PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 162 (13.393)
Trst, četrtek, 13. julija 1989
Po včerajšnjem srečanju s predstavniki vladnih strank
Andreottiju kot po načrtu le PRI in PSDI se kujata
La Malfa hoče preveriti ali ima Cvaxi protirepublikanske predsodke Cariglia pa ne pristaja, da bi bili v vladi tudi socialdemokratski odpadniki
DUŠAN KALC
RIM Vse gre zaenkrat po načrtih. Nebo nad prvim krogom Andreottijevih posvetovanj za premostitev politične krize in sestavo nove vlade je bilo tudi včeraj sorazmerno vedro in jasno. Nobene vremenske motnje ni prineslo niti najbolj pričakovano srečanje dneva, to je srečanje med zadolženim predsednikom in socialističnim tajnikom Craxi-jem. Tudi Craxi je namreč dal Andreottiju prosto pot. Iz nekaterih njegovih obrobnih izjav bi se dalo sicer sklepati, da bi bila v prihodnjih dneh možna tudi kakšna nevihtica. Vendar je to izzvenelo zgolj kot svarilo tistim, ki bi se ne podredili njegovi volji. Andreotti se po včerajšnjih snidenjih z glavnimi predstavniki petstrankarske večine, pa tudi s predstavniki glavnih opozicijskih strank, lahko brez posebnih skrbi odpravi v Pariz na tridnevno srečanje voditeljev sedmih najbogatejših držav na svetu. Po’ povratku pa bo lahko pospešil svoja prizadevanja za rešitev krize in se še pred koncem meseca predstavil v senatu.
Edina dva oblačka, ki pa nista mogla skaliti vedrine (a bi se znala nekoliko napihniti v prihodnjih dneh), sta se prikradla iz socialdemokratskih in republikanskih logov. Cariglia in La Malfa se očitno nista mogla izogniti skušnjavi, da bi vendarle nekoliko dregnila med rebra Craxija, ki se z njima že dalj časa obnaša precej oholo. Prvi je na srečanju z Andreottijem dejal, da odpadniki UDS (socialdemokrati, ki so pred evropskimi volitvami pristopili k socialistom) ne smejo biti zastopani v bodoči vladi. Na ta način bi vladna večina ne bila več petstrankarska, temveč še-ststrankarska, meni Cariglia in vrača s tem milo za drago
Craxiju, ki je še pred kakšnim dnem izjavljal, da z oblikovanjem UDS, socialdemokratska stranka ni več ena sama stranka.
La Malfa pa je bil še ostrejši. Andreottija je formalno zaprosil naj preveri, če ima Craxi še kakšen protirepubli-kanski predsodek. Vsem je znano, da je socialistični tajnik ostro kritiziral laično fronto in njene povezave z radikalci. Ves ta čas je Craxi tudi manifestativno odklanjal vsakršen stik z La Malfo, medtem ko ga je njegovo glasilo Avanti večkrat napadlo. Republikanski tajnik zato pravi, da bo njegova stranka začela razpravljati o političnih problemih in o programih šele tedaj, ko bo Andreotti razčistil ta aspekt. La Malfa skratka ni pripravljen nastavljati Craxiju tudi drugega lica.
Kaj pa o tem meni socialistični voditelj? Po sinočnjem srečanju z Andreottijem je na specifično vprašanje nekega novinarja spet rezko odgovoril La Malfi. »Mi smo izrazili potrebo po političnem razčiščevanju in po odpravi zmede. Ce bodo pri tem delovali vzgibi, ki želijo odpraviti to politično zmedo, bo v redu,« je kratko in jedrnato poudaril Craxi, »če pa teh vzgibov ne bo, bo treba vse začeti znova.«
Zadolženi predsednik Andreotti, ki je star politični lisjak in zna sijajno jadrati med najbolj nevarnimi čermi, je v zvezi z laičnoradikalno afero že razčistil nekatere aspekte. Predvsem je povedal radikalnemu voditelju Pannelli, da zanj ni prostora v bodoči vladi. Pannella je v zameno seveda napovedal, da bo proti novi vladi vodil ostro opozicijo. Laični vozel pa kljub vsemu s tem še ni popolnoma razvozlan, čeprav je medtem prišlo tudi do odstopa predsednika
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Madžarska toplo sprejela predsednika Busha
»Ključ uspeha reform je v rokah ljudstva«
BUDIMPEŠTA George Bush se je včeraj srečal z najvišjim madžarskim partijskim in državnim vodstvom. V slikovitem parlamentu ob Donavi se je najprej srečal s predsednikom partije Nyersem, nato so ga sprejeli tajnik partije Karoly Grosz, ministrski predsednik Miklos Nemeth in predsednik parlamentarne skupščine Matyas Szu-ros. Z državnim ministrom Imrejem Poszgayem pa se je Bush pogovarjal na štiri oči. Poszgay, ki je duhovni vodja demokratične opozicije, je Bushu pojasnil, da bodo tudi Madžari prav kmalu imeli svobodne volitve, vendar je poudaril, da se je treba na to veliko pridobitev temeljito pripraviti. Tako kot pred dnevi Walesa, pa je tudi Poszgay pojasnil, da Madžarska ne pojumuje ameriške finančne pomoči kot nekakšno preživnino, pač pa kot spodbudo za pospešitev gospodarskih in industrijskih reform.
Za prisrčno dobrodošlico se je Bush zahvalil rekoč, da se bo z veseljem po-bliže seznanil s spremembami, »ki so vredne največje pozornosti«. »Živimo v času, ko reforme pretresajo politične sisteme od Pekinga do Budimpešte,« je poudaril ameriški predsednik in se v tem kontekstu spomnil na žrtve Trga nebeškega miru (Tienanmen) in na slovesnosti s Trga herojev, ko je madžarska vlada uradno rehabilitirala Imreja Nagya. Bush je tudi izrazil prepričanje, da bo Madžarska premostila še obstoječe težave, ključ uspeha pa je
po njegovem mnenju v rokah naroda samega.
V veliki dvorani univerze Karla Marxa je ameriški gost govoril številnim študentom in orisal načrt, po katerem bo VVashington dodelil Madžarski finančna sredstva in omogočil razne oblike sodelovanja. Poudaril je predvsem, da je Madžarska prva država v seznamu vzhodnih držav, ki ji bodo ZDA ponudile široke oblike komercialnega sodelovanja. S 25 milijoni dolarjev posojila bo tudi Madžarska lahko začela z zasebno podjetniško pobudo, 5 milijonov dolarjev pa je namenjenih ustanovitvi posebnega mednarodnega raziskovalnega centra za zaščito okolja. Poleg tega pa bodo ZDA nudile madžarskim študentom štipendije in možnost kvalificirane izobrazbe.
Politični del Bushevega posega je bil osredotočen predvsem na reforme, do katerih je prišlo na Madžarskem, na odstranitev železne zavese in na umik sovjetskih vojaških čet iz države, ki je hkrati znak, da postopoma prihaja do zmanjševanja konvencionalnih sil. Ministrski predsednik Nemeth je Bushu izročil neobičajno darilo: kos bodeče žice, iz katere je bila zgrajena zloglasna železna zavesa, ki so jo začeli pred kratkim odstranjevati. Danes bo ameriški predsednik odpotoval v Francijo, kjer se bo udeležil vrha sedmih industrijsko najbolj razvitih držav.
Na konferenci država-dežele za sanacijo Jadranskega morja
Včeraj nakazali prva finančna sredstva za boj proti prekomernemu bohotenju alg
RIM Za prve ukrepe v boju proti algam so deželam razdelili 55,5 milijarde lir, ki jih predvideva odlok Ruf-folo. Temu odloku naj bi že v sredo sledil drugi, ki bi moral obenem določiti, kako odpraviti to prekomerno bohotenje alg. To so sklepi včerajšnje konference država-dežele, na kateri so se udeleženci obenem obvezali, da bodo čimprej sprejeli primerne ukrepe za pomoč turističnim delavcem na Jadranu.
Glavni del zneska (17 milijard lir) iz odloka Ruffolo so namenili odstranjevanju in uničenju sluzi, ki nastaja ob cvetenju morja. Furlanija-Julijska krajina bo prejela 1 milijardo in 140 milijonov lir, Veneto skoraj 3 milijarde lir, Emilija-Romagna 3 milijarde in 300 milijonov lir, največ pa so prejele Marke, in sicer skoraj 5 milijard lir, medtem ko je Apulija prejela 1 milijardo in 780 milijonov lir, Abruci pa 1 milijardo 600 milijonov lir. Ustanovili so tudi poseben sklad 830 milijonov lir za morebitne posege na Jugu. Preostali znesek bodo porabili za posodobitev čistilnih naprav.
Po trditvah ministra za turizem Franca Carrara je treba sedaj rešiti, kar se še da rešiti. Položaj je namreč dramatičen. Odpovedi zahodnonem-ških in avstrijskih turistov dobesedno dežujejo, saj je tuje časopisje z apokaliptičnimi članki pognalo strah v kosti vsem, ki so nameravali letovati na sinjem Jadranu. Predstavniki dežel niso bili navdušeni nad včerajšnjo konferenco, saj so imeli občutek, da ministri ne vedo, kako bi stregli vsej zadevi. Danes bi se morali sestati z ministrom za zdravstvo Donat Cattinom, ki se včerajšnje konference ni udeležil. Prav tako bi morali šele danes objaviti prve toksikološke izvide analiz sluzaste snovi, ki jo alge izločajo ob razmnoževanju.
V takem položaju ni nič čudnega, če posamezniki skušajo na lastno pest omiliti posledice. Dosedanji poskusi, da bi s posebnimi napravami za čiščenje razlitih ogljikovodikov odstranili sluzasto peno, so se namreč pri Rimi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prvi ukrepi na Obali
BORIS ŠULIGOJ
KOPER Na Obali so se začeli z vsemi silami pripravljati na naravno nesrečo, ki bi se lahko sprevrgla v katastrofo. Danes bo zasedal Obalni štab za civilno zaščito z vsemi drugimi odgovornimi inštitucijami, včeraj pa so na obalnem izvršnem svetu sprejeli prve ukrepe v zvezi s cvetenjem alg.
Obalni sanitarni inšpektor pripravlja odločbe za vse upravljalce kopališč, ki so dolžni čistiti kopališče m luške vode vsaj dvakrat na dan. Če tega ne bodo storili bodo kopališča čistili delavci Hidra Koper, plačati pa bodo morali vseeno upravljala kopališč. Danes se bodo na obalnem štabu za civilno zaščito morali natančneje dogovoriti, kako bodo verjetno vsaj s štirimi plovili in vsaj štiri do pet ur dnevno pobirali nadležno sluzasto
cvetenje iz priobalnega morja, torej vzdolž vseh 46 kilometrov slovenske obale. Občinski štabi za civilno zaščito imajo za take primere predvidena plovila, sodelovali naj bi ribiči, čolnarji in drugi pripadniki civilne zaščite, opremil pa naj bi jih s potrebnim orodjem koprski Hidro, ki bo tudi organiziral, vodil in nadzoroval potek čiščenja. Čiščenje naj bi potekalo tako, da bi s posebnimi mrežastimi lopatami pobirali sluz iz morja, jo zbirali na čolnih in potem odvažali na odlagališča odpadkov. Predvideli so že, da bi za eno uro takega čiščenja potrebovali en milijon dinarjev. Najhuje pa je, da zdaj nihče natančno še ne ve, kdo naj bi to čiščenje plačal. Po vsej verjetnosti bodo prispevali tako komunalna skupnost, upravljale! plaž in NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Maja letna rast cen na debelo ponovno višja
RIM Letna rast cen na debelo je po aprilskem padcu maja ponovno pridobila nazaj desetinko odstotka in se tako spet povzpela na 7 odstotkov, kolikor je znašala že marca letos. Te podatke je včeraj posredoval statistični zavod Is-tat. Če pogledamo le mesečno rast cen, so te maja v primerjavi z aprilom narasle za 0,6 odstotka.
Analiza letne rasti cen na posameznih področjih nam pokaže, da so se v primerjavi z lanskim majem najbolj dvignile cene polizdelkom (7,7%), medtem ko so se investicijski izdelki podražili za 6,6, končni izdelki pa za 6,2%. Iz primerjave med letošnjim majem in aprilom pa lahko ugotovimo, da je bil največji skok zabeležen pri cenah pohištva in opreme, ki so bile maja za 4,4% višje kot aprila, tem pa so sledile cene surove nafte (+ 3,1%), kmetijstva ( + 1,6%) in vozil (+ 1,4%). Največji padec cen pa so maja zabeležili pri električnih kablih, ki so se pocenili za 4,4 %, železo je bilo cenejše za 4,2, petrokemijski proizvodi pa za 1,1 odstoka.
Na Zahodnem Krasu spet zahtevajo dvojezične table
NA 4. STRANI
□ □ □
Ugrabitelji po več mesecih izpustili Marzia Perrinija
NA 12. STRANI
Preiskovalni sodnik Falcone
je prepričan v
PALERMO - Varnostni razlogi so bili vzrok, da sodnik Falcone včeraj ni odpotoval v Caltanissetto, kjer naj bi podal izjavo v zvezi s spodletelim atentatom 21. junija letos. Zato je državni pravdnik Celesti, ki vodi preiskavo, Falconeja zaslišal v njegovem uradu-bunkerju v Palermu.
Zaslišanje je pokazalo, da je sodnik Falcone prepričan, da v protimafijski ekipi obstaja ovaduh, ki naj bi mafijo seznanjal z vsemi koraki preiskovalnega sodnika. Po trditvah Falconeja so bile le redke osebe seznanjene s tem, da se je 21. junija skupaj s svojima švicarskima kolegoma Claudiom Lehmanom in Carlo del Ponte nameraval podati na krajši izlet z jadrnico, na katero naj bi se vkrcali pod Falconejevo vilo. To naj bi se zgodilo ravno na tistem mestu, kamor so neznani potapljači podstavili 53 palic plastika, ki naj bi ubil preiskovalnega sodni-
obstoj vohuna
ka. Falcone je še povedal, da ni bil njegov običaj, da bi se okopal v morju pred odhodom na delo, zato najbrž odpade domneva, da so atentatorji podstavili eksploziv na podlagi sodnikovih navad. Zato je po mnenju Falconeja edina možna razlaga v tem, da obstaja vohun, ki je mafijo seznanil z načrtovanim skupnim izletom s švicarskima preiskovalcema, ki sta prišla na pogovore k Falconeju, da bi primerjali nekatere podatke iz preiskave, ki jo vodijo o pranju umazanega denarja.
Preiskovalni sodnik Falcone pa je z državnim pravdnikom iz Caltanissette Ce-lestijem govoril tudi o preiskavah, ki jih vodi in ki zadevajo politične atentate, pranje umazanega denarja, kakor tudi preiskavo o novi mafijski vojni, ki je doslej zahtevala že 21 življenj. Vse te preiskave pa so med možnimi vzroki za poskus uboja sodnika Falconeja, kot enega najvidnejših nasprotnikov Cose nostre.
Zaradi nacionalističnih velikosrbskih izpadov v Kninu
Predsedstvo Hrvaške zahtevalo obvezen pregon kršiteljev reda
ZAGREB — Predsedstvo SR Hrvaške je včeraj v skladu z ustavnimi odgovornostmi glede zaščite javnega reda in ustavne ureditve podrobno preučilo informacije o proslavi 600. obletnice kosovske bitke v Kninu. Ugotovili so, da so družbene in cerkvene proslave imele ustrezno vsebino, da so prišli na tem delu proslave do izraza nacionalni ponos, socialistični patriotizem, dostojanstvo in odločenost čuvati in utrditi stoletno bratstvo in enotnost narodov in narodnosti v SR Hrvaški.
Toda nacionalistične skupine so s pozicij velikosrbskega nacionalizma organizirano prišle iz drugih socialističnih republik z namenom, da kršijo stališča predsedstva SFRJ. Ti nacionalisti in militantne skupine so izkoristili manifestacijo za napad na ustavno ureditev, napad
na dosežke revolucije, na Tita, na enakopravnost narodov in narodnosti in na verska čustva v SR Hrvaški. Pri tem so uporabljali nesprejemljive simbole.
Predsedstvo obvezuje vse organe pregona k učinkoviti in takojšnji akciji in zahteva od njih in sodnih oblasti v republiki in povsod v državi, da postopajo proti osebam, ki so kršile zakon in ogrožale javni mir. V uradnem sporočilu je izrecno rečeno, da bodo zaradi tega »posredovali ustrezne informacije predsedstvu SFRJ, zveznemu izvršnemu svetu in ustreznim organom drugih republik in pokrajin«. Dostavili bodo tudi ustrezno dokumentacijo z zahtevo, »da se sprejmejo ustrezni ukrepi za stabilizacijo po-litično-varnostnega položaja v državi«.
(B. S.)
Po nedavni odložitvi poleta zaradi napake pri dovodu goriva
Raketa Ariane včeraj ponesla 01ympus v zemeljsko orbito
Že novembra bo telekomunikacijski satelit omogočil prve poskusne prenose
za RAI	(Telefoto AP)
KOUROU (FRANCOSKA GVAJANA) — Včeraj ob 2.14 zjutraj je evropska raketa Ariane ponesla v zemeljsko orbito telekomunikacijski satelit 01ympus, ki pa bi moral biti v vesolju že od 30. junija dalje. Takrat so izstrelitev zaradi napake pri dovodu utekočinjenega vodika v zadnjem trenutku odložili, včeraj pa je vse potekalo brez težav. Že po 16 minutah leta se je 01ympus na višini približno 200 km ločil od tretje stopnje rakete, danes popoldne pa se bo s pomočjo lastnega motorja povzpel do svoje »delovne višine« na 36 tisoč km, kjer naj bi deloval približno 5 let.
01ympus je največji telekomunikacijski satelit, ki so ga doslej izdelali v Evropi. Tehta skoraj 2,6 tone, njegova sončna kolektorja pa merita po 26 m. Vse telekomunikacijske naprave je izdelala italijanska družba Selenia Spa-zio. Z 01ympusovim posredovanjem bo RAI začela poskusno oddajati neposredne prenose, omogočal pa bo tudi mnoge druge stvari. Za prebroditev poskusne faze pa bo že čez nekaj let potreben še en satelit.
Vllasiju bodo sodili na jesen
PRIŠTINA — Po agencijskih vesteh bodo konec julija končali preiskavo proti Azemu Vllasiju, ki je v zaporu zaradi »utemeljenega suma, da je bil organizator novembrskih demonstracij in februarskih stavk na Kosovu«. Avgusta bodo napisali obtožnico in konec septembra ali v začetku oktobra pričakujejo pričetek sodnega procesa. Vllasija so zaprli marca in ga dolže, da je kršil člena 114 in 139 jugoslovanskega kazenskega zakonika, ki se nanašata na protirevolucionarno dejanje in predvidevata kazen od deset let ječe pa vse do smrtne obsodbe.
Britanska agencija Reuter je poudarila prav dejstvo, da Vllasiju grozi celo ustrelitev zaradi obtožbe o protirevolucionarni dejavnosti.
Pred dnevi je odvetnik dr. Željko Olujič v razgovoru z novinarji povedal, da so zaslišali več kot devetdeset prič, ki vse dosledno in zelo jasno govore v prid Vllasija. Pričakovali so namreč, da ga bodo na podlagi tega lahko obtožili, vsi rudarji in drugi pa soglasno trde, da Vllasi ni organiziral demonstracije in rudarje pozval, da se brezpogojno vrnejo iz rudnika in se nato pogovorijo o odprtih vprašanjih. Na temelju tega ni nobenega dejanskega dokaza za njegovo protirevolucionarno dejavnost, celo če upoštevamo najbolj široko razlago določil kazenskega zakonika, ta pa je v nasprotju s temeljnimi načeli jugoslovanske ustave in mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, ki jih je Jugoslavija podpisala in ratificirala.
Odvetnik je na podlagi tega omenil tri možnosti nadaljnjega postopka: za Srbijo bi bil najbolj časten umik -
preiskovalni sodnik naj bi preprosto ugotovil, da ni razlogov za nadaljnji postopek. To bi pomenilo takojšnjo izpustitev obtoženca, nobenega procesa in zmago pravosodnih načel. Druga varianta je proces, potekal naj bi v ozračju devetdesetih prič, ki pa bodo govorile obtožencu v prid. Zelo težko si je zamisliti obtožnico, ki bi imela kakršno koli pravno veljavo, časi povsem izmišljenih stalinističnih procesov pa bi morali biti zgodovina. Tretja varianta je tajni proces, ko se ne bi vedelo niti tega, česa Vllasija dolžijo, niti kako in zakaj so ga obsodili. To bi bil mednarodni škandal, saj za tako odločitev ni nobenega formalnega pogoja, pomenila pa bi očitno kršitev vseh pravnih načel.
Kaže, da so se odločili za eno izmed zadnjih variant. Vllasi je ostal v zaporu v skladu z zahtevo in napovedjo takratnega srbskega partijskega predsednika Slobodana Miloševiča zbrani množici, ko je obljubil sodni pregon, napovedal aretacije in kazni.
Seveda pa postaja to vprašanje tudi za Srbijo skrajno neprijetno. Predvsem pomeni nevarno sporno vprašanje z Evropsko skupnostjo, saj so prav človekove pravice pogoj za možnost večjega sodelovanja, kar konkretno pomeni tudi povezavo nove industrijske cone, ki jo nameravajo narediti med Beogradom in Smederevom in ki potrebuje tržišče v Zahodni Evropi. Še resnejši pa so odnosi z ZDA, ki so s formalnim aktom obsodile kršenje človekovih pravic Albancev na Kosovu in o čemer bo kongres ZDA razpravljal julija. (B. S.)
•	Andreottiju
odbora za laično federacijo Gallija Della Loggie. Korak naprej na poti po-mirjevanja je bil vsekakor storjen med včerajšnjim zasedanjem odbora, ki je izrecno poudaril, da laična federacija še ne obstaja. Zaenkrat obstaja samo pripravljalni odbor.
Rahle motnje je bilo tudi včeraj zaznati znotraj KD. Predsednik De Mita je po dokončnem padcu s stola vladnega predsednika še vedno zelo užaljen in nasršen in v tej užaljenosti odklanja ponujeno mu mesto zunanjega ministra. Kljub navidezni enotnosti KD v tem pogledu ne more prikriti notranjih trenj. Predstavniki levice so sicer prisegli zvestobo Andreottij evim poskusom, da bi uspel tam, kjer ni uspel De Mita, zahtevajo pa sklicanje vsedržavnega sveta, ki naj do dna razčisti problem enotnosti in lojalnosti v stranki. Nekateri nasprotniki levice, kot na primer Cirino Pomicino, kažejo veliko nestrpnost nad protesti levice. Saj smo sedem let podpirali De Mito, kaj še hočete, pravijo. Podtajnik stranke in najvidnejši predstavnik morotej-ske struje Bodrato pa odgovarja, da so bili res sedem let zvesti, sedaj pa so se popolnoma izneverili. Nekateri predstavniki levice so manj diplomatski. Cabras je včeraj brez ovinkov dejal, da se v Italiji uveljavlja »želja po restavraciji« ali z drugimi besedami, da je v polnem teku proces oživljanja starega klerikalizma in reakcionarnosti.
Kljub temu si je Andreotti, ki naj bi bil očitno glavni tvorec tega procesa, po predvčerajšnjih spretnih izjavah o odvečnosti odloka o zdravstvenih tic-ketih, pridobil nekaj simpatije v strankah levice in v sindikatih, ki so ugodno ocenili njegove izjave.
•	Včeraj nakazali
niju izjalovili. Večje upanje polagajo na uspeh gostih plovnih pregrad, ki bi lahko zaustavile sluzasto peno, kot zaustavljajo nafto.
Zgovoren je primer Lignana, ki je v Trstu kupil kilometer dolgo pregrado, ki jo bodo preizkusili v prihodnjih dneh. Če se bo obnesla bodo kupili še nadaljnjih osem do devet kilometrov plovne pregrade, ki stane 120 milijonov lir na kilometer.
Za politične sile pa so bolj nevarne grožnje turističnih delavcev in številnih županov, ki že napovedujejo oster boj zaradi pasivnosti osrednjih oblasti, ki so leto dni izgubile na konferencah in v votlih razpravah. V prihodnjih dneh lahko vzdolž jadranske obale pričakujemo splošno protestno stavko in druge oblike civilne nepokorščine. Vedno glasnejše so tudi govorice, da bodo oklicali davčno nepokorščino, državi namenjene davke nakazali na poseben sklad, ki bo služil za sanacijo
Jadrana, saj marsikdo trdi, da bodo sedaj nakazana sredstva nesmotrno razpršili. V prihodnjih dneh bodo seveda razsežnosti sedanje turistične katastrofe bolj jasne, do takrat pa bo morala vlada ukrepati.
• Prvi ukrepi
luk, nekaj denarja pa bi verjetno morala prispevati tudi Zveza vodnih skupnosti. Kaže pa, da nihče ni najbolj pripravljen seči v žep.
Od 27 kopališč na slovenski obali jih ima trenutno le šest mrežo pred kopališčem, od teh sta le dve kopališči, ki imata brezhibno mrežo (kopališče Komunalnega podjetja Portorož in Hotela Riviera sredi Portoroža). Na kopališčih Hotela Metropol v Portorožu, Hotela Piran, Hotela Strunjan in Hotela Simonov zaliv bodo mreže v kratkem popravili, oziroma dopolnili, pri lucijskem kampu in Hotelu Delfin v Izoli pa na novo namestili šele žez nekaj tednov.
Koprski Hidro bo do 20. julija na 32 mestih (ob kopališčih, kampih, zalivčkih) od Novigrada do Vrsarja postavil za Piavo laguno - Riviero Poreč vsaj za šest kilometrov zaščitnih plavajočih mrež. Doslej so postavili že 2000 metrov mrež, na preostalih štirih kilometrih pa so že namestili potrebna sidra. Gre za tri metre visoke mreže s 30-centimetrskimi plovci, ki jih postavlja ekipa 20 delavcev. En dolžinski meter zaščitne plavajoče mreže trenutno stane 1,6 milijona dinarjev. Skupaj s Piavo laguno - Riviero Poreč pa bo koprski Hidro kupil ladjo Ekomar za čiščenje trave, alg in druge nesnage z morske površine. Gre za naložbo 300 tisoč dolarjev, ki naj bi jo izpeljali iz italijanskega kredita namenjenega Jugoslaviji.
In še nekaj - morje je bilo ob zadnjem pregledu (5. julija) laboratorija Zavoda za socialno medicino in higieno na večini od 27 slovenskih kopališč ob morju bakteriološko oporečno. Na nekaterih kopališčih so ob teh rednih tedenskih pregledih to ugotovili že tretjič zapovrstjo. Glede na dejstvo, da je zdravstveno stanje prebivalstva po ocenah prej omenjenega koprskega zavoda normalno, da torej ni pojavov črevesnih ali kožnih obolenj, torej te analize o kakovosti morja še niso znamenje za preplah. Če pa ni začelo prihajati do večjega pojava drisk, kožnih alergij in drugih obolenj, bi verjetno morali začeti razmišljati tudi o zapiranju kopališč. Pojav večjega števila patogenih bakterij v morju je v nasprotju z lanskimi ugotovitvami, da cvetenje morja uničuje bakterije. Zdajšnje analize so ovrgle te lanske domneve, kar pomeni, da je lahko v sluzastih algah precej človekovemu zdravju škodljivih bakterij.
Castrov odgovor papežu
HAVANA — Tudi »lider mažimo« Fidel Castro je zavrnil papeževo prošnjo za pomilostitev štirih generalov, ki jih je državni svet soglasno obsodil na smrtno kazen.
V govoru, ki ga je kubanska televizija predvajala dolgo v noč, je Castro med drugim dejal, da revolucija ne sme biti radodarna, pač pa mora biti pripravljena tudi na zelo globoke rane. »Ne moremo tvegati, da bi narod izgubil zaupanje v revolucijo, če bi si sedaj premislili in spremenili zakone, ki za naj hujše prekrške predvidevajo najhujše kazni,« je dejal Castro. Isti govor je kubanski lider prebral pred državnim svetom že v nedeljo, včerajšnja televizijska ponovitev pa je nemara posreden negativni odgovor Vatikanu.
Tiskovne agencije pa poročajo, da je v zadnjih urah kubanska vlada prejela še druge pozive za pomilostitev generala Očnoa in ostalih treh visokih oficirjev. Kljub temu, da je sodni postopek proti obsojencem že končan in le-ti nimajo več nobene možnosti za priziv, pa še ni bil objavljen datum izvršitve smrtne kazni z ustrelitvijo. Nekateri opazovalci menijo, da je ta molk lahko tudi znak, da je do eksekucije že prišlo, in da javnost še ni bila o tem seznanjena. Kaj tiči za tolikšno skrivnostjo, pa je neznanka. Res pa je tudi, da je kubanska zakonodaja v primerih smrtnih kazni izredno stroga. O izvršeni eksekuciji so obveščeni samo najožji sorodniki, o kraju pokopa pa jih oblasti obvestijo šele več dni po njem. Pogrebna svečanost je v takih primerih prepovedana.
Poplave na Kitajskem, v ZDA in v SZ pa gozdni požari
PEKING, MOSKVA, WASHIN-GTON — Sodeč po agencijskih vesteh je z vremenom na našem planetu nekaj narobe. Medtem ko južna območja Brazilije pesti neobičajen mraz, so Kitajsko zajele katastrofalne poplave, ZDA in Sovjetsko zvezo pa suša s številnimi gozdnimi požari.
