Leto VII., št. 44 (nj«troMxvnit.249a) Ljubljana, ponedeljek 29» novembra 1934 Cena t Din cpiitviii^Lvo. Ltjuuijuua, bjutfljeva ulica 5. — Telefon St_ 3122, 8128, 3124. 3125, 8126. Enseratnl oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiSl dr. Baum-eartnprla ^ r i I b Ponedeljska izdaja ^UttCUCiJ^AO . UdjU 'J U4-. U vsa*- ponedeljek »jutraj. — Naroda se posebej In velja po poŠt prejemana Din 4.-, po raznatal-cih dostavljena Din 5w mesečno Uredništvo: LJubljana: Knaljeva ulica 5. Telefoa St 8122. 3123. 3124. 3125 tn 8128 Maribor: Gosposka ulica 11. Teletoa SL 244a Celje: Strossmayerjeva td. 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu D^lzfi^nni r^riltli Na &ohn kralja-mučenika Ml M. KTIIm m B mf^M ■ B ■ M U W U MM M Vsak dan prihajajo nove množice, da se poklonijo mrt- * WM v emu kralja in obnove prisego zvestobe Jugoslaviji Dogodki po smrti kralja Uedinitelja so znova razočarali one, ki so najeli marsejske zločince - Jugoslavija je postala mogočnejša in silnejša Beograd, 28. oktobra, r. Pod naslovom »Marseljska tragedija in njene mednarodne posledice« objavlja današnja »Politika« uvodnik, v katerem piše med drugim: V komunikeju, ki so ga objavili predstavniki Male antante po sestanku v Beogradu, je vzbudil posebno pozornost oni del, ki spravlja marseljski zločin v zvezo v mednarodno anarhijo. Ta zločin je nesporna posledica one teroristične zanešenosti, ki je zajela vsedržave v Evropi in Sije žrtve so postali mnogoštevilni državniki in voditelji naroda. Mednarodna anarhija V zadnjem letu, to je od 18. oktobra 19.33, ko so se začele nacionalistične demonstracije v Rumuniji, ki so končale z umorom ministrskega predsednika Duce 29. decembra, je bilo izvršenih 55 terorističnih podvigov. Pred njimi ni bila varna niti ena država v Evropi 'n zato se upravičeno govori, o nekakem mednarodnem pojavu. _ Neposredni povod za vsak zločin ima vedno več ali manj krajevno obe-ležie, toda v celoti je iskati vzroka v bolestni duševnosti, ki se je pojavila par let po svetovni vojni. Ostanki velike vojne mržnje in nezaupanja, so se pomešali z razočaranjem nad pretiranimi in vseskozi neosnovanimi nadami. Sledile so vse one gospodarske tegobe, ki so poostrile razredna nasprot-stva in posameznike ter cele sloje do-vedle v obupno stanje. Ta živčna neuravnoteženost je bila ugodna za avanturistične podvige umno nerazvitih poedincev. Pri vseh teh napadih je treba razlikovati one več ali manj zlorabljene i«vršilce teh zločinov od dejanskih zasnovateliev, ki so izkoriščali položaj za svoje cilje. Obupno razočaranje teroristov Marseljski zločin sam je posledica obupnega razočaranja, ki je zavladalo v terorističnih krogih, takozvanih Pa-veiičevih separatistov in makedonstvu-juščih Nade, ki so jih ti krogi leta in leta polagali na notranje zapletljaje in razpad Jugoslavije, so se začele naglo razblinjati. Vsi njihovi brezštevilni letaki in proglasi, ki so jih širili med našim narodom, so ostali brez vsakega usoeha in odmeva. Duševno razpoloženje množic se ni razvijalo na korist teh prevratnih teženj in atentati, s katerimi sta hotela Pavelič in Mihajlov izzvati nered in nemir v naši državi, so rodili baš nasprotni učinek. Z veliko nado so pričakovali ti nepomirljivi nasprotniki našega uedinjenja, da bodo velike gospodarske težave in vremenske nesreče lanskega leta vplivale zlasti na naše kmečko prebivalstvo in da bo ljudstvo pod težo gospodarske krize bolj pristopno za njihove načrte. V svojih letakih in brošurah so celo vremenske nezgode pripisovali v greh »beograjskemu režimu«, čeprav so bile poplave, toča itd. po vsem svetu. Vse prizadevanje zaman! Vse delo teroristov je ostalo brez vsakega vpliva na razpoloženje ogromne večine našega naroda, ki je vedno bolj jasno in odločno nastopal za narodno in državno edinstvo. Ni dvoma, da je bila notranja borba pri nas vedno zelo živa. toda razvijala se je stalno v mejah države. Strankarski prepiri, prežeti več ali manj demokratičnega pojmovanja, niso imeli nič skupnega z onimi, ki so stremeli po razkosanju krvavo plačane zajednice. Razočarani nad takim razvojem notranje borbe so se teroristi, živeči v inozemstvu tešili z upanjem, da bodo vendarle mogli doseči svoj cilj, ako se jim oosreči zaplesti Jugoslavijo v kak mednarodni konflikt. Ne več po razpoloženju narodnih .nas, marveč pod vplivom in pritiskom od zunaj sta začela Mihajlov in Pavelič snovati nove načrte. Za tuj račun Pri nas in v inozemstvu je dovolj vesti in podatkov o tesnih zvezah med temi ljudmi in posameznimi činitelji iz našega najbližjega sosedstva. Preiskava bo ugotovila, da li in v koliko je tudi sam marseljski zločin neposredna posledica teh zvez. Nesporno pa je, da je akcija teroristov uživala vedno simpatije v gotovih inozemskih političnih krogih. Ti krogi so se vsekakor varalj z nado, da bo ta akcija oslabila naš nacionalni sklop in da bo jugoslovenska vlada postala manj odporna napram gotovim revizionističnim zahtevam. Brez dvoma so bili ti inozemski politični činitelji točno obveščeni o brez-pommebnem vplivu, ki ga imajo na narodne mase razni napadi Paveliča in ostalih Dlačancev. Toda delovanje teh teroristov se je zdelo vsem inozemskim činiteljem primerno in ugodno za njihove politične manevre v cilju, da oslabe ugled in pomen Jugoslavije v onih mednarodnih kombinacijah, v katerih je že bila ali katerim je še nameravala pristopiti. Narod jih je demantiral Nekaterim sosednjim prestolnicam je bil naraščajoč vpliv Jugoslavije v evropskih dogodkih trn v peti in na vse načine so se prizadevale prikazati teroristično akcijo kot dokaz slabe notranje odpornosti Jugoslavije. Pavelič in Mihajlov pa sta šla v oceni teh simpatij, ki sta jih uživala v teh inozemskih krogih, mnogo dalje. Smatrala sta to za dokaz, da se v našem sosedstvu resno misli na nekak vojni pohod proti Jugoslaviji in da gre že za njeno razkosanje. V tem smislu so bili sestavljeni vsi v zadnjem času objavljeni članki v njihovih listih, že leč izzvati vznemirjenje v Jugoslaviji in pospešiti »vojni pohod« na Beograd. Uspeh je bil tudi v tem pogledu nasproten. Narod, se je zaradi morebitne nevarnosti od zunaj strni! še bolj v duhovno in politično zajednico. »Beograjski režim«, kakor so pristaši Mihajlova in Paveliča stalno nazivali to zajednico, je postal dejansko izraz želje velike večine naroda, da se napravi močan zid proti vsakemu navalu od zunaj. Zato je ta večina brez ozira na strankarska nasprotja z največjo pozornostjo in velikim odobravanjem spremljala delo na ustvarjanju mednarodnih sporazumov za ohranitev miru. Ugled Jugoslavije v stalnem porastu Pavelič in Mihajlov sta uvidela brez-plodnost svojega početja in v skrajnem obupu storila vse, da preprečita to delo, ki je ubilo njune poslednje nade, da bo Jugoslavija razpadla. Najprvo je prišla okrepitev Male antante z novo čvrstejšo organizacijo, nato sporazum o nenapadanju. naposled sklenitev balkanskega pakta in zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Na tej osnovi se je gradila mednarodna bodočnost Jugoslavije in njeni nasprotniki so kmalu spoznali, da je to temelj, ki ga ni mogoče porušiti. Ni niti najmanj pretirano, če se trdi, da je bilo vse to le priprava za velikopotezno diplomatsko akcijo. V toku so bile kombinacije o zbližanju med Francijo in Italijo, Id pa je mogoče samo po sporazumu med Beogradom in Rimom. Prijateljski odnošaji med Francijo in Malo antanto, zlasti pa med Francijo in Jugoslavijo so neizbežno vodili k omiljenju nasprotstev med Italijo in Jugoslavijo, če ne že k popolnemu pomirjenju. Pariška vlada se je predobro zavedala ogromnega pomena svojih zvez s temi državami za ohranitev miru in jih v nobenem primeru ne bi mogla žrtvovati svoji želji po sporazumu z Italijo. Med temi državami ima Jugoslavija po svojem položaju v Srednji Evropi in po svoji vlogi, ki jo igra na Balkanu še svoje posebno stališče v odnošajih do Italije. Jugoslavija je jasno izpovedala, da je mogoče ohraniti stanje, ustvarjeno z versajskim mirom, samo tedaj, če vse velesile puste na miru balkanske ln podunavske države. Pokazali so se že gotovi znaki, iz katerih bi se dalo sklepati, da je Italija koncem koncev pripravljena vpo-števati to zahtevo. Italija je občutila, da je nastalo na Balkanu stanje, ki ne dopušča, da bi se od zunaj zanašali na Balkan in med balkanske narode kakršnikoli spori, še manj pa, da bi kdorkoli mislil na kako osvajanje. Izjava, ki jo je dala Mala antanta v Ženevi ob priliki razprave o Avstriji, je dovolj podčrtala njeno odločnost, da se bo z vsemi silami uprla vsaki nadvladi v Podunavju, pa naj si pride s te ali one strani. Vse kaže na to, da je govor, ki ga je imel Mussolini v Milanu in v katerem je izrazil svoje razpoloženje, da odnošaje z Jugoslavijo uredi na novi osnovi, posledica prilik, ki so ob živahnem sodelovanju kralja Aleksandra nastajale na jugovzhodu in v srednji Evropi. Pravi vzroki marseljskega zločina Ob priliki obiska v Parizu je hotela Francija v prvi vrsti dati duška svojim simpatijam do Jugoslavije kot stebru miru v velikem delu Evrope. Ta obisk pa naj bi istočasno prožil Jugoslaviji priliko, da preko svojega kralja, ki je bil nosilec njene politike, jasno postavi pogoje, pod katerimi bi moglo priti do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Tako vsaj je ves svet pojmoval pomen tega potovanja, ki je bilo prekinjeno s strašnim zločinom v Marseilleu. Pavelič in Mihajlov st asmatrala, da se ne sme dopustiti niti najmanjši poizkus v smeri ureditve prilik na Jadranu. ker so ti krogi baš na tem sporu zasnovali ostanke svojih nekdanjih velikih ciljev in teženj. Docela razumljivo je, da je ves svet z zaprepaščenjem sprejel vest o tem zločinu in da sedaj s še večjo pozornostjo spremlja dogodke, ki se pri nas razvijajo. V Marseilleu je prišla do polnega izraza ona teroristična akcija, ki se malo ne celi dve leti širi po Evropi, ne da bi doslej naletela na kak resnejši odpor. Izgledalo je že, kakor, da se je svet pomiril z vsemi temi umori in uboji, kojih žrtve so padale v vseh državah kakor, da to postalo normalno stanje nove evropske kulture. Pasti je moral vladar, čegar delo je bilo povsod opaženo kot izraz želje po ohranitvi miru in šele sedaj so začeli razmišljali o potrebi kakršnekoli obrambe oroti zločinskim podvigom raznih Pavleičev in Mihajlovov. Prve posledice Toda Evropo je obenem zajela tudi resna skrb zaradi posledic, ki bi jih mogla imeti marseljska tragedija za nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev. Dosedaj v svetovnem tisku ni bilo opaziti še nobenega naslova ali članka. ki bi izražal bojazen zaradi kakih morebitnih zapletljajev v Jugoslaviji. Povsod so takoj spoznali, da je bil zločin pripravljen izven Jugoslavije in da nima prav nikake zveze z razpoloženjem naroda do svojega vladarja, čegar spomin služi samo kot nova močna vez med raznimi kraji in pokrajinami Jugoslavije. Tem večja pa je bila v svetovni javnosti takoj po atentatu skrb zaradi dogodkov, ki bi se mogli razviti okrog Jugoslavije smatrajoč, da je izginil nositelj vseh velikih podvigov v njeni mednarodni politiki. Jugoslavija ostane steber miru Ta skrb se sedaj umika prepričanju, da bo Jugoslavija nadaljevala politiko, ki ji jo narekuje njen položaj in njen pomen v tem delu Evrope. Na Jugoslavijo gledajo sedaj kot na onega činitelja, ki more v sporazumu z ostalimi balkanskimi državami in članicami Male antante ohraniti mir. Izključeno v cilju ohranitve miru bo Jugosalvija sklenila nove vezi in sporazume tudi z ostalimi državami in z velesilami, prizadevajoč si, da nikdar ne izzove vtisa, da bi bila če tudi le navidezno v službi interesov katerekoli izmed njih. Svet se mora privaditi misli, da Balkan, pa tudi Podunavje hoče ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost od vseh in vsakogar. Zveze in prijateljsko razpoloženje Jugoslavije do posameznih držav pa ne sme biti ovira njeni težnji, da tudi z vsako drugo državi živi v prijateljstvu. Vse kaže, dr bo Jugoslavija v prvi dobi po mar-sejski tragediji predmet vsestranskih diplomatskih ofenziv, domnevajoč, da bo Jugoslavija sedaj dostopnejša raznim prijateljskim izjavam in obljubam. Ni pa nevarnosti, da bi v tej ofenzivi podlegla, ker je znano merilo, ki ga uporablja v svojih mednarodnih odnošajih: Mir na temelju meja, določenih z mirovnimi pogodbami! r«MTO imA lnffA<»U*Ti *A! vufujuiU au^vurn t ijw» Topola, 28. oktobra, r. Oplenac je postal sveti kraj Jugoslovenov. Dnevno prihajajo ia vseh krajev Jugoslavije odposlanstva, da se poklonijo na grobu blagopokojnega ViteSkega Kralja Aleksandra i. Uedinitelja. Za odposlanstvi prihajajo šole in množice preprostih selj-akov, ki so spremljale svojega velikega vladarja in kraljja povsod s svojo iskreno in neizmerno ljubeznijo. Od vsepovsod prihajajo ljudje, da se med solzami in skrušeni od neizmerne bolesti in tuge še enkrat poklonijo Viteškemu kralju Od vsepovsod prihajajo odposlanci, da obnove nad grobom ljubljenega kralja prisego zvestobe sporočilu, ki ga je izrefcel v svoji smrtni uri: čuvajte mi Jugoslavijo! Vsri prisegajo, da hočejo do zadnje točke izpolniti to kraljevo sporočilo in da bodo vse svoje življenje čuvali in branili Jugoslavijo. Posebno številna so bila odposlanstva danes. Prišli so mnogi predstavniki kor-poractj in udruženj, med njimi pa so se vrstile številne skupine preprostega prebivalstva te bližnje ln daljne okolice Iz Novega Sada Je prisnelo odposlanstvo ki je štelo nad 500 oseb Vodila sta jih narodni