158 SLOVAN. Štev. 20. 9.) V splošnem gospodarstvu, osobito polje­ delstvu , kolikor je gospodinji neizogibno potreba vedeti. To velja tudi o sadjereji in vinstvu. 10.) V poklici ženske in vzgoji otrok. Taka dekliška gospodarska šola bi morala povsema tudi imeti svoje primerno posestvo, oskrbljevano od spretnega oskrbnika. Oskrbnik bi bil tudi učitelj najvažnejših strogo kmetiških predmetov; sicer bi morale biti nastavljene spretne učiteljice, to je take, katere bi se morale v ta namen še le izobraziti na jednakih zavodih na Nemškem ali Švicarskem. Prepričani smo popolnoma, da se bode tukaj razviti ideji marsikdo posmejal, to pa čisto nič r dé, zarad tega ostane dekliški gospodarski zavod vende*, le „pium desiderium" vseh onih, kateri proučavajo naše narodne in narodnogospodarske razmere s pravim čutom, pravo oceno. Sicer je tudi ni stvari na svetu, katera, dasi jako pametno izumljena, ne bi našla svojih zasmehovalcev. Kritika je občna last človeštva; samo v tem je razloček, kako se kritikuje. Dolenjci. Spisal J. Trdina. II. Občevanje in narodnost. Na svetu se nahaja malo narodov in plemen brez pri­ mesi sorodne in tuje krvi. Tudi Dolenjci je imajo v sebi in med seboj več, nego mi­ slijo učenjaki. Mešali so se dosti z drugimi slovenskimi in slovanskimi, nekoliko pa celo s popolnoma inorodnimi priseljenci. Najprej mi je imenovati Gorenjce. Predno so se naredile železnice, ho­ dili so gorenjski krčmarji in trgovci mnogo bolj pogos- toma na Dolenjsko, nego danes. Zlasti jeseni je šel po veliki cesti voz za vo­ zom. Tega živega in korist­ nega občevanja se starejši Dolenjci dobro spominjajo in ga zdaj prav bridko pogre­ šajo. Na potu se je seznanil mnogoteri krepki gorenjski fant z brdko Dolenjko, ki sta to znanje potrdila dostikrat s poštenim krščanskim zakonom. Tudi med rokodelci in obrt­ niki se je dobilo že od nekdaj obilo Gorenjcev. Zabavljivo govore Dolenjci, da so jim prišli konjederci in rezarji vsi z Gorenjskega. Najvažnejši in boljši del vseh doselcev pa so gotovo duhovniki. Vladike so pošiljali župnike in kapelane res da iz vse svoje vladikovine, ali to je sploh znano, da je bilo med njimi vedno največ Gorenjcev. Duhovniki so bili dolgo, dolgo, več stoletij jedini pravi prijatelji našemu narodu in do najnovejšega časa skoraj jedini zastopniki slovenske inteligencije, naš jedini izobraženi stan. Oni so ustanovili Dolenjcem prve šole na kmetih in budili in širili v njih in zunaj njih veselje za nauk in napredek. Vse, kar je Dolenjec vedel in znal o verskih in znan­ stvenih rečeh, prejel je od njih ; ima jih torej po pravici za svoje prosvetitelje in dobrotnike. To pa se nikakor ne more trditi o gorenjskih uradnikih, še manje pa o nekdanjih novomeških samostancih, kateri so imeli v svoji oblasti razven glavne šole tudi gimnazij. Ti možje so hlapčevali do leta 1848. tako zvesto nemškemu molohu, da se niso mogli niti rojeni Nemci kosati ž njimi. Tru­ dili so se in pehali na vse pretrge, rabeč tudi najgrja in najpodlejša sredstva, da bi ponemčili dolenjsko mladino in jo izneverili svojemu narodu. Občenje z Gorenjci je bilo zmerom tako često, ob­ sežno in jako, da mu se pozna marsikateri sled celo v dolenjskem govorjenji. Dostikrat se sliši na pr. : „Dóbr' jutr', dobr' vin'" itd. Poleg prirode dolenjskega narečja moralo bi se reči : „dobru jutru, dobru vinu". Mislim, da se je izpremenila po istem potu tudi črka l na konci / Štev. 20. SLOVAN. 