Poslopja pod metri blatne vode, zemeljski usadi, vrhovi električnih in telegrafskih drogov, ki štrlijo iz vode, v deroče reke spremenjene poti, to je slika, ki jo že nekaj dni posreduje kitajska televizija. Po prvih še nedokon-čnih obračunih je v poplavah izgubilo življenje več kot 500 ljudi. Tiskovna agencija Xinhua navaja, da meteorologi napovedujejo v zgornjem toku Jangce ki ang a povodenj, kot je še ni bilo v zadnjih 500 letih. Vsi upajo, da bo jez v soteski Longyang preprečil najhujše. Medtem pa se tudi ob Ho-ang hoju pripravljajo na najhujše. Meteorologi napovedujejo, da bo Rumena reka dosegla svoj najvišji vodostaj v prihodnjih dneh na območju Yichanga in Danjiangkoua, kjer bo pretok 60 tisoč oziroma 20 tisoč kubič-
nih metrov na sekundo. V pokrajinah Hubei, Hunan, Sinchuan, Jiangxi, An-hui in Jiangsu so v stanju pripravljenosti. Vojska in civilna zaščita sta zasedli ključne položaje na rečnih nasipih, tako da bi takoj posegli, če bi prišlo do razlitja.
Sovjetsko zvezo pa v teh dneh pesti neobičajni val vročine in suše, ki po pisanju Selskaje žizni ni prizanesel skoraj nobenemu območju in je povzročil ogromne gozdne požare. Rdeči petelin je butnil na Sahalinu, v pribaltskih republikah, v Kareliji in v sibirski tajgi pri Tjumenu, kjer so zabeležili več kot 800 gozdnih požarov, pri Habarovskem pa vsaj 500.
Podoben položaj je tudi na zahodu ZDA, kjer so gozdni požari že povzročili nekaj mrtvih. Najhuje je v Colora-du, težave so tudi v Nebraski, v Utahu in v Wyomingu, kjer gozdni požari ponovno grozijo lani prizadetemu parku Yellowstone.
Vesti niso torej spodbudne, pri vsem tem pa nas lahko bodri ugotovitev, da so se podobne katastrofe dogajale tudi v preteklosti, le da z njimi ni bila seznanjena širša javnost.
CTOO01/3
18. JULIJ ’89
CTO
CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE
•	CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 18. 7. 1989 in zapadlostjo 18. 7. 1995.
•	Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 18. in 28. julijem 1992 s tem da že maja istega leta predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTtalia
•	CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
S Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13. julija do 13.30.
•	CTO bodo razdeljene po marginalnem sistemu (asta marginale) po določeni ceni; rezervirajo se lahko po ceni, ki je lahko 98,20% ali višja; cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 18. julija po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
Rok rezervacije za občinstvo: do 13. julija
Izklicna cena dražbe
Rok
izplačila
98,20%
3. leto 6. leto
Letni donos izklicne cene bruto	neto
13,69%	11,94%
13,36%	11,65%
CTO
Ljubljanskim organizatorjem
Mednarodni priznanji za vinske razstave
LJUBLJANA — Jubilejnemu 35. mednarodnemu ocenjevanju vin v Ljubljani daje letos posebej slavno-sen nadih priznanje, ki so ga organizatorji (Gospodarsko razstavišče in strokovne institucije) dobili od komisije ES (Bruselj), in priznanje Mednarodnega urada za vino O.I.V. (Pariz). Prvo omogoča označevanje ljubljanskih priznanj na nalepkah nagrajenih vin na trgu držav ES, drugo pa pomeni pokroviteljstvo nad sejmom, kar mu je še povečalo mednarodni ugled. Priznani svetovni ocenjevalci vin bodo od 10. do 19. julija ocenili 980 vzorcev vin s štirih celin (manjka Afrika) oz. iz 20 držav. Število vzorcev je nekoliko manjše od prejšnjih let, med njimi je 30% domačih oziroma od domačih polovica slovenskih. Dobro so udeleženi zasebni vinarji in vinogradniki, saj predstavljajo polovico slovenskega deleža. Ocenjevalo jih bo oz. jih že ocenjuje 24 priznanih strokovnjakov - degustatorjev iz 15 evropskih držav, ZDA in Japonske. Brezalkoholne pijače (80 vzorcev) bodo ocenjevali 25. in 26. julija, alkoholne pijače pa so ocenili na začetku meseca.
Na včerajšnji predstavitveni novinarski konferenci letošnjega ocenjevanja so organizatorji povedali, da presenečenj ni bilo, saj so nazive prvakov tudi tokrat pobrali Rubinov vinjak, Fructalova viljamovka, nego-tinska stara lozova žolta in beograjska manastirka. Strokovnjaki so ocenili 111 alkoholnih pijač iz 10 držav, od teh 89 domačih. Na ljubljanskem vinogradniškem in vinarskem sejmu, vsako leto konec avgusta, so doslej ocenili že preko 35.000 vzorcev pijač, ocenjevalo jih je skoraj tisoč strokovnjakov. Na letošnjem sejmu bodo poleg kakovosti nagradili še videz ponujene kapljice. Včeraj je bilo izrečenih nemalo besed tudi na račun nezadostne izkoriščenosti pomena sejma in o kakovosti jugoslovanskih vin, ki se kosajo z najboljšimi na svetu, a temu primerno še niso bila predstavljena.
V organizaciji Kulturnega društva Rečan
Jutri zvečer se na Ljesah začne Sejem beneške pesmi
Finale (10 pesmi) bo v nedeljo popoldne
LJESE — Pod velikim šotorom nasproti župnišča na Ljesah se bo začel jutri zvečer ob devetih tradicionalni Sejem beneške pesmi. Festival organizira seveda Kulturno društvo Rečan, sicer že šestnajstič, nadaljeval pa se bo pojutrišnjem ob isti uri in zaključil z velikim finalom v nedeljo ob petih popoldne.
Poslušali bomo lahko štirinajst novih pesmi, ki so jih sestavili domači avtorji v prav tako domačem slovenskem narečju. Teh je letos več kot dvajset, kakor so nam pojasnili bepečanski rojaki, kar trideset pa bo pevcev. Vse - ali skoraj vse - bo spremljal priznani in zelo priljubljeni Checco s svojo skupino SSS (Strange Spirited Sound), ki jo vidite na naši sliki. KD Rečan je poskrbelo tudi za posnetje kasete, ki jo bomo lahko poslušali že pojutrišnjem. Vse tri večere bodo za dobro voljo skrbeli z veznimi nastopi stari znanci Ezio in Margherita, Francesca in Marco.
Navajamo še vseh štirinajst pesmi: Ljubezan je (pojeta Federica in Gabriele, besede Michelina Blasutig, glasba Gabriele Blasutig); Jeza (avtorji in izvajalci D Oppio malto); Vesela Benečija (napisala Lucia Dugaro in Graziano Rubin, pojeta Francesca in Elena); Vlermi (avtor in izvajalec Checcho); Ekologija (po tipansko napisal Adriano Noacco, pojejo Cinzia, Silvana in Lucio); Za iti napri (napisala Davide in Aldo Klodič, pojeta Davide in Sovrstniki); Peta zjutra (besede Antonella Rudi, glasba Massi-mo Pagon, pojeta Francesca in Antonella); Mi smo toji dnevi (besede in glasba Sabina Trinco, pojejo federica, Leila in Sabina); Donas je sabota (avtorja in izvajalca Guido in Franco); Odpri oči (avtorica in izvajalka Regina); Lipa ma (po rezijansko napisal Rino Chinese, poje skupina Rezija); Nam nam na gre (besede in glasba Aldo Klodič, pojeta Ana in Martina); Vsako vičer (napisal Kapus, poje Raimondo); Ljubezan brez konca (besede in glasba Luciano Feletig, poje Sabina). V finale bo pri-puščenih deset pesmi.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave/ Stranj__________
Francoska identiteta: 1789-1989
Proslavljanje francoske revolucije ob njeni 200-letnici postavlja tudi nekaj vprašanj o tem, kakšni so sadovi tega velikega zgodovinskega preloma na področju manjšinske, jezikovne in narodnostne enakopravnosti v sami Franciji, v zibelki demokratičnega humanizma.
V tej rubriki je bilo že nekajkrat omenjeno, da je Francija danes ena redkih evropskih držav, ki svojim številnim manjšinam še ni ponudila niti najmanjše zakonske zaščite. Strokovne revije dodajajo temu dejstvu še drugo, dopolnilno informacijo: Francija je verjetno med razvitimi evropskimi državami tista, ki ve najmanj o notranjih premikih prebivalstva, o priseljencih; torej ne le o strukturi prebivalstva, ampak tudi o njegovem gibanju.
Individualizem in univerzalizem kot glavni vrednoti francoske revolucije sta omogočila integracijo in torej odpravo diskriminacije do dveh verskih manjšin: židovske in protestantske, a za ceno izrazitega asimilacijskega odnosa, ki pa tudi tako ni zabrisal predsodkov med večino. O tem priča zgodovinski proces, vezan na ime Dreyfu-sa, in cela vrsta cikličnih pojavov rasne in drugačne nestrpnosti, ki zaživi znotraj francoskih meja.
Nekateri pripisujejo to zakoreninjenost in pravzaprav tudi zakrknjenost odpora do tujcev (ksenofobijo) in zavrt patriotizem dejstvu, da francoska kolektivna zavest ni še sprejela vseh odgovornosti in se še ni odpovedala vsem sanjam o svoji kolonialni preteklosti. To velja tudi za levico. Delavsko gibanje je uspelo le sredi 20. let preseči to ozkost in npr. kandidirati "tujce" na svojih listah. Pozneje ni uspelo izpeljati socializacijske vloge, da bi olajšalo vključevanje priseljencev, kar ni uspelo niti drugi glavni ideološki ustanovi: šoli.
Na čem sloni pravzaprav današnja narodnostna identiteta francoskega naroda? Znani zgodovinar Fernand Braudel je na uglednem dnevniku Le Monde marca 1985 v intervjuju odgovoril na to vprašanje. Predvsem je dejal, da je vprašanje francoske identite-
te vprašanje vseh, ker se morajo vsi obračati nazaj, da lahko gredo naprej. Identiteta pa je lahko samo ena, tako za levico kot za desnico. Narodna identiteta je za Braudela soglasje med sedanjostjo in preteklostjo, je skladnost ali neskladnost z dano stvarnostjo; je pozornost in upoštevanje teh danosti. Zato tudi popolne identitete ni. Zato tudi ni mogoče graditi identitete na prikaznih ali na političnih mnenjih. Francosko identiteto je Braudel označil v naslednjih točkah.
-	Enotnost Francije; torej neko nadaljevanje dela, ki ga je začela kraljevina, ko je začenši pri pariškem jedru stkala enotni "šesterokotnik" - heksa-gon (po zemljepisni obliki francoskega državnega ozemlja). To pojmovanje vsebuje seveda težnjo po centralizaciji, ki naj bi bila nekak "smisel za skupni interes".
-	Graditev skupnega, homogenega in celovitega razvoja. Za Braudela je ta vidik šibka točka francoske identitete, kajti na gospodarskem področju naj bi Francozi doslej ne pokazali prevelikega smisla za to dimenzijo. Boljše rezultate dosegajo na kulturnem področju.
-	Tretja in zadnja komponenta francoske identitete je za Braudela francoski jezik. Kulturna kriza in torej tudi kriza identitete se začenja v trenutku, ko jezik ne zavzema več premi-nentnega položaja v družbi.
Identiteto je torej po Braudelu treba iskati pod kulturo in pod politiko. Vsak ima le eno, vsak svojo, vsaka je enkratna, kot nekak skrajni prafaktor, sestavni del velikega skupnega imenovalca človeštva.
Na vprašanje o perspektivi grajenja nove Evrope je bila za zgodovinarja pravilna smer razvoja ravno tako jasna kot za samo Francijo: treba je graditi Evropo narodov, ne pa Evropo domovin, vlad in kupčij.
O manjšinah ni bilo vprašanj. Nič čudnega: narodnost je v Franciji že od francoske revolucije dalje služila predvsem za krepitev države. Izven teh dvej pojmov (narod in država) obstaja tam uradno le še "ljudstvo".
Deželna skupščina in parlamentarci za rešitev družbe Concerie Cogolo
TRST — Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj vzel v pretres žgoče vprašanje furlanske industrijske grupe Cogolo, ki dolguje dobaviteljem in bankam 400 milijard lir. Pred dnevi je videmsko sodišče odredilo zanjo komisarsko upravo, ki pa jo je treba uvesti najpozneje do 22. julija, sicer bodo Cogolove tovarne ob zajetna sovjetska naročila. To so odločno poudarili sindikalisti na sestanku z načelniki deželnih svetovalskih skupin in odbornikom za industrijo, tako da je pozneje skupščina soglasno sprejela sklep v tem smislu. Listina obvezuje deželno vlado, da sporazumno z deželnimi parlamentarci in predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL sprejme vse mogoče pobude za rešitev družbe. V ta namen naj deželni odbor posreduje pri ministrstvih za industrijo in zaklad, da omogočita čimprejšnji prehod grupe Cogolo pod izredno upravo v smislu (Prodijevega) zakona 95/79.
Deželni parlamentarci Renzo Pascolat (KPI), Danilo Bertoli (KD) in Gabriele Renzulli (PSI) so vprašanje pisno predočili neposredno poverjenemu predsedniku ministrskega sveta Giuliu Andreottiju. Poslanci naglašajo, da igra delniška družba Concerie Cogolo s sedežem v Pozzuolu del Friuli v videmski pokrajini izjemno vlogo v
sklopu deželnega gospodarskega sistema, saj je med drugim trdno prisotna na sovjetskem tržišču. In prav jamstvo, da bo Sovjetska zveza še naprej pošiljala naročila v Furlanijo in ne kam drugam, je pogoj, da bi lahko potem Compagnia Finanziaria Veneta prevzela družbo v krizi in zagotovila ohranitev delovnih mest. Družba zaposluje namreč več kot 1.000 uslužbencev, ki bi ob njenem morebitnem propadu ostali na cesti. Vlada naj torej nemudoma ukrepa.
Neurje v Furlaniji
VIDEM — Včeraj dopoldne je videmsko pokrajino zajelo silovito neurje z močnim vetrom, ki je povzročilo veliko gmotno škodo. V San Danieleju je bila povodenj, v Passian del Pratu je strela udarila v električno kabino in povzročila požar, v Čedadu je toča oklestila nič koliko kmečkih pridelkov, v Lignanu pa so črni oblaki izzvali preplah med turisti, ki so brž vzeli pot pod noge. Na srečo je bila ujma kratkotrajna, saj je kmalu zatem spet posijalo sonce.
Na pobudo mešane firme Movia film
Nekdanji kamnolom v Izoli bo postal mini Hollywood
IZOLA — Bo v nekdanjem kamnolomu ob izolski Prešernovi cesti zrasel velik filmski in snemalni center, nekakšen mini Hollywood? Sliši se skoraj neverjetno, vendar prav ta lokacija predstavlja eno od možnih za postavitev večjega studia z vsemi drugimi potrebnimi objekti za filmsko in televizijsko produkcijo, za katero se zanima pred kratkim ustanovljeno mešano podjetje Movia film. Predstavniki ustanoviteljev Movia filma so se včeraj z zastopniki izolskega izvršnega sveta in zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradebene zadeve pogovarjali o možnosti gradnje centra v opuščenem kamnolomu. Lokacija je izjemno zanimiva, saj je odmaknjena od "hrupne" industrije, do nje vodijo ustrezne prometnice, z dolgoročnim družbenim planom pa je ta del izolskega predmestja tako rekoč "neopredeljen", tako da ne bi bilo težav z izdelavo zazidalnega načrta in ureditvijo potrebne gradbene dokumentacije.
In kaj sploh predstavlja Movia film? Mešano firmo so ustanovili trije zasebniki, zaenkrat pa so kot ustanovitelji v navezi Avala film iz Beograda, RTV Ljubljana in Adriacommerce iz Kopra, poleg njih pa naj bi precejšen delež prispevali še tuji partnerji. Firma se bo ukvarjala s filmsko in televizijsko produkcijo in koprodukcijo, s tem da bi levji delež svoje produkcije in "servisa" opravljala za tuje naročnike. Z dejavnostjo bo Movia film kmalu
začeL	IZTOK UMER
Denarna pomoč sežanskega RK žrtvam neurja
SEŽANA — V času, ko prebivalcem Haloz po katastrofalnem neurju pomagajo brigadirji, vojaki, delavci in delovne organizacije iz vse Slovenije, so se tudi na Sežanskem odločili priskočiti na pomoč. Za odstranjevanje posledic neurja, ki je ogrožalo severno-vzhodno Slovenijo, so iz skromnih sredstev članarine Rdečega križa, ki je zgolj simbolična in znaša 1.000 dinarjev, namenili 300.000 dinarjev. To je storila krajevna organizacija Rdečega križa Sežana in s tem izrazila solidarnost do prizadetih ob neurju. Tudi Sežanci torej sočustvujejo z nesrečnim prebivalstvom, želijo Pa, da bi tudi drugi prispevali svoj delež, zlasti denar. (O. K.
Merče - avgusta v prazničnem »gvantu«
V prijazni vasici Merče, pol kilometra od magistralne ceste Sežana-Divača pri odcepu gostilne Novič na desno, so vaščani v preteklih dneh pohiteli s popravilom vaških prostorov. Merče s 140 prebivalci in 41 hišnimi številkami spadajo v sežansko krajevno skupnost, ki je obenem tudi središče sežanske občine. Merčanci so v letu in pol opravili blizu 1700 prostovoljnih delovnih ur pri urejanju doma. Kako so potekala dela, o nekaterih problemih in kdaj bodo z deli gotovi, smo se pogovarjali z Ivanom Žiberno, predsednikom vaške skupnosti Merče. Obiskali smo ga v nedeljskem jutru, ko je dom sameval.
»Z adaptacijo vaških prostorov smo pričeli v začetku 1988. leta. Najprej smo opravili precej rušitvenih del, material smo odvažali s traktorji. Vsa dela smo izvajali v skupinah, ki so se zelo dobro udeleževale delovnih akcij. Zatem smo naredili betonsko ploščo in v spodnjem prostoru postavili tlake. Naredili smo omete, predelne stene so nam uredili kooperantje, prav tako so nam postavili ploščice in uredili vodno napeljavo. Sami pa smo poskrbeli za električno instalacijo. Pridne roke so uredile lesene obloge stropov, pobelile in polakirale ter uredile fasado oziroma zunanji omet. Čimprej moramo še nabaviti in postaviti aluminjasta okna. Nekaj problemov smo imeli pri zagotavljanju finančnih sredstev kot tudi druge krajevne skupnosti. Vendar smo jih s skupnimi močmi premagali. Na pomoč je priskočila sežanska krajevna skupnost s 5 milijoni dinarjev, vaščani pa smo sami zbrali 7 milijonov dinarjev. V
tako kratkem času nam je uspelo dokončati objekt. Material za izgradnjo doma smo vaščani sami nabavljali. Približno polovico prebivalstva je pomagalo z udarniškimi deli, preostali pa so na kakršen koli drug način priskočili na pomoč (kuhali za delavce idr.),« pripoveduje Žiberna.
Veliko breme so nosili vaščani, ki so opravili 1654 prostovoljnih delovnih ur in v tako kratkem času uspeli adaptirati objekt. Sprehodili smo se po domu, kjer je v spodnjem delu večja dvorana za vaške veselice in večja zborovanja, v zgornjem delu pa so uredili manjšo sobo za najrazličnejše potrebe sveta in ostalih družbenopolitičnih organizacij vaške skupnosti, arhiv, kuhinjo in sanitarije. Ob tem Žiberna doda: »Ponosni smo, da smo uspeli dokončati ta objekt, saj smo tako dobili večnamenski prostor, ki smo ga do sedaj pogrešali. Zlasti je to pomembna pridobitev za mladi rod. Vaške prostore bomo predali slavnostno v uporabo pred občinskim praznikom v avgustu.«
Pretežno so bile vaše sile usmerjene v dokončanje vaških prostorov. Kako pa je z uresničevanjem ostalih del?
»Do avgusta naj bi bila nared tudi plošča, kjer naj bi imeli plese. Dela se tu tudi zaključujejo. Za to smo porabili le 88 delovnih ur, 10 ur pa je na pomoč priskočil buldožer, ki je olajšal veliko fizičnega dela. Tako naj bi lahko preizkusili pete ob letošnjem sežanskem občinskem prazniku. Nismo pozabili tudi na čistočo vasi in ureditev pokopališča, za kar smo poskrbeli še pred 1. majem.«
-oks-
V portoroških hotelih zdaj dober obisk
PORTOROŽ — V prodajnih službah portoroških hotelov zagotavljajo, da letos ne bo značilne julijske luknje, ki nastopi skoraj vsako leto v začetku glavne sezone. Začetek julija je bil zaradi višjih sezonskih cen in še ne najbolj vročega poletja zmeraj slabše zaseden, tako da so prvi teden ali celo dva le s težavo prodajali hotelske zmogljivosti. Tokrat napovedujejo, da vsaj v hotelih te luknje ne bo, saj lahko zdaj v prodajnih službah dokaj dobro ocenijo zasedenost za prihodnjih 14 dni. Seveda pa to še ne pomeni, da "luknje" ne bo v kampih in zasebnih sobah, ki pomenijo drugi dve tretjini tukajšnjih turističnih zmogljivosti. Medtem ko je v hotelih največ agencijskih gostov (organiziranih turističnih skupin), je v kampih in zasebnih sobah največ individualnih gostov, ki ne pridejo, če je slabo vreme, če morje cveti in v drugih neprijetnih primerih.
Kljub slabemu vremenu in slabi zasedenosti v kampih je bilo sredi prejšnjega tedna na Obali in Krasu kar 12 odstotkov več gostov kot lani ob istem času. To pomeni, da so izredno dobro zasedeni hoteli. Zelo so zadovoljni v Hotelih Bernardin, kjer so imeli junija celo za 35 odstotkov več turističnih prenočitev kot v lanskem juniju. V Portorožu je bilo največ Švedov, v drugih tukajšnjih turističnih krajih veliko Belgijcev, več zahodnonemških gostov (teh je sicer iz leta v leto manj) pa pričakujejo v naslednjih dneh. Vzrok za dobro junijsko in julijsko zasedenost je poleg precejšnjega truda na različnih tujih trgih in poleg nekoliko prilagojenih (še ne povsem sezonskih) cen v začetku julija, tudi v tem, da so se turisti v veliki meri preusmerili iz južnejših jugoslovanskih turističnih krajev v severnejše. Cvetenje morja pa bo, kot kaže, šele vplivalo na obisk v severnoj adranskih turističnih krajih. Ponekod so se namreč pred cvetenjem zavarovali, drugod pa ne. In čeprav se morski "sneg" že nabira ob obali in ob mrežah, te na videz nič kaj prijetne nesnage še nihče' ne odstranjuje. Kot da bi morje letos cvetelo prvič!
Povejmo še, da veljajo od prvega julija v hotelih, kampih in zasebnih sobah za kakih 30 do 40 odstotkov (v povprečju) višje sezonske cene.
BORIS ŠULIGOJ
V polemiki z zadržanjem tržaškega občinskega sveta
Na Zahodnem Krasu zahtevajo namestitev dvojezičnih tabel
Predlog bodo jutri orisali Carboneju
WWF za razširitev znanstvenih dejavnosti v središču mesta
Zgornje table je pred več kot dvajsetimi leti postavila tedanja levosredinska občinska uprava. Njihovo slabo stanje dokazuje, kako današnji občinski upravitelji upoštevajo in spoštujejo stališča svojih predhodnikov (Foto Križmančič)
Zahodnokraški rajonski svet zahteva postavitev dvojezičnih cestnih tabel na Proseku, Kontovelu in v Križu in zato zavrača nedavno stališče tržaškega občinskega sveta, ki se je izrekel proti dvojezični toponomastiki na Krasu. Skupščina je na zadnji seji z večino glasov odobrila resolucijo KPI in Slovenske skupnosti (prva podpisnika načelnika skupin Štoka in Pertot), ki poziva predsednika Busettija (PSI), naj takoj poseže pri županu Richettiju in pri pristojnem občinskem odborniku, da čimprej poskrbita za namestitve dvojezičnih napisov na zahodnem Krasu. Resolucija je prodrla z glasovi komunistov, socialistov in SSk, proti so glasovali MSI, Lista za Trst in načelnik demokristjanske svetovalske skupine Bruno, ostali trije njegovi somišljeniki pa so se vzdržali. V resoluciji, ki so jo že poslali na občinsko upravo, je med drugim rečeno, da rajonski svet potrjuje poltično veljavo upravnega programa predsednika in vse skupščine, v katerem je jasno postavljena zahteva po postavitvi tabel z italijanskimi in s slovenskimi napisi vasi Križ, Prosek in Kontovel. Zahodnokraški izvoljeni sosvet je v preteklosti že večkrat zahteval dvojezične table, njegove zahteve pa so na Občini naletele na gluha ušesa.
Resolucijo sta uvodoma utemeljila Štoka za komuniste in Vidoni za Slovensko skupnost. Slednji je prav na zadnji seji uradno prevzel mesto rajonskega svetovalca na podlagi razsodbe državnega sveta, ki je ugotovil napako pri štetju glasov in razveljavil izvolitev edine predstavnice volilnega kartela Proletarska Demokracija-Tržaško gibanje. Štoka in Vidoni sta med drugim ostro ožigosala nedavno nacionalistično zadržanje tržaškega občinskega sveta in podčrtala, da
si Trst na pragu oblikovanja združene Evrope res ne more privoščiti takih nazadnjaških in protislovenskih potez.
Predsednik Busetti (PSI) je naglasil pomen enakopravnega sožitja med Italijani in Slovenci ter posvetil pozornost Londonskemu memorandumu ter tudi Osimskemu sporazuma, ki zagotavlja slovenski manjšini osnovne narodnostne pravice. Busetti se je s svojim posegom praktično distanciral od večine svetovalcev in odbornikov PSI, ki so v tržaškem občinskem svetu svoj čas potegnili z nacionalisti. V razpravi se je oglasil tudi komunist Tence, ki je dejal, da rajonski svet ne zahteva postavitve dvojezičnih tabel in napisov na Korzu ali na Carduccijevi ulici, ampak na ozemlju, kjer so Slovenci avtohtono prebivalstvo.
Predstavnika MSI in Liste za Trst sta nastopila proti dvojezičnim tablam. Posebno strupen je bil poseg melonar-ja Gione (»Slovenci imajo že dovolj, če že ne preveč pravic«), s katerim se je strinjal tudi načelnik demokristjanov Bruno, ki je s svojim glasom proti resoluciji KPI-SSk prispeval k oblikovanju nacionalistične manjšine v rajonskem svetu. Velja pa podčrtati dejstvo, da so ostali trije svetovalci Krščanske demokracije kasneje demantirali svojega načelnika ter se v nasprotju z njegovimi direktivami vzdržali glasovanja. Njihov glasnik Zacchigna, ki je aktiven v organizacijah katoliških prostovoljcev, je dejal, da predstavlja sožitje bogastvo za vse prebivalstvo teh krajev. Resolucija v prid dvojezičnim tablam je bila na koncu odobrena z osmimi glasovi (KPI, PSI in SSk), trije svetovalci so bili proti (Parovel-MSI, Giona-LpT in Bruno-KD), demokristjani Zacchigna, Tamburlinijeva in Lonzar pa so se kot rečeno vzdržali.
S. T.
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF je v tiskovni noti izrazila zadovoljstvo zaradi prekinitve proučitve podrobnostnih načrtov za razširitev Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Po mnenju odgovornega sekcije dr. Fabia Gemitija gre za "dolžnosten premislek" nekaterih javnih upraviteljev o urbanističnih izbirah, ki da so bile opravljene "prenagljeno" in "pod pritiskom gospodarsko-znanstvenih interesov" brez vsakršne pozornosti do ozemeljskih posebnosti.
Nameravana razširitev Centra na področju med Padričami in Trebčami - ki predvideva, kot znano, gradnjo ogromnih poslopij, ki bi bila pravi tujek v tamkajšnjem naravnem okolju -bi po mnenju WWF dokončno iznakazila ambientalne in krajinske značilnosti tamkajšnjega teritorija, ki so ga že krepko načeli vojaški manevri in gradnja nove avtoceste. Temu je treba dodati še nevarnost novih ekspanzij brez vsakršnih omejitev, kot dopušča sam statut padriškega centra.
WWF pa pripravlja alternativne predloge, ki jih bo predstavila na jutrišnjem srečanju s podpredsednikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Gianfrancom Carbonejem. Bistvo predloga je, da bi delovanje in strukture Raziskovalnega centra raztegnili na samo mesto, s čimer bi - kot piše v tiskovnem poročilu - "oživili urbano tkivo s ponovno uporabo neizkoriščenih območij in že obstoječih poslopij, ki so zanimiva tudi z vidika industrijske arheologije". Vključitev znanstvenih struktur Raziskovalnega centra v mestno tkivo bi po mnenju te naravovarstvene organizacije ustvarilo novo ozmozo z mestom, omogočila bi tesnejšo in bolj vitalno povezavo s krajevnimi ustanovami in bi omogočila, da bi se znanost "odprla mestni skupnosti". Samo mesto bi od tega imelo znatno korist, na ta način pa bi tudi zavrli trend po izseljevanju iz mestnega središča in njegovi degradaciji. Glede zaščite Krasa pa ostaja WWF mnenja, da bo možna in učinkovita le z ustanovitvijo mednarodnega naravnega parka, ki pa ga je treba skrbno načrtovati ob upoštevanju vseh krajevnih stvarnosti.
Alternativni načrt, kot rečeno, bodo predstavniki WWF predstavili jutri na srečanju s Carbonejem, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki drugih naravovarstvenih organizacij, kot sta Zveza za Okolje in Italia nostra. Še prej se bo podpredsednik deželne vlade sestal s tržaškim županom Francom Ric-hettijem in z izrednim komisarjem Raziskovalnega centra prof. Domenicom Romeom. Tema srečanj bo seveda prav nedavni zaplet v zvezi s podrob-nostnimi načrti za razširitev centra. Iz dosedanjih deželnih napovedi jutrišnjega srečanja pa ni razvidno, da bi nameraval Carbone ob tej priliki slišati tudi mnenja in stališča predstavnikov neposredno zainteresiranega prebivalstva.