poslanec Milan Sokolič jn mestni načelnik dr. Branislav Borota Delegacija je prišla, da se pokloni v imenu mesta velikemu Uedinitelju Novosadčani, ki so še nedavno tega v svojn sredi tako navdušeno in toplo pozdravili trralja Aleksandra I., so danes prišli na Oplenac, da se z neizmerno tugo v srcih poklonijo pred njegovim grobom in da mu še enkrat izrečejo svojo brezmejno zahvalo za vse, kar je storil za svoj dragi narod, zlasti pa za Novi Sad. V cerkvi se je zbrala ogromna množica ljudstva. Novosadska svečenika OMm-pije Popovič Ln Stevan Popovič sita opravila cerkvene obrede za blagcnpokojnega Kralja. Odgovarjalo jima je pevsko društvo te Novega Sada »Neven«. Med cerkvenim opravilom, zlasti pa med govorom svečenika so se prisotnim vJile sofcse. Z obram je bilo brati neizmerno žalost ta tugo, ki je objela ves jugoslovenski narod zaradi smrti ljubljenega Kralja. Po cerkvenem opravilu so položili na grob krasen venec. Razen Novosadčanov je prispelo todi odposlanstvo Beograjčanov, kakih 100 oseb, ki ga je vodil predsednik Aca Petrovič. Beograjčani so položili na grob Kralja Aleksandra I. venec te trnja s čmim trakom Na end strani je bil napis: Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju •— Udruženje Beograjčanov; na drugi strani pa je napis: čuvajte Jugoslavijo! Kasneje sta prispeto u druženji želeani-čarjev iz Užica in te Sabca. Spremljale so ju množice preprostega ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Tudi prihodnje dni pričakujejo Številna odposlanstva ljudstva te vseh krajev. Posebno številne bodo delegacije iz morav-ske banovine. Nemčija zopet išče stikov s Francijo Hitler predlaga direktne razgovore s Francijo in napoveduje povratek Nemčije v ženevo Pariz, 28. oktobra, r. V zvezi z razgovorom francoskega poslanika v Berlinu Francoisa Ponceta z nemškim kancelar-jem Hitlerjem poročajo pariški listi iz Berlina, da namerava Hitler sprožiti neposredne razgovore med Francijo in Nemčijo. predvsem o naslednjih vprašanjih: 1. Nova ureditev medsebojnih gospodarskih odnošajev. 2. Zbližanje na kulturno-političnem pO. Iju. 8. Razgovor o priznanju enakopravnosti Nemčije In o pripravah za povratek Nemčije v Društvo narodov. 4. Vprašanje ljudskega glasovanja v Po. Saarju v zvezi z možnostjo °dgoditve glasovanja ter o potrebnem sporazumu glede gospodarskih in finančnih ukrepov za prehodno d<>bo. V pariških krogih zatajujejo, da je dal nemški zunanji minister Neurath v tam pogledu mnogo pobud, ki jih je vzel francoski poslanik na znanje. V berlinskih krogih pričakujejo, da bo francoski poslanik v kratkem odpotovali v Pariš, da osebno poroča zunanjemu ministru Lavalu 4n trgovinskemu ministru Lamoureuxu o nemških predlogih. V francoskih krogih smatrajo, da je akcija Francije za zfoliža. nje z Italijo dovedla do takega preokreta v nemški zunanji politiki, ker se Nemci tako iz gospodarsikih kakor političnih razlogov boje izolacije. Z vstopom Rusije v Društvo narodov se je položaj v Ženevi znatno izpremenil in bi bila nadaljnja ob-strukcija Nemčije brezpomembna. V vladnih krogih izjavljajo, da so vedno pripravljeni pričeti pogajanja z Nemčijo, ki pa mora dati primerne garancije, da bo sklenjen dogovor tudi spoštovala. Plavalni forumi so zborovali Glavni skupščini ljubljanskega plavalnega podsaveza in sekcije zbora plavalnih sodnikov sta se vršili včeraj v Ljubljani. Ob skrajno pičli udeležbi sodnikov se je včeraj ob 9. vršila redna glavna skupščina sekcije zbora plavalnih sodnikov. Ko se Je sku-pščina poklonila spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in izrekla obljubo vdanosti in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II., je tajnik blagajnik na kratko poročal o delovanju sekcije. Šteje 13 izprašanib sa veznih sodnikov — med njimi tri začasne — in je najmočnejša v državi Tudi finančno stanje je povoljno — blagajna poseduje Din 432.50 gotovine. Pc absolutoriju staremu odboru je bil izvoljen novi odbor: za predsednika g. Kramaršič. »a tajnika-blagajnika g- Bradač ml., za odbodnike gg. Pevalek Mirko, Stergar in Potoka r. za revizorje pa gg. Kavšek ta Poschl. Skupščina je sklenila, ga pošlje zboru sodnikov noto, v kateri bo protestirala proti temu, da na državnih prvenstvih in mednarodnih reprezenativnih tekmah fungiirajo kot sodniki za skoke nekvalificirane osebe, dalje proti postopanju nekaterih forumov, ki kljub navzočnosti sa-veznih sodnikov odrejajo za sojenje wa-ter-polo tekem funkcionarje klubov, ki niso sodniki. Obenem bo sekcija pri zboru zahtevala, da posreduje pri savezu, da izda odredbo, po kateri morata v jury vsake mednarodne tekme biti vsaj dva sa-vezna sodnika. Skupščina se je »Jutru« zahvalila za naklonjenost ta ga določila še nadalje za sinžbeno glasilo sekcije. Se bolj skromna je bila udeležba pri 6Kupščini ljubljanskega plavalnega podsaveza, ki se je vršila takoj nato. Od sedmih, v podsavezu včlanjenih klubov je Po načelniku svoje plavalne sekcije arh. Schellu bila zastopana samo »Ilirija«. S trikratnim »Slava!«, je skupščina, ki jo je vodil podpredsednik g Gnidovec, počastila po kratkih, iskrenih besedah predsednika o delova.iju ln naši dolžnosti, sle diiti poslednjemu naročilu tragično premi-nilega blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I Uedinitelja njegov spomin 11 obširnega tajniškega poročila, ki ga je podal g Poschl in izpopolnil tehn re-refent g. Kramaršič. posnemamo nasled-nie: Podsavez je izvedel odnosno aranžira! troje prireditev. Kot prva se je vršila pla. valna tekma v okviru prireditev olimpijskega dne, ki je zlasti kvalitativno optično uspela. Podsave®no prvenstvo, ki se je vršilo v aranžmaju športnega kluba v Radovljici, je bilo dobro organizirano v sprt-tehničnem oziru, manj srečno pa v pogledn preskrbe in nastanitve tekmovalcev. Prvenstvo si je osvojila Ilirija, na drugem mestu je SK Kamnik, na tretjem pa Radovljica Tretja prireditev — medmestna tekma Sušak — Ljubljana — pa je bila za podsavez i v gmotnem i v športno tehničnem ozira manj uspešna. Tajniško poročilo poudarja nadalje, da je kluib s področja LPP. ljubljanska ilirtja, letos prvič osvojil državno prvenstvo in prispeval velik del plavačev v državno reprezentanco. Prav tu se je uveljavile letos prvič tudi provinca — Kamnik, ki je v reprezentanci prispeval odličnega Ce-rerja! Posebej je omenjen tud'. fenome-nalni, letos doseženi rezultat Draška Wil-fana, 100 m v 59 seK, ki je odjeknil tudi v svetovnem časopisju! V prirejanju tekmovanj je bila najbolj agilna ljubljanska Ilirija, sledita ji SK Kamnik in Radovljica. Ostali klubi tekmovanj niso prirejali. Iz blagajniškega poročila g. Svetka. R. je razvidno, da -aapolaga podsavez z gotovino Din 2591.25. Po danem absolutorija s pohvalo Je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik A. Gnidovec, podpredsednik arh. H. Schell, tajnik PrežeIj, blagajnik Poschl. tehn. referent Kramaršič, namestnika inž Dolenc in Skabeme, revizorja prim. dr. Jenko, Stergar in Seunig Jože. Pod s a vezno prvenstvo se bo vršilo v dneh 17 tn 18 avgusta Kraj določi rapravna odbor Program bo Isti kot lani, pravico starta bodo imeli pa samo oni plavači. ki ne starta jo v d rži vnem prvenstvu Med slučajnostmi je skunščina razpravljala o prireditvah prihodnje sezone, predvsem o juniorskem državnem prvenstvu, ki bo prvič v Miriborn Tudi se je sklenilo posredovati pri savezu. naj prosi mariborsko mestno r.bčino. da dovoli ugodnosti v kopališču samo klubom, ki so včlanjeni v savezu. Ljubljanska nedelja LJubljana, 28. oktobra Po lepih, skoraj pomladnih dneh, ki so Jim sledili kratki nalivi to mrazovi s pr-▼imi pohikusi snega, si je narava polagoma odela pravo predzimsko lice. Ozračje se ne ogreje več. nad mestom visijo težke, goste megle, ulice, polje in nebg ao se zavili v mrzlo sivino, kakor da smo ie sre*di novembra. Zadnja nedelja pred praznikom mrtvili ima vsako leto čisto svoij obraz, toda letos nas je obiskala še kakor posebno žalosten praznik. Po snegu diši, v jesenstoi dan pojo zvonovi v spomin ca grobove. Na ulicah je vse polno črno oblečenih ljudi, žene nosijo cela naročja svežih da-lij in krizantem. Avtobusi, ki vozijo v kratkih presledkih od Mestnega doma do Sv. Križa, so polni čez mero, po potih, ki držijo čez polje do pokopališča, se iz mesta skoraj nepretrgano pomikajo cele procesije ljudd. Na grobovih je mnogo življenja vse te dni. Vsek)do se potrudi, da bi čim lepše okrasil ln uredil poslednje domovanje svojih dragih, in cvetličarji, grobarji in priložnostni delavcd, ki pred praznikom mrtvih vsako leto pridejo do spromnega sezonskega zaslužka, imajo čez glavo dela. Posebno turobna pa je bila ta zadnja nedelja pred Vsemi svetimi zavoljo svežega groba Njega, ki Je komaj pred nekaj dnevi izkrvavel za domovino. Po vsem mestu še zmerom vihrajo žalne zastave. V izložbenih oknch je še zmerom postavljenih potao oltarčkov s slikami umorjenega vitešikega kralja ln v uradu se marsikje še zmerom prižigajo mrtvaške lučke pred njo. Tako se zasebno, družinsko žalovanje pred letošnjimi Vsemi svetimi zliva z občim narodmmi žalovanjem v eno samo vseobčo bol. Ljubljana v megli, na hribih solnce Mnogo izletnikov, ki poznajo ljubljansko megleno vreme, je pohitelo danes na bližnje hribe, na šmarno in Smarjetno goro, pa na Katarino, Grmado, Dobeno. Za izlete na visoke gore zfdaj ni nič kaj primerno, ker eo vsi visoki vrhovi zasneženi. Nedeljski izletniki, ki so šli na bližnje hribe, pa so se mogli naužiti solnca, kolikor so le hoteli. Vsa debela jneglena plast leži nad Ljubljano, Barjem, Ljubljan. skim in Sorškim poljem le 30 metrov visoko tako, da so čez dan vsi hribi, ki imajo kaj nad 600 metrov nadmorske višine, bili iznad megle. Z vrhov so mogli izletniki uživati najlepši brezplačni solnč-ni dan. Bilo je toplo, da so se mnogi na prostem solnčfli. Megla je "segala vse do Kamnika in visoko gor na Gorenjsko preko Kranja. Kaže, da bomo v mestu še nekaj časa pod to sivo meglo, doler ne potegne močnejša sapica, ki jo bo dvignila in razpršila. Kdor pa utegrne, naj se vzidigne na vrh enega bližnjih hribov, kjer se bo kopal v toplih solnčnih žarkih in bo mogel opazovati pod seboj morje megle, pod katero 90 mesta ki vasi s prebivalci, ki ne slutijo, da je ca vrhovih solnca na pretek. Odbor za postavitev spomenika kralju mučeniku izvoljen V mestni zibornici se je snoči ob 18. uri vršil na robudo voditelja akcije za postavitev spomenika mrtvemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju, senatorja Ivana Hribarja važen š rši sestanek, na katerem so se zbrali predstavniki vseh naših narodnih, strokovnih, kulturnih, gospodarskih organizacij, korporacij jn oblastev. tako da so bile zastopane prav vse panoge našega narodnega življenja. Med številn mi odličniki so prisostvovali zborovanju pomočnik bana dr. Pirkmajer, podpredsednik mestne občine prof. Jarc, senatorja dr. Ravnihar in dr. Rožič, rektor univerze kralja Aleksandra I. univ.' prof. dr. Ramovš, predsednik aipelaciiske-ga sodišča Vrančič in podpredsednik književnik dr. Gradnik, upravnik policije Ker-ševan, podstarešina SKJ Gangl, pesn k Oton Župančič, predsednik Zveze jugoslov. dobrovoljcev Lorger, predsednik Narodne galerije dr. Wind scher, predsednik Narodne odbrane dr. Cepuder, predsednik klu'ba koroških Slovencev državni tožilec dr. Fellacher, magistratni direktor Jančigaj, zastopniki raznih strokovnih zbornic in zlast: mnogo narodnega ženstva. Senator Hribar je najprej poročal o dosedanjem poteku akcije in o dobrih izgledih na uspeh. Različna oblastva, tako predvsem banska uprava, so s toplimi simpatijami pozdravila zmisel. Obrazložil je načrt po katerem bi blo mogoče v šestih mesecih zbrati potrebno vsoto denarja. V Ljubljani in po vsej dravski banovini naj bi se izvedla široko zasnovana nabiralna akcija, ki naj bi zajela vso javnost, tako premožne kakor manjpremožne sloje. Ob prvi obletnči tragične kraljeve smrti bi bil spomenik lahko že postavljen. Vsi zborovalci so predloge g. senatorja toplo osvojili. Na predlog dr. Gradnja in na podlagi še nekaterih dopolnilnih predlogov je bil nato soglasno Izvoljen naslednji odbor za izvedbo akcije: predsednik senator Hribar, podpredsedniki dr. VVindischer, senator dr. Ravnihar in Lorger, blagajnik inž. Bevc, glavni tajnik direktor dr. Lokar, tajnik generalni tajnik TPD Pogačnik, odborniki pa predsednk apelacijskega sodišča Vrančič, predsednik zbornice za TOI Jelačin. univ. prof. arh. Plečnik, senator dr. Rožič, Oton Zupančič, dr. Cepuder, zastopnic' narodnega ženstva Govekarjeva in Vrtovčeva, za Združenje rezervnih oficirjev Ture! 'n še en zastopnik aktivnih častnikov. V častno predsedstvo so izvoljeni minister za socialno politiko jn narodno zdravje dr. Novak, min stra n. r. dr. Kramer in Pucelj, dvorna dama Tavčarjeva, rektor dr. Ramovš, povabljene pa bodo še nekatere droge odlične osebnosti. Pri tej priliki je pomočnik bana dr. PirkjnaJer poudarjal, da morajo biti v predsedstva akcije dostojno zastopam tndi člani ba-novinskega sveta. V diskusiji, ki je sledila, sta se pod--predsednik prof. Jarc in direktor Jančigaj zavzemala za misel, naj bi se spomenik pokojnemu kralju v duhu njegove žive, aktivne ljubezni do naroda postavil v oblkl kakšne koristne in potrebne socialne ustanove. Direktor Jančigaj je pri tej priliki opozarjal na apel Narodne protituberkulozne lige, naj bi se viteškemu kralju v spomin zgradla v Ljubljani bolnišnica za jetione. Senator Hribar ej opomnil, da je Zagreb že sklenil postaviti veličasten spomenik in da Ljubljana ne sme zaostajati. Spomenik pa naj bo tak, da nas bo živo spominjal našega viteškega kralja in da bo v narodu že s svoio podobo vzbujal patr.jotična čuvstva. Predsednik odvetniške zbornice dr. Zirovnik je svetoval, naj se za zdaj osnuje samo ožji delovni odbor, za častno predsedstvo, v katero naj pridejo tudi vsi narodni poslanci, pa naj ima odbor pravico kooptaoije. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato opozoril na okrožnico, ki jo je izdalo notranje ministrstvo v pogledu akcij za kraljevi spomenik in ki naroča vsem odborom, da morajo nastopati z vso fairneso. Pred zaključkom zborovanja Je upravnik policije Kerševan prečital še okrožnico, kj jo je bil po marsejskem atentatu objavil svojemu osebju z naročilom, naj prično zbirati prispevke za kraljev spomenik. Nameščenci policijske uprave so se prošnji odzvali v prav častnem številu in so doslej podpisali že za 25.000 Din prispevkov, ki so se jih zavezali plačati v šestih mesečnih obrokih. Prav tako je tud Zadruga policijskih nameščencev na svoji seji voti-rala v ta namen 3000 Din. To širokogrudno patrijot;čno gesto našega policijskega osebja je zbrano občinstvo navdušeno afclamira-lo in ne more biti dvoma, da bo njihovo plemenito dejanje našlo v vseh krogih mnogo posnemaIcev. Pri prehiajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Komemoracija in zaprisega ljubljanskih gasilcev V žalno okrašeni društveni dvorani v Mestnem domu so se davi ob 9. uri zbrali gasilca čete za Ljubliano-mesto h komemo-rativnemu zborovanju za umrlim viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem in k svečan' prisegi novemu kralju Petru II. Gasilska četa v Ljubljani je nekakšna elitna edinca v gasilstvu dravske banovine jn njej so pridruženi tudi številni ljubljanski poklicni gasilci in reševalci. V dvorani se ie zbralo vseh 90 članov s predsednikom Josipom Turkom in poveljnikom Stankom Pristovškom na čelu, med njimi tudi društveni kurat kanonik dr. Mihael Opeka, društveni zdravnik mestni fizik dr. Rus in mestni svetnik dr. Fetfrch. Za odsotnega predsednika mestne občine se je udeležil komemoracije dr. Frelih. Predsednik čete, starešina Jugoslovenske gasilske zveze Josip Turk je v svojem žalnem nagovoru poudaril, da ie naš viteški kralj padel pod roko zločinca tedaj, ko je vrš'1 najsvetejšo nalogo, da b; utrdil mir in svojim državljanom našel pot iz hudih časov. Streli, ki so zadelu vladarja, so bili naperjeni zoper Jugoslavijo in zato so ranili vsa naša srca in zadeli vsakogar izmed nas. Kralj Aleksander je umrl, kakor umre vojak na bojišču, v izvrševanju službe za veličino in blagor naroda in države. V izbranih besedah Se nato govornik orisal življenje blagopokoj-nega kralja, ki je bilo izredno bogato predvsem po delu, naporih in skrbeh. Posebno lepo je opisal, kako se je med svetovno vojno regent Aleksander skupno s svojimi srbskim' iunaki boril v strelskih jarkih, delil z n'imi usodo albanske Golgote. heroj-stvo na Kajmakčalanu in triumf zmage, iz katere je leta 1918. zrasla mlada kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tedaj je minila herojska doba njegovega življenja, nastopila je doba modrega vladanja. Vstala je Jugoslavija, ki io ie priboril in ustvaril predvsem on, prestolonaslednik in vrhovni poveljnik Aleksander. Vladarske in človeške vrline kralja Uedinitelja so cenili mnogi ugledni drž", r-niki Evrope. Odlikoval se je zlasti po velik h delazmožnostih in samostojni zamisli. Njegov cilj je bila velika in močna Jugoslavija. V razmerju do drugih slovanskih narodov je kralj Aleksander prevzel idejno dedščino stare Rusije, vseslovansko misel, ki je v njegovi Jugoslaviji dobla svoj poplni izraz. Potem ko nam ie ustvaril in uredil veliko domovino, je viteški kralj dne 9. oktobra zapečatil te svoje velike ideje s svojo srčno krvjo. S svojim poslednjim sporočilom: Čuvajte Jugoslavijo! pa nam je začrtal pot, po kateri moramo iti. S tem, da bomo izpolnjevali to njegovo sporočilo do kraja in iz vsega srca, bomo izpričali svojo hvaležnost do kralja, junaka, državnika in uedinitelja. Ob koncu predsednikovih izvajanj ie ves žalni zbor zaklical mrtvemu kralju: Slava! Nato pa so gasilci počastili njegov spomin še s kratkim molkom. Naposled so se gasilci s svojim predsednikom z vsem srcem spominjali še tako strašno zadete kraljevske rodbine. Ni. Vel. kraljice Marije, kra-Ijevičev, zlasti pa našega novega kralja Nj. Vel. Petra II., ki v nežni mladosti nastopa težavno vladarsko pot Po žatni komemoracift so vsi Sani gasilske čete za svojim predsednikom kolektivno položili svečano prisego, da bodo zvesti kralju in domovini, da bodo čuvati narodno in državno edinstvo, da 'bodo vestno izipolnievali svoje dolžnosti po ustavi, zakonih in gasilskih predpish ter do bodo pri svojem delu skrbeli izključno za obči blagor. Po ustni zaprisegi je vse članstvo še podpisalo svečani akt Trt premiere na en večer Po dneh najstrožjega žalovanja za bla-gopokojntm viteSkim kraljem so se snoči po 15 dneh spet otvorila vrata naših gledališč. V treh hišah, v dramt operi in še na šentjakobskem odru hkratu, so dajali premiere, kar je za Ljubljano vsekakor redek dogodek, in vse tri hiše so bdle polne do roba. V drami smo po nekaj letih vnovič videli Caakarjeve »Hlapce« v novi režiji Cirila Debevca, ki je obenem igral Jermanovo vlogo. Občinstvo, slasti mladina, je z viharnim navdušenjem spre. Jelo Cankarjevo tframo, katere slednja be. aeda ae »di, kakor da bi bila napisana nalašč sa današnji čas, ln Je režiserja in Igralce obsipalo s dolgotrajnim aplavzom. Prav velik uspeh je doživela opera z Offenbaohovimd »Hoffmannovlml pripovedkami« pod mirzikalnim vodstvom in v režiji dirigenta Stritofa. Val Izvajalci % go. Zlato Gjumgjenčevo, ki Je pela glavne ženske . trtije (Olympijo, Glullet-to, Antonijo in Stello), ter z Gostičenn in Ri»om na čelu so bili deležni obilnega la navdušenega priznanja. Šentjakobski oder pa J« snoH otvoril v Meetnem domu svojo seaeno. Zvest svoji tradiciji, ki jo je povzel zadnja leta, da vsa-ko leto svojega dela uvede s premi-jero slovenskega klasičnega ali ljudskega komada, je oder Izbral za svojo prvo letošnjo predstavo Govekarjevo dramatizacijo »Rokovnjače«. Igra je v režiji g. Petrovčiča dosegla prav lep uspeh. Podrobneje bo o teh gledaliških novostih še poročalo »Jutro«. Dve smrtni žrtvi nesreč Z lovsko puško se je smrtno obstrelil — Smrt otročička zaradi opeklin Ljubljana, 28. oktobra. Snoči kanalu po 13. so pripeljali z vlakom v Ljubljano amrtnonevarno ranjenega delavca Jožeta čmoka, rojenega leta 1907. in stanujočega v Podstrugah, občina Videm pri Dobrem polju. Nesrečni delavec je nerodno ravnal z lovsko puško, ki se m j je nenadoma sprožila ln mu ;e ves naboj udaril v trebuh Imel je čreva 16krat prestreljena in zato Je bila sevola vsaka pomoč zaman. Ponoči okrog 24.30 je Cmok po hudem trpljenju izdihmfl. — Uprava bolnice je o tragični smrti obvestila njegovega očerta, ki živi na Pol-zelL Znanega ljubljanskega športnika Hermana Slamiča, člana ASK Primorja ln nje govo ženo je zadel hud udarec. V noči na danes okrog 2. ure je v bolnišnici preminila šele 18 mesecev stara hčerkica Voji-ca, ki se je bila .rej nekaj dnevi straš.o opekla. Otrok se je sukal okrog štedilnika, pa je zvrnil nase posodo vroče kave te je dobil opekline po vsem te!-3su. Najprej so deklico prepeljali v garnlzij-ako, včeraj popoldne pa v splošno bolnišnico. Mali Vojiei pa niso mogli več pomagati in se je v hugtih mukah preselila med krilatce. Bridko prizadetim staršem naše sožalje! Mariborska nedelja Maribor, 28. oktobra. Današnja nedelja je bila tiha in je potekla brez večjih dogodkov. Spričo negotovosti vremena se Mariborčani niso upali oddaljiti se iz mesta, pač pa je bilo veliko romanje na pokopališče. Tja so odšli predvsem tisti, ki imajo tam pokojne svojce, pa tudi mnogo drugih, ki so jih zanimali novi grobovi, zlasti oni generala Mastra. Ves dan ie bilo na pokopališču dosti gneče, zlasti popoldne. Ker je na Pohorju že zapadlo nekaj snega, je odšlo v planine mnogo smučarjev. Policija ie preteklo noč aretirala 12 oseb, večinoma razgrajačev. Podanih pa le bik) tudi 17 prijav, med njimi nekaj zaradi tatvine. Na reševalni postaji tudi niso imeli mnogo dela in so zabeležili samo tri nesreče. Včeraj popoldne je na Betnavski cesti povozil neki avtomobillst 121etnega, v Dan-kovi ulici 8 stanuiočega učenca Jurjeviča, ki je šel po kruh. in ga poškodoval na nogah. Služkinja Frančiška Erkarjeva iz Cankarjeve ulice Je kuhala vosek, pri tem pa se je opekla na obeh rokah. 651etni, na Janžev: gori pr? Sevnici stanujoči poljski delavec Josip Jurgec pa je padel v gozdu in si zlomil levo nogo. Vse tri so prepeljali v bolnišnico. Popoldne ob 14.30 se le odpeljala v Lebring pri Gradcu deputacija maribor. Rotarijskega kluba, da se udeleži tamošnjega slavja, ki ga je priredil graški klub v spomin tam pokopanih jugoslovenskih vojakov. S seboj je vzela krasen venec s črnim trakom, ki ga ]e položila na grob. Nov vdc se obeta kuhi fižola Zanimiv izum slovenskega strojnega tehnika V načinu prehrane smo ljudje prav tako konservativni, kakor smo, kar se tiče morale. živimo, kuhamo ln jemo, kakor so živeli, kuhali in jedli naši predniki, in če se že zgodi kdaj kakšna sprememba, je to po navadi samo nebistvena, postranska, površno tehnična sprememba načina, kako se obed pripravlja, ne da bi se kaj spremenil tudi sam sistem jedi. Ne, na jedilnih listih in v kuhinjah sveta naj človek ne išče senzacij, tu se kolo časa prav počasi vrti. Zato pa bo gotovo kot senzacija učinkovala vest, da je moderna tehnika prinesla majhno revolucijo v pripravljanje enega najbolj plebejskih, najbolj popularnih živil — v pripravljanju fižola. Po vseh hišah. kjer se še dandanes kuha, se kuha fižol. Imenitniki si ga dajo servirati za iz-premembo, brezposelni sanjajo o sikledici drobne fižolice ali pa debelega laškega, ko-čarski otroci si ga nasujejo v žepe, kadar ženejo past. Tako se fižol pri nas v velikih množinah konsuimira v vseh slojih prebivalstva. Pa čeprav je tako priljubljen v svetu, vendar se ne more reči. da bi bdi na tako dobrem glasu, kakor je njegov dobri pajdaš krompir. Fižol velja za težko jed. ki prija samo ljudem zdravega, močnega želodca in pa tistim, ki se mnogo gibljejo z delom. Tudi mestni ljudje, ki pd. člo polovico svojega življenja preležijo, drugo polovico pa presede, ne morejo izhajati. da ga ne bi vsaj za petek videli na mizi. potem pa še v salati nekajkrat na teden. Toda dobre duše mestni ljudje imajo mnogo težav s svojim želodcem, in če prisluhneš, o čem se menijo stari in mladi v krčmi ali pa v parku na klopi, boš slišal, da jim beseda kaj rada nanese ia križe s prebavo. Tisto, kar se na fižolu upira vsem jedkim procesom človekovega prebavnega trakta, je, kakor znano, vrhnja kiožica, ki obdaja jedro. Ves problem, kako bi fižol napravili bolj užiten in zdrav, je v tem. da odločimo to kožico od braniva. Podjeten slovenski strojni tehnik g. L H. je pred kratkim dovršil nov izum, ki rešuje ta problem. Po izkušnjah in podatkih nekega slovenskega mlinarja je izdelal stroj za lu. ščenje fižola in praktične preizkušnje so se prav dobro obnesle. Gospodinje, ki so kuhale s tem strojem luščeni fižol, niso mogle prehvaliti njegovega izboraega okusa in prednosti. Neluščen fižol, ki je nekaj mesecev star. se mora najprej dolgo namakati in potem še kakšne tri ure kuhati, luščeni pa Je bil kuhan že v tri četrt ure, čeprav je bil leto dni star. Ne bomo nadtevali prihrankov na času in kurivu, ne bomo pod črta vali praktičnih koristi od te ga, da luščenega fižola ni treba pasirati, s čimer so Imele gospodinje, ki strežejo bolj občutljivim želodčkom, doslej mnogo sitnega dela in da je njega tlačen je za pire samo vesela igrača. O tem bi vedele mnogo povedati gospodinje in gospodinjske šole, ki ao preizkusile to novo hranivo. Zapišemo naj samo. da se je Higienski zavod, ki je luščeni fižol kemično preiskal, prav pohvalno izrazil o njegovi hranljivi vrednosti. Stroj ki Je prinesel to malo revodudjo v našo kuharsko umetnost, Je bil prvotno namenjen samo za luščenje ješprena in je-šprenčka, poizkusi pa so pokazali, da lušči tudi fižol in druge take sadeže. Ko so se prve preizkušnje tako uspešno obnesle, ne more biti dvoma, da se bo luščeni fižol kmalu uveljavil na trgu življenja. Važni sklepi prestolnične občine Beograd, 28. oktobra. Nedavna seja mestnega občinskega sveta naše prestolnične občine je vsekako naravnost zgodovinskega pomena. Tako važnih sklepov, kakor so se sprejeli na tej seji, že dolgo ni bilo. In vkljub tako važnemu dnevnemu redu je bil ves potek seje miren, vse razprave kratke in strogo stvarne, kakor menda še nikdar doslej, in seja se je končala že ob 22.30, dasi se je pričela šele ob 21.45 in je bilo na dnevnem redu 76 predlogov. Toda pred sejo je bila konferenca, ki je trajala pet ur. Občinski svet je z zadovljstvom vzel na znanje sporočilo, da je ministrstvo notranjih stvari odobrilo dopolnilni sporazum med mestno občino in švicarsko družbo »Kraft und Llcht«, ki znatno olajšuje bremena, ki jih je občina prevzela z novo elektrarno Predsednik občine je potert naznanil, da se dar 50.000 frankov, ki ga je poklonil francoski predsednik, uporabi za prehrano brez-poselnikov. Občinski svet Je nato sprejel predlog, da se predsedniku občine doda podpredsednik s stalno določenim delokrogom. Zato se bo od- slej pri občinskih volitvah vstavljal v kandidatske liste tudi podpredsednik. Delokrog