
ca o, ^ T3 O
0-’
<v
a.
•a
o
cu
!>13!SBJd
f -
M |
3ABSJU1
ouepd
I5I1Z0JJ ‘n|?fuB[
3Z0>[ Ul 33A0
B}3C13J?
3|nui ‘)gZ3lU ‘]|S0 ‘|[U05|
B|3|3)
Bp3A08
Bp3|83id UBQ
I> -5 ~ M ^ o'
C S w =
—, tn
S -
Sr e*
2 °
O T3
k c ^
E E E.
<y
•a
o
ca
oc -
K/J J**
• *E ^ JS
^ C «/>
O) o
(D p
‘N '—'
B>||[A3i5 eupajodez
f
Obrazec č.
Načelnik sreza
V. ..........
dne ...
19..
Št .......
Predmet: Poročilo o pristojbinah za pregledovanje živali v mesecu 	  t.	1.
Kraljevski banski upravi
Usojam se poslati banski upravi poročilo o pristojbinah, pobranih na železniških postajah mojega območja za veterinarsko pregledovanje živali ob odpremljanju (dopremljanju) po železnici
v mesecu ........................ 19...,
s prošnjo, naj ga nujno predloži ministrstvu za poljedelstvo veterinarskemu oddelku.
Pobrane						
na železniški postaji v	pristojbine za veterinarja po računih, obrazec A		za pregled za veterinarski fond po seznamkih, obrazec B		Skupaj	
	dinarjev					
						
•						
					•	
	•					
Skupaj . .						
						
Priloga: Overovljen prepis zapisnika C o vtovarjanju živali;
........... duplikatov računov, obrazec A;
___________ duplikatov seznamkov, obrazec B;
Sreski načelnik:
Vtovarjalna postaja  , veterinar
Zaporedna številka .........
Zapisnik C o vtovarjanju živali.
Priznanica
t
za dinarjev (	)	 -.....................,
ki sem jih prejel za veterinarsko pregledovanje živali, lastnine --------------------------  ~----------------   —...........,
ki se odpremljajo iz ..............:................v.............
—	 		Dinarjev	
a) Pristojbina za strokovni pregled: za 	 goved po 5 dinarjev . . za telet po 2 dinarja . . . za konj, mezgov, mul po 6 dinarjev 	 za žrebet po 3 dinarje . . za jagnjet, kozličev po 1 dinar		
za pitanih svinj po 4 dinarje za	mršavih svinj po 3 dinarje za	 mladičev po 1 dinar . .		
Skupaj . .		
b) Potni in vozni stroški:	Dinarjev	
		
in nazaj	 Kilometrina od 			 do 	 in nazaj Železniška .. . - . , vozovmča razreda Parniška		
in nazaj Dnevnica	'		
Skupaj . .		
Vsega skupaj . .	•	
v	, dne 	19	Prejel:	
Pečat Ivetcrinarske postrje,
Na to priznanico sem izplačal popisanemu veterinarju
dinarjev .....
veterinar.
(Podpis.)
Kraljevska banska uprava 19.........................
v
dne
Št.
Predmet: Pobrane pristojbine za pregledovanje živali v korist veterinarskega fonda.
Ministrstvu za poljedelstvo, .veterinarskemu oddelku,
v Beogradu.
Usojam se sporočiti ministrstvu, da sem poslal danes pod gorenjo številko Privilegirani agrarni banki v Beogradu
dinarjev (............)................................................................................
kot pristojbine za veterinarsko pregledovanje živali, pobrane
v mesecu -............. -..... 19	....	v	korist	veterinarskega
fonda ministrstva za poljedelstvo, in sicer:
Pobrano od veterinarja pri načelstvu sreza	Dinarjev		Pripomba
			
			
			
			
			