Tesnejše sodelovanje med padriškim Centrom in Tržaško univerzo
Študentje Tržaške univerze bodo lahko pripravljali diplomske naloge in doktorske disertacije v laboratorijih padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Konvencija, ki sta jo v tem smislu podpisala Center pri Padričah in Univerza, predvideva tudi, da bodo raziskovalci Centra lahko opravljali didaktično dejavnost na Univerzi, medtem ko bodo znanstvene aparature in laboratoriji na razpolago obema ustanovama.
Rektor Tržaške univerze prof. Fusaroli je poudaril, da je s konvencijo dobil tudi uradni pečat odnos sodelovanja, ki se je vzpostavil že ob samem začetku delovanja znanstvenega parka. Izredni komisar padriškega Centra prof. Romeo pa je podpis konvencije komentiral, češ da "se odpira pomemben kanal pretakanja ljudi in znanstvenih aparatur," kar bo preprečilo napako, da bi ustvarjali dvojnike, in torej valoriziralo obstoječi znanstveni potencial.

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ANTON TOMAŽ LINHART
ŽUPANOVA MICKA
Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Danes, 13. t. m., ob 21. uri — LONJER — Društvena gostilna
V	nedeljo, 16. t. m., ob 21. uri — SLIVNO — pri Terčonovih
V	ponedeljek, 17. t. m., ob 21. uri — OPČINE — Prosvetni dom
Omogočili denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica In posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ
Obvestilo
naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
KD Kraški dom
vabi
danes, 13. t. m„ ob 21. uri na
OTVORITEV RAZSTAVE LESNIH IZDELKOV MIRKA GUŠTINA
Predstavitev Sergij Cesar, sodeluje MePZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Marte VVerk-Volk.
Prireditev bo v pokrajinskem muzeju v REPNU.
menjalnica
12.	7. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1363,300	1340.—
Nemška marka........ 725,000	720.—
Francoski frank..... 213,700	210.—
Holandski florint ... 643,010	638.—
Belgijski frank.....	34,627	34.—
Funt šterling....... 2213,000	2170,—
Irski šterling...... 1938,500	1920.—
Danska krona........ 186,670	184.—
Grška drahma........	8,383	8.—
Kanadski dolar...... 1145,400	1100.—
Japonski jen 		9,703	9,50
Švicarski frank		. 841,400	839,—
Avstrijski šiling —	. 102,990	102,—
Norveška krona		. 196,660	195,—
Švedska krona		. 211,540	210,—
Portugalski eskudo	8,643	8,20
Španska peseta 		11,560	11.—
Avstralski dolar		. 1035,30	950.—
Jugoslov. dinar 		. —	0,065
ECU		. 1497,700	—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Center obiskuje 42 otrok
V zgoniškem poletnem centru ne manjka izletov in zabave
Nasmejani obrazi otrok najbolj zgovorno dokazujejo, da je v zgoniškem poletnem centru res zabavno...	(foto Magajna)
Okrog 42 otrok letuje tudi letos v poletnem centru, nameščenem v šolskem poslopju sredi Zgonika.
Ko sva jih s fotoreporterjem Mariom Magajno v torek obiskala, jih nisva našla v centru. Bili so na izletu v devinskem gradu, kjer so se, tako so nam vsi veseli in zagoreli ob povratku povedali, sprehodili po Rilkejevi stezi.
Vam je bilo lepo, smo jih vprašali, ko so si hiteli umivat roke in se odpravljat na kosilo. Jaaa, je bil glasen odgovor vseh. Potem pa so vsi posedli pred vhodna vrata šole, tam nam še zapeli tisto veselo o muzikantu in se nato nastavili fotografskemu objektivu.
Potem jih nisva hotela zadrževati, ker so bili že lačni. Čakalo jih je dobro kosilo, ki sta ga pripravili Marija in Duška: mineštra, dunajski zrezki in mlad stročni fižol. Potem dobijo še sadno mešanico in še sadje, če bi hoteli. Medtem ko smo jih čakali, da se vrnejo z izleta v Devinu, smo se pogovorili z animatorkama Vero in Darjo, katerima sta se nato pridružili še druga Daria in Adriana.
»Otroci prihajajo v center ob 9. uri ter odhajajo domov okrog 16. ure. Poletni center se je letos začel 3., končal pa se bo 14. julija. Danes je nekaj manj otrok, sicer pa kar redno prihajajo ter imamo med njimi tudi nekaj otrok italijanske narodnosti in enega prizadetega otroka. Pripelje jih šola-bus; ko pa gremo na izlete, imamo na razpolago večji avtobus, ki je tudi na razpolago šoli, oziroma je last občinske uprave.«
Poletni center poteka v lepi šolski stavbi, ki daje otrokom na razpolago veliko vežo, dve učilnici, pa še kuhinjo, jedilnico in sanitarije.
V veliki šolski veži poteka tisti del letovanja, ki je namenjen risanju in raznim igram.
»Vsako leto izberemo posebno temo, kateri posvetimo risbe in druge izdelke. Letos smo izbrali temo "Danes in nekoč". Tako so otroci že napravili velikega dinozavra, izdelali bodo staro kočijo, kot so nekoč vozile, napravili so makete starih hiš in še marsikaj.«
Na drugo stran veže so postavili robota, pa še velik vlak so pripravljali.
»Prve dni, ko nam je malo ponagajalo vreme, so otroci sami pripravili modno revijo. Porazdelili so se v sku-
pine, ki so jim dali posebna imena, kot na primer: vile, Indijanke, princese, Robin Hood, Havajke in celo skupina "Mačiste" je bila med udeleženci; otroci so sami pripravili kostume in jih potem tudi ocenjevali.«
Na steni smo videli razpredelnice tudi o športnih igrah in tekmovanjih, ki so jih v centru že imeli.
Službo v centru si animatorke in vzgojiteljice delijo tako, da je enkrat v dopoldanski službi skupina štirih animatork, popoldne pa jim sledijo vzgojiteljice Nataša, Darma, Doriana in Elena. »Same se med seboj zmenimo, kako si bomo uredile delo.«
Animatorke prihajajo v glavnem iz devinsko-nabrežinske občine, vzgojiteljice pa so domačinke.
»Pa se hodite morda tudi kaj kopat,« smo jih vprašali.
»Kaj bi silili na morje, ki je precej oddaljeno, ko pa imamo na dvorišču lep bazen, v katerem se otroci radi kopajo. Pa še gugalnico in tobogan imajo na razpolago, čeprav se dečki najraje igrajo nogomet.«
Ob koncu poletnega centra se bodo samo poslovili in si zaželeli še naprej prijetne počitnice. »Nič ne nameravamo prirejati za slovo, nobene prireditve, ker menimo, da je dobro, če se otroci samo zabavajo.«
Prihodnji ponedeljek se bo začel, kot vsako leto, tudi poletni center v Nabrežini. Animatorke iz te občine bomo tako srečali tudi tam.
»Delo nas veseli. Skozi šolsko leto že delamo v raznih vrtcih in šolah, kjer skrbimo za animacijo. Vse smo opravile tudi tečaje za animatorke. Delo nam je všeč in tudi otroci nas imajo radi.«
Istega mnenja so bile tudi vzgojiteljice. Posloviti smo se morali, ker se je vsem mudilo na kosilo. Mi pa smo odhajali, ko nas je spremljal vonj po dobro pripravljeni hrani.
Iz tega poletnega centra se bodo otroci poslovili že v petek. Prav gotovo bo marsikomu žal, da so dnevi, ki jih je preživel v njem, tako hitro potekli...
NEVA LUKEŠ
Politični potres v Palači Diana
Morotejci izključeni iz vodstva tržaške KD
Tržaška Krščanska demokracija doživlja v teh dneh notranji politični potres. Predsinočnjim se je v Palači Diana na Trgu S. Giovanni, kjer ima sedež strankin pokrajinski odbor, ustvarila nova notranja večina, ki je izključila iz strankinega vodstva levico, nekdanje morotejce, doslej najmočnejšo in najbolj vplivno strujo. Razsežnosti preobrata, ki ima značilnosti pravega notranjega državnega udara, niso še povsem jasne, gotovo pa je, da se za tem potresom skriva želja po politični emarginaciji vplivnih moro tej cev, posebno poslanca Colonija in deželnega odbornika Rinaldija, morda pa tudi samega Richettija.
Načrt za osamitev levice, ki je doslej polnopravno sodelovala pri vodenju stranke, gre neposredno povezati s porazom De Mite na zadnjem vsedržavnem kongresu stranke. V KD se je ustvarila nova desnosredinska os An-dreotti-Forlani-Gava, poražena levica pa je posebno na periferiji pokazala prve znake razkroja. Predsednik Dežele Biasutti, ki je bil svojčas med naj-
V	juniju več tujcev skozi državno mejo
V	prvih šestih mesecih tega leta je v naši pokrajini prečkalo italijansko-jugoslovansko mejo v obe smeri 15.547.181 ljudi. V preteklem mesecu so pristojni varnostni organi zabeležili približno 2-odstotni padec prehodov v primerjavi z lanskim junijem. Skozi mednarodne mejne prehode na Tržaškem je v juniju potovalo skoraj tri milijone ljudi, od katerih pa je bilo pet odstotkov manj italijanskih državljanov in dva . odstotka več tujcev. V prejšnjem mesecu je mejne prehode druge kategorije prečkalo 857 tisoč italijanskih državljanov, kar šest odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Nasprotni trend pa je zabeležiti pri italijanskih državljanih. V juniju jih je s prepustnico prečkalo mejo 367 tisoč, kar deset odstotkov več kot v lanskem juniju.
bolj prepričanimi pristaši De Mite, je na deželni ravni doslej uspel ohraniti enotnost svoje komponente, na Tržaškem pa je pristal na emarginacijo mo-rotejcev. Režiserja te operacije sta deželni svetovalec Calandruccio in Bia-suttijev osebni tajnik Luccarini, ki sta dala pobudo za oblikovanje nove večinske komponente Biasuttija, Andreottija, Fanfanija in Forlanija, kateri pa se za zdaj ni pridružila struja base, ki jo na krajevni ravni vodi bivši predsednik KZE Pangher. Nova komponenta ima na papirju za sabo približno 55 odst. stranke ali bolje rečeno strankinih izkaznic, morotejci pa 35 odst., kar pomeni, da so posamezno vzeto še vedno najmočnejša struja.
V ponedeljek je prišlo samo do oblikovanja nove notranje večine, porazdelitev vodilnih mest v pokrajinskih strankinih telesih pa bo na dnevnem redu čez deset dni, za realne spremembe, če bo do njih seveda prišlo, pa bo treba počakati na jesenski pokrajinski kongres. Tajnik Tripani bo do tedaj ostal na svojem mestu, a kot odraz nove večine, ki se hoče za vsako ceno prilagoditi novim razmeram in novemu razmerju sil na vsedržavni ravni. Za poskusom dokončne emargi-nacije morotejce v se skriva boj za oblast v stranki in v krajevnih upravah. Edini tržaški poslanec KD Coloni in edini predstavnik Palače Diana v deželni vladi Rinaldi sta od vedno moro-tejca, tej komponenti pripadata tudi župan Richetti in predsednik pristaniške ustanove Zanetti. Nova večina je mnenja, da so zaradi tega morotejci premočni, res pa je tudi, da že nekaj let razpolagajo z daleč najboljšim političnim kadrom znotraj krajevne KD.
Župan Richetti, ki je na zadnjih občinskih volitvah prejel veliko število preferenc, je verjetno v teh pogojih nedotakljiv. V veliki nevarnosti pa je odborniško mesto Rinaldija, ki ga bo moral po vsej verjetnosti prepustiti Calandrucciu, ki je tudi kandidat za predsedniško mesto Sklada za Trst. Morotejce je skušal v preteklosti že marsikdo politično osamiti, kljub težavam pa so se vedno pravočasno opomogli in se obdržali na oblasti. Tokrat pa jih čaka zelo težka bitka. (S. T.)
V Tržaškem zalivu včeraj spet polno svetlih lis
Kopalci ne zaupajo ministrovim trditvam da cvetenje alg za zdravje ni škodljivo
Medtem ko se v rimskih in deželnih političnih in upravnih krogih vse bolj stopnjuje polemika o tem, kdo je kriv za sedanje prekomerno bohotenje alg in kako ga preprečiti, se pojav neustavljivo širi. Kar se Tržaškega zaliva tiče je v prejšnjih dneh kazalo, da se je pas cvetenja nekoliko oddaljil od obale in vsaj pogumnejšim omogočil kopanje, včeraj pa so se alge spet pojavile v neposredni bližini obale, kot zgovorno kaže slika, ki jo je naš fotoreporter Mario Magajna posnel v jutranjih urah v kopališču Ausonia.
Povsem jasno je, da so kopalci raje ostali na terasah in se hladili le pod prhami. Ob takem videzu morske gladine so zagotovila ministra za zdravstvo Donat Cattina, da alge niso nevarne za zdravje, izzvenela dokaj neprepričljivo. In tudi ko bi izvidi, ki jih opravljajo te dni vladni izvedenci, to ministrovo teorijo potrdili, bi se prav gotovo našlo le malo takih, ki bi si zaželeli kopanja in osvežitve v tej brozgi...
Danes zasedanje rajonskega
w	tl	J v	O
sveta za Skedenj in Carbolo
Danes ob 20. uri se bo na svojem sedežu v Ul. Roncheto 77 sestal rajonski svet za Skedenj in Čarbolo, ki ima zelo pester dnevni red. Zaradi številnih vprašanj urbanistične narave se bo zasedanja udeležil tudi pristojni občinski odbornik Cecchini. Zadnja seja rajonskega sveta je bila, kot znano, zelo razburkana, saj je dobršen del svetovalcev zapustil sejno dvorano, ko je slovenski svetovalec Igor Pavletič spregovoril v svojem materinem jeziku. Kot dopolnilo tedanjemu novinarskemu poročilu moramo dodati informacijo, da je predstavnik PRI še pred tem dogodkom zapustil zasedanje, svetovalec PSDI pa ni zapustil sejne dvorane.
Drevi v Repnu kulturni večer
V Kraškem muzeju v Repnu bodo drevi ob 21. uri, otvo-rili zanimivo razstavo lesnih izdelkov, ki jih je v zadnjih letih ljubiteljsko oblikoval domači mojster Mirko Guštin. O pomenu in umetniški vrednosti razstavljenih del bo spregovoril Sergij Cesar, kulturni pečat večeru pa bo dal mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, ki bo zapel nekaj pesmi. Razstava bo odprta vse do nedelje, ko bo v Repnu tradicionalna razstava terana. (B. S.)
Tudi letos financira sredstva Dežele za NŠK
Narodna in študijska knjižnica bo tudi letos prejela finančne prispevke, ki jih Dežela vsako leto podeljuje tistim knjižnicam naše dežele, ki so "deželnega interesa", ki hranijo posebne knjižne zaklade ali ki so specializirane na nekem področju. Sredstva, ki jih podeljujejo po zakonu št. 60 iz leta 1976 (v katerem je izrecno omenjena tudi NŠK), so namenjena upravljanju in delovanju knjižnic (vse ostale knjižnice pa prejemajo prispevke od krajevnih uprav, kot določa zakon o decentralizaciji upravnih pristojnosti). V letošnjem letu bo Dežela podelila skupno 400 milijonov lir, za sedaj pa še ni znano, koliko bo prejela naša knjižnica.
Poleg NŠK bo samo še ena tržaška knjižnica prejela sredstva Dežele, in sicer Glavna medicinska knjižnica Tržaške krajevne zdravstvene enote. Ostale knjižnice, ki jih je izbral deželni odbor, pa so porde-nonska knjižnica in trakoteka Združenja slepcev, knjižnice semenišč, videmska nadškofijska knjižnica, knjižnica Guarneriana iz San Danieleja, knjižnica Italijanskega združenja knjižnic v Vidmu in knjižnica za biblijske raziskave v Sacileju.
Šoferji in črpalkarji naj bi si »prislužili« 600 milijonov lir
V zaporu tolpa spretnih goljufov
Goljufija na račun tržaškega avtoprevoznega podjetja Auto Marocchi se je po dolgi preiskavi policijskih agentov iz Trsta in Portogruara končala včeraj s priporom petih šoferjev tovornjakov in štirih uslužbencev bencinske črpalke Agip pri Devinu. Vsi so obtoženi združevanja v kriminalne namene in goljufije v bremenilnih okoliščinah. Zaprti šoferji so 33-letni Vittorino Appolonio iz Portogruara, 31-letni L oris Boscariol iz kraja Concordia Saggitaria, 39-letni Evelino Manzato in 27-letni Roberto Prosdocimo iz Pra Maggiore ter 31-letni Adelino Zanon iz Concordie Saggita-rie. Medtem ko so vsi šoferji iz okolice Benetk, so priprti črpalkarji skoraj vsi Furlani. Gre za 30-letnega Franca Mar-coviga in 27-letno Fiammetto Pizzin iz Pierisa, 30-letnega Birmanca Aunga Kyawooa, ki stanuje v goriški pokrajini, in 55-Ietnega Graziana Lepreja iz Fiumicella. Po izsledkih policije naj bi tolpa goljufala tržaško podjetje dve leti in ga oškodovala za več kot 600 milijonov lir.
Obtožence je včeraj zaslišal namestnik državnega tožilca Staffa, ki je potrdil tako obtožnico kot pripor. Kot rečeno, se je goljufija začela pred dvema letoma, ko so se priprti šoferji tovornjakov in črpalkarji domenili za dobičkonosen, a protizakonit vir dohodkov. Šoferji so namreč pridno tankali pri svojih prijateljih in račune nosili v blagajno
podjetja Auto Marocchi. Blagajna je seveda poravnala vse račune, proti koncu lanskega leta pa so le spoznali, da pet tovornjakov porabi preveliko količino goriva. Nič čudnega, saj so šoferji natočili v tanke po 150 litrov, na račun pa so jih črpalkarji zabeležili 300.
V podjetju so najprej domnevali, da gre za okvaro na motorjih. Tovornjake so zato poslali na tehnični pregled, ki pa je pokazal, da so vozila popolnoma v redu. Podjetje namreč redno rotira tovornjake in skuša na tak način omejiti posledice prekomerne obremenitve. Kot drugo domnevo je vodstvo vzelo v pretres možnost, da so šoferji kradli gorivo za svoje avtomobile, vendar tudi ta hipoteza je padla v vodo, saj je šlo za tisoče in tisoče litrov goriva. Da bi zadevi prišli do dna, se je vodstvo nato obrnilo na policijo, ki je po daljši preiskavi izsledila tolpo. Verjetno pa se zadeva še ni končala, saj agenti napovedujejo druge sodne prijave.
Prav tako ni izključeno, da bo preiskava imela posledice tudi z davčnega vidika in da bodo posegli vanjo finančni stražniki. Kaže namreč, da so med nadziranjem bencinskih črpalk agenti ugotovili, da so nekateri lastniki tovornjakov »napihnili« številke porabe goriva, da bi tako zvišali stroške in znižali davke.
Še nepojasnjeni vzroki torkove smrtne nesreče
Na nevrokirurškem oddelku kati-narske bolnišnice se še vedno bori s smrtjo 24-letni Alessandro Peteros iz Ul. Castelliere 47, ki je bil v torek zvečer žrtev hude prometne nesreče v Miramarskem drevoredu, v kateri je izgubil življenje 15-letni Piero Surace (na sliki) iz Ul. Solitro 8/2. Peterosa so v torek zvečer zaradi krvavitve v ušesu sprejeli na oddelek za reanimacijo, včeraj pa so ga premestili na nevrokirurški oddelek, niso pa spremenili prognoze, ki je še vedno pridržana. Njegov 20-letni sopotnik Mauro Benci iz Ul. Castelliere, ki se bo zdravil 20 dni, pa je lahko že zapustil bolnišnico, saj se je samo potolkel po telesu.
Prometna policija, ki raziskuje vzroke nesreče, si še ni na jasnem, kako je prišlo do trčenja med Suracejevo vespo in Peterosovim kavasakijem. Po vsej verjetnosti pa je nesrečo zakrivil prav Surace, ki je nenadoma hotel spremeniti smer vožnje.
Z zobmi ji je odtrgal del naglavne kože z lasmi vred
Pes hudo obdelal štiriletno deklico
Kljub eksploziji v kopalnici je mirno spal dalje
V pritličnem stanovanju poslopja v Ul. Boito 6 je v noči od torka na sredo, okrog 4. ure, prišlo do silovite eksplozije, ki je prebudila vso soseščino. Edini, ki se ni prebudil, je bil prav lastnik stanovanja, v katerem je prišlo do eksplozije. 57-letni Bruno Dalino, ki se zdravi v centru za umsko zdravje, je namreč tako trdno spal, da ga ni predramil niti hrup rušečih se zidov.
Dalino se je zbudil šele nekaj minut po eksploziji, ko so pred njegovim pragom že stali gasilci in agenti letečega oddelka, ki so jih poklicali sosedje. Moški je namreč želel v kopalnico in je šele takrat opazil, da so se stene kopalnice, kuhinje in hodnika zrušile.
Eksplozijo je po ugotovitvah gasilcev povzročila okvara na bojlerju V kopalnici, bila pa je tako silovita, ua so se šipe raztreščile po vsem uvorišču in poškodovale tudi tam Parkirane avtomobile. Dalino pa je kljub opustošenemu stanovanju lah-p° mirno ostal doma, saj so gasilci ugotovili, da ni bilo nevarnosti, da 1 se še druge stene porušile.
Elisa Mauro ima le štiri leta, a včeraj zjutraj je doživela dogodek, ki se ga bo verjetno spomnila vse življenje. Ko je z mamo Violetto hodila po Ulici dei Salici na Opčinah, se je vanjo pognal podivjan bokser, ki jo je tako hudo obdelal, da ji je odtrgal del naglavne kože z lasmi vred. Na psa se je prvi pogumno vrgel 36-letni poštar Marino Calcinari, za njim pa še lastnik psa Claudio Fabbri (pravzaprav gre za skrbnika, saj je pes last njegove hčerke Daiane, ki stanuje v mestu). Fabbri je kljub grozljivemu prizoru bil toliko priseben, da je s tal pobral kos raztrgane naglavne kože, spravil otroka in mater v svoj avto in ju odpeljal v katinarsko bolnišnico. Še prej mu je uspelo priklicati psa na dvorišče vile in ga privezati na verigo.
Zdravniki v bolnišnici so takoj ugotovili, da je treba deklico prepeljati v videmsko bolnišnico, kjer imajo poseben oddelek za plastično kirurgijo, vendar so si pridržali prognozo. Pomagati so morali tudi materi Violetti Gi-urissevich, ki je bila pod hudim šokom in je večkrat padla v nezavest. Malo Eliso so v Vidmu podvrgli operacijskemu posegu in ji ponovno pritrdili naglavno kožo. Kaže, da ni v smrtni
nevarnosti. Zvečer sta bila pri njej tako mama kot očka Livio, ki z Eliso stanujeta v Ulici dei Papaveri 28, vedno na Opčinah.
Kot so nam povedali na openskem komisariatu, je pes le nekaj minut prej že skušal napasti nekega otroka. Openc Flavio Bressan se je popoldne namreč javil agentom in jim povedal, da je okrog 10. ure hodil s svojo hčerkico v bližini Ulice dei Salici, ko se jima je približal napadalen bokser. K sreči sta Bressan in otrok imela dovolj časa, da sta pred psom zbežala na bližnje gradbišče.
»Sedaj boste pisali, kot da je Buffalo Bill izpustil leva,« nam je včeraj po telefonu dejal Claudio Fabbri. Mož je tudi sam šokiran, saj se zaveda, da nosi veliko odgovornost za Elisine poškodbe. Sinoči je govoril z njenimi starši in tudi z videmskimi zdravniki, ki naj bi mu povedali, da bo Elisa lahko že danes zapustila bolnišnico. Toda kako se je zgodilo, da je pes čuvaj lahko zdivjal na ulico? »Pes je bil privezan v kuhinji, ker smo ravnokar pripeljali v hišo nekaj kosov pohištva. Zato so tudi ostala odprta tako hišna kot glavna vrata. Naenkrat pa se je bokser pognal proti hodniku, strgal verigo, s
katero je bil privezan, in zbežal na ulico. Takoj sem pohitel za njim. Pred očmi ga nisem imel največ pet minut. Ko se je vračal proti domu, se je zagnal v Eliso... Pes je bil vedno zavezan, cepljen, sam sem tudi zavarovan. Sedaj je bokser še vedno doma, deset dni ga bodo opazovali veterinarji KZE. Mislim, da jih bom potem prosil, naj mu z injekcijo vzamejo življenje,« nam je s skrušenim glasom povedal. Edino, kar ga sedaj skrbi, je Elisa, in dobre vesti iz Vidma.
»Ta primer je najhujši, vendar ni edini. Se posebno na Opčinah so veliki problemi zaradi hudih psov čuvajev. Poznamo že veliko primerov, ko so napadli poštarje ali ugriznili otroka, ki je pomolil roko skozi ograjo. Ti psi so agresivni, ker so vedno na verigi, pa tudi vzgajajo jih v ta namen. Lastniki bi torej morali biti izredno pazljivi, saj nimajo pravice, da bi lastnino branili z ogrožanjem varnosti otrok in državljanov.« Tako nam je povedal vodja komisariata Sodano, ki pričakuje, da bodo Elisini starši vložili prijavo. Policija bo vsekakor opozorila sodišče, saj je lastnik odgovoren za povzročitev hudih telesnih poškodb.
N. F.
V visoki starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena
Angela Štok vd. Sirico (Širca)
K večnemu počitku jo bomo spremili jutri, 14. t. m., ob 8.45 iz kapele glavne bolnišnice na mestno pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: hčeri Elvira in Sabina z možem Srečkom Šumanom, vnuka Sergij z ženo Mauro in Danilo z ženo Nevenko ter ostalo sorodstvo.
Žalovanju se pridružujejo družine Štok, Širca in Sasso.
Trst, 13. julija 1989
t
Zapustila nas je naša draga
Vera Regent por. Krečič
Pogreb bo jutri, v petek, 14. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo: mož, hči z družino ter ostalo sorodstvo.
Trst, 13. julija 1989 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
Franc Lipovec - Tine danes osemdesetletnik
V drugi polovici leta 1944 in v prvih mesecih leta 1945 so se v Trstu in njegovi neposredni okolici vrstili dogodki, ki so potem pomembno vplivali na samo osvoboditev Trsta v zadnjih aprilskih in prvih majskih dneh pred 44 leti. Eden od akterjev takratnega dogajanja je bil tudi Franc Lipovec -Tine, ki praznuje danes svojo 80-letni-co (r. 13. 7. 1909) in ki je eden od redkih še živečih članov takratne Komande mesta Trsta, ustanovljene in neposredno odvisne od štaba IX. Korpusa NOVJ. Tine Lipovec je bil v njem namestnik političnega komisarja, ob komandantu Martinu Grajfu in komisarju Francu Štoki eden najodgovornejših članov.
Starejši tržaški aktivisti se Tineta Lipovca dobro spominjajo, čeprav že dolga leta živi v piranski občini, a se ob raznih priložnostih rad vrača v Trst, da skupno z drugimi soborci, prijatelji in znanci počasti ta ali oni jubilej, ta ali oni dogodek, pa žal tudi vse pogostejše odhajanje ljudi tistega težkega, a častnega in ponosnega časa. Toda mlajši, kaj vedo o teh ljudeh, ki jim je zgodovina odmerila čas in odgovornosti, za katere jim je edino, a daleč najvrednejše plačilo, bila s trpljenjem, junaštvom in krvjo najboljših izbojevana svoboda?
Franc Lipovec, ilegalni Tine, je svojo mladost živel med rodnimi brkinskimi Kovčicami kot šolarček in pastirček ter Trstom kot kmečki in mizarski delavec tja do leta 1931, ko je moral k vojakom. Tam se je med slovenskimi in italijanskimi vrstniki navzel protifašističnih idej in jih potem širil kot delavec v ladjedelnici Arzenala Lloyd Triestino vse do leta 1935, ko so ga prav zaradi idej odpustili. V tistih letih je bil povezan tudi z ilegalci Tigra oz. Borbe in bil med organizatorji zbiranja denarne pomoči za družine obsojenih na Bazoviškem procesu.
Pet naslednjih let je preživel na Proseku, zaposlen v trgovini s kurivom in deloval v vaški protifašistični organizaciji. Leta 1939 je postal član Italijanske komunistične partije, leto kasneje pa se je zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka in seveda tudi v tem okolju deloval na organiziranju ilegalnih skupin in priprav na čase, ki jih je napovedoval razvoj dogodkov v Evropi in ki so za slovenske tržaške in italijanske antifašiste napočili z napadom nemške, italijanske in drugih vojska na Jugoslavijo in z ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Tine Lipovec je dobil zvezo z OF že oktobra 1941, ko je prišel v Trst na zdravljenje zaradi strelne rane na roki eden prvih primorskih partizanov, proseški rojak Milko Puntar, ki je pozneje, aprila 1942, padel v znanem spopadu Vojkove čete z italijansko vojsko na Nanosu. Po navodilih OF in KPS je v ladjedelnici organiziral skupino, ki je skrbela za zbiranje sredstev za partizane in za širjenje narodnoosvobodilne ideje. Do junija 1943 je vzpostavil močno notranjo frontno organizacijo, takrat pa se je moral za nekaj časa umakniti v ilegalo, da bi se ob padcu Mussolinijevega režima vrnil v ladjedelnico, v kateri je ostal do pomladi 1944, ko se je moral dokončno umakniti v ilegalo in v oboroženi odpor. Do takrat je bil med drugim tudi sekretar rajona OF za Sv. Ivan-Rocol, nato pa član mestnega odbora Delavske enotnosti, organizacije, ki je pred-stalvjala jedro kasnejših delavskih bataljonov, Komande mesta Trsta, s ka-
terimi je 27. aprila 1945 začela vstajo v mestu in pomagala silam JLA osvobajati Trst. Komando mesta Trsta je v prvih dneh avgusta 1944 ustanovil štab IX. Korpusa NOVJ prav v predvidevanju vojaških operacij za osvoboditev tržaškega mesta, Tine Lipovec pa je v tej Komandi bil imenovan za pomočnika komisarja in je v tem smislu sodeloval pri pripravljanju vstaje v mestu in pri zaključnih operacijah.