podpredsednika bo določil mestni statut Med nadaljnjimi manj važnimi predlogi je bil sprejet tudi predlog o pobiranju občinske takse pri zabavnih prireditvah (športnih tekmah, boksaških nastopih in dirkah). Sklenilo se je potem, da se pri Hipotekar-ni banki najame na obveznice vojne škode lombardno posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev po 8 % z mesečnimi odplačili po 200.000, pozneje po 400.000 Din. 12 milijonov se porabi za poplačilo dolgov iz prejšnjih let, ostanek pa za tekoče potrebe. Zgodovinsko važen je nadaljnji sklep, da se odrtrani največja sramota naše prestolnice, da serazseli — Jatagan Mala. Tu je bilo pač res nekoliko ugovorov, češ, kam z ubogim prebivalstvom, toda ko je predsednik odločno izjavil, da Je treba Jatagan Malo porušiti in še tem bolj, ker gre tu za naselje, ki se je zgradilo popolnoma brezpravno na občinskem svetu, preko katerega je začrtana po regulacijskem načrtu važna prometna žila, in dodal, da se bo lato zgodilo tudi z uradnifiko kolonijo, če ne uredi svoje obveze napram občini, je občinski svet soglasno sprejel ta predlog. Jatagan Mala se začne podirati takoj, ko bodo na razpo- lago sredstva za to, In najprej pridejo na vrsto hiše, ki zapirajo bulevar Francheta d' Espereya, potem pa tudi vse ostale. Tako tore' po tolikem prerekanju in odlašanju naposled vendarle izgine to leglo prestolnič-nega »dna« in vseh mogočih najhujšh bolezni. Bilo je potem še več ali manj važnih sklepov, kakor odstopitev občinskega zemljišča za zgradbo otroškega vrtca na Bulbulderju, za dovršitev mrtvašnice na novem pokopališču, dozidava otroškega vrtca v Dečanski ulici, za zgradbo osnovne šole na Cukarici itd. Naposled pa se je zbrisal z dnevnega reda majhen škandal, ki pa je stal mestno občino precejšnjo vsoto. Po poročilu posebne preiskavne komisije, ki je ugotovila, da so se pri pobiranju mestne trošarine na špirit — znana je zlasti afera tovarne Všetečka, d. d. — vršile večje nepravilnosti na škodo občine, je mestni občinski svet sklenil, da se odpusti upravnik občinske trošarine Mihajio Veljkovič, in sicer s takojšnjim izstopom iz službe. Komisija pa bo še nadaljevala preiskavo. Vremenski pregled Letošnja jesen ni prav nič tipična za naše vreme. Prvič je bdla mogo preveč lepa, vsaj v prvi polovici, ko smo imeli v septembru in še v oktobru toliko prijetnega solnca, kakor v tem času le potredko Tudi nad vlago se leto« ne smemo in ne moremo prav nič pritožiti, dočim je ponavadi obratno. Ali pri vsem tem smo dobili letos izredno zgoden prvi sneg. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da Zigoden prvi sneg še ne pomeni zgodnje zime. Izredno močan udor polarnega mrzlega zraka nam je na-k'onll nezaželen prvi pozdrav zime, toda ta mrzli naval Je le kratkotrajna zadeva, ki jo more čez noč zamenjati vremenska Invazija lz nasprotne smeri, iz toplih Južnih področij. Prav za prav ima večina Ev-rope sedaj tako vreme, prav toplo, če pomislimo, da gre oktober že h koncu. Ne mislimo pri tem na naše kraje, ki se raven ob Jadranskem morju s toploto ne morejo pohvaliti. Toda po drugod Je razmeroma toplejše. Celo daljna severna Rusija ta a znatno višjo temperaturo kot mi in ob Belem morju je toplejše nego pri nas, še toplejše seveda ob Baltiškem morju in v severnih področjih srednje EJvrape, a najtoplejše v zapadni Evropi. Tamkaj prihajajo namreč vetrovi oožnja-ško toplino prav do polarnih kraiev. Saj neprestana menjava našega vremena ni prav nič dragega, kot Izraz neprestane menjave med hladnim subpolaraim ter toplim subtropskim aračnim tokom Instrumenti te menjave pa so depresije aH cikloni ter anticikloni. Ves ta teden na pr. gospoduje mogočna depresija na Atlantskem oceanu ln njen orjaški vetrovni sistem žene vetrove od juga od Španije pa tja do Arhangelska, To je motorna sila, ki kuri ter segreva Evropo. Ml pa nismo WH deležni te Magodatl. Nad evropsko celino gospoduje droga vremenska organizacija, mogočen anticiklon, ki se naslanja na visok zračni tlak azijskega kontinenta. V tem anticlkioam je nekoliko hladnejše, pa vetrov ni dosti, za to pa obilo megle. Anticiklon Ima svoje središče nad Rusijo, in sicer nad PovoJž-Jem, toda sega čez Podonavje Se v Alpe ln dalje proti Španiji. Ta situacija obvladuje naše vreme. Mir-no, bolj mirzeče vreme, srpodaj megla, toda v višinah Jasno. Megla je tem bolj gosta, zrak tem bolj vlažen, zato, ker ao višine razmeroma zelo tople Višine so namreč že pod vplivom oceanske depresije, Imajo zračni tok od juga. Dočim se je na pr. v četrtek zjutraj temperatura po nižinah ln dolinah držala le majhno nad ndčlo, je kazal na vrhu Obirja termometer še vedino štiri S'toipmje C nad ničlo. Seveda je v takih situacijah megla naš reden gost. Rusko-azijski anticiklon, ki obvlatJuje naše države, ter oceanski ciklon, ki je svoje gospodstrvo raztegnil nad višje lege nad nami si trdovratno držita ravnotežje. In tu je osnova stabilnosti našega vreme, na. Ob zaključku nI videt5 znakov, ki bi kazali na spremembo. Zavedati pa se moramo, da sm© prav blizra obmejne lege Objave Ta žalni koncert Glasbene Matice Ijnh-ljanske, ki bo v petek 2. novembra ob 20. v ve2iki dvorani Union bodo od danes dalje sedeži in stojišča v prodaji v naprej. Cene so izredno nizke. Sedeži od 6 do 25 Din, da bo tako vsakomur omogočen obisk žalnega koncerta, ki je zamišljen kot ljudska žalna umetniška prireditev za blago. pokojnim kraljem Aleksandrom L Nastopita mešani zbor in orkester Glasbene Matice. Greta Garbo, ki se je dolgo časa branila govoriti, je prvič iajpregovoriia v velikem delu »Anna Chrl»tie«, ki je eden Izmed največjih njenih filmov. Greta je v to vlogo zlila vso dušo severnjaka, mornarja in ribiča. Film bomo videli te dni v Ljubljani na programu ZKD, na kar že danes opozarjamo cenjeno občinstvo. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 29.: Mighura« odhajajočemu vladarju. Zadnjič! Bilo je ob 13. uri ... Na brodu je vladalo veselo razpoloženje, saj smo prišli po burni vožnji po pustem morju spet med ljudi. Pripravljali smo se, da pojdemo ▼ mesto gledat njegove znamenitosti. Ne spominjam s* točno, koHko Je bfle Tira, ko me je srečal naš I. navigacijski oficir in v Strašnem razburjenju povedal grozno vest: »Kralj je mrtev! Atentat!« Za trenutek stsn obstal In M nisem bo. Vojni brod pel kralju oMetoo. Kratka tamstatadja: kralj Je mrtev! Tudi Barthou Je kmaiu potem umrl! Ranjenih je bilo še nekaj drugih ljudi. Atentatorja je množica linčala. Mrtvega kralja eo odpeljali v prefekturo in ga položili na divan.« To nam je v kratkih, pretrgana besedah povedal kraljev adjutant. šest oficirjev nas je bilo odbranih za častno stražo pri mrtvem kralju. Kraljev adjutant nam je pokazal mesto atentata, še je bilo polno ljudi na mestu nesreče. V prefekturi so nas povedli v rdečo dvorano, poleg katere Je ležal mrtvi kralj. Ob 20. sem nastopil stražo pri mrtvem kralju. Solze sem imel v očeh ko sem dvignil svojo 6ablJo mrtvemu kralju v pozdrav... Kralj je ležal še vedno v admiralski uniformi na divanu. Do pred Je bil pokrit z našo vojno zastavo. Tako naravno se je videl, kakor bi spal. Obraz neizpremenjen, oči nalahno zaprte. Opazoval sem Njegove blage, dobre poteze na obrazu, njegov orlovski nos, njegovo glad. ko, bledo, visoko čelo, njegove že precej osivele lase. Hotel sem si dodobra vtisniti v spomin Njegovo zadnjo sliko... Bil sem priča ganljivemu opelu, Id sta ga imela dva častitljiva svečenika. 10. oktobra. Ko sem nekoliko pozneje prevzel spet stražo, je bil vladar v uniformi generala. Okoli 5. zjutraj je prišla NJ. Vel. kraljica, ki se je namera/vala z železnico peljati v Pariz. Lahko si misliš, kakšno je bflo to svidenje! Vsi so morali zapustiti dvorano, tako da Je kraljica sama s svojo veliko boljo ostala pri mrtvem kralju. Okoli 7. so kralja prenesli v rdečo dvorano, kamor eo prinesli tndi mrtvega Barthouja. Okoli 11. Je prišel »Dubrovnik« ttk do obale Quai des Belgee, da bi tu ukrcal truplo našega kralja. Takoj smo pričeli priprave za to žalostno vkrcanje. Malo pred 16. so z velikimi svečanostmi pripeljali truplo kralja do broda... Ko so oficirji po končanem žalostnem opravilu odhajali, so jokali kakor otrocL »Dubrovnik« je zavozil is luke... Bog-ve koliko tisoč ljudi Je stalo na obali! Gou loglavi ao stali in gledali žalostni pogreb. Zunaj luke se je priključilo častno spremstvo: dve križarki in dva rušil ca. In spet smo bili na razburkanem morju. Kake usodne izpremembe so se dogodile v teh 24 urah! Pred dobrimi 24 urami smo polni veselja in najlepših upov potovali % ljubljenim kraljem v Mareeille, zdaj pn »Dubrovnik« 1& oktobra zjutraj smo zavoadB v Jadransko morje. Bilo je tiho tn spokojno. Okoli 20. smo opazili naše svetilnike ... Mimo Dubrovnika smo se vozili zelo pn. časi in reflerkstorji so osvetljavali z venci pokrito krsto. Ob vsej otoaS, po vseh zidovih, po vseh pomolih gfl&va pri glavi, sveča pri sveči ... 14. oktobra ob zgodnji zori smo bdH v Splitskih vratih. Molče nas je sprejeSa naša vojna mornarica v svoje okrilje. Posadke naših ladij so stale mirno v vrstah na krovih te vsi pogfledi so bili vpiti v krsto na krmi... V špalirju so nas spremljale »Dalmacija«, »Zmaj« tn druge ladje. Avioni s črnimi trakovi 90 brneli nad nami. V to brnenje so se mešali otožni glasovi sp!itskih zvonov ... Nefcaj sOrio težkega je leglo na duše vseh... Tik pred samo lufco so nas sprejeti angleški jekleni orjaki britanske sredozemske flote. Na mota se Je visoko v nebo dvigat katafalk. Nemo, a z žalostjo in IJrfbezniJo v srcu Je sprejela domovina svojega ga, mrtvega kralja! žalostna Je ta povest! Pa, kakor Je žalostna, pokazala je vendar vsemu svetu, da Je bila in Je ljubezen vsega našega naroda do kralja neizmerna in iskrena, kakor Je velika in neizmerna žalost otrok za umrlim očetom... Ne bomo pozabili teh dogodkov. OstaH nam bodo pred očmi, kakor zadnje besede našega na dltar domovine Sitvohranega kraflja: »čuvajte Jugoslavijo!« Te besede moramo imeti vsi dobri Ju-gosioveni vedno v tnteKfr in uatvarffl si borno srečno domovino! Stanber RafaeL Dragi! ;Pišem T! v čaro, 1» prehaja T zadnje IXArcrv*ific« na mo. Iu v Zeleniki pripravljen, da sprejme naj. viSče potnike. Bilo Je pueto, deževno vreme; težki oblaki so se spustili prav do morja. Morje je bilo v zalivu nalahno valovito. toda udarjanje valorv na pečine pred Harcagnovim nam. je jasno govorico, da Je morje pred Botoo precej ravie, knegtoja OL ga, minister g. Jevtič, upravnik dvora in dria^o spremstvo. Na medu so dočakali visoki par: kamaodaat mornarice, kcmaadant Boke. načelniki raznih srezotv ki drugi. In potem je krenal kra^JerveSd par proti »Du. fanTvniku«. Za njbn ao prišli na brod NJ. Vit. princ Pavte, kneginja Olga, g. Jevtič Jn ostalo spremstvo. Ponosno ki svečano Je dočakal in spsracjei vfcaoke goste zmŠ »Do-brcvnd&t, >fj. VtL kralj Je prfitot pred nafte vrste pozdravit »vejo posadko v •dmir&Md mL tunnL 3. oktober. Bft sem v sSuSjL Da Vtd», S kakšno, akono bi rekel, pobolssoetjo so hodili naši mornarji nsuS kabinami, v katerih so spoli naši gretje! Z največjo previdnou «t'(o so čistili iadjo, da bi se kdo ne pre-budfi. Ko seon prevzel službo, Je btto na nsuje največje veselje nebo jasno ln posuto a trepetajočimi zvezdami. Ostro »o se odražali vrhovi Radcstaka in Lovčsm. v tem zvezdnatem nebu. Toda, počasi se Je začeto oblačiti. Ponosne g^ave sivega Rado. Sfcaka se je prijel en oblak, Lovčena drugi, m ta dva chlaka ata &e širita, dokler ee ni- sta spojila v ogromno oblačno maso, ki je pokrila pol neba. Ob 9.30 so kralj, kraljica, princ Pavle in kneginja Olga začasno zapustili naš brod. Obiskali so znano cerkev Savino, ki je 10 minut od Zelenike. V Savini je Nj. VeL kralj prižgal pred oltarjem svečo za srečno pot... In še podpisali so se vsi v veliko knjigo. Ob 10.15 ae je že vedelo: NJ. Vel. kraljica zaradi slabega vremena ne pojde z nami! Kralj pa je kljub vsemu prigovarjanju trdno odločil, da se bo vozil po morju. Kotorskl zaliv TSc pred našim odhodom se Je Izkrcala kraljica Marija a princem Pavlom, knegi-njo Olgo in spremstvom. Ob 10.30 se Je »Dubrovofk« sprositfl Je. Menih vezi z zemljo hi zavozil v valovito morje. Na molu ao stali Nj. Vel. kraljica, NJ. Vis. princ Pavle in kneginja Olga, ob ograji na brodu pa Nj. Vel. kralj, živahno so se pozdravfl£jaii najprej z rokami in po-tem z robci... Kdo bi si mislil, da sta se kralj in kraljica videla pcelednjikrat v življenju ... Res, ne veš ne ure ne dneva! Mornarji z vodnih ladij eo bili razvrščeni vzdolž svojih ladij In ko smo vozUi mi- Dogodki po širnem svetu Izhodišče turistov na švicarske Alpe Razsvetljava pred gledališkim odrom Kako neki bi se počutil človek iz Shake. epearejevih časov, ko bi dandanes videl sijajno razsvetljavo, ki je nameščena pred gledaJiščnim odrom? Ali bi obstal očaran od poplave luči ali bi pogrešal tisti somrak, ▼ katerem so se takrat gibale osebe na odru? Kdo ve? V 17. stoletju je razširjala samo redka vrsta brlečih lojevih sveč svojo negotovo svetlobo po odru. Le pri velikih sijajnih predstavah so s posebnimi svetlobnimi viri, bakljami i. p. dosegli večjo svetlost. Takrat je bil snažilec luči važna oseba v gledališču, ki se je venomer prikazovala med igro in snažila brleče, kadeče se sveče. Izvečine sta vedno dva vršila službo; eden je skrbel za luči pred odrom, drugi pa za one po hiši. Ker je bila nevarnost ognja vedno zelo velika, sta vedno Imela z vodo napolnjene čebre pri roki. Spretnost, s katero so ti znažilci luči vršili