			
<			
			
Skupaj . .	|		
Obenem pošiljam v prilogi pod /. ---------------------- prepisov
zapisnika C o vtovarjanju živali.
Po banovi naredbi:
Št.
leta ...........
Potrdilo,
s katerim potrjujem, da sem pregledano blago, ki sestoji
iz ..................................................................
v teži .............. kg,	ogledal	ter	spoznal,	da	je	uporabno
za človeško hrano.
Pošiljatelj	  v..................................
Prejemnik ............................... v......................
V .........................,	dne	...................
oglednik mesa.
Državne železnice kraljevine Jugoslavije
Naj se razkuži!
Iztovorjeno v..............
dne .....................,.................
Naj se postavi na postajo v z \ lakom št	 dne	.
19 ob
19
Obrazec K-291. Couleur, rumen papir
(10 X 16______________)
(32 x 48, 10 kosov)
Državne železnice kraljevine Jugoslavije
Naj se razkuži pojačeno!
Iztovorjeno v...........................................
dne —...................---........ 19..... ob	uri.
Naj se postavi na postajo v...............................
z vlakom št	 dne	...... 19—
Obrazec K-292. Couleur, rumen papir, rdeča proga 15mrn (10 x 16	•	)
(32 x 48, 10 kosov)
Državne železnice kraljevine Jugoslavije
Gnoj naj se uniči!
Obrazec K-293. Couleur, rumen papir
(10 X 16______________)
(32 X 48, 10 kosov)
Državne železnice kraljevine Jugoslavije
Živali, sumne kužne bolezni
Obrazec K-294. Couleur, rumen pap r
(10 X 16	)
(32 x 48, 10 kosov)
Državne železnice kraljevine Jugoslavije
Živali iz zakuženih krajin
Obrazec K-295. Couleur,,rumen papir
(10 X 16	 )
(32 x 48, 10 kosov)
Državne železnice kraljevine Jugoslavije
Razkuženo
na postaji ,........
dne ................
19 ob ........................... uri.
Obrazec K-297. Koncept I
(10 X 16 _	)
(32 x 48, 10 kosov)
Državne železnice kraljevine Jugoslavije
Navodilo za prevoz perutnine.
Če živali poginejo in se po znakih posumi, da so poginile za kolero ali kokošjo kugo, je treba o tem takoj obvestiti najbližjo postajo, ki to priobči veterinarju.
Obolele ali poginule živali se smejo odstraniti iz voza samo vpričo pristojnega državnega veterinarja, ki odredi, česar je treba.
Nasprotoo postopanje se kaznuje po zakonu.
Št.
Obrazec K-296.
leta
Konci pt.
(10 x 16
  )'
(32 X 48, 10 kosov)
Potrdilo
za meso, ki izvira od živali, zaklane v ter se odpremlja v
■Ss 'o
OJ
>
<u > X« cL>n CC o « c _ ~ •o 5 c
CJ •— >
£ c 03 O..S2.* ea O.
N N
I
C ~
5 c.
JS 03 c c U N,E E O . . *Q
IT- O M.
tu o. .2
rri,Kj ~ — — ^ W5 S W -
2.” = S:
Ct3 >N 1
o
S 2
•— c o :5
= 2 > S i 3-‘
.tn o •—
«0 > ^1
£•§ c ° :
S, S
CJ -
c	—.
c <U <15
0 o. c
.O
1
s." C
<u 5* E
XI
E
o
c.
(£■=
Podpisani potrjujem s tem, da sem žival, od katere izvira ta pošiljka mesa, predpisno pregledal v živem stanju
in po zakolu danes ob	uri	j^n-e	ter	ugotovil, da
popoldne °
je njeno meso prikladno za človeško hrano.
V ......................'
©Oglednik mesa:
      ................
Kraljevska banska uprava.
V	 ,
dne	19....
Št.................
Privilegirani agrarni banki
v Beogradu.
Pošilja se Vam s poštno nakaznico dinarjev (............. )
kot 'pristojbine za strokovno
pregledovanje živali, vplačane meseca ........................
19	.	v	korist
veterinarskega fonda ministrstva za poljedelstvo s prošnjo za potrdilo' o prejemu denarja.
Po banovi naredbi:
Državne železnice kraljevine Jugoslavije
Serija št  ...........
. Zaporedna številka/l—10.000.
Priznanica
za Din ............. z	besedami	 ,
ki jih je plačal gospod.................................
kot veterinarske pristojbine za račun veterinarskega fonda za pregled pošiljk živali,
odpravljen po tovornem listu ^ prispel  pod oddajno
v vagon
za
(Postajni žig)
, dne	19.
Blagajnikov podpis :
Državne železnice kraljevine Jugoslavije
Zaporedna številka/l —100.
Priznanica
za Din .............. z	besedami’..........
ki jih je plačal gospod.............-.........:.............
kot veterinarske pristojbine, ki pripadajo veterinarju za
, ,	odpravljen	po	tovornem	listu