Tine Lipovec je po osvoboditvi Trsta in vzpostavitvi ljudske oblasti ostal še naprej ena vidnih osebnosti narodnoosvobodilnega gibanja v mestu. Do razpusta je bil namestnik komandanta Narodne zaščite za mesto, nato do konca leta 1945 politični sekretar rajonskega komiteja KPS za Trst, leta 1946 izvoljen za člana CK KPI Julijske krajine oz. za STO, do leta 1952 je bil tudi član kadrovske komisije, pozneje pa se je posvetil predvsem gospodarski dejavnosti. Po resoluciji informbiroja je prestopil k Neodvisni socialistični zvezi in bil član njenega odbora do leta 1961, ko je spet postal član KPI, po dokončni izselitvi v piransko občino član KPS in KPJ, ob tem pa neumorno deloval v raznih družbenopolitičnih organizacijah, kot predsednik krajevne konference SZDL Lucija, v občinski konferenci SZDL občine Piran, v Zvezi združenj borcev NOB in še kje.
Na Trst pa je ostal navezan ne le čustveno, pač pa tudi kot prizadevni sodelavec Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici pri zbiranju in zapisovanju gradiva iz časov NOB, pri čemer je kot akter takratnih dogajanj lahko tudi objektivni in kritični ocenjevalec, kaj je zgodovinska resnica in kaj - po tolikih letih - tudi že fantazija.
Ob drugih prejetih odličjih in vojaških odlikovanjih ima od leta 1983 tudi zlato priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zaradi bremena let in žal tudi ne najboljšega zdravja je v zadnjem času omejil svojo javno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah, vedno pa je živo prisoten v dogajanju pri nas in doma, ki ga kot borca, rodoljuba in poštenjaka, kot človeka, ki se je nesibično razdajal za svobodo in družbeni napredek in pri tem je po svojem značaju ostal vedno tih in skromen, povsem razumljivo za-skrblja in boli.
Ob visokem življenjskem jubileju naj mu gredo iz njegovega Trsta iskrene čestitke za še dolgo življenje v čimboljšem počutju.
JOŽE KOREN
gledališča
VERDI
Poletni festival operete 1989 - Jutri ob 20.30 (red R) ponovitev Kalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Ja-nos Kovacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi. Ponovitev v nedeljo za red S.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
V soboto, 15. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina IL GRAFFIO iz Rima predstavila delo v dveh dejanjih NOI LE RA-GAZZE DEGLI ANNI ' 60. V glavni vlogi nastopa Grazia SCUCCIMARRA.
Vstopnice so na prodaj pri UTAT - Pasaža Protti - in pri blagajni gledališča -Ul. Ghirlandaio.
GRAD SV. JUSTA
Jutri ob 21.15 bo na sporedu FESTIVAL Disneyevih filmov - druga izdaja. Predvajali bodo film LILLI e il vagabon-do.
LUCI IN ZVOKI
Nocoj ob 21.30 predstava LUČI IN ZVOKI v nemščini in ob 22.45 v italijanščini; v soboto ob 21.30 in ob 22.45 v italijanščini.
koncerti
V	ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bo na
Trgu Unita KONCERT godbe na pihala G. Verdi.
V	Pasaži Protti so na razpolago vstopnice za koncert-predstavo CIGANKINA LJUBEZEN z Jadranko Jovanovič. Režija Mario Licalsi. V soboto se bo pričela prodaja vstopnic za premiero CIGAN BARON Johanna Straussa.
kino
ARISTON - 21.30 Videodrome, r. David Cronenberg, i. James Woods. EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., D
EXCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome Wanda, i. J. L. Curtis. LJUDSKI VRT - 21.15 Fievel sbarca in America, ris., r. Števen Spielberg. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Teresa Or-lovvski, la furia del sesso II, porn.,
na
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Chiamami di notte, D
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Maya, srh., □
NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L'indis-creto iascino del peccato, r. Pedro Al-modovar, D D
GRATTACIELO - 17.45, 22.00 Spiagge, i.
Bette Midler, Barbara Hershey. MIGNON - 17.00, 22.15 Una paliottola spuntata.
EDEN - 16.00, 22.00 Donne e animali,
porn., O D
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - Danes zaprto. Jutri ob 17.30 Gorilla nella nebbia, dram., i. S. Wea-ver.
LUMIERE FICE - 17.15, 22.15 Rain Man, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La bionda e la bes-tia, porn., DD
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D
V torek, 11. t. m., je na tržaški ekonomski fakulteti za statistične in zavarovalniške vede doktorirala KATJA STARC Iz srca ji čestita
Edvard
Včeraj je na pravni fakulteti uspešno opravil diplomski izpit DAMJAN TERPIN Čestitajo mu
člani mladinske sekcije Slovenske skupnosti
čestitke
Danes bo ugasnil 5 svečk VASJA KRIŽMANClČ. Da bi bil zdrav, priden in ubogljiv so želje nonota, none in pranonota Srečka.
Ob uspešno opravljeni maturi iskreno čestita Godbeno društvo Prosek svojemu članu MARKU RUPLU.
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel čestita svoji pevki KATJI STARC ob uspešno opravljeni diplomi na fakulteti za statistične in zavarovalniške vede.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na skrbništvu in liceju Prešeren razo-bešene dokončne lestvice za suplente na slovenskih nižjih in višjih šolah; na skrbništvu so objavljene premestitve profesorjev višjih srednjih šol.
Urad SSŠ, Ul. Carducci 8/II, posluje s sledečim urnikom; torek od 17. do 18. ure ter četrtek od 11. do 12. ure.
Licej F. Prešeren obvešča, da bo računalniški laboratorij ostal odprt tudi poleti. Ob prisotnosti profesorja bodo dijaki lahko vadili na računalnikih vsako sredo od 9. do 13. ure.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje: 1. za uradnike s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur), 2. za uradnike v podjetjih import-ex-port - 2. letnik (1200 ur), 3. za uradnike v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur), 4. za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200), 5. za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola, 6. za bančno tehniko (30 ur),
7.	za operaterje v zunanji trgovini (40 ur),
8.	nemščine za poslovno uporabo (120 ur), 9. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola, 10. personal com-puting (160 ur), 11. za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (80 ur), 12. za naravoslovne vodiče (300 ur) - pogoj za vpis višja srednja šola, 13. za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur), 14. za biodinamiko (30 ur), 15. za splošno živinorejo (30 ur), 16. čebelarstva (60 ur), 17. enologije (30 ur), 18. za splošno kmetijstvo (150 ur). Vpisovanja in podrobnejše informacije do 21. julija na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, (razen sobote) od
9.	do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 13. julija 1989
DRAGAN
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53
-	Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 16.23 in zatone ob 1.00.
Jutri, PETEK, 14. julija 1989
SVOBODIN
PLIMOVANJE DANES: ob 1.49 najnižja -29 cm, ob 18.08 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,1 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb ustaljen, veter 22 km na uro zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicole dJorio, Valentina De Gioia, Sebastiano Carta, Irene Scarpa, Giulia De Rosa, Irene Ferluga, Alessio Tanzilli, Gioia De Bortoli, Daniela Babic.
UMRLI SO: 53-letni Giovanni Alunni Barbarossa, 61-letni Luciano Sal, 68-letni Romeo Da Nove, 82-letni Antonio Gre-gori, 81-letna Iolanda Gregori vd. Chia-ma, 79-letna Maria Bonetta por. Privato, 69-letni Antonio Komjanc, 50-letna Mirta Peresutti, 72-letni Germano Anic. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do sobote,
15.	julija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. delVIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. delVIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Larao Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Godbeno društvo Prosek prireja v dneh 14., 15. in 16. t. m. PRAZNIK OB 85-LETNICI USTANOVITVE. Program: jutri, 14. t. m., ob 20.30 jubilejni koncert, v soboto, 15. t. m., ob 19. uri koncert gasilske godbe na pihala Kapele - Jugoslavija, sledi ples z ansamblom Lojzeta Furlana, v nedeljo, 16. t. m., ob 17.30 sprevod sledečih godb na prireditveni prostor: Godbeno društvo Kras iz Doberdoba, Godbeno društvo Nabrežina, Godba V. Parma iz Trebč in Godba na pihala iz Ricmanj. Sledi nastop posameznih godb. Ob 20.30 ples z ansamblom Lojzeta Furlana. V soboto in nedeljo bodo delovali dobro založeni kioski. Vabljeni!
TPPZ P. Tomažič vabi na SREČANJE S SEN. STOJANOM SPETIČEM na temo: "Zamejski Slovenci in splošni poli-lični pregled", ki bo jutri, 14. t. m., ob 20.30.
Do nedelje, 16. t. m., se bo vršil v Trebčah pri nogometnem igrišču PRAZNIK UNITA IN DELA ter PRAZNIK ŠPORTA. Vsak večer ples. Vršil se bo turnir v malem nogometu z ekipami: Brega, Bazovice, Padrič-Gropade, Ban-Ferlugov, Opčine, Repna, Križa in Trebč.
Poezija in glasba - KULTURNO SREČANJE ZA AMAZONIJO, bo v gledališču S. Maria Maggiore v Trstu, Ul. Colle-gio št. 6, v soboto, 15. t. m., ob 20.30. Pobudnik WWF - svetovni sklad za varstvo okolja, organizacija KUD Magnet in Liljana Manzoni.
___________prispevki_________________
V	spomin na dragega moža Žitomira Terčelja daruje Marta 50.000 lb za Slovensko dobrodelno društvo.
Marija Soban - Mura (Jamlje) daruje
100.000	lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Cvetke Veni-er darujejo Drejc, Antek in Manica
150.000	lir za ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob Ljuba darujejo vrstniki žene Marjetice 220.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Ljuba Grilanca darujeta Nada in Albin Butinar
100.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Ljuba Grilanca daruje žena Marjetica z otrokoma 100.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 12. obletnici smrti mame in ob 30. obletnici smrti tete Pepke darujeta Sida in Vinko Sancin 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	zahvalo za voščila ob 80. rojstnem dnevu daruje Rafael Grgič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina na drage starše, sestre, brata, na padle borce, na letošnje umrle soborce, aktiviste in prijatelje darujejo Dušan, Božena, Boris, Edi in Tea Košuta 20.000 lir za obnovo bolnice Franje, 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku,
20.000	lir za MPZ Vasilij Mirk, 20.000 lir za SPDT, 20.000 lir za SKD Barkovlje,
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev, 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa, 20.000 lir za Ljudski dom v Križu, 20.000 lir za Dom A. Sirk, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa, 20.000 lir za ŠD Mladina,
20.000	lir za MPZ Vesna, 20.000 lir za RMV Trst, 20.000 lir za TPK Sirena,
20.000	lir za Sklad M. Čuk, 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo, 20.000 lir za Dijaško matico, 20.000 lir za KD Lipa,
20.000	lir za Skupnost družina Opčine,
20.000	lir za SKD Skala Gropada, 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost, 20.000 lir za obnovitev Bazovskega doma, 20.000 lir za MePZ M. Pertot - Barkovlje, 20.000 lir za Glasbeno matico,
20.000	lir za KD Rovte-Kolonkovec,
20.000	lir za Dom J. Ukmarja - Skedenj,
20.000	lir za KD Lonjer - Katinara, 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič, 20.000 lir za MPZ I. Gruden, 20.000 lir za SKD Vigred,
20.000	lir za SKD Slavec, 20.000 lir za Center za rakasta obolenja, 20.000 lir za ŠZ Bor, 20.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade, 20.000 lir za KD F. Venturini,
20.000	lir za KD I. Grbec, 20.000 lir za Dijaški dom, 20.000 lir za zbor Vesela pomlad, 20.000 lir za Ljudski dom v Trebčah, 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve, 20.000 lir za KD Primorsko -Mačkolje, 20.000 lir za SKD Skala, 20.000 lir za pevski zbor Jadran - Milje, 20.000 lir za MPZ V. Vodnik - Dolina, 20.000 lir za Združenje aktivistov tržaškega ozemlja Trst, 20.000 lir za Zvezo vojnih invalidov Trst, 20.000 lir za PD Slovenec -Boršt-Zabrežec, 20.000 lir za Slovenski oktet in 20.000 lir za Kvartet Glasbene matice.
V	spomin na Veroniko Cunjo darujeta družini Luksa in Spacal 30.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na Edvarda Vettorata darujeta Vlasta in Andrej Nabergoj 20.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	isti namen daruje družina Nabergoj
50.000	lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Ljuba Grilanca daruje Milko Nabergoj 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Kristjan in Adriana Zugna 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Nadja daruje 10.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Marije Kosmač daruje družina Petaros (Boršt 68)
20.000	lir za cerkev v Borštu.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na tel. št. 744426.
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da posluje urad s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30.
Zadruga Mangart obvešča, da je planinski dom Mangart v Žabnicah (Cam-porosso) odprt za vse, ki bi radi preživeli nekaj dni oddiha v gorskem svetu na Tr-biškem. Za rezervacije in informacije .se interesenti lahko obrnejo direktno na upravo Doma, tel. (0428) 63173.
Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 24. julija dalje.
Poletni živžav Nabrežina sporoča urnik prevozov za otroke iz okoliških vasi od 17. do 28. julija; z velikim kombijem se bodo vozili vsi otroci iz naslednjih vasi: Nabrežina kamnolomi 7.15, Slivno 7.17, Šempolaj 7.22, Praprot 7.24, Trnovn-ca 7.26 in . še otroci iz vrtca naslednjih vasi Devin 8.00 in Sesljan 8.15; z malim šolabusom se bodo vozili le osnovnošolski otroci iz naslednjih vasi: Medja vas 7.30, Štivan 7.32, Devin 7.35, Sesljan 7.40; kombija bosta prevažala otroke iz Proseka 7.45 in Križa 7.50. Odhod otrok iz Nabrežina ob 12.30.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled skupinska razstava SLOVENSKA GRAFIKA.
V	pritličnih prostorih TKB, Ul. F. Fil-zi 10 razstavlja MARKO HREŠČAK.
Na gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 21. t. m. razstavljala svoja dela slikarka LAURA UTMAR.
V	okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134.
mali oglasi
PRODAM motor 125 NSF, letnik '86 v odličnem stanju. Tel. 327273.
PRODAM A 112 junior, letnik '81, v dobrem stanju. Tel. 214309.
PRODAM barvni televizor CGE telefun-ken 22 ", v odličnem stanju za 230.000 lir. Podarim interno anteno. Tel. 815626.
PRODAM renault 5 GTL, letnik '83, prevoženih 60.000 km, cena po dogovoru. Tel. 228984.
PRODAM jadrnico laser po ugodni ceni. Tel. (040) 410259 ob večernih urah.
PRODAM traktor nibbi DT 40 cv, 300 ur in traktor bertolini, 4 RM, cv 30 s frezo in plugom. Tel. (0481) 531741.
PRODAM čistokrvne mladiče z rodovnikom šampionskih staršev avtohtone pasme kraškega ovčarja. Za informacije tel. na št. 220110.
PRODAM hišo v industrijski coni, 200 kv. m in 500 kv. m dvorišča, primemo za obrtnika. Tel. 228390.
PRODAM motorno kolo ciao, bele barve, eno leto staro. Tel. 212111.
OSMICO je odprl Alfonz Guštin na Colu št. 12.
OSMICO je odprl Jožef Kukanja, Devin-ščina št. 1. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Rebula (Bajta).
ZDRAVNIK Danijel Žerjal sprejema nove paciente v ambulanti pri Sv. Ivanu, Ul. Brunelleschi 14, in v Bazovici
209.
IŠČEM zazidljivo zemljišče na področju Cola oz. repentabrske občine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Repentabor".
DRŽAVNI USLUŽBENEC išče stanovanje v Gorici ali okolici. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Viale 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Stanovanje ".
KUŽKA PUDLJA (barboncino) starega osem tednov z odličnim rodovnikom prodam. Tel. (003861) 212788.
IZGUBIL sem zlato zapestnico z osebnim napisom ali na šagri na Padričah ali v baru Vatta v torek, 4. t. m. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. po 14. uri na št. 214606.
IZGUBIL se je majhen psiček, rjave barve v Dolini. Najditelj naj tel. na št. 228530.
ŠE ŠEST prostih mest je na razpolago za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo od 29. julija do 12. avgusta. Izlet priredi vesela družba iz Križa. Interesenti naj tel. na št. 220624.
ŽENSKA srednjih let sprejme varstvo podnevi in ponoči starejše osebe ali otrok za dva meseca. Tel. (003866) 24751 od 17. do 22. ure.
POŠTENO in dobro Slovenko, tudi onstran meje, išče 50-letni invalid za dražbo in skupno življenje. Po možnosti plavolaso in ljubiteljico umetnosti. Samo resne ponudne sprejmem na naslov: Giuseppe Duren, Ul. Paisiello 1, Trst.
NUDIM pomoč na domu onemoglim in ostarelim osebam. Tel. 228252 v večernih urah.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. na št. (003867) 87121 po 20. uri.
CVETLIČARNA ANGELA - Boljunec obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi letnega odpusta od 17. julija do 19. avgusta.
DRUŽINICA išče stanovanje v najem za določen čas na področju od Bazovice do Proseka. Obenem nudi pomoč ostareli osebi. Telefonsko številko pustite na Primorskem dnevniku.
V drugi polovici oktobra v Pordenonu
Ruski nemi film
PORDENON — V drugi polovici oktobra bodo v Pordenonu Dnevi nemega filma, ki jih prirejajo letos že osmič zapored. V ospredju letošnjih dni bodo nemi filmi iz časov carske Rusije, ki so jih pordenonski raziskovalci odkrili v arhivih sovjetske državne kineteke Gosfilmfond. Sovjetska kinoteka se tako odpira zahodnemu svetu in to s filmi iz časov, ko je filmska industrija šele shodila in ko revolucionarna boljševiška partija še ni prevzela oblasti. Program dnevov, ki jih prirejata pordenonski Cinemazero in huminska Kinoteka s pokroviteljstvom dežele, so predstavili včeraj v Pordenonu na tiskovni konferenci.
Med okoli 300 filmi, ki so si jih ogledali v sovjetski kinoteki, so pordenonski raziskovalci izbrali najbolj zanimive in značilne, ki naj bi dali dokaj popolno sliko vseh teženj v tedanjem obdobju. Raziskovalci in ljubitelji filma si bodo v Pordenonu lahko ogledali umetnine, kot je Stjenka Ra-zin iz leta 1905, ki je prvi sovjetski film, ki je bil posnet po scenariju, ali Obramba Sevastopola (1911) in Nema priča (1914).
Posebna sekcija Dnevov bo posvečena delu sovjetskega režiserja Jevge-nija Bauerja s predvajanjem dramatič-
nih filmov kot Po smrti (1915), komedij kot Tisoča zvijača (1915), angažiranih filmov in liričnih fantazij. Poleg tega pa bodo predvajali tudi nekatere zelo redke filme, kot so prvi poskusi animacije Vladislava Stareviča, socialne portrete Jakova Protazova, filme, ki so jih v Moskvi in na Krimu snemale tuje filmske hiše. Prireditelji niso pozabili niti na zvezdnika tedanjega sovjetskega filma Ivana Mozukina in Natalijo Lisenkovo.
Kot dokaz življenjskosti ruske pred-revolucionarne kinematografije pa bodo predvajali tudi filme, ki so jih begunci snemali v Nemčiji, Franciji, Italiji in v Hollywoodu. Vse filme pa bosta spremljala s klavirjem sovjetski pianist Leonid Nemirovski in maestro Carlo Moser.
Prireditelji bodo za Dneve tiskali bogat katalog s filmografijo vseh ohranjenih ruskih filmov, z dokumenti in eseji o carskem obdobju. Projekcije bodo dopolnili z izborom filmskih dnevnikov istega obdobja. 22. oktobra pa bodo priredili mednarodno srečanje o ruski kinematografiji s prisotnostjo sovjetskih, ameriških, francoskih britanskih in italijanskih izvedencev. Manifestacijo bodo dopolnili z razstavo plakatov iz carskega obdobja.
Koncert Pinkov v dvomu
BENETKE — Medtem ko RAI še vedno napoveduje z reklamnimi vložki neposredni prenos koncerta znane angleške skupine Pink Floyd iz Benetk, se v mestu v laguni stvari komplicirajo. Beneški občinski odbor je včeraj osvojil stališče ravnateljice nadzorništva za spomeniško varstvo Margherite Asso in prepovedal koncert pred Trgom San Marco. Po oceni nadzornice za spomeniško varstvo bi namreč ojačena glasba britanskih rock mojstrov lahko poškodovala mozaike okoliških palač, Trg Svetega Marka pa bi se lahko še nekoliko pogreznil pod težo množice.
Edini alternativi, ki ju je nakazal odbor, sta postavitev plavajočega odra v kanalu Orfano ali pred otokom S. Giorgio. Vprašanje je sedaj, ali bodo prireditelji koncerta sprejeli alternativni lokaciji. Ob tolikšnih negotovostih v zvezi s koncertom, ostaja ena sama gotovost: beneški upravitelji se tokrat res niso izkazali.
___________________sklad mitje čuka__________je.kacve.bar
Kljub vsemu normalna družina
Družina Hinz v dnevni sobi svoje hiše
Če bi vse šlo po načrtih Karin in VVolfganga Hinza iz kraja Garbsen v bližini Hannovra, bi bila starša dveh zdravih otrok. Toda usoda je hotela drugače. Drugorojenka Martina je s seboj na svet prinesla več hudih prizadetosti.
Ko je bila stara štiri leta, je začela obiskovati otroški vrtec za prizadete otroke. Kmalu za tem so njeni starši vložili prošnjo za posvojitev otroka. Opazili so namreč, da ni dobro, če osredotočijo vso svojo pozornost na Martino.
Na uradu za posvojitve pa so jima začeli prigovarjati, zakaj ne bi imela še enega svojega otroka: še posebej zato, ker so genetske preiskave dajale zagotovilo, da so verjetnosti za še enega prizadetega otroka minimalne.
Tako se je rodil Jan-Philipp. Seveda se je mame Karin med nosečnostjo prejel strah, da ne ne bi bil novi otrok prizadet, a vse se je srečno izteklo. Ko je bil star poldrugo leto, so starše po-
klicali na urad za posvojitve in jim ponudili majhno deklico - šele deset dni je bila stara - njena mati pa je bila s Tajske. Tako so Hinzovi prišli do četrtega otroka Janet.
Janet je bila precej težaven otrok: bala se je vsakege tujca. V tujem okolju je začela vriskati in kričati, tako da jo je bilo nemogoče peljati k zdravniku ali sploh v kako trgovino. Šele pri treh letih jo je minilo. Še sedaj pa se najbolje počuti s svojimi starši in brati. Zelo rada se crklja pri mami in očetu, vendar zahaja zelo pogosto tudi k Martini in jo ljubkuje. Martina pa leži z skrčenimi rokami in njene sicer ugasle oči dajejo slutiti nekaj podobnega sreči.
Martina ima najraje, ko so vsi družinski člani okoli nje. Doslej so večkrat sedeli na velikem gugalniku, vendar ga je moral oče VVolfgang odstraniti, saj je postala družina pretežka zanj. In kako težka je že ta družina -
pred kakimi šestimi meseci so posvojili še petmesečnega Sasho. Njegovo rojstvo je bilo rizično: rodil se je prezgodaj, premalo razvit, premajhen, preveč nežen.
Sedaj ga ni treba več posebej nadzorovati. Krepko se že postavlja na noge in se odziva klicem in vabilom svojih bratov in sester.
Kar starši prizadetih otrok pogosto zelo težko dojamejo, ali se celo nikoli ne dokopljejo do tega je to, kar so Hinzovi sami dojeli: Martinini starši nič več ne koncentrirajo svoje pozornosti in svojih dejavnosti okoli prizadetega otroka, kajti tudi ostali otroci morajo doseči svoje pravice.
Hinzovi imajo čedalje več znancev in prijateljev in skoraj samo po sebi je razumljivo, da jim vsi nudijo svojo pomoč. Šosedje prihajajo in odhajajo. Nihče jima ne jemlje za slabo, če včasih pomislita tudi nase in gresta v kino, igrata tenis ali obiskujeta tečaj francoščine.
Najstarejši sin Mark je nekoč takole opisal Martino v šolski nalogi: »Moja sestra Martina je telesno in duševno prizadeta. Žal ne more govoriti, sama jesti in hoditi. Ko naštevamo včasih koliko nas je v družini, jo štejemo prav kakor normalnega otroka. Naša družina razume, kaj Martina potrebuje iz mežikanja njenih oči, po vriskih in joku. Ko pa je Martina pri stari mami ali kjerkoli drugje, daje od sebe poseben stok, kakor da bi jokala po nas. Vedno opazi, če je kje drugje in če nas ni zraven. Mi pa je ne bomo dali proč.«
Svoje misli je nato Mark zaključil s trditvijo, da se bo poročil le z dekletom, ki bo sprejela k sebi Martino, ko starši ne bodo mogli več skrbeti zanjo.
O tem se je kasneje njegova mama Karin pogovorila z njim in mu povedala, da bi nikoli ne smeli starši kaj takega zahtevati od svojih otrok - da bi prizadetega brata ali sestro vzeli k sebi. Ko bodo popolnoma prepričani, da drugače ne gre naprej, bodo za Martino poiskali primerno okrevališče. Toda dotlej nočejo na to misliti..
Dotlej želijo živeti kakor so navajeni - kot katerakoli normalna družina.
rc rai 1___________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole
13.30	Dnevnik
14.00	Buona fortuna Estate
14.10	Film: Le giubbe rosse del Saskatchevvan (vestern, ZDA 1954, r. Raoul VValsh, i. Alan Ladd)
15.35	Action Now
16.05	Mladinska oddaja: Big
17.00	Odprti prostor
17.20	Danes v parlamentu
17.25	Film: Acgue profonde
(vojni, ZDA 1958, r. Ru-dolph Mate, i. Alan Ladd, VVilliam Bendix)
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Cercasi figli ur-gentemente (pust., ZDA 1987, r. David Green-wald, i. Cindy VVilliams)
22.05	Dnevnik
22.15	Film: Due vite in gioco (pust., ZDA 1983, r. Tai-lor Hackford, i. Rachel Ward, Jeff Bridges)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.30 Mezzanotte e dintorni
0.45 SP v vaterpolu: Madžar-ska-Italija
% RAI 2__________________
12.00	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti
15.25	Naniznaka: Lassie
15.50	Risanka: Cucciolo
16.20	Film: Rififi (krim., Fr.
1957, r. J. Dassin, i. Jean Servais, Magali Noel)
18.05	TV igra: II sicario
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	TV film: La rosa bianca di Tallien (i. Catherine VVilkening, Jean-Claude Adelin)
21.55	Dnevnik - nocoj
22.05	Razprava: 1789-1989, ženska 200 let po francoski revoluciji
22.55	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
23.45	Dnevnik
23.55	Film: Prega il morto e ammazza il vivo (vestern, It. 1971, r. Joseph VVarren, i. Klaus Kinski, Victoria Ziny)
^ RAI 3________________
14.00	Deželne vesti
14.10	Dok. oddaja: Drobci
14.55	SP v sabljanju (iz Den-verja)
15.25	Kolesarstvo (iz Bassana)
15.45	Tour de France
16.55	Mednarodni miting v skokih (iz Bočna)
17.45	Košarka - pokal Sredozemlja (iz Benetk)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Nadaljevanka: Odissea (r. Franco Rossi, i. Be-kim Fehmiu, Irene Pa-pas, 5. in 6. epizoda)
22.15	Zabavna oddaja: Fronti a tutto
22.45	Dnevnik - nocoj
22.50	Avtorska TV: Alessan-dro Blasetti - Storie del-1'emigrazione
23.50	Dnevnik
0.05 Nočna glasba: odlomki iz opere VVilhelm Tell (flavtist Giorgio Zagno-ni in pianist Alessandro Specchi)
0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
16.35	Video strani
16.45	Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.35 nanizanka Hooperman (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Ben-dji (6. del)
19.05	Video strani
19.10	Risanka
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Povest o dveh mestih (C. Dickens, scenarij Arthur Hopcraft, r. Philippe Monnier, i. James Wil-by, Xavier Deluc, 2. del)
21.00	Tednik
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Informativna oddaja za goste in tujine
22.15	Poletna noč, vmes nad. Schwarzwaldska klinika (40. del) in nan. Leteči cirkus Monthyja Pytho-na (6. del)
(jP) TV Koper____________
7.30	Nog. pokal Amerike
13.30	TVD Novice
13.40	Gimnastika (pon.)
15.15	Gimnastika: VN Avstralije (iz Brisbanea)
16.45	Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji: DOLINA — Tudi letos poletni center za najmlajše VIDEM — Gozdovi umirajo zaradi onesnaženosti zraka?