svoj posel, je zadivfla gledalce, ki so marsikateremu snažilcu luči bolj ploskali kakor igralcem na odru. L. 1720 je bankir Laso vpeljal v Pariški operi novo razsvetljavo, ko je lojeve sveče nadomestil z voščenimi. S tem sicer snažilci niso postali odveč, pač pa niso imeli toliko posla; in tako se je zgodilo, da so ti oskrbovateljl svečave hkratu prevzeli pasel suflerja, dasi je dostikrat švignil iz omarice, da je popravil slabo gorečo svečo. Pozneje so na mesto voščenk stopile takozvane Argantne svetilke, toda v resnici svetlo je postalo na odru šele, ko se je dne 6. februarja 1S22 v Pariški operi pojavila plinska razsvetljava. Tisti dan so prvikrat vprizorili delo komponista Nikolo-a »Aladin in čarobna svetilka«, in še bolj kot magična čarobna luč na odru je zadivila občinstvo nazasli-šano svetla svetilka pred odrom. Ko so bile izumljene električne žarnice, so seveda takoj izpodrinile plinsko razsvetljavo. Barvanje obrvi povzroča slepoto Ameriške ženske preživljajo hude čase, ker so časniki objavili senzacionalne vesti o nevarnosti barvanja obrvi za oči. V nobeni deželi ni toliko salonov za lepotičenje (beaufty parlov) kot v Ameriki. Za slaščice in kosmetiko izda Američanka še zdaj veliko novcev, dasi je gospodarska kriza tako občutna. Obrvi in veke barvajo na dva načina. Najpreprostejši je, da si mažejo lase s črnino (sajami) svetilke, kar včasih povzroča izvečine lažje dražitve kože veznice. Vse nevarnejše pa je resnično barvanje obrvi in vek z anilinskimi barvami! V zadnjih mesecih se množijo v uglednih medicinskih strokovnih listih poročila o resnih poškodbah zdravja. V zelo mnogih primerih je barvanje povzročilo hude tvore roženice s posledico, da so se potem naredile brazgotine, zaradi katerih je oko oslepelo! Newyorški zdravstveni urad je že prepovedal prodajo vseh sredstev za barvanje obrvi in vek, v katerih so anilinski derivati, parafenilendiamin, paratolilendia-min in razne rudninske soli. Izvrstno mu tekne pipa in prigrizek na mizi Kako se izmuzneš upniku Na Angleškem je izšla silno potrebna ročna knjižica z naslovom: »Upniki ln kako se jim izmuzneš«. Za psevdonimom se skriva mlada gospodična, ki pravi med drugim otrokom: »H, mali mladec, bodoči dolžnik, insolventni ah brezposelni, tebe uče na računski deski, da je 2X2=4. Mnogo pozneje pa boš v svojo Škodo spoznal, da je 2X2 k večjemu in da moraš razliko ti plačati. Tvoji stariši menijo, da se je vse izpremenHo, krize, stalna služba, moraha, zakon, ljubezen, ter mislijo, da samo življenjski standard lahko pri starem ostane. To je pa zmota,... Imamo smešno sdužinčad, ki prvega pričakuje, da bo točno dobila svojo plačo. To ni prava služin-čad. Samo tisti gospodi se zvesto služi in z vsem samozatajevanjem, ki ostane z mezdo na dolgu. Samo tisti gospodarji in gospodinje, ki živijo v tovarištvu s svojimi posli, jih plačujejo s prostimi vstopnicami za gledališče in delijo z njim svoje skrbi, imajo resnično zveste posle, ki liki Oerbe-rus čuvajo njihova vrata pred upnikom ln izvabijo pri branjevki nove kredite. Dostojen človek ne more od svo£b ljudi nič takega zahtevati... Vsak smrtnik hoče živeti ... Ljudje, ki ne morejo Wtt sami, so slaba družba za druge. Razširjanje Sv. pisma Letos praznujejo na Nemškem 400Jefc-nioo nemške Lutrove biblije. L. 1710 je bdla ustanovljena najstarejša nemška biblijska družba, ki je od tedaj do danes izdala med ljudstvo osem milijonov izvodov sv. pisma v raznih jezikih sveta in jih poslala po vsem svetu. Vse večje pa je delovanje Britske in Inozemske biblijske družbe, ki si je zadala nalogo, da izdaja sv. pismo v vseh jezikih sveta in ga razširja po vseh deželah. Kakor poroča zadnje letno poro. čilo, je družba izdala v minulem letu skoraj enajst milijonov izvodov sv. pisma, za 320.000 več nego 1902. Na novo je izdala sv. pismo v enajstih jezikih, od katerih jih odpade devet na Afriko in po eden na Ev. ropo in Oceanijo. V slov. jeziku je izšlo že več izdaj. Nezveste ženske Petdeset let je tega, kar so na Francoskem izdali postavo o razporoki, ki je sploh prva in je služila za vzor drugim kulturnim državam. Ob tej petdesetletnici je francosko ministrstvo pravde izdalo celokupno statistiko, ki očituje popolen »uspeh« tega zakona. Iz številk se razvidi, da je število razporok rastlo od leta do le. ta. L. 1884. je biLo samo 1657 razporok, 1933 pa 28.505. Bo število tudi v prihodnjih 50 letih tako rastlo? Vsega skupaj se je postave poslužilo 722.866 zakonskih parov, pri čemer so izvečine ženske dale inicijati vo. Tako je 1. 1931. prosilo 16.000 žensk za ločitev, moških pa samo 11.000. Nezvestoba in prešuštvovanje ni poglavitni vzrok za ločitev, temveč ekscesi, grožnje, grdo ravnanje in p. ženske so vodilne v nezvestobi. L. 1931 je bilo izrečenih 5500 razporok zaradi ženske nezvestobe, a samo 4304 moški. Dve tretjini ločencev imajo otroke. Naposled se tudi dozna, da se je 56.000 ločenih celih 12.000 i znova, poročilo v istem letu. Statistika sklepa, da se je petina vseh ločencev samo zaradi tega hotela ločiti, da se kar najhitreje zopet porod Vojaške igrače so prepovedane v mali srednjeameriški državici Nikarague, kjer je notranji minister izdal ukaz vsem trgovcem z igračami, da ne smejo prodajati vojaške igrače. Ena Ko morajo vse carinarnice poslati vse talce pošiljke v inozemstvo nazaj, odkoder pridejo. Za omdot-no mladino bo ta prepoved hud udarec, ko se ne bodo smeli več igrati z lesenimi sabljami in puškami, papirnatimi čakam i, vojaki iz dna in svinca itd. Ce bo minister dosegel svoj namen, da zmanjša bojevitost v deželi, se da težko reči. Londonske prometne zadeve Za pešce bo prihodnji mesec v Londonu mnogo boljše, ker je prometni urad sklenil, da poviša število v gotovih časih rezerviranih pramenov za pešce od 2000 na 10.000. Namesto naslikanih belih črt, ki stane njih vzdrževanje samo na enem trgu 40 funtov šterlingov na leto, se je prometni urad zdaj odločil za jeklene žreblje, ki jih bodo v razdalji 15 centimetrov zabili v tla. Zdaj tudi preudarjajo, ali ne bi bilo umestno, da izpremenijo barvo londonskih prometnih svetilk, ker je prof. Raaf z liverpolske univerze izjavil, da sta zelena in rdeča barva najslabši barvi za barvno slepe ter da gre mnogo prometnih nesreč na ta rovaš. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO Jan Nerada: Kam z njo? »Neruda (1834—1891) je za češko literaturo vsestransko pomemben. V prvi polovici svojega delovanja je odkrival nova oo-zorja češki prozi in poeziji in je postal pravi stvaritelj različnih smeri moderne književnosti: re-refleksivne lirike, potopisa, felj-tona in literarnega in družabne, ga kramljanja. V drugi polovici se je popolnoma ustalil na domačih tleh in je ustvarjal v povesti, drobnem genru. baladi in romanci in tudi v preprosti pesmi dragocena dela, ki se odlikujejo po globini, iskrenosti čuv-stvovanja in lapidarnosti izraža, nja.« (J. Vrchlick^) Ali ste bili kedaj zjutraj na ulici? Nikogar nočem žaliti, vem, da ste gosposki in vam ni treba vstajati pred deveto — no, recimo naključje! In če ste se kedaj po naključju znašli bolj zgodaj na cesti, ste s svojo bistroumnostjo nemara zapazili, da niso na ulici samo ljudje, ampak tudi reči, ki jih ob navadnih urah ni videti. In potem vas je nagnjenost k razglabljanju naootila, da ste začeli o teh ljudeh in rečeh, zlasti o rečeh, premišljevati. Nekje pred hišo stoji star vrč. Nekje ob robu hodnika povezan lonec. Nekje sredi ceste leži ponev. Kako so prišle te stvari tja? Ali so ušle ponoči z nezavarovanih polic in niso znale več nazaj, ko se je napravil dan? Ali ipa so izgubile pri jutranjem nakupovanju svojo kuharico in čakajo sedaj kakor dobro vzgojen pes, ki obsedi na sredi ceste in se ozira, dokler ga ne najde gospodar? Nu, prav. Sedaj je govor o koleri in o pripravah nanjo — prosim, nikar me ne preklinjajte in ne vprašujte, kako se te stvari skladajo — pustite me mir-co pisati in pisati in na koncu boste presodili, ali govorim res tako zelo neumno. Torej: govorimo o koleri. Kaj vse naj človek stori, da se je ubranL Predvsem: snažno stanovanje je baje pol zdravja. Desinfekcija zraka je baje tudi pol zdravja. Zdravo goveje, telečje in svinjsko meso je prav tako pol zdravja. Summa summarum: kdor se natanko drži vseh predpisov, utegne biti v dobi kolere dva in polkrat bolj zdrav kakor mu je prav za prav treba. In zakaj bi se tudi ne držal strogo vseh predpisov, ko a) koristijo zdravju, b) ko nas izpolnjevanje uradnih predpisov navdaja znepopisno radostjo. Brž ko sem torej prebral na bližnjem oglu magistratni razglas, sem prekinil svoj izprehod in se vrnil domov. No — mislim, da imam dovolj snažno! Tla in posodje ima pod stalnim in skrbnim nadzorstvom moja Ančka. Knjige so res da pod mojim nadzorstvom, toda menim, da jim nekoliko prahu ne bo škodovalo — saj drugače bi se nam zdele kar preveč ošabne in neumne! In ostalo — hm, ostalega prav za prav niti ni. Kaj je čistejšega na svetu od postelje starega samca! Blazina kakor labod, odeja kakor lili jin cvet, rjuha kakor sneg, žimnica kakor potička, slamnjača — slamnjača — »Ančka!« »Prosim!« »Kdaj smo zadnjikrat pregatili slam-njačo?« »Tega ne vem — kar sem pri vas, ne — saj bo že sama rezanica!« Ančka je pri meni šest let. Brskam po spominu sest let nazaj — zaman! Slamnjačo sem kupil natlačeno in zašito še v cvetoči mladosti. »Ančka!« »Prosim!« »Tu imate 75 krajcarjev — kupite takoj tri otepe slame — takoj, pravim!« Ančka skoči. Ančka privleče tri otepe slame. Zgrabi slamnjačo, razpara šive im se z rokami za grehe v slamo — »Ali — kam bomo dali staro slamo?« Ženska je vendarle bolj bistre glave Moda Diskretna damsfca obleka Iz akvaristove torbe RAZNOTEROSTI Ichthys! Koliko poezije je v tej grški besedici za nas akvariste, ki se ukvarjamo z gojenjem teh ljubkih otrok prirode. A ne samo nam akvaristom je ta besedica prijetna, temveč tudi športnim ribolovcem, ki se nehote spominjajo lepih in zanimivih doživljajev. Med tem ko so akvaristi in ri-bolovci športniki kot ljubitelji in občudovalci prirode bolj poetično navdahnjeni, se mnogim drugim ljudem pri besedi Ichtbys porajajo druga, rekel bi, bolj prozaična čuvstva, ki imajo svoj sedež v — želodcu. TI ne vidijo s svojim duševnim očesom rib v lepih akvarijih ali pa v žuborečih potokih i" drugih vodah., temveč na krožniku, kar je brez dvoma užitek svoje vrste. No, ribe imajo še mnogo drugih spoštovalcev. Tako se je v poslednjem času celo moda spominla zlatih ribic. Na mičnih ogrlicah vise medaljoni z liki zlatih ribic. Zanimivo je, da so kristjani že v starem veku uporabljali lik ribe kot znamenje krščanstva, kajti črke v besedi Ichthys so inicialke Zveličarja in pomenijo Jezus Kristus božji sin, odrešenik. V začetku krščanstva so se razlikovale hiše kristjanov po likih ali po slikah rib od poslopij Rimljanov in Grkov. Tudi stari Egipčani so ribe cenili in jih mumificirali. Dalje je tudi v svetem pismu često govor o ribah. Ce pre-čitamo prvo poglavje stare zaveze o ustvaritvi sveta, pridemo do prepričanja, da ni bistvenih razlik med starim predanjem in med nazori znanosti, kajti tudi v tem poglavju je naglaSeno, da se je življenje porodilo najprej v vodah, a red ustvaritve se ujema z znanstveno razvojno teorijo. Vrnimo se s tega izletr v davno preteklost spet k sedanjosti. Ce pomislimo, da se pojavljajo v vodah, zlasti v morjih, ogromne Jate rib, moramo priznati, da nadkriljuje plodnost voda daleč plodnost kopnega In ta plodnost, ki je bila zlasti v početku v toplejših vodah še mnogo večja, je omogočila mnogim živalim, ki so tedaj živele, da so dosegle velikanske dimenzije, preko 15 in 20 metrov. Za ljudi je bila plodnost voda že od postanka človeškega rodu velepomembna. Vode lahko primerjamo z njivami, kjer ni treba sejati, a žetev je vedno obilna. Nekdaj so bile ribe tudi ljudem v notranjosti kontinentov najcenejša in tudi zelo redilna hrana 2al je napredujoča civilizacija z regulacijo tekočih voda vzela mnogim ljudem vsakdanji kruh. Kanalizacija, odnosno gulacija vtirja vode v ravna korita. Voda teče hitreje, rastline se ne morejo prijeti, mrtvi ce se posuše in ribe izgube svoja drstišča, zaradi česar jih je čimdalje manj. Zaradi tega je dandanes ribje meso kljub dejstvu, da ribe ne potrebujejo tekoče vode, nobene posebne nege, dražje od govedine, kar je povsem nelogično. Premalo posvečamo danes pozornosti temu vprašanju, ki je za prehrano naroda zlasti v kritičnih časih tako važno. Pri nas se največ ceni reja salmonidov, tudi ščuke so cenjene, a krape goje v ribnikih. Jasno je pa, da si omenjenih rib ne more privoščiti vsakdo. Treba b: bilo skrbeti, da ostanejo tu in tam drstišča za naše krapovce, da bi si mogle tudi široke plasti naroda privoščiti ribje meso po nizki ceni. Dasi so dnevi že kratki in dasi je toplota že zelo popustila, je bilo vreme v zadnjem času še zelo ugodno za akvariranje, kajti v vodah je še precej življenja. Zadnjič sem zajemal v Cornovcu po činkljah. 2al sem moral ugotoviti, da je pomladno čiščenje tega jarka uničilo mnogo iker, kajti činkelj, ki so mimogrede rečeno, ne samo zelo lepe, temveč tudi zelo zanimive, nisem ujel, a tudi drugih ribic ni bilo mnogo. Bolj posrečen je bil izlet k Bevkam, kjer sem si ujel zanimive črve iz rodu planari-d: - za vse akvarije. Ribe jih puste v miru, kajti oni izločajo neko sluzasto snov, ki pokvari vsaki ribi tek prav temeljito. Vračajoč se s Komina preko Stare Ljubljanice sem bolj z namero, da si pomirim vest, kakor pa z nado, da ujamem kako mlado činkljo, zajemal v jarku stare Ljubljanice in ujel mično činkljo, prvo v tekočem letu. Drugega dne sem se napotil k vasici Vi-krčam, da si ogledam valisnerije, ki sem jih vsadil pri toplem izvoru, žal ni bilo nobenih valismerij. Bržkone so jih perice, ki stoje pri pranju poleti in pozimi v plitki jar-ici izvora, pomendrale. Zdaj ko je brv pri Mednem izročena prometu, je lahko doseči izvor brez ovinka (Tacen, Vikrče). Ce ima kdo odveč tujezemskih rastlin, jih za poizkušnjo lahko vsadi v odvodni jarek toplega izvora. o. S. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET -■t • i rrrrrsaM kakor mi! Tega se ne bi bil domislil niti v sanjah. Kajpada, preden nadevamo slamnjačo z novo slamo, moramo spraviti v kraj staro. Kam z njo? Ali naj jo vržemo skoz okno nekomu na glavo? »Kam neki se daje taka stara slama?« »Ne vem.« »Hm,« se nenadoma spomnim, »tu imate šestico im pojdite v ono veliko hišo. Tam imajo smetišče. Dajte hišniku šestico, da vam dovoli stresti nanj slamo.« Tudi moška glava ni kar si bodi! Šla je in prišla. Da hišnik ne pusti. Ceš, da pogosto nosijo na smetišče žerjavico in slama bi se vnela. In smetišče bi bilo prehitro polno in kmeta ne bo pred zimo po smeti, ker ima doma dela čez glavo. »Kaj sedaj?« »Ne vem.« »Ho, ho!« sem vzkliknil čez trenutek — moška glava je čudovito iznajdljiva! »Jutri je sreda, občinski voz bo prišel po smeti. Vzemite tisto šestico, dajte polovico smetarju, ki zvoni, in polovico vozniku in še sama vam bosta stresla slamo aa voz. »Prav, toda na čem boste danes spali? Slamnjače ne morem več dati na posteljo, ker je razparana in bi se slama raztresla.« »Seveda — hm — bom spal pa aa tleh! Ono veliko blazino bova položila na tla, na njej boste lepo postlali in spal bom kakor baron!« In sem tudi spal kakor baron. Drugo jutro je nesla Ančka slamnjačo na hodnik pred hišna vrata in čakala sva. Ko se je oglasil zvonec, sem se hitro postavil k oknu, da bom priča dogodka. Voz je priropotai, Ančka je planila s slamnjačo predenj. »In ko bi mi ponujali goldinar, je ne vzamem — ne smem, predpisi so taki«, je zaklical voznik in oddrdral dalje. Ančka je privlekla slamnjačo zopet domov. »To je že preneumno«, pravim. »V resnici je neumno«, je pritrdila Ančka »Tak zganite se že, tristo hudičev! Pojdite povpraševat kako se je znebijo drugi!« Ančka odhiti. Nekako čez eno uro se vrne »Najbolje bo, da jo požgemo v štedilniku.« »Saj res; da nam že prej ni prišlo na misel. Torej žgite! In veste kaj, pojdite po hiši in pozvedite, ali ne bodo kje pekli kolača in rabili slamo, da podneti-jo v pečici« Ančka beži znova in potem sporoča, da ne bodo nikjer pekli kolača in da ne rabijo slame. Ona pa mora iti sedaj oa nogometašev Po vsej državi se Je včeraj nad 20.000 nogometašev poklonilo manom blagopokojnega kralja, nato pa svečano obljubilo, da bo zvesto čuvalo njegovo oporoko — Prva vse-državna nogometna prireditev za fond Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja Ljubljana, 28. oktobra. Tri tedne je minilo, odkar so naši športniki zadnjič poživljali zelena igrišča in samo dva dni manj, odkar so v Mar-seilleu počili zločinski streli, ki so nam ugrabili viteškega kralja Uedinitelja, sportnikom-nogometašem pa tudi vzvišenega pokrovitelja. Težak, da nenadomestljiv je ta udarec za vse jugoslovenske športnike in v znak tuge in žalovanja so do nadaljnjega odpovedali vse športne prireditve. Zopetno otvoritev športnega življenja so danes s svečanimi komemoracijami in slovesno zaobljubo, da bodo zvesto čuvali kraljevo oporoko, prvi izvedli nogometaši, ki so imeli v blagopokojnem kralju Aleksandru I. svojega vrhovnega pokrovitelja in velikega prijatelja. Saj ni bilo malo prilik, ko je naš pokojni vladar pokazal, kako visoko ceni idealna stremljenja nogometne mladine, in prav mnogo tudi takšnih, ko je sam prisostvoval važnejšim dogodkom na nogometnih poljih. Starejši obiskovalci naših nogometnih igrišč se gotovo še spominjajo, s kakšnim zanimanjem in navdušenjem je blagopo-kojni kralj spremljal odločilno tekmo za njegov pokal med Beogradom in Zagrebom, ki jo je pred leti imela Ljubljana na starem igrišču Ilirije. Kdor je takrat slišal in opazoval našega velikega kralja, se je lahko prepričal, da ni počastil tekme samo zaradi vnanjega bleska, temveč z veseljem do športa in ljubeznijo do športne mladine. In tako ne samo do one, ki goji nogomet, temveč še do one, ki plava, vesla, smuča ali drugače v plemeniti borbi skrbi za zdrav razvoj! Današnje spominske svečanosti na nogometnih igriščih, ki jih je skupno za vso državo odredil JN!3, so bile po svoji resnosti in disciplini veličasten dokaz, kako globoko se je doj-mila mučeniška smrt našega viteškega kralja Uedinitelja vseh nogometasev-sportnikov. Zato so se kot en mož odzvali vabilu svoje vrhovne instance, da pred prehodom na novo delo počaste spomin svojega nepozabnega pokrovitelja in prijatelja, obenem pa obljubijo, da bodo čuvali njegovo sveto oporoko in imeh zmerom pred očmi interese domovine in narodnega edinstva. Ljubljanski NP je žalno svečanost organiziral na igrišču Primorja, ki je za to priliko dobilo žalno obeležje. Raz tribuno je vihrala žalna zastava, drogovi pred tribuno so bili oviti v črno, pred sredino tribune pa je bila na podstavku bronasta soha blagopokojnega kralja, delo znanega umetnika Nika Pirnata, vse ovito v črno in obdano z zelenjem. Nasproti za autovo črto je LNP razvrstil svoje članstvo, funkcionarje vseh odborov — navzoča sta bila tudi odbornika JNS dr. La-pajne in Rybar — polnoštevilno sekcija sodnikov, nato pa dvanajst enajstoric v pestrih nogometnih dresih s številnim ostalim članstvom — vsi z žalnimi trakovi na levi roki. Nad kraljevo soho na tri-burd je zavzel mesto predsednik LNP dr. Kosti, ki je s kratko zamudo — nekatera moštva so prišla daleč s periferije — spregovoril — ojačevalce je dal Doberlet-Radio — te-le zanosne spominske besede: Športniki Ljubljane, spoštovano občinstvo! V teh trenutkih je zbrana na zelenih igriščih in očrtanih livadah širom naše države, od Jesenic do Gjevgjelije, od Splita do Caribroda, velika armada jugoslovenskih nogometašev in športnih delavcev. Nad dvajset tisoč mladih src in čistih duš! Več doset tisočev mladih pripadnikov današnjega zbora se globoko klanja večnemu spominu svojega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Naš ljubljeni vladar in veliki pokrovitelj naše vrhovne športne organizacije, našega Jugoslovenskega nogometnega saveza je v francoskem mestu Mar-seilleu mučeniško daroval svoje dragoceno ž-vi jen je na oltar naše domovine in na oltar svetovnega miru med narodi. Njegova mučeniška smrt naj bo največji blagoslov našemu narodu, po njem uedlnje-nemu v veliki Jugoslaviji! Tovariši! Izgubili smo kralja-vojaka ln junaka, ki je slavil zmage svojega orožja pri Kumanovem, na Bregalnici, pri Ceru in na Kajmakčalanu in pretrpel s svojimi mučeniško Kalvarijo preko Albanije. Izgubili smo kralja Uedinitelja, ki je osvobodil in združil Slovence, Srbe in Hrvate v veliki Jugoslaviji. Izgubili smo kralja-očeta, ld je bil med nami največji ae samo radi svojega kraljevskega položaja, temveč tudi po svoji avtoriteti, odgovornosti in samozatajevanju za nas vse. Izgubili smo kralja-državnika, ld je bil največji sodobni tvorec sporazuma in miru na jugoslovanskem jugu, na Balkanu in v Evropi. Tak je bil naš veliki pokrovitelj! Nihče ne more danes pretehtati one skrite, tihe boli, ki grize srca jugoslovenske športne omladine! Da, baš žalost jugoslovenskih športnikov je brezmejna. Mi športniki smo z zanosom vedno in često sprejemali izraze priznanj in simpatij od velikega vladarja. Z njegovim visokim pokroviteljstvom je bila od poCetka počaščena naša vrhovna nogometna organizacija. Naš veliki pokrovitelj je iskal Ceste prilike za neposredni stik z našimi športniki. In to kljub svojim važnejšim državnim poslom in težkim razmeram! Daroval je več dragocenh zlatih pokalov za poglobitev viteškega tekmovanja medmestnih, podsavez-nih in meddržavnih reprezentanc. Z nami se je veselil zmag na zelenem polju, z nami je delil razočaranja, kadar smo doživeli tudi neuspeh. Naše veselje, njegovo veselje! Naša žalost, njegova žalost! Mnogi izmed vas se še dobro spominjate one nedelje pred osmimi leti na starem igrišču Ilirije. Bila je finalna tekma med Beogradom in Zagrebom za kraljevi pokal. Veliki pokrovitelj in darovalec je bil osebno prisoten in lastnoročno je izročil svoj pokal zmagovalnemu zagrebškemu moštvu. Ta športni dogodek ostane največji za našo ožjo domovino. Tovariši športniki! Naš nepozabni pokrovitelj se ni zaman zanašal na svoje viteške junake, kakor je često naziva! športnike. Baš naša športna organizacija, katere člani smo mi, je bila tista, ki je od začetka razumela klic velikega Uedinitelja in njegove svete težnje. Ustanovna skupščina vrhovne nogometne organizacije v Zagrebu pred 15 leti je bila manifestacija športne omladine za idejo jugoslovenstva, za idejo narodnega in državnega edinstva! Priznavajoč te ideje smo takrat zavestno odklonili ustroj organizacije, ki bi mogel ustvariti dojem ple-menstva. Takrat smo vtisnili tej organizaciji jugoslovenski žig. Naše državne reprezentance so nastopale v tujini pod praporom jugoslovenske trobojnice. Tovariši športniki! To so samo sličice. Mi športniki pa ne smemo prezreti bistva. Samo urejena in močna država nudi narodu mirno življenje. L-e v takem narodovem izživljanju najde športni pokret krepak razmah. Uedinitelj troimenega naroda in utemeljitelj velike Jugoslavije, pokojni vladar, je položil temelje, da se razvija tudi naš športni pokret pod soncem svobode. Športniki, tovariši! Globoko še poklonimo sveti senci mrtvega pokrovitelja in mu izkažimo svojo viteško športno čast. Pozivam vas, da kliknete z menoj: Viteškemu kralju Aleksandru L Uedini-telju trikratna Slava!« Zbrana množica je vstala ln počastila spomin na blagopokojnega kralja s trikratnim: Slava! Predsednik LNP pa je nadaljeval: »Športniki tovariši! Z zadnjim dihom nam je nepozabni pokrovitelj izrekel svojo oporoko: ČUVAJTE MI JUGOSLAVIJO! Spomnimo se tudi pomembnih besed, ki nam jih je športnikom izrekel vladar pred osmimi leti na ljubljanskih tleh: V viteški borbi se borite za blagor in napredek domovine, v korist velike Jugosla^ vije! V teh posvetilih si nam, veliki naš pokrovitelj, pokazal, kako naj športna mladina dela in živi za narod in državo. V desettisočih mladih srcih v tem trenutku zbrane športne omladine odmeva samo ena volja, samo en sklep: Čuvati hočemo Jugoslavijo! To hočemo, to moramo, to bomo! Cuvajmo Jugoslavijo! To bodi naša ob- trg in se ne utegne igrati s sežiganjem prej nego zvečer. — Tudi prav! Prišel je večer in povečerjali smo. Ančka je pričela nanašati slamo, delati iz nje šope in jo mašiti v ogenj. Jaz pa sem" sedel v sobi za pisalno mizo in poslušal, kako v kuhinji lepo šumi in vleče v dimnik. Kadil sem zadovoljno svojo viržinko — takole prasketanje v dimniku imam neverjetno rad. Nenaden ropot pred hišo, človeški glasovi zunaj, nato zvonjenje na hišnih vratih. Poskočim in prisluhnem. Kaj se godi? Da šviga iz našega dimnika plamen in ga zanaša nad sosednje strehe. »Za božjo voljo, Ančka, nehajte! Hitro zanesite slamnjačo v sobo in Če pridejo k nam, se delajte, kakor da ne veste ničesar.« Ni jih bilo. Hvala Bogu! Ogenj je nehal švigati po strehah in ljudje so se čez nekaj ur razšli. Puhal sem jezno v strop. Zelo nejevoljen sem se znova zleknil po tleh. Naslednje jutro me je zopet osvežilo. Zarana sem se napravil, da goizvedujem. Izpraševal sem stražnika, izpraševal po-streščka in vse znane gospe. Stražnik je salutiral: »Ne vem.« Po-strešček je privzdignil čepico: »Prosim, ne vem.« Gospe so izjavile vse povrsti: »Da, da, s takimi stvarmi je križ.« »Dekle, dekle,« pravim doma Ančki, sto bo sitna reč! Toda nič ne pomaga, tako ne more ostati. Ali znate delati škrniclje — ne? Vas bom pa jaz naučil!« In delala sva škrniclje in jih polnila s slamo. In ko jih je bil že precejšen kup, sem jih natlačil nekaj v žepe, odšel na izprehod in jih med potjo na skrivaj zgubljal. Istega dne sem bil na sprehodu še šestkrat, drugi dan pa dvanajstkrat. To se je ponavljalo štiri dni in naposled sem spoznal, da sva izpraznila komaj majhen del slamnjače. Izračunal sem, da bi se moral takole sprehajati najmanj sedem mesecev. Menda mi ni treba posebej praviti, da sem bil že ves bolan. Z nobeno drugo stvarjo se nisem več ukvarjal; v glavi sem imel že samo slamo in pred očmi tudi slamo. V enem kotu so stali trije otepi slame, v drugem je bila moja uboga slamnjača in tam ona dolga dolga blazina z divana. Kam naj se ozrem ? In ko sem se na noč spravljal na tla, sem preklinjal in zmerjal, da je bilo grdo. Spal nisem skoro nič in zjutraj sem že pred solnčnim vzhodom bežal na sprehod. Na enem teh izprehodov sem opazil omenjene vrče, lonce in ponve. S temi vrči, lonci in ponvami je stvar sledeča: vsak Pražan sme imeti vrč ali lonec ali ponev — to ni nič pregrešnega ljuba, to bodi naša prisega! Cuvajmo Jugoslavijo! To bodi vsebina našega viteštva, hvaležnost do največjega Viteza našega rodu. Cuvajmo Jugoslavijo! To bodi izpoved naše zvestobe nasledniku njenega ustvari-telja, našemu mlademu kralju, Nj. VeL Petru n. Izpolnitev te svete oporoke bodi naša prva dolžnost! V to zastavimo svojo viteško, športno besedo!« Ker je bilo za prenos skupne zaobljube lz Beograda že prekasno — začetek v Ljubljani se je nekoliko zavlekel — je predsednik nadaljeval: »Tovariši športniki! Potrebno je, da damo viden Izraz naši volji. V smislu sklepa upravnega odbora Jugoslovenskega nogometnega saveza mora opraviti vsak funkci-jonar vseh odborov, zastopnika vsakega kluba ln vsi verificirani igralci-nogometaši zaobljubo, Prosim vas, da v moje roke kot predsednika ljubljanskega nogometnega podsaveza položite obljubo, da resno in dostojanstveno in glasno ponavljate besedilo obljube besedo za be5"»do za menoj: »Mi športniki Jugoslavije se obvezujemo s svojo častno besedo, da bomo vedno čuvali oporoko našega blagopokojnega kralja in pokrovitelja in da bomo imeli vedno pred očmi interese domovine in narodnega edinstva. Do skrajnih svojih sil bomo čuvali Jugoslavijo ter bomo zvesti Njegovemu Veličanstvu kralja Petru II.« Tovariši športniki! Položili ste obljubo s svojo viteško in športno častjo. Ta čast ne more in ne sme biti nikdar in nikjer omadeževana! Pojdite na novo delo z edinim sklepom v srcih: Vse za kraljevski dom Karadjordjevičev in za veliko Jugoslavijo! Zbrani športniki in občinstvo so vzkUknili trikratni »Zdravo!«. Po odigrani državni himni je pestra skupina dvanajstih enajstoric zapustila Igrišče in se kmalu nato pomešala med množico, ki je prišla na ljubljanski »derby«. Ilirija in Primorje • •. živahna igra za prijateljski remis Po slovesnem aktu zaobljube so igralci in funkcionarji izpraznili igrišče, ostali sta le moštvi za napovedano igro. Oba kluba sta postavila svoji najboljši razpoložljivi enajstorici ter se tudi 6 tem oddolžila namenu prireditve. Postavi st abili: Marija: Malič — Svetic, Berglez — Unterreiter, Sočan, Pogačnik — Ice, Slapar, Pikač, Luce, Dcberlet Primorje: Starec — Hassl, Bertoncelj I — Zemljak, Zavrl (Kukanja), Boncelj — šlamberger (Janežiič), Makovec (Pupo), Pepček, Jež, Hanza 3$J (3:1) Predvsem jo treba povedati, da se Je tekma dostojno uvrstila v okvir vse prireditve. Kakor so sicer srečanja med Pri-morjem ln Ilirijo običajno ostra, včasi tu-zelenih, žogo zgrešijo ti in oni, končno uspe Ježu oster stra, ki obsedi, samo še 3:2 za belo-zetene. V dailjnjem poteku igre se kažejo na Obeh straneh slabosti, igTa je zdrknila z višine prvega polčasa. Z boljšo kondicijo se črno. beli bolj uveljaljajo v polju, pred golom pa trčijo neprestano na oster start, ki jim ne da, da bi prišli do uspeha. Dveh kotov ne Izkoristijo šele v 24. min, uspe udarec: Hanzijevo žogo od strani pobere Jež, pa ne ve. kaj bi ž njo; žoga pride k Pepčku in njegov strei vendar obsedi, doseženo je Izenačenje 3:3 Sicer je šele podovica polčasa, insvtje se tudi nekaj borbe za končno zmago, vendar so moči menda res pri kraju, ki tako ostane le pri poskusih in dobri vodji. Sodil je g. Jordan dokaj ležerno tn prepočasno. V ostalem je bil kos sAtoaoliJL Obftinstva Je bilo do 2000. Celje in Atletiki • • • Celje, 28- oktobra. Danes ob 14.15 so se zbrali pred garderobo SK Celja na Glaziji funkcionarji okrožnega odbora LNP in vseh celjskih nogometnih klubov, sodniki, verificirani nogometaši ter velika množica nogometu naklonjenega občinstva. Nad vbodom ▼ GlazIJo sta bili na pol droga razobefienl državna ln klubova zastara, v sredi pa Žalna. Na zunanjem hodniku garderobe Je bila name§«ena slika blagopokojnega Kralja, obdana z zelenjem in črnino. Množfica je najiprej poslušala prenos is Zagreba, ob 14.30 pa Jo Je nagovoril predsednik okrožnega odbora g. Andrej Svetek, ki Je v izbranih besedah slavil delo pokojnega Kralja Uedinitelja za narod, državo ta svetovni mir. Množica je počastila spomin Nanj s klici: »Slava!«, njegovem« nasledniku kralju Petra H. pa priredila ovacije z vzkliki: »2ivel!c. Nato so vsi funkcionarji, sodniki in nogometaši opravili svečano zaobljubo po brezžičnem prenosu s a ves neg a predsednika g. FiHpoviča Iz Beograda. Ob 14.50 se je pričela nogometna tekma med SK Celjem ta Atletiki, M » Je prisostvovalo okola 500 gledalcev. Celje : Atletik SK 5:0 (2:0) Tekma Je bila živahna ta zacimfva. Moštvo Celja je bilo tehnično in kombinatorno boltfše in zato tudd po večini v premoči. Zadnjih 2S minut je moralo igrati samo 10 mož. Atletiki so Igrali požrtvovalno, toda napad je bil zelo neeoten. Četrti gol je zabil Marič. vse ostale pa Ak-tig. V 9 min. je bila tekma prekinjena za eno minuto, ki je bila posvečena mislim na blagopokojnega Kralja. Tekmo je sodil g. Retaprechrt objektivno, toda premalo strogo. Ostale nogometne tekme Maribor: železničar : Maribor 4:3 (0:2). Beograd: BSK : Jugoslavija 2:2 (1:0). Zagreb: Concordia : Hašk 3:1 (1:0). Domžale: Disk : Domžale 3:0 (0:0). Dunaj: Wacker : Austria 2:1 (1:0). Ad-mira : Vieima 1:0 (1:0), FAC : Sport-klub 1:0 (1:0), Ra/pid : Hakoah 5:1 (1:0). Favoritner SK : WAC 2:1 (0:0), Ubertas : FC Wien 1:1. Praga: Prvenstvene tekme: Žademee (Brno) : Viktorija (Plnen) OK), DFC : Slavia 2:4 (2:1), Sparta : SK Ftaen 43 (2:1), Cehie Karlin : SK Kladno 2:2 (2:1), ASK Kolin : Boheanians 2:2 (1:1), Te. plitzer FC : SK Prosteijov 4:1 (1:1). Budimpešta: Ferenczvaros : Ujpest 1:1 (1:1), »11« : Somogy 6:0 (3:0), PhfibOB : in. okraj 2:1 (1:1), Szeged : Sorofcssr 4:2 (2:1), Hungaria : Attiia 2:0 (0:0), Bocskajr : Kispest 2:2 (2:0). Rim: Državna reprezentanca A : Lado 3:0 (1:0), Florentina : Bologna 3:2, Am. brosiana : Moden«. 3:1. Berlin: Mednarodna tekma: Becttn z Draždane 0:0. Smučarski klub LJubljana drevi ob 20. občni zbor v restavraciji Zvezde. Pohio-šf.v.ino in točno! ASK Primorje (nogometna Sekcija). Drevi ob 20. odbororva seja pri Robcu. S. K. Ilirija (Hazenska sekcija). Gimna-stlčni treningi se vršijo odslej Tedno rsak ponedeljek ta četrtek od 18.30 do 19.30 v telovadnici šole na Grabna (Oojzova cesta). Sekcij&ko vodstvo opozarja vse članice, da je udeležba pri teh treningih za vse strogo obvezna. Opravičila se ne bodo jemala na man Je. — (LahkoatleUka sekcija.) Drevi ob 19. Je v posebni sobi kavarne Evropa redna seja sekcijskega načelstva. Rednj treningi so v tem tednu v torek, sredo In «etrtek na starem igrišču. vsakokrat od 16 dalje. Treningi so važni za vse zaradi klubovega narodnega mitinga, ki bo v soboto hi nedeljo. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET TEDEN DNI FILMA Prizor lz veteflhna »Carica vseh Basov« z Marleno Dietrichovo v glavni vlogi Dva SHsna Marlene Dietrichove Tuja kritika pravi, da je »Carica vseh Rusov«, ki se pravkar predvaja v ljubljanskem Elitnem Kinu Matici, eden izmed najboljših filmov demonične Marlene Dietrichove. Dietrichovo smo v Ljubljani videli že v več vlogah in je bilo občinstvo vedno zadovoljno z njo. Tudi to delo, ki obravnava zanimivo zgodovinsko snov iz ruske zgodovine, je v Ljubljani prav zaradi Marlene deležno največjega zanimanja, saj si pa tudi ' ni lahko predstavljati, da bi vlogo carice Katarine II. mogla podajati kakšna druga zvezdnica sedanjega časa z večjo prepriče-valnostjo. Delo je režiral Josef von Stern-berg, a snov je povzeta po dnevniku carice same. Poleg Dietrichove nastopajo v glavnih vlogah Louise Dressler, Sam Jaffe in Marija Sieberjeva. Za prihodnje dni se nam obeta drugi sloveči film Marlene Dietrichove v isti režiji, in sicer »Plavolasa Venera«. Ostale glavne vloge igrajo Herbert Marschall, Dickie Moor in Cary Grant. Albers in Helmova v »Zlato4 Prizor iz filma »Zlato«. Pogled na veliki laboratorij, v katerem se s pomočjo silnih električnih energij izpreminja svinec v zlato. Zlato! Težnja človeštva, da bi se našla možnost umetnega izdelovanja zlata. Ta snov je prav napeto obdelana v velefilmu »Zlato«, ki se bo začel te dni predvajati v Ljubljani. Profesor Aschenbach neumorno deluje v svojem laboratoriju in vse kaže, da se bo njemu posrečilo najti možnost izdelovanja zlata. S pomočjo električnega toka visoke napetosti bo razbijal atome in dobival iz drugih kovin zlato. Poleg Aschenbacha stoji njegov asistent in prijatelj Werner Holk (Hans Albers). Monter Becker dobi kos svinca, da ga vrže v stroj, a vrže vanj nekaj drugega. Ves laboratorij se razleti v tisoč koscev. Profesor in Becker obležita mrtva, a Holka nevarno ranjenega prepeljejo v bolnišnico. Samo s transfuzijo krvi morejo Holku rešiti življenje. zaničljivo vrže Willsu pred noge. Senzacionalna vest se obravnava v časopisju vsega sveta. Ves svet je vznemirjen. Vse vrednosti padajo spričo umetnega zlata. V gospodarskih vrstah je panika. Milijoni ljudi bodo uničeni. Holk vidi to nevarnost in pozove Willsove delavce, naj za-puste delo. Wills spozna, da je njegov načrt propadel, odpre vrata v podzemlju in voda začne teči v laboratorij. Holk in tovariš' se v zadnjem trenutku rešijo. Le Wills pogine, ker se ne more ob pravem času ločiti od svojih strojev. Brišite Helm in Albrocht Schoenhals Zaročnica Holkova, plavolasa Margita, je pripravljena dati svojo kri zanj. Holk ozdravi in zdaj je njegova edina briga, da najde zločinca, ki je sabotiral Aschenbachovo delo in zakrivil njegovo smrt. Holk dobi poziv od tvorničarja Willsa, naj stopi v službo v njegovem laboratoriju. Tako Holk spozna, da je Wills tisti zločinec. Wills odvede Holka v laboratorij in spustita se globoko pod zemljo, kjer Wills pove, da je nad njima morje. S pomočjo posebnih vrat se lahko spusti v laboratorij voda, ki bi vse uničila. Holk spozna lepo Florenco, (Brigitte Helm), Willsovo hčerko, ki želi Holku pomagati. Zaljubita se drug v drugega, a Holk se spomni svoje zaročenke, iti je daia zanj kri, in ostane trden. Holk namesti stroje, kakor se je naučil od Aschenbajna, napelje električni tok v stroje, dene vanje kos svinca in dobi čez čas kepo zlata, ki jo K&the von Nagv kot H3tty Hohn v flhmi »Enkrat v življenju« Shackleton mL v polarnih krajih Lady Sbackletonova, vdova po znamenitem raziskovalcu južnega tečaja, je sporočila, da je prejela brezžično brzojavko svojega sina Edvarda, v kateri ji ta sporoča, da se mudi s svojo ekspedicijo v Pearyje. vem zimskem taborišču. Čaka samo na ugodne ledne prilike, da bo mogel s svojimi sanmi, ki jih vleče 96 psov naprej, preko Elsemerskega polja v doslej še neznane dele arktične Kanade. Smrtonosna pojedina V AAeksandriji so imeli te dni svatbo, na katero je bilo povabljenih več »to gostov. Po svatbenem obedu pa je postalo gostom slabo. Pet jih je umrlo, 140 pa »o jšh morali odpeljati v bolnišnico, ker so kazali znake zastrupi j en ja. Ženin in nevesta se nista dotaknila jedi in sta ostala k sreči živa in ztdreva. Carola Hohn, Friedl Sandner in Kathe von Nagy v filma »Enkrat ▼ življenja« žena v sodobnem svetu Bolgarski ženski list ob smrti našega kralja Sofijski tednik »Vestnik na žemaita« je v svoji zadnji številki objavil članek »Umor v Marše ju«. Po kratkem cpdsu atentata na kralja Aleksandra in Louisa Barthou j a nadaljuje: »Pred nekaj dnevi je Sofija sprejela kralja Aleksandra in kraljico Marijo z iskreno in neprisiljeno prisrčnostjo. To je bil ljudski sprejem; odobravali so ga vsi stoji, kaj. ti v zbliževanju dveh bratskih narodov, od nekdaj zavestno oddaljenih in nahujskanih drug proti drugemu, vidijo vsi razumni Bolgari in Srbi novo dobo. Zbliževanje dveh narodov, ki sta iste vere in krvi, ki sta si blizu po čudi, duši in hrepenenju, ki ne živita blizu, ampak skoro v isti hiši, prinaša samo dobro rn jima daje možnost, da skupno in blagodejno tekmujeta za gospodarski, prosvetni in kuilturni napredek. Grozen zločin v Marseju je prizadejal žalost in skrb ne samo jugoslovenskemu narodu, temveč tudi bolgarskemu. Vsa Bolgarska objokuje vladarja Aleksandra. V Sofiji je ta grozna novica pretresla vse stare in mlade, ki so včeraj z radostnim obrazom vzklikali: »živel kralj Aleksander!« Inteligenti in preprosti delavci se ustavljajo pred izložbami, kjer so razvrščeni naši in tuji časopisi, in z očitno žalostjo obsojajo grozno dejanje. Bolgari, možje in žene, ka niso nikdar čitali srbskih listov, kupujejo »Pravdo«, »Politiko« in »Vreme«, da izvedo kaj več o vsem tem. Ko so prišla poročila o tragični smrti jugoslovenskega kralja, so Bolgari pozdravili prihod mladega kralja Petra H. na prestol z željo, naj bi tudi on posnemal zgled svojega očeta, pred vsem v stremljenju, da bi zbližal oba naroda. Naš narod pod vodstvom svojega cara iskreno daje roko svojemu bratu sosedu in želi, da bi živel z njimi v miru in prijateljstvu za vse večne čase. Jugoslovenski kraljici, vdovi in materi, izraža bolgarska žena globoko sožalje ob neizmerni izgubi, ki jo je zadela s smrtjo dobrega soproga in prvega državljana Jugoslavije; prosi jo, naj hodi po poti svojega pokojnega življenjskega tovariša, naj vzgaja svojega prvorojenca, ki prijema kr. milo državnega broda, da bo nadaljeval mirovno delo svojega vzvišenega očeta za zbližanje dveh narodov. Matere — nihče drugi — morejo napraviti konec sovraštvu, sporom, vojnam med sosednimi in oddaljenima narodi. Matere morejo in morajo povedati svojim otrokom: »Dragi otroci, ljubite mir, živite kakor bratje nikdar se ne pobijajte, nikdar se ne ločite, ne sovražite, ampak delajte Skupaj za blagor in kulturna napredek naro. dov...