159 besed in slovk v v ali prav za prav v u (biw, namesto starejše oblike bi/, katero so ohranili vshodni Slovenci). Prav krepek in koristen kvas so neobrtni dolenjski krajini okretni, na trgovino in vsak posel in dobiček pre­ kanjeni Ribničani in Lašičani. Mnogo skupaj jih ne živi nikjer ali posamičnih se nahaja precej po mestih in na kmetih. Brež njih ali njih naslednikov ni morda nobena večja občina. S spretnostjo in varčnostjo so si nekateri jako opomogli in obogateli. Tisti, kateri so naseljeni po vaseh, spadajo navadno med najpridnejše in marsikje tudi med najtrdnejše kmete v vsej župi in srenji. Sem ter tja so oživili kako obrtnost ali trgovino, katera je bila do­ mačinom prej neznana. Tako na pr. so mi pravili v Sent- jarneji, da so lončarstvo v tamošnjem okraji ustanovili Ribničani. Dolenjci tudi dobro pomnijo, da so jim prinesli α 161.) pred sto leti naj prvi krumpir ribniški lončarji. Go­ spodinji, ki je kaj od njih kupila, dali so ga jeden ali več kosov za seme s poukom vred, kako ji ga treba saditi in gojiti. Prejšnja leta je romalo mnogo dolenjskih žen in deklet, vmes pa tudi nekoliko možakov v Ribnico in dalje na Goro, gledat in poslušat zamakneno Lenčiko. Vsem tem potnikom se je priljubil čedni trg s krasno delanim obližjem in dostikrat sem čul iž njihovih ust resnično besedo, da bi bila dolenjska stran imovitejša in srečnejša, nego je, ko bi se delalo in živelo v njej tako pametno, kakor v ribniški dolini. Dolenjci občujejo in trgujejo prav marljivo tudi z Belo Krajino, dasi jih veže ž njo cesta, ki je polna strahovito strmih in nevarnih klancev in gotovo jedna najbolj nerodno in neumno izdelanih cest v vsem avstrij­ skem cesarstvu. Brez dolenjskih trgovcev bi izgubili me­ tliški in črnomeljski sejmi več, nego polovico svoje zna­ menitosti in brez pobožnih belokranjskih romarjev bi opešali znatno sloveči dolenjski božji poti: v Zaplaz in na Žalostno Goro. Skoraj tako, kakor Hrvat, ljubi naš Dolenjec v jedeh česen, še mnogo, mnogo bolj pa luk (čebulo), kateri mu nosijo Belokranjci iz podzemeljske župe in obližja. Še težje, nego Dolenjci brez luka, prebili pa bi Belokranjci brez svojega varuha sv. Feliksa, čegar svetinje jim dele svoje neskončne milosti in blagoslove v novomeški kapiteljski cerkvi. Štajarski Slovenci na Do­ lenjskem niso redki, sosebno veliko jih je med romarji. Ne bodem trdil, da so iznašli oni igranje pojetičnega kola, ki se vrši o ponočnem času blizo nekaterih romar­ skih cerkev in se zove .vr­ tec". Res pa je, da so vodili to igro in pridigali med njo fantom ψ dekletom že kakih 50 let samo Štajarci, kakor da Dolenjci do te časti ne bi imeli pravice. Trdne in blagodejne vezi sklepajo že od najstarejših časov dolenjske Slovence s Hrvati. Skupno so prelivali na sto boriščih svojo kri v ljutem boji s krvoločnimi Turki. Skupno so se dvig­ nili za sveto „staro pravdo" proti peklenski svojati brez­ dušnih graščakov. Tudi zgo­ dovinskih nesreč se je po­ lastila jednako mečta obeh na­ rodov. Hrvaški vodnik kmečke vojske Matija. Gubec je naš slovenski kralj Ma­ tij až, ki dremlje in čaka v hrvaških in slovenskih hri­ bih (razven drugih tudi v Gorjancih) časa in prilike, da se bode prebudil na ma­ ščevanje in osvobodil z istim mečem hrvaške in slovenske brate. Ko so se polegle vojne nevihte, nadomestilo jih je mirno trgovanje in prijazno občevanje obema narodoma na jednako korist. Hrvatje so jeli prodajati našim sprednikom svoje pridelke, zlasti žito in vino, v zameno pa kupovati od Dolenjcev kuretino, sadje in presnino in dobivati ponajveč iž njihovega okraja spretnih in pridnih delavcev in obrt­ nikov. Glavni središči te trgovine sta bila v novejšo dobo razven Zagreba Karlovec in Sisek. V Sisek je šlo tudi blago iz Bosne in drugih turških pokrajin in se pošiljalo od tod na Novo Mesto v Ljubljano in dalje. Brez števila zatiranih slovenskih tlačanov in vojaških begunov si je iskalo zavetja in nove domovine in našlo oboje v hrvaških gozdih, mestih in gradovih. (Dalje prihodnjič.)