RIVOLTO — Zaščitni znak za furlanski sir montasio TRST — Še o dvojezičnih tablah
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box
20.30	Gimnastika: VN Avstralije (iz Brisbanea)
23.00	Beach volley
24.00	Šport spektakel
RTV Ljubljana 2
18.00	Studio Ljubljana
19.00	Čas, ki živi: Vražji vrtec
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Mali koncert
20.45	Oči kritike
21.15	Slovenci v zamejstvu
21.45	SP v vaterpolu: Jug.-SZ
ricana, 11.15 II profumo del successo
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli
14.30	Nanizanka: Love Boat
15.30	Film: I pascoli d oro (vestern, ZDA 1953, r. Joseph Kane, i. Rod Cameron, Arleen VVhelan)
17.30	Nanizanka: I cingue del guinto piano
18.00	Kviz: Cest la vie
18.30	Rubrika: Agenzia ma-trimoniale
19.00	Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori
20.30	Zabavna oddaja: Bellez-ze al bagno
22.30	Kviz: Il gioco dei nove
23.15	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show Estate
9-45 Film: A gualsiasi prezzo (pust., It. 1968, r. Emilio Miraglia, i. Walter Pid-geon, Ira Fiirstemberg, Klaus Kinski)
9.20	Film: La mano dello stra-niero (dram., It. 1953, r. Mario Soldati, i. Alida Valli, Trevor Howard)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	La valle dei pini,
15.40	Cosi gira il mondo,
16.40	Aspettando il do-mani
17.00	Nanizanka: California -Amore e dollari
18.00	Nad.: Febbre d'amore
19.00	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Baretta -Buon vecchio Charlie
20.30	Film: L avventuriero (pust., It. 1967, r. T. Yo-ung, i. Anthony Quinn, RitaHayworth)
22.35	Film: Filo da torcere (pust., ZDA 1978, r. Fargo, i. Clint Eastvvood, Sondra Locke)
0.45 Nanizanki: Agente spe-ciale - Capitano Crouse,
1.45	SWAT
gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy -Dodiči apparecchi furio-si, 12.35 Strega per amore - Ma chi sei veramen-te?, 13.00 Simon & Simon
14.00	Variete: Megasalvi show
14.15	Glasbena oddaja: Deejay
Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe - Maghi e stre-goni
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanki: Supercar - Il riscatto del campione,
19.00	Riptide
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.25	Nogometna tržnica
20.30	Šport: O nogometnem pokalu Amerike
0.30 Dokumentarec: Cingue anni di avventura
1.05	Nanizanka: Kung-fu - Un antico demone
15.30	Nadaljevanki: Maria,
16.30	Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo
19.30	Risanke
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: Sguilli di morte (krim., ZDA 1982, r. Michael Anderson, i. Richard Chamberlain)
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Glas. oddaja: Caffe Italia
24.00	Nanizanka: Insiders
TMC
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: II fiume scorre lento
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti
13.45	Športne vesti
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokumentarec o naravi
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: I Lloyds di Londra (dram., ZDA 1936, r. Hen-ry King, i. Tyrone Power, Madeleine Carroll)
18.00	Aktualno: TV donna
19.00	Nan.: Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Una famiglia ame-ricana (dram., ZDA 1988, r. M. Toshivuki, i. Guy Boyd, Amy Steel, 1. del)
22.15	Morski športi
22.45	Vesti
23.00	Šport: kolesarstvo, Tour de France, nato SP v vaterpolu, Madžarska-Ita-lija
24.00	Film: Missione suicidio (vojni, ZDA 1953, r. Š. He-lsler, i. Tony Curtis)
TELEFRIULI
11.30	Nanizanka: La guerra di TomGrattan
12.00	Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Morski športi
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Justice
14.30	Musič box
18.30	Nadaljevanka: Il santo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nad.: I naufraghi, 20.30 II tenente del diavolo
22.30	Dok. oddaja: Pan
23.00	Rubrika o kolesarstvu 0.30 Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: V skalnih gorah (zadnji del), vmes Glasbeni listi;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi:
12.00	Portret Urbana Kodra, 12.40 S tekmovanja Seghizzi; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika,
14.45	Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album;
18.00	Četrtkova srečanja; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih;
14.05	Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Big Band RTV-Lj; 18.30 Radiofonska delavnica; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Uvodna slovesnost in prvi nastopi na letošnjem tekmovanju Seghizzi
Na Espomegu zanimivo znanstveno srečanje
Prednosti in koristi povezave med glasbo in telesno motoriko
S slovesnostjo v ljudskem vrtu, sprejemom na županstvu in tudi že prvimi nastopi pevskih zborov, se je včeraj v Gorici pričelo letošnje, 28, mednarodno pevsko tekmovanje C. A. Seghizzi. Odvijalo se bo do sobote, 15. t. m., na njem pa bo nastopilo dvajset zborov iz šestnajstih držav. Včeraj se je v Gorici sklenil tudi tridnevni simpozij o glasbeni vzgoji in oblikah njenega posredovanja m izraznosti. O dogodku poročamo posebej.
Dobrodošlico nekaj sto pevcem - v Gorici se jih bo do sobote zbralo okrog sedemsto, vsi pa v Gorico še niso prispeli - sta na slovesnosti v ljudskem vrtu izrekla predsednik pevskega zbora C. A. Seghizzi, Giovanni Vezzil, v imenu občine pa odbornik za kulturne dejavnosti, Ubaldo Agati. "Pripravili smo vam sprejem tu v srcu našega mesta, ki je že skoraj tri desetletja prizorišče pomembne mednarodne prireditve, zato da se boste počutili zares kakor doma", je dejal predstavnik Občine v dobrodošlici. Na oder sta potem stopila po dva predstavnika vsakega zbora in pozdravila v svojem jeziku. Sledila je izmenjava priložnostnih daril.
Slovesnost v ljudskem vrtu se je sklenila s skupno pesmijo Cum cantu, pod vodstvom Andree Veneracion. Pesem, ki je bila zložena nalašč za mednarodno pevsko prireditev je nekaka himna prijateljstvu in sodelovanju med narodi, ki temelji prav na ljubezni do petja.
Točno ob dvanajsti uri je bil na županstvu sprejem za predstavnike in dirigente zborov.
tekmovalni nastopi v polifonskem petju. Popoldne so v deželnem avditoriju nastopili zbon iz Poljske, Francije, Rima, Belgije, Češkoslovaške in Švice. Zvečer pa mešani zbori iz Španije, Švedske, Italije, Bolgarije in Filipinov.
Današnji spored predvideva tri nastope in sicer ob 9. uri, ob 16. uri in ob 21. uri. V jutranjem delu bodo nastopi-
li zbor iz Švedske, zbor iz Filipinov, zbor iz Armenije (SZ), zbor iz Irske in Švice. V današnjem sporedu je bil predviden tudi nastop zbora Glasbene matice iz Trsta, ki pa na prireditvi ne bo sodeloval.
Na sliki (foto Klemše) včerajšnja dobrodošlica udeležencem v ljudskem vrtu.
V	ponedeljek so v konferenčni dvorani na sejmišču Espomego otvorili in včeraj zaključili 20. Evropsko strokovno srečanje na temo glasbe. Zadnjih pet let so vsakokrat posvetili študijske dneve pedagoškim vidikom glasbene vzgoje. Enako je bilo letos, saj je naslov srečanja usmerjal predavatelje in razpravljalce v pedagogijo in di-daktiko telesnega gibanja pri glasbeni vzgoji na ravni otroškega vrtca in osnovne šole.
Na otvoritveni svečanosti so spregovorili prireditelji vsakoletne mednarodne zborovske manifestacije, predstavniki združenja C. A. Seghizzi, župan Scarano, ki je omenil, da v okviru občine deluje petnajst italijanskih in slovenskih pevskih zborov, predsednik Pokrajine Crisci, ki je podčrtal pomembnost zunanjih ustanov in združenj pri obravnavi vzgojnih vprašanj, s katerimi se uradno bavi šolski sistem. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili še nekateri drugi predstavniki javnega življenja.
V	treh dneh strokovnega posvetovanja se je zvrstilo osem predavateljev, ki so bolj ali manj uspešno prepričali še kar številno občinstvo s svojimi poglobljenimi izvajanji o povezavi med telesno motoriko in glasbo. Povezava se ne omejuje na ples, na kar navadno najprej pomislimo, temveč gre za vprašanja, kako glasbo s pomočjo gibanja dojemamo. Je gibanje v glasbi samo premikanje ali je morda tudi izražanje, sporočanje? Ne
bi v šoli bolje dojemali glasbene kulture, če bi zvoke spremljali s telesnim gibanjem in nasprotno: sebe bi zaves-tneje dojeli, če bi glasbena doživetja vključevali v gibanje.
S svojim izvajanjem je poslušalce najbolj navdušil gost iz Norveške Jon Roar Bjorkvold. A tudi drugi - Vacca-roni, Lucchetti, Staccioli, Jorguera, Geronimi, Porzionato, Ritscher in De-sinan - so znali prikazati na številne pristne načine, kako lahko prijetno "nešolniško" obravnavamo glasbeni pouk in kako je lahko glasba vpletena v življenje, ne pa samo v predmet na šolskem koledarju.
Kot slučajni poročevalec krajevnega dogodka z naslovom evropske razsežnosti, ne morem mimo drobne folklore, ki je značilna za ta naš prostor. Ob otvoritvi je na (ugasli) tabli, ki opozarja poslušalce, na katerem kanalu dobijo preko slušalk prevod v svojem jeziku, bila slovenščina na prvem mestu, pred petimi drugimi jeziki. Nezaslišano. Po coffee breaku (beri odmoru) je že kdo poskrbel, da so bile stvari postavljene v "pravi naravni red". Sicer pa se v tem komentarju radi pridružimo županovim besedam, ki je še dejal, da zborovsko petje ne potrebuje prevajalcev, ker nosi v sebi občečloveško sporočilnost. To se bo izkazalo predvsem v naslednjih dneh, ko bodo v deželnem avditoriju nastopali zbori iz šestnajstih dežel na 28. tekmovanju C. A. Seghizzi. (RA)
Ob koncu tedna v centru Danica
Prireditelji so zadovoljni z letošnjim piknikom na Vrhu
Vreme je bilo to pot precej prizanesljivo s prireditelji tradicionalnega piknika na Vrhu, ki so ga pripravili v kulturnošportnem središču Danica. Tako v petek kakor tudi v soboto in nedeljo so namreč zabeležili precejšen obisk. Ljudje so prišli na Vrh za razvedrilo in zabavo, predvsem pa v iskanju osvežitve po toplih in soparnih dnevih, ki so bili značilnost konca prejšnjega tedna.
Vrbovška prireditev, ki so jo priredili člani kulturnega društva Danica in domače sekcije Vsedržavnega združenja partizanov, se je v petek zvečer začela s tekmovanjem v briškoli, ki je stalna spremljevalka vseh naših polet-
TANJI HMELJAK
ob uspešno opravljeni diplomi na pravni fakulteti iskreno čestitata
Mara in Janko z družino
nih praznikov in kot kaže dokaj priljubljena igra tako med starejšimi kakor tudi med mlajšimi. Vrbovško preizkušnjo si je tokrat zagotovil par iz Zagraja, ki je v odločilnem srečanju za najbogatejše nagrade premagal dvojico, ki sta jo sestavljala Igor Petejan in Luciano Piras.
Po sobotnem večeru, ki je bil namenjen izključno razvedrilu in plesu, je v nedeljo bila na vrsti prijateljska nogometna tekma med bivšimi igralci Sovodenj in Mladosti. Tudi tokrat, kot sicer že pred leti v prvenstvenih srečanjih, je bil slovenski derbi dokaj izenačen in za določitev zmagovalca je bilo treba po podaljških streljati še enajstmetrovke, ki so potrdile zmago Sovodenj cem.
V nedeljski spored je sodil tudi nastop kotalkaric in kotalkarjev kultur-nošportnega društva Vipava s Peči, ki so s prikazanim znanjem povsem navdušili občinstvo, ki jih je nagradilo s toplim in večkratnim ploskanjem.
Slab začetek turistične sezone
V šestih mesecih v Gradežu 11 odstotkov nočitev manj
Turistični delavci v Gradežu so v teh dneh močno zaskrbljeni, saj se upravičeno bojijo, da bo letošnja sezona katastrofalna. Komaj nekaj tednov imajo preglavice z odpovedmi rezervacij zaradi nadloge alg, ki so se razbohotile po vsem severnem Jadranu in povzročajo hude skrbi za nadaljevanje turistične sezone. Sezona pa tudi doslej ni bila posebno uspešna, vse nasprotno. Turistična ustanova v Gradežu je včeraj objavila podatke o številu turističnih prisotnosti in nočitev v prvem polletju, iz katerih je opaziti, da se je sezona slabo pričela še preden je gradeško laguno letos dosegla sluzasta umazanija, ki jo izločajo alge.
Po teh uradnih podatkih je od 1. januarja do 30. junija letos število nočitev v Gradežu padlo v primerjavi z lanskim letom za 11,3%. Zmanjšanje števila prihodov turistov v tem obdobju je sicer minimalno (komaj za 1 odstotek), venda; istočasno se je skrajšalo povprečno bivanje vsakega turista, ki je v prvih šestih mesecih letos znašalo 4,8 dni, medtem ko je v istem obdobju lani znašalo 5,4 dni.
Zelo izrazit in zaskrbljujoč je padec števila nemško govorečih turistov iz Avstrije in ZRN. Del tega množičnega osipa so lahko nadoknadili z italijanskimi gosti, katerih število se je povečalo pa čeprav samo za malenkost. Gradeški turistični delavci menijo, da gre pozitivne rezultate glede italijanskih gostov pripisati uspešni kongresni dejavnosti, medtem ko peša tradicionalni počitniški turizem. Krivdo za zmanjšanje števila letovanj pripisujejo predvsem dvema dejavnikoma: slabemu vremenu v začetnem delu letošnje poletne sezone in pojavu alg, ki je marsikaterega tujega gosta preusmeril drugam.
V prvih šestih mesecih letos so tako našteli skupno 303.555 nočitev (lani 342.150), oz. 62.370 prihodov (lani 62.985). Italijanskih gostov je bilo zaenkrat 4.920 več kot lani (+ 15,4%), tujih pa 5.535 manj (- 17,8%). Še poraz-nejše so primerjave glede števila nočitev. Kar zadeva italijanske goste, so se povečale za 4.703 (+ 3,2%), nočitev tujih gostov pa je bilo v primerjavi z lanskim letom kar 43.392 manj (- 22%). Kar za 18 oz. 22 tisoč nočitev se je zmanjšala prisotnost avstrijskih in meških gostov. Manj je bilo tudi tujcev iz drugih držav razen Belgijcev in Francozov, ki pa predstavljajo minimalen odstotek gradeškega turizma.
Padec prisotnosti je manj prizadel hotele, kjer so po zaslugi italijanskih gostov imeli celo nekaj več turistov kot lani, čeprav je bilo nočitev kljub temu manj. Težje pa so posledice za upravitelje campingov in zasebnih apartmajev, kjer so doslej imeli 19 oz. 16 tisoč nočitev manj kot lani zaradi zmanjšanja števila prihodov tako italijanskih kot tujih gostov.
Praznik v Gabrjah
S finalnima tekmama v nogometu in tekmovanjem v briškoli se bo jutri, 14. julija, v Gabrjah začel tradicionalni vaški praznik, ki ga prireja kulturno društvo Skala.
Osrednji del gabrskega poletnega praznika bo v nedeljo, ko je za 18. uro najavljeno tekmovanje v košnji. Tudi na letošnji izvedbi, tako nam zagotavljajo domačini, bo sodelovalo več ekip z obeh strani meje. V večernih urah pa bo za ples in razvedrilo igral priznani narodnozabavni ansambel Fantje z vseh vetrov.
Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča
Slehernik pred cerkvijo sv. Ivana
Člani Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, ki so se prejšnji teden z Linhartovo Županovo Micko predstavili v Sovodnjah, Doberdobu in Pod-gori, so v torek zvečer zaigrali Hof-mannsthalovega Slehernika v prevodu Nika Grafenauerja in v režiji Marija Uršiča. Tribune, ki so jih postavili pred cerkvijo sv. Ivana v Gorici, so bile za to priložnost polne in zamisel, da se eno naj večjih uprizoritev našega gledališča predstavi tudi na odprtem, se je izkazala za posrečeno. Tako tržaško kot tudi goriško občinstvo je delo izpred vojnih let, ki so ga z uspehom uprizorili pred katedralo v Salzburgu, sprejelo z navdušenjem, čeravno je marsikdo Slehernika že videl v gledališki dvorani.
Predstava na odprtem je dobila svoj poseben čar in to kljub odsotnosti nekaterih svetlobnih in drugih efektov, ki so bili dokaj zanimivi na odrskih deskah.
S torkovo predstavo se je letošnja goriška sezona predstav SSG na odpr-
tem zaključila. Odziv občinstva je bil vsekakor pozitiven in nedvomno bi kazalo s takimi nastopi nadaljevati
tudi v prihodnje in jih celo obogatiti.
Na sliki (foto Pavšič) Slehernik pred goriško cerkvijo sv. Ivana.
Smrtna nesreča v torek ponoči
Vojak ob življenje v Fari voznika prijeli v Gorici
Mlad vojak iz Modene je predsinoči nekaj po 22. uri izgubil življenje v prometni nesreči v Fari. Žrtev je 21-letni Andrea Vezzelli iz Modene, Ul. Dotta 1, ki je služil vojaški rok pri bataljonu Cagliari v Šlovrencu. Še nekaj tednov, pa bi se vrnil domov, saj mu je do konca vojaščine manjkalo komaj 20 dni. Tragično naključje pa je pretrgalo njegovo mlado življenje na državni cesti med Gorico in Gradiščem.
Vezzelli je predsinoči preživel nekaj ur skupaj s prijatelji, ki služijo vojaški rok v Fari. Nameraval se je vrniti v svojo vojašnico. Komaj se je poslovil od prijateljev se je napotil čez cesto, ko je iz goriške smeri privozil avto, ki je silovito zadel vanj in ga sunil kakih deset metrov naprej. Nesrečni mladenič je obležal mrtev na cesti.
Voznik, ki je povzročil nesrečo, je nadaljeval z vožnjo v smeri proti Gradišču. Nihče med očividci si ni uspel zabeležiti številke na evidenčni tablici vozila, toda kljub temu so karabinjerji že nekaj ur kasneje izsledili avto in voznika. Nesrečo je zakrivil 25-letni Shu Li Sheng, rojen v Zhejiangu na Kitajskem. Li Sheng živi v Gorici, Ul. del Santo 4 in je zaposlen kot natakar v kitajski restavraciji na Travniku. Po nesreči v Fari je avto, renault 21 nevada, pustil v Ul. Brass v Gorici, s prednjim delom ob drevesu. Izgledalo naj bi, da se je vozilo razbilo pri trčenju v drevo in ne kako drugače. S tem pa ni prevaral karabinjerjev, ki so že odkrog 4. ure ponoči izsledili Li Shenga in ga aretirali zaradi nenamernega umora in bega po nesreči.
Strela oplazila mladeniča pod zidarskim odrom v Vilešu
Plohe, grmenje in strele so še kar naprej na dnevnem redu. Potem ko je strela pred približno desetimi dnevi povzročila požar in precejšnjo škodo v nekem stanovanju v Mošu, je včeraj popoldne v Vilešu strela nevarno oplazila mladega zidarja, ki se je med ploho zatekel pod zidarski oder. K sreči ni dobil težjih poškodb, gotovo pa se je zelo prestrašil, saj je samo malo manjkalo, da ni dogodek imel bistveno težjih posledic.
Pripetilo se je v zgodnjih popoldanskih urah med eno od ploh, ki so sicer prizanesle Gorici, pač pa divjale v okolici. Strela je udarila v zidarski oder neke hiše v gradnji v Vilešu, pod katerega se je bil zatekel 20-letni Michele Ciccio-messere iz Bitonta, Ul. 4 novembre 167, ki je tam delal skupaj z drugimi zidarji. Mladenič je bil le naslonjen na ogrodje, tako da ga je elektrika oplazila in se porazgubila v zemljo. Kljub temu pa ga je vrglo vznak. Z rešilcem KZE so ga prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so zdravinki ugotovili, da je dobil samo šok ne pa kake težje opekline. Nudili so mu prvo pomoč, tako da je Cicciomessere že po eni uri lahko zapustil bolnišnico. Predvidoma bo okreval v petih dneh.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v prihodnjem šolskem letu na Goriškem sledeče tečaje: dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (tisoč ur), dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur), izpopolnjevalni tečaj iz angleščine (2. stopnja - 120 ur), izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur), izpopolnjevalni tečaj za operaterje z zunanjo trgovino (120 ur), izpopolnjevalni tečaj za strojepis (120 ur), tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov - društev (30 ur), tečaj ažuriranja za animatorje na druž-beno-vzgojnem področju (40 ur) in tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur). Rok za vpis poteče 21. t.m. Informacije in prijave na sedežu SDZPI v Križni ulici 3 (tel. 81826) vsak dan razen sobote med 9. in 13. uro.
kino
Gorica
CORSO Zaprto do 20. julija.
VERDI 18.00-22.00 »Vivere nel terrore«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Coppia morbosa-mente erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Mala mama«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Ameriški ninja«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino, Verdijev korzo 57 - tel. 531879.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9.30 Antonio Russo, iz splošne bolnišnice v cerkev pri kapucinih in na glavno pokopališče.
Delo je izšlo pred kratkim pri založbi Mladinska knjiga
Knjiga esejev Dimitrija Rupla o slovenskih intelektualcih
Dimitrij Rupel, sodelavec Nove revije in profesor na Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo pri ljubljanski univerzi je najbrž tudi v naši zamejski javnosti dobro poznan. S pisanjem pretežno literarno zgodovinskih esejev iz slovenske zgodovine si je pridobil renome enega izmed vidnejših kulturnih delavcev, hkrati pa kot svobodni razumnik aktivno posega na trenutno zelo razgibano politično področje v Sloveniji. V slednji okvir, pravzaprav - na sečišče politike in kulture, lahko postavimo naj novejše Ruplove eseje in razprave, ki so pred nekaj tedni izšli pri založbi Mladinske knjige, pod skupnim naslovom Slovenski intelektualci (Od vojaške do civilne družbe).
Morda se bo našel bralec, ki bo presenečen spričo dejstva, kaj ima vendar opraviti politika v knjigi, kjer avtor razmišlja o intelektualcih in njihovem delu. Osnovni smisel Univerze in razumniškega posla je vendarle znanost. Toda ves povojni slovenski prostor je bil, in v marsičem še vedno je, tako ali drugače pogojen in obeležen z medvojnim in revolucionarnim dogajanjem. To je iztočnica, s katere avtor začenja svoja razmišljanja in ji posveti prvo poglavje, čeprav se ob tem omeji na krajše navedbe iz sestave Osvobodilne fronte. Rupel prav tako že v prvem poglavju postavi globalno razdelitev glede vrste, tipa intelektualca, in sicer na "organskega" (Gram-scijeva oznaka), ideološko angažiranega, in pa na avtonomnega intelektualca, za katerega je značilna večja prožnost in svoboda misli. S tovrstno delitvijo se srečujemo tako rekoč ves čas Ruplovega razpravljanja, ki zajema dogajanje na kulturnem področju v Sloveniji tja do osemdesetih let, ne glede na to, da navaja avtor tudi drugačne kriterije za razlikovanje in označevanje vrste intelektualcev. Zanimivo je namreč to, da delitev na "organskega" in avtonomnega intelektualca drži, vsaj v grobem, še danes. Prvi je aktivno, ali pa neuradno v korist vladajoči politiki, drugi pa se temu običajno izmika. Kot paradigmatični par tovrstne delitve navaja Rupel Josipa Vidmarja in Edvarda Kocbeka. Leta 1952 sta si prišla ta dva, sicer eminentna kulturnika in medvojna zaveznika, v nerazrešljiv spor. Politična oblastna garnitura se je morala Kocbeka odrešiti, kljub njegovi izrazito levičarski katoliški usmeritvi. Avtor podrobno obravnava sedanji spor, kajti lepota zadeve je v tem, da se Kocbeka tedaj niso lotili s političnim obračunavanjem, ampak so za napad izbrali ravno takrat izdano Kocbekovo
Dimitrij Rupel
zbirko novel "Strah in pogum". Napad na Kocbeka se je torej odvijal na navidez "nevtralnem", književno umetniškem področju, kjer so se "odlično" izkazali prav t.i. "organski" intelektualci: Vidmar, Miško Kranjec itd. Preko lažne strokovnosti in navidez nepomembne kulturniške zdrahe se je v resnici odvijal zelo pomemben politični obračun. Kocbek je bil na silo upokojen (kot je znano, je edino pozitivno kritiko knjige takrat podal Boris Pahor), tovrsten način obračunavanja pa je postal tipičen za diskreditiranje kritično usmerjene kulture.
Nadalje Dimitrij Rupel v novi knjigi obravnava še nekaj zloglasnih in za slovensko ustvarjalno kulturo pomembnih sporov. Leta 1956 sta se polemično spopadla Vidmar in Boris Ziherl, a to je bil že znotraj partijski spor. Na začetku šestdesetih let je sledila ostra polemika med srbskim pisateljem Dobrico Čosičem in slovenskim filozofom in partizanom Dušanom Pirjevcem. Polemika je z današnjega vidika kar se da bizarna: Pirjevec, legendarni politkomisar, povojni filozofski nihilist, ki je napovedoval konec umetnosti, je v tej polemiki zagovarjal obstoj naroda, ki je nekaj celovitega, saj narod odločno presega tako socialen kot razredni vidik. Nasprotno pa se je Čosič, danes veliki zagovornik narodne kulture, tedaj zavzemal za jugoslovanski unitarizem, razredni komunizem, češ da je narodnost nekaj zastarelega. Polemika je bila dolga in mestoma ostra. Rupel nakaže, da se je v ozadju skrival v bistvu medrepubliš-
ki spor, med Srbijo in Slovenijo, konkretneje, med Rankovičem in Kardeljem. Uvertura v Brionski plenum, (odstranitev Rankoviča) je torej spet potekala po navidez nevtralnem, kulturniško intelektualnem področju.
Rupel v svojo razpravo vpelje tudi takratne značilne posege v nastajajočo svobodnejšo kulturno klimo na Slovenskem; ukinitev revije Perspektive, Pirjevčev napad na Kermaunerja ter nastop Kardelja, ki je napadel vse, tako (po njegovem) ekstremno novo levico, kot druge filozofske tokove, zlasti eksistencializem, ki so prihajali z zahodne Evrope. Avtor podrobneje obravnava stališča nekaterih tujih avtorjev, kakšno naj bi bilo vzdušje in delo na univerzah in ugotavlja, da smo bili v Sloveniji tudi na tem področju izpostavljeni ideološkim in političnim kriterijem, pa čeprav jih znanost kot taka naj ne bi poznala. Po zlomu liberalizma (čas Kavčiča), so bili iz univerze izključeni nekateri profesorji - Tine Hribar, Janez Jerov-šek, Veljko Brus, Vladimir Arzenšek in France Bučar. Uradna politika še vedno ni prenesla niti formalne, znanstveno strokovne drugačnosti. Za nameček pa je leto pozneje, 1. 1975, napočila še "tržaška" afera z izdajo posebne štev. Zaliva, posvečenega Kocbeku, kjer je Kocbek prvič javno spregovoril o usodi po končani vojni vrnjenih domobrancev. Zanimiv je Kocbekov dnevnik iz tistega časa, ki ga je Rupel vključil v knjigo kot dodatek.
V zadnjem poglavju Rupel oriše tudi nastanek Nove revije, pisanje pa je zaključil še pred procesom proti Janši in ostalim, tako da najnovejših dogodkov v knjigi ni najti. Gledano v celoti je delo Slovenski intelektualci zanimivo, pregledno, predvsem iz zgodovinsko kronološkega vidika. Je pa treba reči, da v njej, razen kratkih analitičnih pasaž, ni napisanega nič bistveno novega. Med večjimi krivci, ki niso dovolili svobodnega intelektualnega razmaha, je nedvomno uradna oblastna politika, s svojimi "organskimi" privrženci. Tega ne moremo zanikati, res pa je tudi, da je čas obračunov k sreči, upajmo, minil, čeprav se svobodomiselnost tudi v pisani besedi le postopoma uveljavlja. Ruplova knjiga ni popolna, saj je omejena na prikaz le nekaterih značilnejših primerov intelektualno političnega nastopanja v Sloveniji. Njena pojavnost na tržišču v zdajšnjem času pa je kar primerna, saj v nastajajoči demokratično civilni družbi še ni vse jasno, kaj in kako bo šlo naprej.
IGOR ŠKAMPERLE
Uspeh tradicionalne poletne prireditve
Z modernim plesom sklenili Grajske večere v Štanjelu
Letošnji grajski večeri, tradicionalna poletna kulturna prireditev krajevne skupnosti Štanjel, so se zaključili v nedeljo z moderno plesno gledališko predstavo E loj, eloj-Lama sabaktami v izvedbi plesne skupine Studia za izrazni ples iz Nove Gorice.
»Mrtvilo kulturnega dogajanja na Krasu nas je venomer sililo k razmišljanju, kako kulturo približati širšemu občinstvu. Z željo, da bi v krajevni skupnosti Štanjel sami obogatili kulturno življenje, smo najprej ustanovili moški pevski zbor Kraški bori, kulturno umetniško društvo Klasje, ki sta se občinstvu predstavljala v glavnem ha predstavah ob državnih praznikih in drugih priložnostih. V idilično kraško okolje Štanjelskega gradu pa smo pred petimi leti zopet privabili igralce, pevce, glasbenike in druge posredovalce umetnosti,« je dejal Damjan Grmek, predsednik krajevne skupnosti Štanjel. Tako se je na vajah dramske skupine KUD Klasje v zimskih večerih pred petimi leti porodila ideja o Grajskih večerih, ki iz leta v leto privabljajo na grajsko dvorišče vse več obiskovalcev.