« Samo tako bo konec morltvam med sosednimi in oddaljenimi to se bo uresničila zapoved ki je bila dana pred tisoči let: ne ubijaj! Začetki ženskega gibanja v Srbiji n. že pred Markovičevim pokretom je Uedi. njena oimladina srpska v svojih proglasih pozivala k sodelovanju tudi žene. Ko so osnovali svoje društvo, so bili med ustanovitelji Srbi in Srbkinje, vendar je bilo to sodelovanje žen le idealističen poizkus brez stvarne podlage. V ženi so še vedno gledala romantični ideal: žena je poklicana, da in sprrira moške in da dvigne družino v nacionalnem duhu. Omladinke so bile muze. ki so navdihale romantične pesnike in bo. drile omladince v njihovih rodoljubnih težnjah. Ena takih o mladinskih muz je bila lepa, rano umrla Milena Stefanovičeva, po kateri se je pesnik Jovan Grčič imenoval Milenko. Pokretniki iz sedemdesetih let pa so gledali na ženo bolj realno, hoteli so ustvariti iz nje predvsem enakopravnega druga, tovariša. Zato ao se posebno sklicevali na potrebo ženske izobrazbe, ki naj bi bila povsem enaka moški. Te težnje najboljših srbskih mož tedanje dobe so našle odme va tudi pri ženskah. Tedaj se je pojavila med Srbkinjami prva žena, ki z globokim prepričanjem in resnostjo govori in piše o ženski emancipaciji. To je »prva srbska feministka« Graga Dejanovičeva. O idejah, ki se jih je navzela od svojih tovarišev, predava in piše o njih v tedanjih srbskih književnih časopisih, v »Matici« in »Mladi Srbadiji«. Zahteva enako izobrazbo za moško in žensko deco, kajti dolžnosti, ki jih ima žena v družini, in njena odgovornost pred narodom zahtevata, da bodi žena prav tako izobražena kakor mož. žena naj v družbi samostojno nastopa v vsakem pogledu, zato je potrebno, da se osvobodi patriarhalnih predsodkov, ki ženo priklepajo samo na do min zakon pod poniževalnimi pogoji. Ta nenavadna žena, nadarjena, inteligentna in živahna, je bila po svojem talentu "igralka in književnica, po svojih sposobnostih javna delavka, po družabni izobrazbi in poklicu pedagoginja. Vprašanje višje ženske izobrazbe je zavzemajo v javnosti čedalje širši obseg. Posebno v Vojvodini so pričeli resno zahtevati ustanovitev višjega ženskega izobra. ževališča. kajti Vojvodinke so se takrat izobraževale v tujini, ki je bila bolj do. stopna ženskemu stremljenju po izobrazbi Zlasti v Pančevu so zahtevali višjo žensko šolo in so svojo zahtevo utemeljevali s feminističnimi razlogi: »Mož pomeni celoto samo skupno z ženo. Ce žena ne more ko rakati vzporedno z možem, mora korakati za njim, toda vedno morata biti skupaj in če je zaostala žena, jo mora možki počakati, da ga dohiti.« 2e L 1871. je sprejel sabor v Karlovcih zakon o osnovanju višje ženske šole v Novem Sadu in v Pančevu ter sklenil, da se moške učiteljske šole od-pro tudi ženski mladini, dokler se ne odpre ženska učiteljska šola. Ta predlog, ki ga je sprožil Stevan Popovič, ni bil sprejet brez govorov, toda našel je vneta zagovornika v Jovanu Subotiču in v proti Begoviču. Očitno so imela nova naziranja o ženskem vprašanju mnogo vpliva tudi na moške. Članki o ženski vzgoji in vobče o ženskem vprašanju postajajo vedno bolj pogosti in Mili se citira kot pobornik za žensko osvobojenje. Njegove ideje prevzemajo najnaprednejši duhovi, one postajajo splošni principi. Ob priliki osnovanja višje ženske šole v Pančevu je prinesel list »Pan-čevac« značilne članke, kjer pravi med drugim: »Menda pri nas dosedaj ni bilo nič bolj zanemarjeno kakor izobrazba ženske polovice naroda To izhaja brez dvoma od tod, ker se je pri nas doslej vedno smatralo, da mora biti vfloga žene v družbi podrejenega značaja Osnovanja ženske šole se mora vsak Srb in vsaka Srbkinja razveseliti, kajti ta dogodek znači. da Srb pravilno pojmuje duh časa. ki zahteva, da se ženske in moški izenačijo v pogledu duševnega razvoja; da Srb odklanja dosedanjo suženjsko podrejenost ženske samovoljnosti moškega.« Pančevo in Novi Sad sta dobila višjo žensko šolo 1. 1874. Listi so prinesli otvoritvene govore upravitelja višje ženske šole in učiteljice in književ-nice Mileve Simičeve. Značilno je, da je govor Simičeve bolj konservativen kakor pa govor upravitelja. Njeno mišljenje je, da »žens nima mesta v občini in v svetu, njen svet je dom « Cilj ženske vzgoje bodi — po Simičevi — da napravlja iz deklet dobre gospodinje in dobre matere. To mnenje je zastopala večina tedanjih moških in žen v Srbiji, a tudi pri nas in še marsikje in ga še danes zagovarja. Toda razvoj sam je proti temu naziranju. Konservativni elementi so gledali z nezaupanjem višje ženske šole, smatrajoč jih samo kot pripravo na poklicno udejstvo-vanje. Bogati ljudje so še nadalje pošiljali svoje hčere v privatne zavode; večina staršev, kmetov in rokodelcev pa itak ni re-flektirala na višjo izobrazbo svojih hčera. Bil je prav tisti pojav kakor pri nas v dobi narodnega prebujenja. Kljub zanos-nim besedam o narodu in o narodnosti so se izobrazovale zlasti ženske v tujih zavodih. Srbkinje v francoskih, naše ženske v nemških, in prav v »narodnih vrstah« se je nemškutarilo, da je bilo grdo. Ljubica Markovičeva pravi v svoji brošuri, da pri tedanjih »izobraženih« ženskah ni bilo mogoče najti srbske knjige, nego samo fri-volne francoske in nemške romane. Novi pokret je delal temu nasproti z vsemi silami. Ustanavljale so se knjižnice in knji-ževne založbe z namenom, nuditi ženski mladim čim več dobrega domačega štiva. V sami Srbiji je višja ženska šola ob-stojal* že i. 1863. ter je pripravljala srbska dekleta tudi za učiteljski poklic. V sedemdesetih letih se je znatno dvignil ženski naraščaj v tej šoli. Pa tudi število osnovnih ženskih šol se je znatno povečalo. Potreba po višji ženski šoli se je kmalu pokazala tudi v Kragujevcu. Zagovarjal je to potrebo že omenjeni Stevan Popovič, ki se je vneto bavil s šolskim vprašanjem, zlasti s šolanjem ženske mladine. V »Letopisu« je izšel v njegovem prevodu francoski članek •»Dekliška vzgoja v Rusiji in ženske gimnazije«, ki kažejo na veliko skrb države za žensko vzgojo v državnih srednjih šolah. Misel o višjem ženskem iz-obraževališču v Kragujevcu sta izkušali realizirati sestri Milica in Anka Ninkovi-čevi, dve navdušeni feministki, učenki in sodelavki Svetozara Markoviča. Študirali sta v Rusiji in v Švici ter sta šli, prepojen z novimi socialnimi idejami, z navdušenjem na delo za izoorazbo ženske mladine. Leta 1875. sta izdali razglas, v katerem napovedujeta ustanovitev šole in njeno uredbo. Toda svoje namere nista mogli uresni. čiti, ker jima je bilo delo onemogočeno kot političnima osumljenkama. Da bi se izognila preganjanju, se je Mila poročila s Peroni Todorovičem V srbsko-turški vojski je delala kot bolničarka, pozneje je šla v j Inozemstvo študirat medicino, a se je vrnila bolna in razočarana v Kragujevac. kjer je L 1881. umrla Četudi je iz beograjske ženske šole izšlo znatno število izobraženih žen, se vendar pogledi na ženo ter na žensko vprašanje niso bistveno spremenili. Priznavali so pač ženin vpliv v družini, a zanikali so potrebo njenega vpliva na javno življenje. Vendar pa se javlja v teb letih znaten napredek, in sicer med ženami, ki so se pričele družiti v svrho skupnega dela v socialnem prave u. V sedemdesetih letih so "e pričela ustanavljati prva ženska društva, kar pomeni važen moment v zgodovini srbskega feminizma žena se več ne omejuje samo na družino, temveč prenese vsaj del svojega zanimanja na društvene zajednice. V začetku sedemdesetih let je bila ustanov, ljena v Pančevu ženska zadruga, ki Je Imela pred vsem nalogo, da pomaga ubožnim a nadarjenim deklicam do šolanja za uči teljsld poklic V Beogradu je bilo osnova no prvo žensko udruženje leta 1875 (da. našnje žensko društvo). Predsedovala mu je Katarina Milovukova. ravnateljica beo grajske ženske šoie. Propagirala je borbo za politične pravice za ženo in že tedaj zahtevala od senata splošno žensko vdAno pravico V isti dobi kakor žensko društvo v Beogradu so se ustanavljale ženske zadruge v Somboru. Kikindi in drugod, v Novem Sadu je že od L 1867 obstojala prva ženska zadruga, ki jc je ustanovila Savka Subo-tičeva Od tedaj se je žensko gibanje v Srbiji razvijalo po društvih in zadrugah in je zavzelo v prvi vrsti socialno karitativno smer. Feminizem, ki ga je hotel uvesti Sv. Markovič, se ni mogel zakoreniniti. Razen nekaterih izjem, ni moglo zajeti njegovih idej niti javno mnenje, niti jih niso pojmovale žene same. Ostali so jim zvesti samo ožji somišljeniki Svetozara Markoviča. za katerega je pomenilo žensko vprašanje samo del socialnega vprašanja. 50-letnica Mare Lamutove Mnogo prisrčnih čestitk je dobila ga. Lani u to va. Bogve, kako so zasledili, da je bil 24. t. m njen petdeseti rojstni dan, saj ona sama ni hotela, da bi se to raz-vedelo. Pa ne zato, ker bi ji bilo neprijetno zaradi teh 50 let. Ne, ga. Lamutova ni žena, ki meri vrednost svojega življenja po krstnem listu. Njena duša ne čuti vpliva let. Kakor je pela kot študentka in mlada učiteljica po belokrajinskih gričih in ob romantični Krki. takšna je še danes. Takrat je bil njen dober znanec in prijatelj Ivan Cankar. Verzi Mare Bučarjeve, pozneje Lamutove, so mu bili všeč in vztrajno je bodril mlado pesnico, naj se ne ustavlja na tej poti. Tudi pozneje je mnogo občevala v družbi književnikov in umetnikov, Id so vsi spoštovali v njej dobro slovensko pesnico. Marsikdo ji je svetoval, naj bi zbrala svoje pesmi, raztresene po »Zvonu«, »ženskem svetu« in drugod, toda Mara Lamutova se ni mogla odločiti, šele zadnje čase se vča. sih ustavlja ob tej misli. Pesmi Mare Lamutove sicer nimajo močnih doživetij, vendar razodevajo po svojem iskreno doživetem liričnem razpoloženju in melodiki verza, da je njih avtorica nadarjena iirska pesnica. Veliko je število njenih domoljubnih pesmi in pri godni c in člankov, ki so natisnjeni v »Vestniku Ci ril-Metodove družbe«, »Jutru«, »Narodu« in drugih listih. Nekatere pesmi so tako posrečene, da so postale priljubljene dekJamacije po šolskih odrih in društvenih prireditvah. Nekaj pesmi Mare Lamutove je tudi uglasbenih. Koliko naših društvanic se obrača nanjo kakor na Manioo Komanovo s prošnjo, naj jim napiše pesem za to ali ono slavnostno priliko Gospa Lamutova jim rada ustreže in pesmi ji gredo od srca, zlasti če so posvečene izgubljeni naši i^mlji. Saj je sama od tam. Rodila se je v Postojni, pozneje je živela z družino v Trstu, zato občuti izgubo teh krajev kot narodno im osebno bol. Mara Lamutova ni znana Javna delavka, toda pogled v njeno tiho delo pove, da se zelo globoko zaveda tudi socialnih nalog žene. S toplo besedo, z vnetim posredovanjem, neredko tudi z materialno pomočjo je že marsikateremu naSemu umetniku, dijaku in trpeči ženi olajšala težavni položaj. Zato so čestitke, ki jih je prejela od svojih ožjih znancev, poznanih in nepoznanih prijateljic in ljubiteljev, res izraz odkritosrčne hvaležnosti in velikega spoštovanja. P. K. Iz delovanja naše Banovin-ske ženske zveze Defto Banovonske ženske zveze Je osredotočeno po komisijah, ki že prav živahno delujejo. Vsaka komisija izdela celoten načrt za izvedbo dotične akcije, ki spada v njeno delovno področje, akcijo pa izvedejo vsa v zvezi včlanjena društva. Med drugimi vrši posebno važno nalogo komisija za tisk saj ima v prvi vrtal namen, informirati domačo in tujo javnost o vsem delu naših žen, kar je nujno potrebno spričo dejstva, da še tisto delo, ki ga ženske izvrše in ki je že itak dovolj otežkočeno, najrajši zataje v javnosti. Komisija za tisk mora tudi skrbeti da pride čim več člankov o ženskem vprašanju v razne liste, ne samo v ženske; tudi v inozemske liste je treba spraviti čiom več informativnih člankov o našem ženskem delu. želeti pa je, da gredo ti članki v svet če le mogoče po komisiji za tisk ki mora skrbeti, da je o vsem točno informirana. Nadaljnji namen komisije za tisk sta tudi borba proti načinu časniških poročil, ki smešijo ženo, in borba zoper šund. Naž-a komisija za tisk bo redno faifor-mirala naše žene in vso javnost o delu žen v drugih d-žavah ter je v to svrho navezala stike s komisijama tujih ženskih zvez in si je oskrbela ženske liste iz raz. nih držav. Ti listi so na razpolago v knjižnici Splošnega ženskega društva. Poročila komisij za isk raznih inozemskih ženskih zvez so prav zanimiva in kažejo zlasti, koliko vzgoje in dela je treba še med ženami; tako pravi neko poročilo med drugim tudi tole: »Narodi imajo take vuade, kakršne zaslužijo, ženske pa tak tisk, kakršnega zaslužijo in ki je vedno zelo površen in pomanjkljiv, kadar gre za zaščito ženskih koristi.« Skoro v vsaki državi je vsaj en časopis, ki ima v uredništvu tudi ženo. Sodelujejo v vseh rubrikah, le v rubriki za finance ne. Poročila pravijo, da so uredniki z ženskim sodelovanjem v splošnem zadovoljni, ven- Idar se pa pri sedanji krizi štedi pred vsem na račun ženskih prilog in pri člankih, ki jih pišejo ženske. BEEW «K»dA i Oln dfS 2 nit •m Slfro ali dajanje aa lova 6 Din Naimanl eneoek n Oln m mu 19 !"MD Tujih Jezikov 'B«nStl francoski. in?!«' &ki italtjaaetr.l M Močit* Oroitrbno » 4—6 mesecih, ♦ten-^ifije » 2 mesecih ■jtfivm io^ii^nrani« Me «ečoo Sd Din. Ppo«x>kU i>o*kaM)e .ekcije br^tplač ao — Dopisna Sola tujih leifkov »Perfektd. pošt eret 557. Beograd. 348 4 a Skladišče furteroo avftt!« in «nho 90—100 m' D« oTrra^tjie-ni krajo. tndr dvoriž&no. «<• Me ta takoj «14 s 1. f* !>njerj«!B Po moSoMitl » orik-:jnde«i«i or*a«D*Skiii)" w*wort. « mn direms w>bema. — »tTkod« i d. Ljubljana. TjT&era • 31 «1811 1? »seda 1 Din davek 2 Din. sa šifro ali da tanje na-lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. 2 komfortni stanovanji solnčnl, vsako obstoječe 12 treh sob ter vsemi prltikiinam! ln centralno kurjavo odda s 1. novembrom Penzljskl fond advokatske ln notarske komore v Dvor-žakovl ul. 10. 31694-21 ■»sed« i Din flavpfc 2Din. sa Slfro aH dajanje oa »lova 5 Oln Naiman14J i? ntrt Površniki wencbuti ocajrai ajifcf »ui Najho!iffi naktnp r»ri Preskerjo. Sv. Petsr« e. »t- 14. 133€ Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. — Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.