pregled pošiljk živali,	,	,
prispel pod oddajno
št. ---------------------------------------
 ,..............................iz
v vagon
za
(Postajni žig)
., dne	19
Blagajnikov podpis:
H
£
as
M
.2d, -S
>
03
cn O
to
33
<D
C
‘>
a>
<L>
\U
‘5
M
<L>
<L>
>N
<D
C
>
03
>N
a
s
* >« A 2 V
aw» N
(S £
a c
n « <D .o « 8.
.S
IS
o*
C I
M Q
— TO
*o ^
CJ —«
a«
re ko
M
C
N
C TO I
•a 2^ I cj — j
Ul
TO KO I
M 1 •
O
0-
M
, *a j*
i t*
al
l TO KO
IM .
JO
o
a.
u
M
a s'
TO XO
M
33
S
Pojasnilo glede odkupnine osebnega dela za občinske in oblastne uradnike in uslužbence in duhovniške osebe kakor tudi za pogodbene uradnike in dnevničarje vobče, ki dobivajo svoje prejemke v globalnih zneskih.*
Poslednji odstavek § 38. zakona o samoupravnih cestah predpisuje, da plačujejo vobče vsi državni, oblastni in občinski uradniki in civilni in vojaški uslužbenci kakor tudi vse duhovniške osebo in upokojenci osebno delo v denarju v znesku tridnevne plače (osnovne in položajne), odnosno pokojnine.
Po tej odredbi se ni mogla pobirati odkupnina osebnega dela tako’za občinske in oblastne uradnike in uslužbence in duhovniške osebe kakor tudi ne za pogodbene uradnike in dnevničarjo vobče, ki dobivajo svoje prejemke v globalnih zneskih, ker ta odkupnina no bi bila v istem razmerju z odkupnino, pobrano od razvrščenih uradnikov in uslužbencev. Zato se jo dalo pod M. G. br. 56.048 z dne 9. avgusta 1929.** pojasnilo, po katerem morajo plačevati spredaj našteti uradniki in uslužbenci kot odkupnino osebnega dela predpisane dnevne m e z d e, u‘g o t o v 1 j e n e na podstavi davka po razkaznici iz §4 0. zakona o samoupravnih cestah, kar se približno ujema s sorazmerno obremenitvijo ostalih državnih uradnikov po § 38.
Ko so državne in samoupravne ustanove odmerjale odkupnine osebnega dela za spredaj omenjene uradnike in uslužbence, mnoge niso pravilno tolmačile danega pojasnila ministrstva za gradbe br. 56.043 z dne 9. avgusta 1929., ampak so pomnožilo znesek delovne obveznosti, določen po členu 40., v zvezi s členom 41. še s šestimi delovnimi enotami, da bi dobile skupno odkupnino osebnega dela.
Ker je tako odmerjanje odkupnine osebnega dela nepravilno in popolnoma v nasprotju z danim pojasnilom ministrstva za gradbe .br. 56.043 z dne 9. avgusta 1929., pojasnjujem:
Za občinske in oblastne uradnike in uslužbence in duhovniške osebe kakor tudi za pogodbene uradnike in dnevničarje vobče, ki dobivajo svoje prejemke v globalnih zneskih, se mora odmerjati odkupnina osebnega dela na •podstavi davka po razkaznici člena 4 0. z a k o n a o samoupravnih cesta h, n o da bi se uporabljal člen 41. istega z a k o n a.
V Beogradu, dne 16. decembra 1929.; št 86 271
Namestnik ministra za gradbe, minister brez por tf el ja:
Nik. T. Uzunovič s. r.
* «Službone Novino kraljevine Jugoslavije* z dne 31. decembra 1929.. št. 307/CXXXI.
** Uradni list z dne 18. septembra 1929., št. 384/93.
Razne objave iz «Službeuih Novin».
Številka 9 z dne 14. januarja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. decembra 1929.: Postavljeni so po službeni potrebi v dosedanji skupini dosedanje kategorije:
za finančna svetnika v 4. skupini 1. kategorije: zetske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Kosovski Mitroviči Perne Hinko, finančni svetnik in vršilec dolžnosti šefa davčne uprave v Ptuju; vardarske finančne direkcije pri finančnem iuspeks toratu v Štipu Laschan Maks, finančni svetnik dravske finančne direkcije;
za višja finančna tajnika v 5. skupini I. kategorije: drinske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Valjevu Sattler Josip, višji finančni tajnik in vršilec dolžnosti šefa’ davčne uprave v Ljubljani (za okolico); moravske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Vranji Močnik Ernest, višji finančni tajnik in vršilec dolžnosti šefa davčne uprave v Celju;