Grajski večeri so se letos pričeli 17. junija s komedijo Luknja, ki jo je uprizorila dramska sekcija kulturno prosvetnega društva Zarja iz Bilj v režiji Emila Aberška. Ta dan je bilo tudi največ obiskovalcev na Grajskih večerih. Veliko manj zaradi dežja pa jih je prišlo na dramo Sence schatten, ki jo je zaigralo slovensko prosvetno društvo Dobrač na Brnci (Avstrija) v režiji Petra Militarovega. Emil Aberšek je režiral tudi komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje (na sliki), ki jo je 1. julija pred polnim avditorijem zaigralo prosvetno društvo Štandrež. Nekoliko manj občudovalcev pa so imeli pevski zbori. Po odpovedanem koncertu dekliškega komornega zbora iz Ilirske Bistrice se je najprej (25. junija) predstavil moški pevski zbor iz Postojne pod vodstvom Nede Nanut s samostojnim koncertom, skupni koncert pa sta naslednjo nedeljo imela moški pevski zbor Kraški bori iz Štanjela, ki ga vodi Milena Kostadinovič, in ženski pevski zbor KUD Jože Pahor iz Sežane pod vodstvom Evgena Prinčiča.
Prejšnji konec tedna se je predstavilo amatersko gledališče Svoboda iz Postojne s tragedijo Brendana Behana Talec v režiji Jožeta Škodiča.
Štanjel, ki ga marljivi domačini urejajo in dajejo lepši videz okolici, pa ne bo sameval. Poleg Spacalove galerije, ki so jo lani ob sežanskem občinskem prazniku odprli, nameravajo na grajskem dvorišču to jesen organizirati tudi zabavno kulturno prireditev. Pobudnik te akcije je novoustanovljeno turistično društvo, ki mu predseduje Ivo Švagelj.
Na vprašanje kakšni so načrti glede Grajskih večerov v bodoče, nam je Damjan Grmek odgovoril, da se bo krajevna skupnost Štanjel še nadalje zavzemala za popestritev in obogatitev te poletne kulturne prireditve na Krasu, kljub temu da primanjkuje finančnih sredstev. Razmisliti je potrebno o stalnem viru finansiranja in vključitvi Grajskih večerov v širši slovenski kulturni prostor. Želijo si, da bi prodrli s srečanjem amaterskih skupin v kulturni prostor Alpe Jadran. Grajski večeri pa naj bi zadobili tudi drugačno podobo. Ob koncu tedna v poletnem času naj bi bila le ena predstava, ne pa dve kot je to v navadi sedaj. Z adaptacijo kulturnega doma, ki ga preurejajo, pa bodo možnosti Grajskih večerov prav gotovo večje. Organizatorji so tudi napovedali gostovanje SSG iz Trsta v septembru mesecu.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Med vojaškim pogrebom se je leta 1904 Dragu Starcu porodila zamisel o godbi
Godbeno društvo Prosek slavi 85-Ietnico delovanja
85. OBLETNICA DELOVANJA
Na Proseku bo konec tedna veliko glasbeno slavje: domača godba na pihala bo namreč s tridnevnim praznikom proslavila 85-letnico svojega delovanja.
Godbeno društvo Prosek je nastalo Po naključju, ki je bilo po svoje dokaj žalostno. Vaški glasbeni entuziast Drago Starc se je maja 1904. leta v Trstu udeležil pogreba nekega visokega avstrijskega častnika, na katerem je igrala vojaška godba 97. regi-
menta. Ob koncu je zaigrala še nekakj koračnic, kar ga je zelo presuni-
lo.	Po vrnitvi na Prosek je takoj povabil na sestanek približno 50 vaščanov, ki so takoj sprejeli njegov predlog o ustanovitvi domačega godbenega društva.
Po vsej verjetnosti bi se lahko godba na Proseku »rodila« tudi brez tega žalostnega naključja, saj je bila konec prejšnjega in v začetku tega stoletja godbena dejavnost na Krasu in na Tržaškem dokaj razvejana: v Mavhinjah so ustanovili godbo že leta 1879, tri leta kasneje so se trobente in klarineti oglasili v Križu, 1885. leta se jima je pridružila godba iz Škednja, leta 1887 pa še godba iz Nabrežine. Vse kaže, da se je tudi na Proseku v začetku stoletja porajalo neko grobo glasbeno delovanje, zato ni nič čudnega, da je seme, ki so ga 23. maja 1904 zasejali na ustanovnem občnem zboru Godbenega društva Prosek, padlo na rodovitna glasbena tla.
Na občnem zboru so tudi izvolili prvi društveni odbor, ki so ga sestavljali: Drago Starc (predsednik), Alojz
Proseškl godbeniki v začetku stoletja
Šonc (podpredsednik), Ivan Nabergoj (tajnik), Jakob Škabar (blagajnik), Ja-nomir Bizjak, Štefan Cibic, Ivan Rebula in Friderik Guštin (odborniki). V nadzornem odboru sta bila Josip Kapun in Anton Puntar. Novoustanovljeno društvo je štelo 32 delujočih in 24 podpornih članov. Letna članarina je znašala 10 kron, poleg tega pa so morali redni člani doplačati tedensko še petdeset stotink prispevka.
Društvo se je moralo takoj spoprijeti z nekaterimi nemajhnimi vprašanji: nabavo instrumentov, posredovanjem najosnovnejšega glasbenega znanja novopečenim godbenikom, iskanjem partitur. Godbeniki so se očitno zagnano lotili dela, sicer ne bi že slabo leto po ustanovnem občnem zboru nastopili na prvem koncertu. Bilo je to 1. maja 1905. leta, že mesec kasneje pa so nastopili v novih krojih, kar tudi kaže na resen pristop članov do delovanja društva.
Krstnemu nastopu so sledili številni drugi, vse do prve svetovne vojne, ko je bilo delovanje godbe začasno prekinjeno. Med nastopi iz tega prvega obdobja gre omeniti predvsem sodelovanje na proslavi 25-letnice pevskega društva Hajdrih, ko se je na Proseku zbralo nad 500 nastopajočih.
Po vojni je bila pomladitev nujna, tudi zato, ker so številni člani godbe pomrli na bojiščih. Za pomladitev pihalnega orkestra ima veliko zaslug tedanji kapelnik Ivan Laurenčič, ki je vodil proseške godbenike do smrti leta 1922.
In že je za godbo nastopilo najtežje obdobje. Fašisti so hoteli zatreti delovanje društva, a jim ni povsem uspelo. Godbeniki so še naprej vadili in tudi nastopali, pa čeprav so bili ti nastopi zanje tudi hudo nevarni. O tem priča tudi dogodek, ki se je pripetil leta 1924 na gasilskem prazniku v Sežani. Godba je ob koncu zaigrala Sokolsko koračnico, kar je tako razkačilo prisotne fašiste, da so zmetali na tla notne zvezke, godca, ki si je upal
laBM; j	
	
	
jBF*	IlMP1	
Posnetek s proslave 75-letnice Godbenega društva Prosek
protestirati, pa so zaprli. V tem obdobju je bila najbolj markantna figura proseške godbe dolgoletni predsednik in častni predsednik Josip Čuk.
Le-ta je krojil usodo proseškega godbenega društva tudi prva desetletja po drugi svetovni vihri. S pomočjo drugih dveh stebrov godbe, Dominika Ukmarja in Franca Kapuna (v
Program 85-letnice
Godbeno društvo Prosek bo proslavilo 85-letnico s 3-dnev-nim praznovanjem. Jutri ob 20.30 bo imela proseška godba jubilejni koncert. V soboto bo nastopila gasilska godba na pihala Kapele, v nedeljo pa bo sprevod godb po proseških ulicah. Sprevoda se bodo udeležile godbe Kras iz Doberdoba, godba Nabrežina, godba V. Parma iz Trebč in godba iz Ricmanj.
nekaj dneh sta popravila stare instrumente) je Čuku takoj po vojni uspelo reorganizirati godbeno dejavnost, tako da je godba lahko zaigrala že na pogrebu padlih partizanov na Proseku.
Po vojni je godbo najprej vodil Ivan Rebula, za njim pa je dirigentsko palico prevzel pred kratkim umrli Zdravko Kante, znani harmonikar igralske skupine 9. korpusa. Pod njegovim vodstvom je godba v treh desetletjih opravila na stotine koncertov in nastopov, med katerimi so bile tudi proslave zlatega jubileja, 60-letnice in 70-letnice društva.
Konec 70. let se je društveni odbor odločil za korenito pomladitev godbe. Kapelniško mesto je takrat prevzel Slavko Lukša, ki se je tudi zagnano lotil glasbene šole, iz katere so izšli mladi in perspektivni godbeniki. Prav ti tvorijo sedaj skupaj s starejšimi člani jedro proseškega pihalnega ansambla, ki bo jutri zaigral na jubilejnem koncertu, v nedeljo pa bo skupaj z drugimi godbami proslavil visoki jubilej.
Ob priznanju ZZB NO V J Dragu Slavcu iz Doline
S sedemnajstimi leti v partizane s Prvo prekomorsko brigado NOVJ
Med letošnjimi dobitniki visokega priznanja Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije so bili iz našega zamejstva protifašistični in partizanski borci Srečko Colja iz Sesljana, Drago Slavec iz Doline in Giordano Cresti s Kolon-kovca. Priznanje jim je bilo podeljeno ob letošnjem praznovanju dneva borca 3. t. m. v Ljubljani.
Danes predstavljamo nagrajenca iz Doline, Draga Slavca. Je že res, da ga ni Dolinčana in občana dolinske občine, ki ga ne bi poznal, saj je s svojim delom, zgledom predanosti in požrtvovalnosti prisoten povsod, kjer se kaj dogaja in je potrebna zdrava beseda, krepka roka in radodarno srce. Seveda tudi v tem sestavku ne bomo mogli iti v podrobnosti njegove borbene poti v letih narodnoosvobodilnega boja, ker bi za kaj takega bila potrebna skorajda knjiga, a nekaj bistvenih dogajanj iz njegovega zanimivega pripovedovanja bomo le lahko navedli, saj v svoji skromnosti ni kaj preveč zgovoren, ko gre zanj in zato prav vsi le ne vemo za njegove medvojne dogodivščine.
Drago Slavec izhaja iz dolinske kmečke družine, v kateri so se rodili trije bratje in sestra. Starejši Mario je med vojno na terenu opravljal obveščevalno službo za osvobodilno gibanje, bil je prijet in zaprt v podzemnih celicah sedeža SS na Trgu Oberdan. Od tam so ga Nemci vodili v Dolino, da bi jim pokazal, kje so partizanski bunkerji. Skušal jim je uiti pa so ga prijeli in zaprli v Koroneo, od koder je ušel skozi luknjo, ki jo je naredil v zidu. Pod angloameriško zavezniško upravo so potem od njega zahtevali, da mora plačati škodo zaradi luknje v zidu. Bernard je bil pet let v italijanski vojski, seveda, kje drugje kot v "posebnih" bataljonih! Po kapitulaciji Italije je preko Sardinije prišel v Marseille in čeprav so se Angloamerikan-cem vsi primorski fantje proglasili za jugoslovanske borce in zahtevali, da jih pustijo v NOB, jim tega niso dovolili, so pa zato svoje "ujetniške" plače dajali za NOB v domovini. Sestro so Nemci odpeljali v taborišče in je dočakala sovjetske osvoboditelje v Berlinu, oče pa je bil odgnan v Avstrijo, takrat seveda Nemčijo. Tako je vsa družina delala za osvobodilno gibanje.
Drago je osnovnošolske klopi drsal v domači dolinski šoli, potem pa se je - kot takrat skoraj vsi sinovi kmečkih družin - moral zaposliti. Izučil se je za
kleparja in inštalaterja in delal pri nekem zasebnem podjetju v Ul. Fonde-ria, kjer se je sprl z lastnikom, ki je imel sina oficirja v italijanski okupacijski vojski v Jugoslaviji in je ob vračanju domov razširjal protipartizansko propagando. Delo je dobil pri nekem drugem podjetju na Akvedotu, leta
1942	pa se je zaposlil v žaveljski rafineriji nafte Aguila. Od tam so ga leta
1943	mobilizirali v "posebni" bataljon in poslali v L Aguilo v Abruce, kjer je bil v dobri družbi z mnogimi drugimi slovenskimi fanti. Iz L'Aquile so ga junija istega leta poslali v Brindisi, kjer je moral kopati obrambne jarke in rove v predvidevanju zavezniškega izkrcanja.
V	Brindisiju je Drago dočakal kapitulacijo italijanske vojske, že v prvih dneh po tem dogodku pa so zvedeli, da so se v Tarantu začele formirati skupine slovenskih fantov iz razpadle italijanske vojske. Zato se jih je kakih 30 odpravilo proti Tarantu, kjer pa so jih prestregli italijanski mornarji in jih zavrnili. Dan in noč so bili zaprti v nekem hlevu, potem se je od nekod pojavil neki višji častnik in jim začel z revolverjem groziti, da bodo zaradi dezertacije vsakega desetega ustrelili.
Ko so drugega jutra v Tarantu zvedeli za ta dogodek, se je do fantov odpravil znani organizator prvih enot NOVJ v Južni Italiji, Kralj iz Trebč, z njim pa je bil neki jugoslovanski kraljevski oficir, ki je govoril angleško. Zmedo med parlamentiranjem sta Drago in še neki Ivan Počkaj z Barke izkoristila za pobeg in se sama odpravila v Taranto, vsi ostali pa so prišli za njima naslednjega dne. Noč so prespali v seneni kopi pri Tarantu. Zjutraj se je nenadoma pojavil lastnik kope in s puško v roki začel groziti fantom, Drago pa je prijel za cev njegove puške in jo obrnil proti možu. Nič hudega mu niso storili, le malo so ga nabun-kali zaradi grožnje.
V	Tarantu se je fantom predstavil drugi znani organizator NOV v južni Italiji, Riko Malalan z Opčin. Stopil je k Dragu in vprašal, kako se piše. Drago, ki se morda še ni prav dobro zavedal, da nima več opravka s prejšnjo vojsko, je odvrnil - Carlo Salvi, Malalan pa mu je ukazal: Ponovi vendar po domače in takrat se je Dragu odprlo srce: Drago Slavec sem, iz Doline doma.
Po formiranju 1. prekomorske brigade in njenih bataljonov v Tarantu, Drago je bil dodeljen tretjemu bataljo-
nu, so se preko Altamure podali v zbirno taborišče pri Gravini, od tam pa kaj kmalu v Bari, od koder je brigada z zavezniško ladjo vrste Liberty odplula na otok Vis. Z Visa je Draga vodila pot na Hvar v Stari grad in na Brač, kjer je doživel prvi ognjeni krst v spopadu z Nemci, ki so se prav takrat skušali izkrcati na otoku. Z Brača se je bataljon z ribiškimi ladjicami podal na otok Šolto pa spet na Hvar in nazaj na Vis, kjer se je spet zbrala vsa 1. prekomorska brigada, iz katere so na Visu zaradi njene številčnosti izločili določeno število borcev in formirali 2. prekomorsko brigado. Brigada se je nato preko Dugega otoka izkrcala na celini v bližini Biograda na moru in od tam preko Benkovca in Velebita v januarju 1944 nadaljevala svoj borbeni pohod proti Drvarju.
V Drvarju je borce čakalo veliko presenečenje: sprejel in pozdravil jih je sam vrhovni poveljnik jugoslovanske partizanske vojske Tito in Drago se še danes prav dobro spominja, kako so v paradi strumno korakali mimo njega, v resnici pa so se jim noge šibile zaradi lakote.
Iz Drvarja jih je pot vodila skozi Mrkonjičgrad in preko reke Vrbas na Petrovo polje, kjer so brigado razfor-mirali oziroma jo vključili v 13. proletarsko brigado Rade Končarja.
Zaradi zimskega časa brigada do takrat, razen manjših akcij ni imela večjih spopadov s sovražnikom, pač pa je prišlo do hudih bojev z Nemci proti koncu februarja pri bosanskem Jajcu, a Drago se tega boja rad spominja tudi zato, ker je takrat dobil značko s sipom in kladivom za titovko, kar je bil znak pripadnosti proletarski brigadi.
Iz tega obdobja se Drago prav dobro spominja še nekega drugega dogodka, ki se za današnje pojme zdi skoraj neverjeten. Ko se je brigada spet preko Vrbasa vračala proti Mrkonjičgradu, v katerem so bili Nemci, in ga obkolila, je Dragova četa ostala brez streliva za strojnice, brzostrelke in puške. Komandir čete je zato ukazal Dragu, naj dobi strelivo, kakor ve in zna in Drago se je še z nekim slavonskim borcem lotil naloge po partizansko, se pravi -šel ga je iskat k Nemcem v bunker, iz katerega je grozeče molila strojnična cev. Drago je bil oborožen z ročno bombo, njegov soborec pa z bajonetom. Tak je izgledal z bajonetom v ustih, da sem se ga bolj prestrašil kot Nemcev, se spominja Drago. Dogovor je bil, da bo Drago vrgel v bunker roč-
Na partizanskih slavjih je titovka obvezna za Draga Slavca (prva slika levo). Pri gradnji spomenikov NOB je bil vedno zraven, tudi v Zazi-du, kjer je pokopanih nekaj vaščanov iz Mačkolj (slika ob naslovu). Dolinska »Majen-ca« pa je že štiri desetletja njegova domena (slika spodaj) (Foto Mario Magajna)
no bombo, drugi pa potem navalil na Nemce z bajonetom. Akcijo sta uspešno izvedla z likvidacijo Nemcev v bunkerju. Potem sta se oba naložila z vso municijo, kar sta jo našla v bunkerju, povrhu pobrala še strojnico in drugo orožje in se s kar zajetnim plenom vrnila v četo.
Drugo jutro so se okrog Mrkonjič-grada vrstili spopadi in Dragova četa je padla v sovražno zasedo. Edini v četi, ki je pri tem preživel, je bil Drago, čeprav ranjen v nogo. Vsi ostali so padli. Z brigadno premično bolnico se je potem z vso brigado vred pomikal naprej, ker pa ni mogel hoditi, je zaostal in v Fajnici pri Mostarju so ga Nemci zajeli, odvlekli v Sarajevo in od tam poslali v ujetništvo v kraj Jem-bach blizu Innsbrucka. To je bilo konec julija 1944. Kot italijanskega državljana so ga dodelili k italijanskim ujetnikom, za katere je veljal lažji režim in so tu in tam lahko šli iz taborišča v mesto. Eno takih priložnosti je Drago izkoristil in tega dne se dobro spominja - 28. januarja 1945 je pobegnil v Švico, po treh dneh pešačenja dosegel italijansko ozemlje in se v Valtellini pridružil italijanskim partizanom brigade CLN "Greffi Mortirol-lo" oziroma v njeno skupino Barrufini, tako imenovani po vasi, iz katere je bila večina borcev. V tej skupini so Draga kot slovenskega oziroma jugoslovanskega partizana kratkomalo klicali za "Tita" in ta vzdevek se ga je držal ves čas bivanja z njimi. V sklopu te enote je sodeloval tudi pri osvoboditvi Sondria, 23. aprila.
Drago se spominja, kako so nekateri med italijanskimi partizani v Valtellini začeli propagirati proti Titovim partizanom. Dragu je seveda to presedalo in je od komandanta zahteval, da ga pustijo domov na Tržaško in ko je po dolgem vztrajanju dovoljenje končno le dobil, se je odpravil proti domu, še prej pa se je s skupino podal proti Milanu na Trg Loreto, da bi vsaj takrat videl Mussolinija viseti, pa so prišli prepozno.
Domov v Dolino je Drago prišel, ko je bila že svoboda in je vse prekipevalo od navdušenja. Življenje se je začelo obnavljati, potreba po delu voljnih ljudi je bila velikanska. Ko je šel v partizane, ni bilo Dragu niti 17 let, zdaj, ko se je vrnil, je bil zrel mož, bogat trdih preizkušenj in mnogih spoznanj, predvsem pa zavesti, da se
po zmagi šele začenja delo za obnovitev našega kulturnega, gospodarskega, upravnega in političnega življenja.
In Drago se ni obotavljal, prijel je za vsako delo v domači vasi in občini, predvsem pa se je takoj vključil v domače prosvetno društvo "Valentin Vodnik" oziroma v njegovo igralsko skupino in z njo leta nastopal v domači in drugih vaseh z najrazličnejšimi vlogami. Tudi evidenco je vodil: vsega je nastopil 42-krat.
Ko smo po naših vaseh začeli postavljati spomenike in druga obeležja NOB, je bil Drago povsod zraven z zavihanimi rokavi, kar od vedno - tako pravi - pa je tudi tajnik sekcije Vsedržavne zveze partizanov za Dolino, Mačkolj e in Prebeneg. Tudi v upravno politiko se je spustil. Na listi KPI je bil prvič izvoljen za dolinskega občinskega svetovalca leta 1952 in ostal občinski odbornik brez presledka do leta 1983. Tradicionalna "Majenca" je Dragova domena in prihodnja bo že štirideseta pod njegovo komando. Od leta 1953 do lani je bil vpisan v obrtniško zbornico zidarske stroke. Samo v Dolini je - tako prešteva - zgradil 26 hiš, vsega skupaj pa hiš za srednje veliko vas. Povrhu je tudi predsednik živinorejske zadruge "Dolga krona", pri čemer njegovo predsednikovanje seveda ne pomeni bele srajce s kravato, pač pa zavihane rokave, znoj pa lopato in vile v roki. Ko smo začeli akcijo za zbiranje prispevkov za bolnico Franja, je bil glavni organizator te akcije v svoji občini in v svoji anpijevski sekciji, ki se lahko pohvali, da je od vseh sekcij VZPI na Tržaškem zbrala daleč največ.
Ne v dolinski občini in tudi kje drugje ni bilo manifestacije, zlasti partizanske in take, kjer je šlo za naše pravice, da ne bi bil Drago zraven. Na partizanskih slavjih skoraj obvezno in ponosno s titovko na glavi. Ker je pač bil vedno po partizansko v prvi liniji, je tudi šestkrat "sedel" za skupnih nič manj kot 8 mesecev. Pa mu še mar ni, saj ni v življenju nikoli nikomur slabega storil, nasprotno!
Od letos si je privoščil penzijo, toda kdor Draga pozna, si lahko predstavlja, da bo ta penzija bolj nadaljevanje njegovih dosedanjih brig kot pa počitek; navsezadnje je v njem energije še za tri. Nekaj je bo še odmeril za skupnost, nekaj pa tudi zase, za svoj dom ob latniku in za svojo družino.
Jože Koren
Davor Zupančič	9.
Meje nemogočega
Kratek pregled svetovnega alpinizma
Na vzhodu se je že svitalo in mračne misli so me začele zapuščati, medtem ko je volja v meni korak za korakom rasla. Težav nisva srečala, skoraj zdelana steza se je dvigala pred nami in tu pa tam zavila okrog strmih skal. Hoja brez težav me navadno dolgočasi, in tako sem se spet prepustil mislim o preteklosti. Začetni skok je skoraj navpičen, skala je slaba, Whymper in tovariši so se morali v svojih okovanih čevljih močno potruditi, da so prišli čezenj. In kako so se verjetno razveselili, ko so našli ta lažji, položnejši predel. Prva polovica poti je skoraj prosta, brez težav, le tu pa tam lažja plezarija po dobro razčlenjeni skali.
Tam pa, približno tam, kjer stoji danes bivak kot orlovo gnezdo sredi grebena, se začenjajo težave. Dekle, ki se je do tedaj pogumno vzpenjala, se je tu dobesedno zrušila. 600 metrov vzpona jo je uničilo. Predlagal sem ji, naj se zateče v bivak in me tam počaka, sam pa bom skušal priti do vrha.
Krasen dan, sonce je žarelo s čistega neba in osvetljevalo alpske velikane, ki sem jih videl vse naokrog. Na nočne in jutranje slutnje se še spomnil nisem, dve uri užitka v plezanju, in že sem stal na vrhu Matterhorna, 4478 metrov visoko.
Kaj pa Whymper? Tudi on je stopal po isti smeri, dotikal se je iste skale,
ki je večkrat pokrita z ledom, in tudi on je s celotno skupino 14. julija 1865 dosegel vrh. Težave, ki se mi niso zdele nič posebnega, skoraj banalne, pa so morale dokaj zaustavljati Britance. Niso imeli puhovke in ultramodernih termičnih hlač, tudi plastičnih čevljev ne, in vendar so te težave premagali. Z njihovo opremo bi jaz komaj prišel na Nanos. Toda sledimo Whymperje-vemu opisu plezanja v vršnjem delu Matterhorna.
»Ob desetih smo dosegli zadnji skok grebena, prav tistega, ki se zdi iz Zer-matta nepremostljiv. Navpičnost nas je tu prisilila, da smo zapustili greben in se vzpenjali po severni strani. Ko smo zmogli ta del gore, edinega zares zahtevnega v celem vzponu, smo ob
10.30	stopili na vrh in svet je stal pod našimi nogami. Kje pa so naši tekmeci, sem pomislil in pogledal preko sten na italijansko stran. Videl sem jih še precej nizko na grebenu in čutil sem zmagoslavje. Vendar bi bil vesel, če bi vsaj vodja tiste odprave Jean Carrel stal tukaj z nami, saj so zanj naši klici zmagoslavja hud udarec. Sen njegovega življenja smo uničili s svojim vzponom. Izmed vseh, ki so naskakovali Matterhorn, je bil on prav tisti, ki si je vrh najbolj zaslužil. Prvi je verjel v možnost vzpona in hotel ga
VVhimperjeva oprema za naskok Matterhorna
je speljati nad svojo rodno dolino na italijanski strani.«
Ob pol treh so se začeli Whymper in tovariši spuščati. Uro kasneje, ko so še bili v težjem predelu, se je pripetila nesreča. Hadow je izgubil ravnotežje in strmoglavil na vodnika Groza, oba sta z neizmerno hitrostjo zdrsnila v prepad in potegnila za sabo še dva
udeleženca naprave. Whymper in ostali so se močno oprli v skalo in skušali zadržati vrv, toda ta se je s sunkom pretrgala in štirje osvajalci Matterhorna so tako izgubili življenje.
Jean Antoine Carrel ni dosegel vrha tistega dne, vrnil se je poražen v dolino. Toda samo tri dni kasneje, spremljal ga je Bich, je premagal zahtevnejši italijanski greben in z uspehom kronal svoje dolgoletne sanje. Tako imenovani Levji greben, dobro viden iz Cervinie, je gotovo najprimernejši spomenik za tistega izrednega gorskega vodnika.
Gorski podvigi, ki smo jih obravnavali, in sicer vzponi na Mont Blanc, Monte Roso in Matterhorn, spadajo v začetno obodbje zgodovine alpinizma. V vseh navedenih primerih, tudi o tem smo že govorili, ni šlo za tehnično zahtevno plezanje; pravzaprav bi gorniško dejavnost tistih let raje označil za navadno planinarjenje. Akrobatsko plezanje po skali se namreč ni začelo na alpskih velikanih, temveč v nam bližnjih apnenčastih Alpah. Le-te, znane pod supnim imenom Vzhodne Alpe, se delijo v tri velike skupine: v Severne apneniške ali Tirolske Alpe, v Dolomite in Julijce. Z alpinističnega vidika so brez dvoma naj zanimivejši Dolomiti, ki s svojimi previsnimi stenami dan za dnem pritegujejo veliko število plezalcev s celotnega sveta.
V Ženevi izžrebali pare prvih kol v evropskih nogometnih pokalih
Za Italijane in Jugoslovane včerajšnji žreb še kar ugoden
POKAL PRVAKOV
Italija bo tu zastopana z dvema enajstericama, saj je Milan lanski zmagovalec. Slednji se bo spoprijel s šibko ekipo iz Helsinkov, katero bi pač moral "zmleti", Inter pa bo igral s švedskim Malmojem, katerega je že lani odpravil v pokalu UEFA. Tudi tokrat ne bi smel imeti težav.
Jugoslovanski prvak Vojvodina bo igral svojo prvo tekmo na Madžarskem proti Honvedu, ki nikakor ni nezadržen nasprotnik.
V jugoslovanskem taboru včeraj niso skrivali zadovoljstva, saj računajo, da so vsekakor boljši od sicer solidne madžarske postave.
POKAL
POKALNIH ZMAGOVALCEV
Lanski finalist Sampdoria bo igrala proti Norvežanom Brann Berger in je seveda favorit. Težko je namreč verjeti, da bi jo lahko skandinavski amaterji kakorkoli ogrozili. Beograjski Partizan je dobil neugodnega nasprotnika: škotsko postavo Celtic iz Glasgowa. V tej tekmi favorita ni.
POKAL UEFA
Juventus naj bi po hitrem postopku odpravil Poljake Gornika Zabrze, saj so celo nasprotniki dejali, da nimajo nikakršnega upanja proti Zoffovim varovancem, Atalanta pa je dobila res
solidnega nasprotnika: Spartaka iz Moskve in bi morala dokaj hitro zapustiti tekmovanje. Beograjski Rad bo igral proti solidnim Grkom Glympia-kosa, najbolj pa se veseli blaganik, saj računa na naval grških navijačev. Lahen favorit je Rad. Fiorentina pa naj bi zapustila tekmovanje že po prvem kolu, v katerem se bo srečala z odličnim Atleticom iz Madrida. Nosilec pokala Napoli bo igral proti Portugalcem Sportinga in seveda računa na zmago, proti šibkim Albancem Apolo-nie pa bo igral ali Dinamo iz Zagreba ali Francozi Auxerreja. Crvena zvezda se bo pomerila s turškim Galatasara-yem, ki se je lani presenetljivo uvrstil v polfinale pokala prvakov.
POKAL PRVAKOV
1. KOLO: 13. in 27. septembra.
•	Spora (Luks.) - Real Madrid (Šp.)
•	Steaua Bukarešta (Rom.) - Fram Reykjavik (Isl.)
•	Ruch Chorzow (Pol.) - Sredets Sofija (Bol.)
•	PSV Eindhoven (Niz.) - Luzern (Švi.)
•	Derry City (Irska) - Benfica Lizbona (Por.)
•	INTER (It.) - MALMOE FF (Šve.)
•	Glasgow Rangers (Ško.) - Bayern Munchen (ZRN)
•	Dinamo Dresden (NDR) - AEK Atene (Gr.)
•	Rosenborg (Nor.) - FC Malines (Bel.)
•	MILAN (It.) - HJK HELSINKI (Fin.)
•	Tyrol (Av.) - Omonia Nikozija (Ciper)
•	Glympique Marseille (Fr.) - Brodby (Dan.)
•	Sparta Praga (ČSSR) - Fenerbache (Tur.)
•	Djepr Djepropetrovsk (SZ) - Linfield (S. Irska)
•	Sliema Manderers (Malta) - Nentori Tirana (Al.)
•	HONVED BUDIMPEŠTA (Madž) - VOJVODINA (Jug.)
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
•	Predtekma (prva in povratna pred 30. avgustom):
•	Černomorec Bourgas (Bol.) - Dinamo Tirana (Al.)
1. KOLO: 13. in 27. septembra.
•	Panathinaikos (Gr.) - Swansea (Wales)
•	Anderlecht (Bel.) - Ballymena (Irska)
•	BRANN BERGEN (Nor.) - SAMPDORIA (It.)
•	Barcelona (Šp.) - Legia Varšava (Pol.)
•	Besiktas Istambul (Tur.) - Borussia Dortmund (ZRN)
•	Union Luksemburg (Luks.) - Djugaarden IF (Šve.)
•	PARTIZAN BG (Jug.) - CELTIC GLASGOVV (Sko.)
•	Valur Reykjavik (Isl.) - Dynamo Berlin (NDR)
•	Slavia Bratislava (ČSSR) - Grasshopper (Švi.)
•	Belenenses (Por.) - AS Monaco (Fr.)
•	Valladolid (Šp.) - Hamrun Spartans (Malta)
•	Dinamo Bukarešta - zmagovalec predtekme S Groningen (Niz.) - Ikast (Dan.)
•	Ferencvaros (Madž) - Haka Valkeakoski (Fin.)
•	Admira Wacher (Av.) - AEL Limassol (Ciper)
•	Torpedo Moskva (SZ) - Cork City (Irska)
POKAL UEFA
Predtekma (9. in 23. avgusta):
•	AUXERRE (Fr.) - DINAMO ZAGREB (Jug.)
1. KOLO: 13. in 27. septembra.
•	Stuttgart (ZRN) - Feyenoord Rotterdam (Niz.)
•	Aberdeen (Ško.) - Rapid Dunaj (Av.)
•	Dinamo Kijev (SZ) - MTK Budimpešta (Madž.)
•	VVettingen (Švi.) - Dundalk (Irska)
•	Twente Enschede (Niz.) - EC Bruges (Bel.)
•	Koln (ZRN) - Plastika Nitra (ČSSR)
•	Sochaux (Fr.) - Jeunesse (Esch (Luks.)
•	Karl Marx Stadt (NDR) - Boavista Porto (Por.)
•	GORNIK ZABRZE (Pol.) - JUVENTUS TURIN (It.)
•	Hibernian (Ško.) - Videoton (Madž)
•	Oergryte (Šve.) - Hamburger (ZRN)
•	Liege (Bel.) - LA Akranes (Isl.)
•	Žaljgiris Vilnius (SZ) - IFK Goteborg (Šve.)
•	Glentoran (S. Ir.) - Dundee United (Sko.)
•	Hansa Rostock (NDR) - Banik Ostrava (ČSSR)
•	Kuusuysi Lahti (Fin.) - Pariš SG (Fr.)
•	Austria Dunaj (Av.) - Ajax Amsterdam (Niz.)
•	Lillestrom (Nor.) - Werder Bremen (ZRN)
•	Rovaniemi Palloseura (Fin.) - G KS Katowice (Pol.)
•	Zenith Leningrad (SZ) - Naestved (Dan.)
•	Apollon Limassol (Ciper) - Real Zaragoza (Šp.)
•	ATALANTA (It.) - SPARTAK MOSKVA (SZ)
•	RAD BEOGRAD (Jug.) - OLVMPIAKOS (GR.)
•	Vitoša Sofija (Bol.) - Antvverpen (Bel.)
•	Porto (Por.) - Flacara Moreni (Rom.)
•	ATLETICO MADRID (Šp.) - FIORENTINA (It.)
•	Iraklis Solun (Gr.) - Sion (Švi.)
•	Zmagovalec predtekme - Apolonia Fier (Al.)
•	GALATASARAV ISTAMBUL (Tur.) - C. ZVEZDA (Jug.)
•	SPORTING LIZBONA (Por.) - NAPOLI (It.)
•	Valencia (Šp.) - Victoria Bukarešta (Rom.)
•	La Valletta (Malta) - Wien (Av.)
Na 11. etapi kolesarske dirke po Franciji
Fidanza za las ob zmago
>6
♦
Vodilni na skupni lestvici, Francoz Fignon, očitno dobro razpoložen vozi v sredi med Američanom Lemondom (levo) in Belgijcem Dhaenensom (desno)	(AP)
BLAGNAC — Na 11. etapi kolesarske dirke po Franciji je bil Italijan Fidanza le korak od zmage. Če bi mu na zadnjem ovinku nekaj tekmovalcev ne presekalo poti, bi do nje verjetno tudi prišel, tako silovit je bil njegov sprint. Seveda pa je bil tudi z drugim mestom zadovoljen, saj ga je prehitel eden od specialistov, Nizozemec Hermans, ki ima za sabo 150 uspehov, vse v sprintu. Za sprinterje je še nekaj priložnosti. Prva bo že danes, ko jih čaka valovita etapa, zatem jutri in pa na predzadnji dan.
Na skupni lestvici včeraj ni prišlo do sprememb, zato pa je presenečenje pripravil Kolumbijec Alvaro Pino, ki je odstopil. Pino je lani osvojil končno 3. mesto, letos pa se ni počutil najboljše, vendar ni povedal, za kaj gre.
VRSTNI RED 11. ETAPE: 1. Hermans (Niz.), ki je 158,50 km (Luchon -Blagnac) prevozil v 3.37'47"; 2. Fidanza (It.); 3. Planckaert (Bel.); 4. Van Vliet (Niz.); 5. Kelly (Ir.); 6. Van Holen (Bel.); 7. Bauer (Kan.); 8. Achermnann (Švi.); 9. Skyibby (Dan.); 10. Sergeant (Bel.);
11.	De VVilde (Bel.); 12. Musseuw (Bel.);
13.	Lilholt (Dan.); 14. Schurer (Niz.); 15. Casado (Fr.); 16. Fignon (Fr.); 17. Bo-mans (Bel.); 18. Lemond (ZDA); 19.
Mottet (Fr.); 20. Vichot (Fr.); 26. Rossig-noli (It.); 32. Bugno (It.); 66. Chiappucci (It.), vsi v istem času.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Fignon (Fr.) 49.49'36"; 2. Lemond (Fr.) po 7"; 3. Mottet (Fr.) 57"; 4. Delgado (Sp.) 2'53";
5.	Hampsten (ZDA) 5T8"; 6. Lejarreta (Šp.) 5 51"; 7. Bugno (It.) 6 03"; 8. Millar (VB) 642"; 9. Alcala (Meh.) 6 46"; 10. Rooks (Niz.) 6'59"; 11. Kelly (Ir.) 7 03";
12.	Theunisse (Niz.) 7 06"; 13. P. Simon (Fr.) 7 07"; 14. Indurain (Šp.) 7'48"; 15. Caritoux (Fr.) 9 58 ) 16. J. Simon (Fr.) 10'36"; 17. Muller (Švi.) 11'27"; 18. Pino (Šp.) 1F33"; 19. Echave (Šp.) 1134"; 20. Criguielion (Bel.) 1141"; 37. Volpi (It.) 24'45"; 69. Chiappucci (It.) 39'26"; 80. Čerin (Jug.) 4302"; 95. Passera 4815"; 118. Vona 54'55"; 127. Rossignoli 57 24"; 136. Fidanza 1.09'40"; 158. Perini (vsi It.) 1.12'26".
Knolova v vodstvu
BLAGNAC — Na prvi etapi kolesarske dirke po Franciji za ženske je zmagala Nizozemka Knolova, ki tudi vodi na skupni lestvici pred Niehau-sovo (ZRN), ki ima 3" zaostanka in Francozinjo Longovo (12" zaostanka).
Še vedno živahno med nogometaši
Na teniškem turnirju pri ŠZ Gaja
Consagra k Triestini
V finalnih srečanjih brez presenečenj
TRST — Triestina je včeraj od dru-goligaša Licate poleg Giacomarra kupila še 25-letnega prostega branilca Consagro. Igralec je v zadnjih šestih sezonah v Licati odigral 120 tekem in dosegel devet golov.
Cesena pa je od beograjskega Partizana za milijardo in 400 milijonov lir kupila napadalca Djukiča. Ostala tujca te ekipe sta Jozič in Šved Holmgvist. Vratar Torina Lorieri je včeraj podpisal za Ascoli, Šved Hysen pa zapušča Fiorentino.
Berger zapušča Ferrari
MARANELLO (Modena) — Avstrijski pilot Gerhard Berger v prihodnji sezoni ne bo več za volanom Ferrari-jevih vozil v formuli ena. Tako so včeraj sporočili pri modenski avtomobilski hiši in dodali, da so že vzpostavili stike z drugimi piloti. O imenih pa se zaenkrat nič ne ve. Berger je k Ferra-riju prišel pred tremi leti in odtlej osvojil 3 zmage (na Japonskem in v Avstraliji konec leta 1987 in v Italiji
Sredozemsko prvenstvo optimistov
Jugoslovani odlično pričeli
KOPER — Zmagovalec prve jadralne regate na sredozemskem prvenstvu za razred optimist, ki se je včeraj pričelo v Koprskem zalivu je Koprčan, letošnji državni prvak Peter Poduna-vac, ki je prehitel Grkinjo Aeoniko Econohopoulou in Jurico Tunjiča, prav tako iz Kopra.
Prvenstvo je odprl predsednik SO Koper Raul Šiškovič, sodeluje pa 61 jadralcev iz Avstrije, Italije, Grčije, Turčije, Nizozemske in Jugoslavije. Med njimi kar 19 deklet. Regata je minila v znamenju Jugoslovanov, ki imajo tri uvrščene med prvih pet, najboljšo domačo žensko uvrstitev pa je z 19. mestom dosegla Koprčanka Janja Orel. Danes bosta na programu druga in tretja regata.
Rezultati 1. regate
1. Podunavac (Jug.) 0; 2. Econohopoulou (Gr.) 3; 3. Tunjič (Jug.) 5,7; 4. Bus-sani (It.) 8; 5. Žbogar (Jug.) 10; 6. Kranjc (Jug.) 11,7; 7. Karageoreis (Gr.); 8. Pterič (Jug.); 9. Niccolai (It.); 10. Val-zania (It.). (Kreft)
lani), sedaj pa bo verjetno prestopil k McLarnu.
Coltortijevi bron
DENVER (ZDA) — Na svetovnem sabljaškem prvenstvu je v sablji zmagala Straubova (Švi.). Druga je bila Schaeperjeva (ZRN), bron pa je šel Italijanki Coltortijevi.
Uspeh Italije in Jugoslavije
ZAHODNI BERLIN — V 2. dnevu pokala Fina v vaterpolu so takole igrali: Jugoslavija - Španija 10:8, Italija -ZRN 13:12, SZ - Avstralija 12:6, Madžarska - ZDA 10:8. Lestvica A skupine: Madžarska 4 točke, Italija 2, ZDA 2, ZRN 0. Lestvica B skupine: Jugoslavija 4, SZ 2, Španija 2, Avstralija 0.
SZ največ kolajn v Zagrebu
ZAGREB — Po 6. dnevu 22. evropskega prvenstva v streljanju ima največ Kolajn Sovjetska zveza (10 zlatih, 5 srebrnih in 11 bronastih). Sledijo: Madžarska 1, 6, 8; ČSSR 5, 3, 4; Jugoslavija 2, 4, 2; Italija 2, 4, 1.
	II	lil	lil	naše %	are in ljudje -	naše	nore in ljudje		lil	II		III
Bližnje delovanje SPOT
Poletje - čas dopustov, kar pa tudi pomeni, da so ljudje na počitnicah in da se torej ne morejo udeleževati skupnih organiziranih izletov kakega društva. Tako je izlet SPDT, ki je bil programiran za prejšnjo nedeljo na Creto D'Aip in ki bi ga moral voditi Angelo Kermec, odpadel, odpade pa tudi izlet, ki bi moral biti v nedeljo,
16.	t. m., na Bavški Grintovec. Redno pa bi se moral odvijati izlet z osebnimi avtomobili, ki je programiran za nedeljo, 23. t. m., in sicer na enega od vrhov prijateljstva, Creto Grauzario. Izlet vodi odbornik SPDT Aleksij Ci-vardi, zbirališče pa je ob 6. uri pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano).
Julijska številka Riviste della montagna
Julijska številka italijanskega planinskega mesečnika Rivista della Montagna prinaša celo vrsto zanimivih člankov, od katerih bi omenili vsaj nekaj. Uvodni sestavek je napisal direktor revije Roberto Mantovani, intervjuval pa je znanega češkega al-
Julijska naslovnica Riviste della montagna
pinista Igorja Kollerja. V rubriki aktualnih vzponov z veseljem opažamo vse več slovenskih imen, tako iz zamejstva kot iz matične domovine: Ivo
Kafol, Tomo Česen, Iztok Tomazin, Viki Goršelj itd., kar pomeni, da se naš alpinizem vse bolj uveljavlja tudi po specializiranih revijah izven Slovenije in Jugoslavije.
Članek z naslovom Himalamiage, ki ga je napisal Giorgio Passino, govori o prvenstvenih zimskih vzponih v skupini Mont Blanca, Fabrizio Tor-chio piše o "Dolomitih, ki jih ni videti", sestavek "Lesti siccome scoiattoli" (hitri kot vevericej pa nas spominja, da ima znana plezalska skupina Scoiattoli iz Cortine že petdeset let.
Nova zadruga planinskih vodnikov
Planinska vodnika Attilio De Rove-re in Mario Di Galo ter naravoslovna vodnika Roberto Fabris in Fulvio Pisani so pred kratkim ustanovili novo vodniško zadrugo Mangart, njihov delovni teren pa so Karnijske Alpe ter gore na Koroškem in v Sloveniji. Interesenti lahko dobijo vse informacije v uradih letoviščarske ustanove na Tr-biškem (0482/2135 Trbiž, 0433/54060 Nevejsko sedlo, 0433/90623 Tablja).
V soboto se je na teniških igriščih športnega združenja Gaja zaključil že tradicionalni deželni turnir Hill Šport Super Bingo za nekvalificirane igralce. V jutranjih urah so odigrali dve polfinalni tekmi, iz katerih sta izšla finalista, An-drea Pampanin in Stefano Visintin (ATO). Oba sta bila tudi nosilca prve oz. druge skupine. Prav do konca turnirja torej ni prišlo do večjih presenečenj, saj so najvišja mesta zasedli nosilci prvih skupin. Zmagal je Pampanin, ki je v finalu s 6:2, 6:1 ugnal Visintina, na 3. mestu sta pristala Stefano Scorcia in Michele Vascotto. Na posebni lestvici za igralce "over 45" je zmagal Giordano Lovriha (AIT), ki se je prebil do četrtfinala.
Nagrajevanja, na katerem so prvouvr-ščeni bili nagrajeni s pokali, nabavnimi boni trgovine Hill Šport in nagradami, za katere je poskrbela organizacija Super Binga, se je udeležilo tudi nekaj uglednih gostov, med katerimi je predsednik ŠZ Gaja Stani Kalc posebej pozdravil odbornika za šport pri tržaški Občini Roberta De Gioio, predsednika openske hranilnice Pavla Miliča in predsednika pokrajinskega odbora teniške zveze Tulila Turca. Vsi so gajevcem čestitali za dobro izpeljano manifestacijo in zaželeli sreče pri gradnji novega objekta, s katerim se bo društvo povzpelo med največje teniške klube v deželi. Treba pa se bo tedaj še resneje spoprijeti z delom, da bodo iz vrst najmlajših izšli igralci, ki bodo v prihodnjih letih lahko posegali po mestih, ki so trenutno tako težko dosegljiva tekmovalcem padriško-gropaj-skega društva, če izvzamemo Dorjana Gomizlja, ki pa že drugo sezono, tokrat zaradi vojaške službe, ne more nastopati tako pogostoma kot bi si želel. (Alma)
Na sliki (foto M. Magajna): nagrajevanje zmagovalca Pampanina.
REKREACIJSKI ODSEK KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira spust z gumijastimi čolni na reki Soči in sicer od Gorice do Sovodenj. Spust bo v soboto, 15. julija, ob 15. uri. Prijave sprejemajo Bojan Makuc (tel. 20734), Daniele Bralni (21891), Valter Nanut (21852) in David Mučič (83271).
POPRAVEK
V članku o društvenem prazniku JK Čupa, ki je bil objavljen 11. t. m., je bila žal napaka. Na prazniku ni igrala nabre-žinska temveč proseška godba.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JE.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
BS
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
13. julija 1989
Svojci so pred dvema tednoma plačali dve milijardi lir odkupnine
Ugrabitelji izpustili Perrinija po več kot 7 mesecih jetništva
F AS AN O (BRINDISI) — Po 196 dneh jetništva so ugrabitelji včeraj ponoči osvobodili 64-letnega Marzia Perrinija. Perrini je skupaj z bratom Florindom solastnik podjetja, ki predeluje in izvaža živalsko krmo, od vsega začetka pa so sorodniki večkrat ponovili, da družina ni tako premožna, da bi lahko brez težav izplačala 3 milijarde lir, kolikor so jih zahtevali ugrabitelji.
Stiki z ugrabitelji so bili kmalu po ugrabitvi, 28. decembra lani, dokaj redni, potem pa so se za več časa prekinili. Perrinijeva družina več mesecev sploh ni vedela, ali je njihov sorodnik še živ, dokler niso ugrabitelji 2. julija poslali nekemu rimskemu časopisu pismo z odrezanim Perrinije-vim uhljem in dokončno zahtevo po odkupnini. Dva dni kasneje je najstarejša hči Perrinijevih objavila poziv ugrabiteljem, da je družina pripravljena pristati na njihove zahteve, vendar odgovora ni bilo. Svojci so denar, menda gre za dve milijardi lir, pustili v nekem kraju v Laciju, nedaleč od Rima. Preiskovalci niso pojasnili, kako je prišlo do te domene, v tajnost pa je ovit tudi razplet dogodkov vse do osvoboditve ugrabljenca.
Ugrabitelji so Marzia Perrinija izpustili na državni cesti v bližini centra Ginosa Marina pri Tarantu. Mož, ki je bil ves čas jetništva privezan z dvema verigama in se ni mogel premikati, se je z negotovimi koraki odpravil po cesti, ko je mimo pripeljal avto z dvema mladeničema. Le-ta sta ga prepoznala in odpeljala na prvo karabinjersko postajo. Tu se je praktično končala Perrinijeva odisejada. Na prva vprašanja karabinjerjev je odgovarjal odločno; povedal je, da so ga ugrabitelji dvakrat premestili, nekaj časa je prebil v hladni in blatni jami, večji del ugrabitve pa je preživel pod šotorom, priklenjen na ležalnik. Ugrabljenec ni znal pojasniti, kje se je nahajal, povedal je le, da je bil šotor postavljen na neki strmini.
Na sliki (Telefoto AP): Marzio Perrini se le s težavo premika, tako da so ga morali v stanovanje kar odnesti. Na levi strani obraza je vidna zasilna obveza rane zaradi odrezanega uhlja. Zdravniki so po prvem pregledu ugotovili, da je amputacijo opravila izkušena oseba, kar je tudi prvič v praksi te dramatične kazenske tehnike.
Včeraj je pred bivališčem indijskega ministrskega predsednika Radjiva Gandhija večja skupina Sikhov protestirala proti policijskim akcijam v Pu-njabu, zahtevali pa so tudi izpustitev vseh, ki so jih zaprli po junijskih spopadih med Hindujci in Sikhi	(Telefoto AP)
Kako bomo plačevali novi davek za plovila
Miloševičev intervju Le Mondu: Vseh težav je kriva birokracija
RIM — V prihodnjih dneh bodo v Uradnem listu objavili medministrski odlok o plačevanju davka za plovila. Ministrstva so se torej po precejšnji zamudi (zakonski odlok o novih davkih so sprejeli 5. maja) končno zmenila, kako bomo plačevali novi davek, ki je odpravil dosedanjo zmedo, saj so davek za plovila do sedaj plačevali glede na to-nažo ali pa na jakost motorja.
Po novem bo letni davek za plovila določen glede na dolžino, in sicer za motorne ladje preko 50 BRT je davek 350 lir za vsak centimeter dolžine, za registrirana motorna plovila pod 50 BRT je davek 250 lir za vsak centimeter. Za jadrnice nad 50 in pod 50 BRT je davek polovičen, in sicer 175 in 125 lir. Za neregistrirana plovila (do 3 BRT, ali 6 metrov dolžine in z motorjem do 25 KM) je davek 150 lir za vsak centimeter dolžine. Računanje letnega davka je torej skrajno preprosto, saj bomo samo pomnožili dolžino plovila v centimetrih s
predvidenimi količniki. Poglavje zase so neregistrirana plovila, saj zakonski odlok predvideva, da lahko davek plačamo le za 4 mesece. V takem primeru bomo letni davek delili z 12, dobljeni količnik pa pomnožili s štiri. Da bo postopek razumljivejši, naj navedemo, da bo za 4-metrski gumenjak treba letno plačati 60 tisoč lir (400 cm X 150 lir), ali 5 tisoč lir na mesec, tako da bo 4-mesečni davek znašal 20 tisoč lir.
Odgovorni so včeraj sporočili, da bomo lahko ta davek plačevali kar na pošti, in sicer na tekoči račun št. 21524004, na naslov Alla Sezione di Tesoreria Roma - Via dei Mille in s pojasnilom »Tassa di staziona-mento legge 171/89 - anno 1989«.
Ker je povsem razumljivo večina nedeljskih in dopustniških kapitanov že plačala davek po starem režimu, bo po novih količnikih začela plačevati šele ob zapadlosti sedaj plačanega davka.
BEOGRAD — Slobodan Miloševič je imel za pariški dnevnik Le Monde obsežen intervju, kar je svojevrstna senzacija, saj je bil to njegov prvi intervju za tuji časopis. Obsegal je celo stran pariškega lista.
Po agencijski, skrajšani verziji je Miloševič dejal, da je do krize prišlo zaradi sistema upravljanja, ki je rodil, mamutsko birokracijo, katere ne more nihče plačati in ki niti ni nikomur potrebna. V razdobju, ko se je pričel svetovni proces integracije, je Jugoslavija šla v nasprotno smer, v dezintegracijo. Namesto globalnih rešitev je sistem uvedel delitve, konfrontacije in zmanjševanje kapitala.
Vendar je srbski predsednik zavrnil povezovanje tega sistema s Titom in še dejal, da Tito ni bil njegov avtor, čeprav je bila nova ustava narejena leta 1974. Krivce za ponižujoče razmere, v katerih je dolgo živela Srbija, je treba iskati med njenimi funkcionarji, ki jim je bilo le za osebne interese in so poteptali interese naroda ter se obnašali kot vazali. Tito je
zmagal v fašističnem boju z geslom bratstva in enotnosti, in to so temelji, na katerih lahko Jugoslavija preživi.
Miloševič se je izrekel za revizijo ustave in napovedal, da bo v treh tednih Srbija objavila svoje predloge, ki se sučejo v treh smereh: več kandidatov na volitvah, neposredno odločanje, politični pluralizem, ki pa zavrača večstrankarski sistem in neodvisno sodstvo. O pluralizmu je dejal, da bi večstrankarski sistem jugoslovanske probleme zaradi nacionalnih razlik še zaostril.
Tudi zahodne demokracije prehajajo prek tega sistema in skušajo mobilizirati državljane za konkretna vprašanja. Izrekel se je proti enoletnemu mandatu, za večletni mandat, ker enoletni izničuje odgovornost in preprečuje dolgoročno akcijo.
V hrvaškem, bosanskem in drugem jugoslovanskem tisku pa se zaostrujejo polemike o manifestaciji v Kninu in nacio-nalisitčnih izgredih, ki so jo spremljale.
Zagrebški Vjesnik tako v uvodniku piše, da je Slobodan Miloševič na velikem zborovanju zagrozil z zaporom vsem tistim, »ki razdvajajo narode«, čemur so sledile aretacije Albancev, med nimi Aze-ma Vllasija. Dva dni se je »srbovalo« po hrvaškem ozemlju, prišli so prosuli »min-tingaši«, katerih nihče ne preganja in ni z uradne strani niti sence kakršne koli-obtožbe. Domačini pa so stali ob strani in samo gledali. To je strahoten političen naboj.
Večernje novine iz Sarajeva pa pravijo, da smo bili v Kninu priče trem proslavam z različnimi značilnostmi: potekala je dostojanstvena slovesnost, hkrati zaostrujoča in zaskrbljujoča. Zakaj so dovolili nacionalistični izpad in pročetniš-ko akcijo profesionalnih mitingašev? Tudi Sarajevčani se sprašujejo, kako to da ni niti sledu obsodbe ali obžalovanja. Prav nasprotno pa beograjski tisk to proslavo in izbruh velesrbstva na njej poveličuje in zagovarja.
BOGO SAMSA
Igralci objokujejo smrt sira Olivierja
LONDON — Medtem ko so bile v vseh gledališčih londonskega West Enda luči pogašene v znak žalovanja, so v Shakespearovem rojstnem mestu Stratlord—on-Avon zastave spuščene na pol droga in so v broadwayskih gledališčih v ritmičnem zaporedju ugašali luči, kot veleva tradicija, ko umre kak velikan odrskih desk, pa so ob smrti velikega angleškega igralca Laurencea Olivierja tudi še včeraj prihajali številni izrazi sožalja, ki so jih spremljale tudi hvalnice pokojnemu igralcu, temu največjemu interpretu Shakespearovih vlog in po mnenju mnogih tudi največjem igralcu tega stoletja.
Najbrž bi bil sir Laurence Olivier izredno počaščen, če bi lahko videl, da ob njegovi smrti ni bilo niti enega nasprotnega glasu, ene kritične besede in niti enega, ki ne bi obžaloval smrti velikega umetnika. In to bi najbrž za človeka, ki je v svojem življenju doživel tolikšen uspeh in si ustvaril tolikšno bogastvo, ob vsem tem pa ni sprožil zavisti pri drugih, bila največja nagrada, ki je je nekdo lahko deležen.
Spominu velikega dramskega umetnika so se poklonili praktično vsi. Odveč je ponavljati sožalne izjave, ki so jih ob Olivierjevi smrti podali kraljica Elizabeta 11, ministrska predsednica Thatcherjeva in še nekateri drugi znani politiki, toda treba je povedati, da je bil pokojni umetnik največjih priznanj deležen prav od svojih kolegov, ki so navedli kup razlogov, zaradi katerih so ga imeli za velikana igralstva in idealnega delovnega tovariša.
Pogreb pokojnega umetnika, ki je umrl v torek v starosti 82 let, bo jutri v neki cerkvici na angleškem podeželju.
Družina sira Laurencea Olivierja kraja pogreba ni sporočila, javljeno pa je bilo, da bo pogreb potekal v najožjem družinskem krogu. Truplo pokojnega igralca bodo upepe-Ijili.
V njegov spomin pa bo v Londonu tudi maša zadušni-ca, vendar pa datuma še niso določili.
V Londonu vlada pravi kaos zaradi stavke javnih prevozov
LONDON — 24-urna stavka javnih prevozov, ki se je tokrat udeležujejo tudi delavci podzemske železnidfe, je včeraj povzročila ogromne težave vsem, ki se vsak dan pripeljejo v britansko glavno mesto na delo. Mestna uprava je že pred dnevi poskrbela za dodatna parkirišča, v ljudskih parkih je omogočila parkiranje najmanj 10 tisoč vozil, Londončani pa so morali v službo peš, saj ne vozijo niti trajekti.
Upanje, da bo sindikat preklical že tretjo drastično stavko, se je razblinilo včeraj ponoči, ko 12-urno pogajanje ni privedlo do dogovora. Britansko prevozno podjetje namreč noče pristati na zahteve delavcev po boljših plačnih pogojih. Več kot 250 tisoč jih je zato brezpogojno prekrižalo roke.
Na sliki (telefoto AP): tako je včeraj zjutraj izgledala ena od londonskih cestnih vpadnic.
Koga v Jugoslaviji zanima politični pluralizem?
LJUBLJANA — Včeraj bi se v Beogradu morala sestati zvezna konferenca SZDL, na kateri naj bi razpravljali o političnem pluralizmu v državi. Sejo so sicer začeli, nato pa prekinili, ker nanjo ni prišlo dovolj delegatov. Rezultat: 120 zastonj porabljenih milijard dinarjev (toliko so znašali stroški nesklepčne seje) in na jesen prestavljena razprava o političnem pluralizmu.
Na to sejo v Beograd bi sicer moralo priti 243 delegatov, prišlo pa jih je le 105, tako da jih je za odločanje zmanjkalo še 20. Še največ delegatov je prišlo iz Slovenije in Makedonije - po 12 (od dvajsetih), ki sta od Beograda najbolj oddaljeni, nato pa iz Bosne in Hercegovine 8, Črne gore 5, Srbije 9, Hrvaške 6, Vojvodine 10 in Kosova 7. Od delegatov ostalih društev in družbenih organizacij jih je od 50 prišlo 21. Od političnih organizacij pa je še posebej bilo opaženo, da je ZKJ namesto 8 predstavljal le en delegat. Glede na politični položaj v državi, ko na enem koncu že obstajajo zametki političnega pluralizma, na drugem pa se temu že grozi s tanki, bi bilo mogoče pričakovati za tovrstno razpravo veliko zanimanje. Se posebej zato, ker naj bi prav SZDL po lastnih ambicijah »poskrbela« za pluralizem. Pa bo očitno morala najprej poskrbeti sama zase.
Razen če ni že sama odpadla razprava pomenila neke vrste kar glasovanje - pač z nogami. Mogoče številke kažejo, koliko se je SZDL sama znašla v novi politični situaciji, koliko jo tisti, ki jo sestavljajo, sploh še jemljejo resno? Ali pa kažejo, koliko katere dele v državi sploh še zanimajo zvezni politični organi? Potemtakem bi Jugoslavijo še najbolj resno jemali Slovenija in Makedonija, politično pa naj bi bila najmanj zanimiva komunistom?
Tovrstne in še bolj zapletene komentarje bo od danes naprej gotovo mogoče prebrati v jugoslovanskih časopisih. Resnica pa je verjetno zelo preprosta: politiki so enostavno že odšli na počitnice.
D. V.
L •7m	1 i nrimnrck			5		mm	Igggl						lil *			■					H
*S||§ e*		dnev	iik	gum illllll lil	j		■				i-v. ■						t			
		H m		,	L			■!						■ m						
	■Hi 1			1			a '		r	rj		r	fi	iF1"1 (\ □	rtf	v-	w /			
■ ■1				J	A	M	U	11		W M W Mik		i	A	i “	7i			r		
■gl ■iš			■	1	J eil	M			L		i	1	>		'Ir					m
■ m				nnm ■I											— ■				n mm	
																				
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 25

	1	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11	12	13
14								15						
							17						18	
	19					20						21		
22					23						24			
25				26						27				
28			29						30				31	32
33		34						35					36	
		37					38					39		
47	48					49						50		
52					53						54			55
57				58						59				
63				64						65				
VODORAVNO:
1.	slovesen sprevod, nastop,
7. zdravnikov, odvetnikov klient,
14.	samec pri kokoših,
15.	glavni tajnik it. sindikata CGIL,
16.	bula žleznega tkiva, žleznjak,
17.	glas kitare,
18.	znak za kem. prvino nikelj,
19.	vladar Inkov,
20.	rasa, rod,
21.	bitnost,
22.	rdečkasto rumen egiptovski bombaž,
23.	več kot naliv,
24.	staro vojaško pokrivalo iz usnja ali klobučevine,
25.	očka,
26.	fotografija,
27.	kesanje,
28.	znak za kem. prvino renij,
29.	jih uporabimo za embalažo, krmo, nastilj,
30.	francoski plemiški naslov,
33.	samoveznica,
35.	jezik indijskih budistov,
36.	znak za kem. prvino telur,
37.	moško osebno ime,
38.	glej sliko,
47.	rop... brez orožja,
49.	trinog,
50.	znak za kem. prvino erbij,
51.	afriška država,
52.	odprta telesna poškodba,
53.	Kristusov tožnik,
54.	kratke spodnje hlače,
56.	poslovni prostor,
57.	ime slovenskega pevca Pestnerja,
58.	pokrajina v Vojvodini,
59.	vodnik na slonu,
61.	občinski je... dedina,
63.	ob popru na mizi,
64.	ime švicarske smučarke Schneiderjeve,
65.	palmi podobno tropično drevo,
66.	naglašena beseda.
NAVPIČNO:
1.	specialist za otroške bolezni,
2.	prebivalka grškega glavnega mesta,
3.	bivši urednik Primorskega dnevnika (Stanislav),
4.	agavi podobna rastlina iz družine lilij,
5.	pojav pri gorenju,
6.	avt. oznaka Ancone,
7.	zgornji del hiše,
8.	strah pred nastopom,
9.	ime francoskega pilota formule 1 Arnouxa,
10.	rimski kralj,
11.	Nikola Tesla,
12.	Antistenesov pristaš,
13.	ime smučarke VVachterjeve,
14.	avt. oznaka Palerma,
17.	visoka planota med Cerknico in Ribnico,
20.	dvig morske vode,
21.	pripadnik Baskov,
22.	am. književnik Twain,
23.	visoka planota,
24.	odličen slovenski kolesar (Primož),
26.	žensko osebno ime,
27.	predsednik ZSŠDI (Odo),
29.	prepir,
30.	vodja francoske revolucije (Jean-Paul),
31.	Ida Kravanja,
32.	jugoslovanski nogometni trener (Gojko),
34.	mesto v Indiji,
35.	gusarji, morski roparji,
38.	Gullitovo moštvo,
39.	francoski filmski igralec (Alain),
40.	visoka igralna karta,
41.	boginja smrti in podzemlja,
42.	pozitivna elektroda,
43.	teniški lopar,
44.	turistično naselje in zdravilišče v Boki Kotorski,
45.	avtor romana "Bobri" (Janez),
46.	ime Pacina
47.	tek čez drn in strn,
48.	ime bivšega jug. košarkarja Tvrdiča,
49.	ime slovenskega kritika Debeljaka,
53.	dvojica,
54.	poželenje,
55.	grški bog gozdov in pastirjev,
58.	Božo Vodušek,
59.	Švedska, Belgija,
60.	avt. oznaka Ravenne,
62.	Župančič Ani.
1.	Kdo je bil letošnji dobitnik dveh tekem za SP v Planici?
□	Primož Ulaga
□	Jens VVeissflog
□	Jan Boklov
2.	Ime avtorja Satanskih stihov Rushdija?
□	Salman
□	Ilman
□	Tarman
3.	Kdo je avtor znamenite novele Preobrazba?
□	Albert Camus
□	Franz Kafka
□	Jack London
4.	Ime enainštiridesetletnega ameriškega plesalca ruskega rodu Barišnikova?
□	Igor
□	Ivan
□	Mihail
5.	Kje se nahaja turistično naselje in zdravilišče Igalo?
□	v Srbiji
□	v Črni gori
□	v Bosni in Hercegovini
6.	Kdo je bil makedonski narodni preroditelj?
□	D. Milandinov
□	M. Milankovič D A. Mikojan
7.	Ime našega bivšega deseteroboj ca Cesarja?
D Marko
□	Darko
□	Vojko
8.	Katera je največja irska reka?
□	Shannon
□	Shire
□	Shader
9.	Kdo je spesnil filozoiski ep o naravi "De rerum natura?"
D Seneka
□	Lukrecij
□	Ovid
10.	V kateri občini je vas Gabrje?
□	sovodenj ski
□	doberdobski
□	goriški
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica«, itd. Pet ali manj pravilnih odgovorov je ocena - negativna.
YATES - ALJEHIN	MIKENAS - ARONIN
Kesckemet 1927	Sovjetska zveza 1957
Kako je veliki Aljehin z eno samo potezo razbil obrambo okoli nasprotnikovega kralja?
Črni na potezi zmaga. Kako?
VODORAVNO:
I.	zahvaliti se (nem.), 7. plačati (angl.), 10. pomaranča (angl.),
II.	krilo (it.), 12. Robert Red-ford, 13. izvrstni, odlični (it.), 15. milje (angl.), 17. dirka, pleme, pasma (angl.), 19. tuje zensko ime, 20. ime jug. nogometaša Stojkoviča, 21. jugoslovanski otok, 22. odličen italijanski sprinter, 23. dediščina (it.), 25. Thomas Carlyle, 26. ukazati, naročiti, predpisati (angl.), 27. latinski veznik.
NAVPIČNO:
1. spati (it.), 2. priti, dospeti (it.), 3. avt. oznaka Neaplja, 4. kolena (angl.), 5. jajca (angl.), 6. Norveška, Španija, Romunija, 7. pogan (it.), 8. pristanišče v Španiji, 9. yard na pol, 14. glavno središče Armenije, 16. življenje (nem.), 18. razglas, odredba (angl.), 20. italijanski boksar, 22. ime več papežev, 24. Dušan Jovanovič.
V oklepaju so označene okrajšave angl. za prevod v angleščino, it. za prevod v italijanščino in nem. za prevod v nemščino.
AKE — blighia, tropsko drevo ali skandinavsko moško ime.
ASAMA — delujoči vulkan na Japonskem.
ASANOL — mesto v Indiji.
ČAKA — staro vojaško pokrivalo iz usnja ali klobučovine, navadno s ščitnikom in perjanico - tudi papirnata čaka.
ESENI — židovska, meniški podobna skupnost, nastala okoli 150 pred n.š.; pravila te skupnosti in druge spise so odkrili 1947 v Kumranu.
HEL — boginja smrti in podzemlja, hčerka Lokija, večna sovražnica Azov; tudi bivališče mrtvih v germanskem bajeslovju.
IRBIS — v zoologiji snežni leopard.
KlMON — atenski vojskovodja in državnik, ki je leta 465 pred n. š. premagal Perzijce.
MAKO — rdečkasto rumen egiptovski bombaž.
PALI — jezik indijskega srednjega veka in budističnih spisov.
RAGADA — kožna razpoka, npr. na ustnici ali prsni bradavici.
VlANI — že umrli znani tržaški nogometni strokovnjak (Gipo).
VOAL — tančica, pajčolan; lahka presojna bombažna tkanina za ženske obleke.
1.
KATI, OKEN ne zapiraj, da ne bi morebitno pokvarila filmskega arhiva!.
2.
VRTNAR KOŽE polaga na navadnega žeravca.
3.
MODI PLAT zvoni pri višjem uslužbencu v zunanji politični državni službi.
4.
MAJA bere ZALIV med srkanjem sladkega vina.
1	2	3	4	5	R		6	7	Ž	8	N	9	10		"p	12	13	14	15	16
17						18				S		19		20		21				
22					23				24		25				26		27			
O		N		28			29			30					31	32		S		T
33	34		35			36		37						38			39		40	
	41	42					43		44				45					46		
47								48		O		49								50
51				52				53	54		55			56				57		
58			59				60			61			62		63		64		65	
T		66				67 P								A		68		69		D
70	N				A		71				72				73 K				J	
VODORAVNO:
1.	vas v Beneški Sloveniji,
6.	prebivalec kraja ob naši meji,
11.	mesto v Makedoniji,
17.	muslimanska vera,
18.	ime ameriškega teniškega igralca Mayot-tea,
19.	naša kratica za CIO,
21.	jezero na Finskem,
22.	glavno mesto Arabije,
23.	risana zgodba z besedilom,
25.	atenski vojskovodja in državnik,
27.	francoski teniški igralec na levi sliki (Yan-nick),
28.	avt. oznaka Makarske,
29.	priprava za kresanje,
31.	Španija, Švedska,
33.	Karel Širok,
35. nemški pisec (Thomas),
37.	levi pritok Rone,
38.	rimski državnik, ki se je bojeval proti propadanju starih šeg,
40.	znak za kem. prvino lantan,
41.	zbor štirih pevcev,
44.	rimski kralj,
45.	zmikavti, tatovi,
47. je večkrat znak veselja,
49. sla, strast,
51.	etiopski knez,
52.	osebni zaimek,
53.	Theodor Korner,
55.	avt. oznaka Valjeva,
56.	vse v Londonu,
57.	orel v germanski mitologiji,
58.	arabski žrebec,
59.	am. profesionalna košarkarska liga,
60.	znameniti ameriški slapovi,
63.	kemijska prvina iz skupine halogenih prvin,
65.	Kant Immanuel,
66.	velikanska nestrupena kača,
67.	v FJK je tržaška in goriška,
68.	kos sukanca,
70.	tipalka pri žuželkah,
71.	odbojkarsko društvo iz Štandreža,
72.	tri nordijska božanstva,
73.	znanost o lastnostih in spremembah snovi.
NAVPIČNO:
1.	slovenski mladinski pisatelj (Karel),
2.	Craxijeva stranka,
3.	zanos, polet, zagon,
4.	tadva na začetku,
5.	Erna Muser,
6.	naš slikar (Albert),
7.	arabski plemenski poglavarji,
8.	visoka igralna karta,
9.	ime fr. pisatelja Zolaja,
10.	mesto v Lombardiji,
12.	avt. oznaka Reggio Emilie,
13.	reka v Avstriji,
14.	azijska dežela,
15.	doba, vek,
16.	nerodna, debela ženska,
18. Tedenska tribuna,
20.	knock out,
23.	slavni španski kitarist,
24.	rod iz družine lobodovk,
25.	ameriški film. igralec Douglas,
26.	mesto v južni Italiji,
28.	Jadranov kapetan,
30.	posušena trava,
32.	am. filmski igralec na desni sliki (Sylvester),
34.	tiskovna ... napaka,
35.	kitajska utežna mera,
36.	žensko ljubk. ime,
38.	zunanja telesna prevleka,
39.	Oregon na pol,
40.	lij,
42.	jugoslovanski otok,
43.	to je,
45.	avt. oznaka Roviga,
46.	Jugoslovanska narodna armada,
47.	jih brani Dasajev,
48.	nravoslovje,
49.	evropska prestolnica,
50.	grška boginja prepira,
54.	Marxovo ime,
55.	vežba, vadba,
59.	biblijski očak,
60.	začetek novosti,
61.	znak za kem. prvino galij,
62.	južnoameriška kukavica,
64.	pojav pri gorenju,
66. Bohuslav Tablic,
69.	osebni zaimek.
1	2	3	4	5	6		7	8	8	10	11	12
13							14					
15						16						
17					18						19	
20				21						22		
23			24						25			
		26						27				
28	29						30					
31							32					
V vsaki od spodnjih "besed" so vrinjene po tri črke. Morate jih odkriti in prečrtati, tako da dobite pravo besedo, ki jo vpišete v lik. Prečrtane črke brane po vrsti dajo neko misel. Primer: pod 1. vodoravno je "beseda" GROKOTHAR - prečrtati morate črke KOT, da dobite besedo GROHAR.
VODORAVNO:
1. GROKOTHAR 7. BAJEOMBUS
13.	RAGČEMADA
14.	ULRIPOTCK
15.	EREBSENI
16.	IDNASAHO
17.	VETETNA
18.	ASLOBAMA
19.	TADAŠ
20.	NEVIDJ
21.	ZRIJOKLO
22.	TISODN
23.	VVUHUR
24.	PEDPOTRO
25.	KRAREBJ
26.	LINENEMA
27.	ARISLOMA
28.	CIDAHOPIN
30.	PRILBIRIV
31.	HRAZUVATI
32.	RIMELŽANA
Navpične besede so podane spodaj in jih morate s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik (če želite križanko rešiti samo s pomočjo vodoravnih besed, navpične besede enostavno prekrijte).
GREENVVICH - SKUŠNJAVA - ARDENI - BUDALO - RASTER - TIAMIN - ALAMO - ISKRA - OGENJ - TROLA - ZENIT - HANA - KRIŽ - MRHA -PIPA - ADI - ARI - BIO - LOV - HR - PR - RA - UC.
IZPO	P	LN			NKA	g						
											
					š					E	
				A							
											
	e					K			I		
											
	č	A	A	A	A	E	E	L	I	E	
	K	E	K	K	K	K	K	N	I	N	
	S	K	T	R	R	Š	N	S	L	N	
				T	Š					O	
V gornji lik prenesite odgovarjajoče črke iz spodnjega lika (pod isto navpičnico), tako da boste dobili z že pravilno vpisanimi črkami lep slovenski pregovor.											
LIRISKA
PESNIŠKA
OBLIKA
... IN
LAMBERGAR
ŽENSKO
IME
OSEBA V... RISALNICI
KLADA ZA SEKANJE
DEL
OBLEKE
VISOKE
IGRALNE
KARTE
PAVLE
MERKU
SESTAVIL:
AVSTRAL. TEN. IGRALEC
NEVESTINO
PREMOŽENJE
ZLI DUH. SATAN
IZPUŠČAJI
ZEMLJIŠČE
ARABSKI
ŽREBEC
AM. TENIŠKI IGRALEC MATOHE
PODZEMNI
HODNIK
DENAR ZA POTOVANJE
KOPER
DVE NIČLI
ARABSKI
POGLAVAR
CAGLIARI
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
VRVCA
Besede s spodnjega spiska morate razvrstiti v lik tako, da se bodo med seboj pravilno križale. Polja, ki ločujejo besede med seboj, so že vrisana v lik križanke.
Sedem vodoravnih besed, ki so v liku osenčene, so imena sedmih krajev ob slovenskem Jadranu.
Prebirali jih boste, ko boste rešili križanko do konca.
7 črk:	ANORTIT - MAMELUK - PAŠTETA - POZITIV
6 črk:	KRATES - NAPERA - PAPIST - SKIPEK - TISKAR - TOSTAO
5 črk:	ANODA - ATINA - IRBIS - NAKIT - SELAN - SPUST - TRANS - TRASA
4 črke: ASAD - BRAT - EROS - SINE - SKRB - TATI - UPOR - VOAL
3 črke: AKE - KAR - LOČ - MET - PES - SRB - STO - TAR
2 črki:	AM - BT - DA - KA - NS - OA - RJ - ST - ŽA
TRAJAN ______________________________
KATINA_______________________________
GALONA ______________________________
PLAHEC ______________________________
TUNIKA ______________________________
KASTOR ______________________________
Iz gornjih besed poišči anagrame (to je besede določenega pomena iz istih črk) in jih vpiši na zabeležene vrstice.
Če res ne bo šlo, pa si pomagaj s spodaj opisanimi razlagami v pomešanem vrstnem redu.
Začetnice šestih besed vam dajo ime in priimek češkega reformatorja.
grško-rimski stari vek — podložnik, dninar — določena izobraževalna zvrst — okamenela smola iglavcev iz terciarne dobe — je domača ali šolska — edini primerek, nekaj, kar nima para.
V vsaki skupini petih besed je po ena taka, ki se po bistvenih lastnostih ne ujema z ostalimi tremi, torej je vsi-ljivka. Na primer: v skupini Šifrer, Do-micelj, Korošec, Pestner, Flisar je vsiljivec Korošec, ker ni pevec zabavne, ampak operne glasbe. Ko boste našli vse take besede, zloge ob njih berite zaporedoma in dobili boste neko misel.
1.	Traviata ..............DRA
Rigoietto...............ME
Don Carlos .............NA
Norma..................HRA
Aida ...................KO
2.	Miinchen ..............SLA
Montreal...............TAR
Lake Placid............BER
Los Angeles .............LI
Seul ..................VAR
3. Zdovc ..................OB
Divac ..................LET
Paspalj .....,.........Dl
IsakoviČ	.............ČLO
Petrovič ................KA
4.	Primorske	novice ....VEK
Delo ....................SA
Večer ...................CE
Primorski	dnevnik .......ŽI
Dnevnik .................LA
5.	helij .................PRI
cink ....................MI
neon....................SKI
argon ..................SLU
ksenon..................DAL
6.	rebula................TELJ
malvazija	.............PRO
tokaj ....................U
laški rizling ...........JA
refošk..................SLI
7.	bor....................HVA
hrast....................NA
smreka ................NOST
jelka....................GA
macesen	............MELJ
8.	Šubic ..................SE
Grohar...................OD
Jakopič ................BRA
Jama ...................TRA
Sternen ........... — VAR
9.	Kekec .................CAR
Rožle ..................PLA
Mojca ...................TA
Luke c...................NA
Tinkara	............FRAN
10.	Trg sv. Marka ..........NI
doževa palača ......— ME
most vzdihljajev .....VSE
Duomo...................ZAD
S. Maria del Frari .... VAN
11.	Togliatti................O
Moro ...................NJE
Berlinguer ..............PE
Natta ................  SPA
Occhetto.................ZE
	A	2	3	4	5	6	7	8	A		9	10	11	12	13	
1		14								15						16
17	18		19						20						21	
22		23		24				25						kji		A
27			28		R		28						30		31	
32				M		33						34				
35					36						37					
	38			39						40				41		
42			43					44					45		46	
47		N							48s					51 A		51 I
VODORAVNO:
1.	najjužnejši del Južne Amerike,
2.	ime jugoslovanskega košarkarja Divca,
14.	priprava za brisanje,
15.	male... živali,
17. Caterina Percoto,
19.	poljsko gorovje,
20.	gozdna ovijalka,
21.	Ivan Tavčar, arkada na pol, remi pri šanu, kokoška,
sedež v ... Londonu, burje,
sedež zadnjih letnih OI, spremembe, mutacije,
T‘-~1-ji,
nogometaša
21.
22.
24.
25. 27.
29.
30. 32. 34. 35
opil cmcuiuti ni v*	#
mesto v srednji Italiji, ime sovjetskega
Protasova, ou. plovilo,
37.	rimski učenjak,
38.	am. filmski igralec Pacino,
39.	ženske priče pri birmi,
40.	slov. mladinska pisateljica Peroci,
41.	grška črka,
42.	Ernest Hemingway,
43.	goščava, gozd,
44.	signali, znamenja,
46.	avt. oznaka Ancone,
47.	kleščice, prijemalka,
48.	češki skladatelj in dirigent.
NAVPIČNO:
1. španski slikar (Pablo),
Thomas Bewick, ime Bucwalda, slavni vietnamski general, ostaranje, del stopala, črnskijezik,
Jesse Owens,
ZRN, Italija, nam omogočajo vid, škofovske kape,
prebivalci Apeninskega polotoka,
strahovi in zmede,
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
železne kompozicije, filmska igralka Turner, ime it. pesnice Negrijeve,
12.
13.
15.
16.
18.
20.
23.
25.	je lahko' ptičje in tudi sok
26.	francoski pisatelj (Jules),
28.	vlečenje,
29.	sesalec iz družine kun,
30.	šest v Rimu,
31.	glasilo KPI,
33.	bivši sekretar KPI,
34.	delo tlačana,
37. stran ... zvona,
39.	udavi, velikanske nestrupene kače,
40.	... in druge,
42.	velika pripovedna pesem,
43.	Hubert Cailleau,
44.	Zakrajšek Miro,
45.	veznik.
Na letalu
Po zelo razgibanem letu se potnik približa pilotu letala in mu reče: »Zelo sem zadovoljen, da sem opravil ta dva poleta!«
Pilot: »Kako dva, saj smo leteli le od Rima do Ronk!«
»Prisežem, da sta bila dva: to je prvi in zadnjih)
Nevaren posel
»Kaj, da bi se s Pepijem lotil kakega posla? Nikdar! Pepi je vsaj trikrat bolj prefrigan od mene!«, je dejal Tone.
»Kaj pa ti da to misliti?«
»Glej, pred leti mi je predstavil svoje dekle, s katerim se je ženil že nekaj let.«
»In le zato je bistrejši od tebe?«
»Tisto dekle je sedaj na žalost moja žena!«	\
Robot
En robot ves zadihan pridrvi v bar, ko v vogalu zagleda juke-box in prijazno reče: »Kozarček wiskyja tudi za gospodično, plačam jaz!«
Kavalirstvo
»Še so na svetu kavalirji. Včeraj, ko sem bila v draguljarni, se mi je približal čeden gospod in mi rekel, da naj si izberem, kar si želim,« je dejala Tončka.
»Nemogoče! Čudovito! Krasno!« je vzkliknila Pepka. . »Reci mi, reci, kako pa se je vsa stvar končala. Mar nisi kaj počela s tem gospodom?«
»Bi že kaj. toda pred vrati naju je pričakala policija in gospod je moral nujno oditi z njimi.«
SANI
»Tonček, za božjo voljo posodi tudi svoji sestrici sani, saj vidiš kako se joče!«
»Imaš prav mamica. Odslej bova imela sani vsak nekaj časa. Jaz jih bom uporabil za vožnjo navzdol, sestrica pa jih bo uporabila za vožnjo navzgor.«
NASLOVNA STRAN
KRIŽANKA Z NAŠO GLEDALIŠKO IGRALKO. 1. parada,
7.	stranka, 14. petelin, 15. Tren-tin, 16. adenon, 17. brenk, 18. Ni, 19. Inka, 20. pleme, 21. bit, 22. mako, 23. ploha, 24. čaka, 25. ata, 26. slika, 27. kes, 28. Re,
29.	slame, 30. markiz, 33. kravata, 35. pali, 36. Te, 37. Savo, 38. Miranda Caharija, 47. kraja, 49. tiran, 50. Er, 51. Senegal, 52. rana, 53. Pilat, 54. slip, 56. lokal, 57. Oto, 58. Banat, 59. slonar,
61.	delež, 63. sol, 64. Vreni, 65. banana, 66. atona. Na sliki = Miranda Caharija.
STRAN II.
NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Jens Weissflog, 2. Salman, 3. Franz Kafka, 4. Mihail, 5. v Črni gori, 6. D. Miladinov, 7. Vojko, 8. Shannon, 9. Lukrecij, 10. sovodenjski.
ŠAHOVSKA PROBLEMA
1.	problem: 1. ...Kh5; 2. Df6: (če
2.	Da8; 3. Se4+ itd.) 2. ...hlS mat!
2.	problem: 1. ...Td8 in beli se je vdal. Če 2. Df5: Tdl: mat!
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. danken, 7. pay, 10. orange, 11. ala, 12. R.R., 13. egregi, 15. miles, 17. race, 19. Ives, 20. Nenad, 21. Rab, 22. Pavoni, 23. eredita, 25. T.C., 26. enjoin, 27. et.
ANAGRAMI V STAVKIH. 1. KATI, OKEN = kinoteka, 2. VRTNAR KOZE = roženkravt,
3.	MODI PLAT = diplomat, 4. MAJA ZALIV = Malvazija.
STRAN III.
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. Špeter, 6. Sežanec, 11. Prilep, 17. islam, 18. Tim, 19. MOK, 21. Enare, 22. Riad, 23. strip, 25. Ki-mon, 27. Noah, 28. MA, 29. kresilo, 31. ES, 33. K.Š., 35. Mann,
37.	Isere, 38. Kato, 40. La, 41. kvartet, 44. Ank, 45. roparji, 47. vriskanje, 49. poželenje, 51. ras, 52. ona, 53. T.K., 55. VA, 56. ali, 57. Aar, 58. at, 59. NBA, 60. Niagara, 63. jod, 65. K.I., 66. boa, 67. pokrajina, 68. nit, 70. antena, 71. Val, 72. Azi, 73. kemija. Na slikah = Noah, Stallone.
STRAN IV.
PREČRTOVALNA KRIŽANKA. 1. grohar, 7. bambus, 13. ra-gada, 14. Ulrick, 15. eseni, 16. Idaho, u, 17. Etna, 18. Asama, 19. T.Š., 20. nej, 21. zrklo, 22. tin, 23. W.R„ 24. Pedro, 25. kraj, i, 26. linea, 27. aroma, 28. Chopin, 30. priliv, 31. Hrvati, 32. Rižana. Rešitev: Kot je očem potrebna svetloba, da vidijo, so duhu potrebne misli, da bi razumel.
IZPOPOLNJEVANKA. Rešitev = Kakršen les, tak klin; kakršen oče, tak sin.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Sonet - usadi - Pegam - Ema -risar - tnalo - rokav - asi - ME -KP - P.M. - OO - Dent - demon
-	osipi - teren - at - CA. Na sliki = Supertramp.
STRAN V.
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA »ob slovenskem Jadranu«. Pašteta - spust - Ankaran - Koper - Portorož - Izola - irbis -da - Piran - ST - KA - met - NS
-	tiskar - nakit - trasa - AM -voal - brat - pes - sto - Debeli rtič - Strunjan - ake - O A. Na sliki = Piran.
ANAGRAMNA IZPOLNJE-VANKA. Trajan = jantar, kalina = antika, galona = naloga, plahec = hlapec, tunika = unikat, kastor = stroka. Rešitev = Jan Hus.
VSILJIVKE. 1. Norma ni Verdijeva opera, 2. Lake Placid ni bil prizorišče letnih, ampak zimskih OI, 3. Isakovič ni košarkar, ampak rokometaš, 4. Primorske novice niso dnevnik, 5. cink ni žlahtni plin, ampak kovina, 6. refošk ni belo vino, 7. hrast ni iglasto drevo, 8. Šubic ni impresionistični slikar, 9. Lu-kec ni Vandotov književni junak, 10. Duomo ni beneška, ampak florenška znamenitost, 11. Moro ni bil tajnik KPI. Rešitev
= Hraber človek misli nase nazadnje.
STRAN VI.
SLIKOVNA KRIŽANKA: Metla - citre - pol - s - pokal -BA - LN - polje - pesmi - Mirna
-	MA - OA - koča - disk - kasta.
STRAN VIL
KRIŽANKA. 1. Patagonija, 9. Vlado, 14. brisalo, 15. mladiči, 17. C.P., 19. Tatra, 20. liana, 21. I.T., 22. ark, 24. pat, 25. pitka,
26.	V, 27. seat, 29. vetri, 30. Seul, 32. spremenitve, 34. Terni, 35. Oleg, 36. ladja, 37. Plinij, 38. Al, 39. botre, 40. Ela, 41. eta, 42. E.H., 43. hosta, 44. znaki, 46. AN, 47. pinceta, 48. Smetana.
STRAN VIII.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Inte-rim - dobrota - IB - Izak - leski -Vilfan - srk - ML - J - A.K. -Hafner - A.B. - Ural - Danke -raža - RE - vedeži - Evstahij -AR - ekonom - rasizem - ITT -Nora - os - Š.A. - kros - trn - K.I.
-	Viani - udi - Tina Turner - si -panika - C.K. Na slikah = Ju-ventus, Albert Sirk, Tina Turner.
Opomba
Pri vseh križankah so rešitve podane le za vodoravno.
1-1