za finančne tajnike v 6. skupini I. kategorije: zetske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Plevlju Jurko Viktor, finančni tajnik dravske finančno direkcije; dunavske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Somboru G u n d e Anton, finančni tajnik pri davčni upravi v Šmarju pri Jelšah; dunavske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Kragujevcu Predikaka Ivan, finančni tajnik pri davčni upravi v Mariboru; moravske finančno direkcije pri finančnem inšpektoratu v Zaječaru dr. Podobnik Aleksander, finančni tajnik dravsko finančno direkcije; drinske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Tuzli Leskovec Anton, finančni tajnik pri davčni upravi v Radovljici; primorske finančne direkcije pri fi-, nančnein inšpektoratu v Mostaru M u h a Ludovik, finančni tajnik in vršilec dolžnosti šefa davčne uprave v Novem mestu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. decembra 1929.: Postavljen je po službeni potrebi za šefa katastrsko upravo v Mariboru Vrtel Vladimir, višji katastrski geometer v 1. skupini II. kategorije vrbaske finančno direkcijo v Banjiluki. — Premeščeni so po službeni potrebi: k dravski finančni direkciji v Ljubljani Pa vi oči č Stjopan, katastrski agronom v 2. skupini II. kategorije pri finančni direkciji v Nišu; h katastrski upravi v Ljubljani B o j e c Anton, višji katastrski geometer v 1. skupini II. kategorijo pri finančni direkciji v Osijeku; k oddelku za kataster in posestva v Beogradu Š e t i n a Fran, šef katastrsko uprave v Mariboru v 1. skupini
II.	kategorije.
Številka 10 z dne 15. januarja 1930.:
Ukaz Njcgovege Veličanstva kralja z dne 10. oktobra 1929.: Odlikovana sta z redom sv. Save
III.	vrste T a s i č Dorde in B i li i m o v i č' Aleksander, profesorja na univerzi kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani. •
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. decembra 1929.: Postavljen je po službeni potrebi za finančnega tajnika v 0. skupini I. kategorije vardarske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Štipu Zupančič Fran, finančni tajnik v isti skupini iste kategorije pri dravski finančni direkciji.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. de cembra 1929.: Premeščena sta h glavni carinarnici v Ljubljani:	za višjega carinskega kontrolorja
Kladnik Jernej, uradnik pri carinarnici 1. vrste v Mariboru (po službeni potrebi); za carinskega kontrolorja Pirc Anton, uradnik carinarnice L vrsto na Sušaku (na prošnjo).
Številka 11 z dne 1(>. januarja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. decembra 1929.: Premeščen je po službeni potrebi za direktorja v 4. skupini 1. kategorije pri direkciji šum v Ljubljani B o ž i č Cvetko, višji šumarski svei-nik v 5. skupini 1. kategorije pri šumarski upravi na Bledu.
Uikaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. oktobra 1921).: Postavljeni so: Žigom Alojzij, starejšima okrajnega sodišča v Litiji, za sodnika okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani; Trojo Josip, sodnik okrajnega sodišča v Litiji, za sodnika okrožnega sodišča v Colju; M c r š o 1 Ferdinand Simon, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu, za sodnika okrajnega sodišča v Krškem. — Premeščen je dr. Štempihar Jurij, sodnik okrajnega sodišča v Preku, k okrajnemu sodišču v Litiji.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 20. decembra 1929.: Postavljeni so po službeni potrebi v dosedanji skupini dosedanje kategorjie za finančne svetnike v 4. skupini I. kategorije: vrbaške finančne direkcije Gabrijelčič Fran, finančni svetnik in vršilec dolžnosti šefa davčne uprave v Krškem, in Kisič Mate, finančni svetnik dravske finančne direkcije; drinske finančne direkcije Mosetizh -Josip, finančni svetnik n vršilec dolžnost šefa davčne uprave v Ljubljani (za mesto).
Objavo generalnega inšpektorata ministrstva za finance: Z valutami smejo poslovati: 1.) Živ a novic Ivan v Sremski Mitroviči; 2.) M ošič Geršon v Beogradu; 3.) P r o k i č Josif v Kragujevcu; 4.) Rak Živko v Imotskem; 5.) skupno Šutič Niko in R o 1 j i č Pero v Dubrovniku.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani