g. g in učil v Ljubljani i Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Slo vstvena čitanka. Slovenska slovstvena čitanka za sedmi in osmi razred srednjih šol Sestavil dr. Jakob Šket, profesor Tretja izdaja Cena 3 K Na Dunaju V zalogi šolskih knjig. 1914 ; ■ ' > 161578 p Ljubljana g) 1 Srednjeveška doba. (VL—XVI. stoletje.) 1. Nekdanje slovenske naselbine. Slovenci so del slovanskega plemena in se prištevajo indo¬ evropski jezikovni skupini. Z drugimi Slovani skupno kot en narod živeč, so bivali nekdaj po planotah onkraj Karpatskih gora, odkoder so se jeli koncem petega ali začetkom šestega stoletja po Kristu seliti proti 5 jugu in zahodu navzgor ob Donavi. V drugi polovici šestega stoletja so zasedli bivališča, katera so bili zapustili Langobardi leta 568. Ker so prebivali po pokrajinah stare rimske Panonije, jih imenujemo panonske Slovence; njih potomci so najbrž današnji Slovenci na vzhodnem Stajr- 10 skem in na zahodnem robu Ogrskega ter Kajkavci na Hrvatskem. Najdalje proti zahodu ob Muri, Dravi in Savi so pa prišli takozvani noriški ali karantanski (k o r o t a n s k i) Slo¬ venci, ki so zasedli pokrajine nekdanjega rimskega Norika; 15 njih potomci so današnji Slovenci izvzemši one ob štajrsko- ogrski meji. Panonski Slovenci so govorili panonsko-slovenski jezi k in njim sta v devetem stoletju slovanska blagovestnika, sv. Ciril in Metod, oznanjala sveto vero; noriškim Slovencem 20 pa je služila korotanska slovenščina, ki se v obče zlaga s tem jezikom, ki ga še dandanes govore na jugo-zahodnem Stajrskem, Koroškem in Kranjskem in ki rabi sedaj vsem Slovencem za pismeni jezik. Šket. Slovstvena čitanka. XI. 1471. 1 2 25 Slovenci so bili na zahodu mejaši nemškim Bavarcem, na severu pa so se dotikali moravskih Slovanov. Največja njih pokrajina je bila Karantanija. Da'so bili prebivalci Karan¬ tanije slovenske krvi, nam pričajo ne le zgodovinski viri, temveč tudi imena ondotnih rek, gora, mest, trgov in vasi. Druga slo- so venska pokrajina je bila Panonija. Nadalje so Slovenci pre¬ bivali še po s e v e r n i I s t r i in po vzli o dnem Furlanskem. Slovenska zemlja (Sclavinia) se je v devetem stoletju ime¬ novala nekaj časa tudi del sedanjega Nižjega Avstrijskega,, namreč zemlja med Anižo (Erins), Donavo, Dunajskim > lesom in 35 štajrsko mejo; toda zraven Slovencev so ondi stanovali tudi Obri. V devetem stoletju so se jeli tja seliti Bavarci in so to ozemlje nazvali ^Vzhodno krajino" (Ostmark). Nekoliko slovenskih naselbin se je nahajalo tudi po sedanjem Gornjem Avstrijske m in po S o 1 n o g r a š k e m. 4o '"Karantanija je bila pred tisoč leti mnogo večja od današnje Koroške. Razen sedanje koroške dežele je obsegala skoro vse Kranjsko in Štajrsko, vzhodni del Tirolskega, sol- nograški Lungau in južno-vzhodno stran Nižjega Avstrij¬ skega. 46 \ Karantanija je segala na zapadu skoro do mesta Intihe (Innichen) blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po Pustriški dolini nam pričajo, da so se po njej raz¬ prostirali nekdaj Slovenci. Od Intihe je šla meja proti severu do gore, Dreiherrnspitz imenovane, nato proti vzhodu po »o gorskem grebenu Visokih Tur ob sedanji koroško-solnograški meji. Od gore Ankogla je delalo mejo proti severo-vzhodu razvodje med Muro in Salico (Salzach), od Lungaua do Dach- steina pa razvodje mecT Anižo in Salico. Od Dachsteina naprej je šla meja tako kakor dandanes med Štajrsko in Gornjim 3/ 65 Avstrijskim, tako da je bil trg Aussee s svojo okolico še v Karantaniji/ \Na severu se je meja od Mrtvega gorovja (Totes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajrsko-avstrijsko mejo, nato ja šla proti severu do izvirov rečice Piestinga blizu Gutten - «o steina, ob Piestingu naravnost proti vzhodu do Litave (Leitha) in do sedanje ogrske meje. 3 Vzhodna meja korotanske pokrajine je bila ista kakor nekdaj med rimskim Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni del sedanjega Stajrskega bil v Panoniji. In sicer se je vlekla meja od Dunajskega Novega mesta proti jugu ob sedanji avstrijsko- ss ogrski meji do Stajrskega, potem proti severo-zahodu do izvira stajrske Bistrice (Feistntz), nato dalje med Bistrico m Munco ter med Rabo in Muro do Cmurcka; naprej je šla črez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek Rogaške gore ob Sotli do Save. ?o Ker je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karan¬ tanijo, |se je ujemala južna meja korotanska z južno, zahodno in vzhodno mejo sedanjega Kranjskega.. Na južno-zahodni strani pa so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dan¬ danes ločijo Koroško od Laškega. 75 jSredišče korotanskih Slovencev v devetem stoletju smemo iskati sredi med Celovcem in Sv. Vidom tam, kjer stojita sedaj vasi Krnski grad (Karnburg) in Gospa sveta (Maria-Saal). Oba. kraja sta jako važna za slovensko zgodovino, zakaj ondi so slo¬ vesno vmeščali koroške vojvode. Že v osmem stoletju, ko so bili so ' Slovenci še večinoma pogani, je posvetil škof Modest za vlade vojvode Hotimira v Gospi sveti cerkev na čast Materi božji Solnograška nadškofija je prejela od frankovskega kralja Ludo- vika (leta 860.) več posestev v Karantaniji, in sicer gosposvetsko cerkev s posestvom vred, kraj Breže (Friesach) na severnem Ko- ss 1 roškem, Dravski dvor med Tinjami in Dravo, nekatera posestva v Ostrovici na vzhodni strani od Sv. Vida in dvor Podkrnosom. V neki listini iz leta 864. se omenja Krka (Gurk) v Krški dolini na severnem Koroškem, • kjer je kralj Ludovik daroval solno- graški nadškofiji šest kmetij in mnogo slovenskih podložnikov. 90 Razen imenovanih mest, vasi in gradov je bilo v Karan¬ taniji v devetem stoletju še mnogo drugih krajev in sel, katera nam razne listine navajajo poimence. Tako na pr. je stalo ne daleč od Krnskega gradu proti zapadu utrjeno mesto Blatni grad (Moosburg); na Vrbskem jezeru je bila vas Otok (Maria- 95 Worth) v oblasti brizinskih škofov; v velikovškem okraju se omenjajo Trušnje, Djekše in Grebinj (Trixen, Diex, Griffen) Mesto Beljak se sicer ne imenuje, vendar pa je bilo ondi ob 4 Dravi že leta 878. precej veliko selo istega imena; že pred 100 tisoč leti so namreč imeli tam most črez Dravo, imenujoč ga „Beljaški most® (ad pontem Willach). Na vzhodni strani Karantanije se je razprostirala Pano¬ nija. Ta pokrajina je segala na severo-zahodu do Dunajskega lesa in do Tullna, na severu in vzhodu se je dotikala reke Donave, los na jugu pa Save. Izmed panonskih mest jn vasi omenjajo li¬ stine v prvi vrsti Blatni grad in Ptuj. Blatni grad (Moosburg, Urbs paludarum) je stal blizu Blatnega jezera (Plattensee) tam, kjer stoji sedaj mesto Zalavar. Sezidal ga je panonski knez Pribina, ki se je bil z velikim spremstvom tukaj naselil no iz slovaškega nitranskega okraja; v njem je stoloval tudi knez Kocelj. Poleg Drave na sedanjem spodnjem Štajrskem je bilo staro mesto Ptuj, in sicer v tistem delu Panonije, kjer sta vladala Pribina in Kocelj.j Proti krilcu devetega stoletja sta že bili v tem mestu najmanj dve cerkvi, katerih eno je bil us posvetil solnograški nadškof Teotm^r leta 874. »Po Istri so se naselili začetkom sedmega stoletja Slo¬ venci 1 in tudi Hrvatje. Njene meje so bile v devetem stoletju nekoliko različne od današnjih. Dočim je na severu pripadal Trst z okolico k Istri, se je razprostirala proti vzhodu le do 120 mesta Labina (Albona). Glavno mesto istrsko je bil Pulj, kjer se je nahajal škofovski sedež. Razen Pulja nam listine istega stoletja omenjajo še več mest in gradov, kakor Trst, Poreč, Labin, Novigrad (Gittanuova), Koper, Milje itd. '/ \ Nekdanje meje panonsko-korotanskih Slovencev so se teko’in 125 stoletij zelo skrčile. Slovenci bivajo sedaj na zahodnem robu Ogrske, na južnem Štajrskem in Koroškem, na Kranjskem in Primorskem ter v dveh dolinah sosednje Italije. Tudi Kaj¬ kavci (Bezjaki) na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s 130 Hrvati, so po rodu Slovenci. Na zahodnem Ogrskem zavzemajo Slovenci oni okraj, ki leži na vzhodni štajrski meji med Rad- , s , jcgpno, Strigovo, Dolnjo Lendavo, Sv. Gpthardom in Gornjo Lendavo nazaj ob štajrski meji tja do Radgone. Na južnem D' ’ Štajrskem in na južnem Koroškem loči Slovence in Nemce malo da ne ravna črta od Radgone do Šmohorja v Zilski ml /4 . r ‘ ’ m a A / V DAJ — 5 — dolini. Le tu pa tam prestopi slovensko ozemlje to črto, in sicer gre meja od Radgone mimo Cmureka do Arnoža (Ehrenhausen) odtod se obrne proti jugo-zapadu mimo Arveža (Arnfels), odkoder drži skoro naravnost proti zapadu ffoTaboda (Lava- mund) na Koroškem. Nato krene proti severo-zapadu do uo Grebinja in Diekš, potem južno-zapadno do Gospe svete in odtod mimo Kairskega gradu in Blatnega grada do južnega brega Osojskega jezera. Pri Beljaku prestopi reko Dravo in gre prek Dobrača in drugih gor ob severni strani Ziljske doline do Šmo¬ horja in odtod proti jugu do Pontebe. Od Pontebe se vleče ob 145 italijanski meji blizu do Bovca (Flitsch), odtod zapadno do Bele, kjer prebivajo Rezijani, potem proti jugu do Fojde in mimo Starega mesta (Čedad) in Krmina do Gorice, a nato mimo Gradiške in Tržiča pri Devinu v Tržaški zaliv. V Istri gre meja v dolini Dragonje južno od Kopra v smeri proti kranjskemu 150 Snežniku. Proti Hrvatski tvori mejo reka Kolpa do Metlike in potem Gorjanci. Po Fr. Kosu. 2. Zgodovinske črtice o Slovencih, od VI. do X. stoletja. Pred Slovenci je prebivalo po vzhodnoalpskih zemljah in ob obalah Jadranskega morja ljudstvo, ki jim je bilo po jeziku in krvi sorodno. To nam izpričujejo stara krajevna imena, kakor so Drava, Sava, Mura, Soča in Krka, ki so se že pred Rimljani zvala tako kakor dandanes, in premagalci starega sveta jim 5 niso dali drugega nego latinsko končnico. Kakor nas zgodovina uči, so se doselili Slovenci v svojo današnjo domovino med 568. in 5 95. l etom po Kristu. Prodrli so čelo v Pustriško dolino ha Tirolskem in se ondi bojevali z Bavarci, katerih pa niso mogli zmagati. Tudi v Italijo so se 10 hoteli vriniti, ali proti močnejšim Langobardom niso mogli nič opraviti. Zatorej so se umirili ter bili zadovoljni s svojimi no¬ vimi sedeži. Živeli so pod lastnimi župani, ki so bili ob enem njih svečeniki in posvetni oblastniki. Ako je pretila nevarnost od sovražnika, se je združilo po več županij in izbrali so si n 6 svojega vojvodo. Tale vojvoda pa je navadno tudi v mirnem času obdržal svojo oblast ter jo ob smrti izročil kol dedovino svojim sinovom. \ Nekaj časa so si bili Slovenci in Obri dobri sosedje, a poz- 20 neje so se razmere med njimi izpremenile. V Panoniji so si Obri postavili utrjene, z okroglimi nasipi („hring“) obdane tabore. Kot nomadno ljudstvo niso polja sami obdelovali, tem¬ več so jemali Slovencem njih poljske pridelke. Slovenci so morali Obrom tesati ladje, jih spremljati na ropanju in hoditi z njimi 25 skupaj v boj, a povrh so jim še morali plačevati davek. Toda obrskega gospostva nad Slovenci si ne smemo misliti stal¬ nega in rednega v današnjem zmislu, temveč samo kot dejansko nadvlado močnejšega nad slabejšim. Skratka Obri so bili Slo¬ vencem to, kar Turki v petnajstem in šestnajstem stoletju, le ao da se prvim niso ntogli tako uspešno upirati kakor drugim. Iz obrske odvisnosti je rešil Slovence za nekoliko časa kra^JSS -arm-er- ki je bil ustanovil mogočno zvezno državo med morjem in Sudeti (623—658). K Samovi državi so pripadali tudi Slovenci. Toda po njegovi . smrti je razpadla ta 35 zvezna država in Slovenci so odslej do dve sto let (do 1. 828.) živeli pod domačimi vojvodi, med katerimi so nam po imenu znani Valuk, Borut, Gorazd, Hotimir, Volkun, Vojnomir, Ingo, Pribislav, Semika, Stojmir in Etgar. Slovenci so potem večkrat vdrli v Furlanijo, ali odkar •lo so leta 720. z Langobardi sklenili mir, niso več šiloma na¬ padali furlanske dežele. Ko je pa okoli leta 738. langobardski kralj odstavil furlanskega vojvodo Pema, tedaj so se zopet osrčili goriški in furlanski Slovenci ter so odpovedali davek, ki so ga do tistega časa plačevali Furlancem. Ali Pemov sin in naslednik 4» Rathis pridere v Karnij o 1 o, ,, deželo. Slovencev", ter jih v prvi bitki premaga; toda razkropljeni Slovenci se zopet zbero in ga prepode iz dežele. V tem času se drugikrat imenuje polatinjeno ime naše Kranjske (prvikrat že okoli 1. 670.); Karnijola pomeni namreč malo Karnij o in pod tem imenom moramo v osmem no stoletju razumevati današnje Gorenjsko in Tolminsko. Skoro ob istem času se imenuje tudi ime našego staro- slavnega Korotana, t. j. ,K ar antan i j„a. V tej deželi je iskal pomoči pregnani vojvoda Pemo. Tedaj so imeli Slovenci v Ka¬ rantaniji že svojo urejeno vojvodino, v kateri je vladal Valuk ali Vladuh (dotični vir ga imenuje Wallucus). Takrat so 55 Obri hudo nadlegovali Slovence, tako da je Vladuhov nasled¬ nik, vojvoda Borut, prosil pomoči proti njim bavarskega vojvodo Tasila II. Ali to bavarsko pomoč so Korotanci drago plačali, TasDa so morali priznati za svojega vrhovnega gospodarja in Borut mu je moral svojega sina Gorazda in stričnika so Hotimira in še nekoliko drugih mož poslati v poroštvo. Na Tasilovem dvoru so se ti možje seznanili s katoliško vero in, prišedši domov, so jo širili po svoji domovini. Za Borutom je vladal njegov sin Gorazd, za njim njegov bratranec Hotimir ali Kajtimar, temu pa je sledil Valjhun (okoli m 1. 769.). Vsi trije vojvode so si prizadevali razširiti krščansko vero med Slovenci. Karol Veliki je spravil leta 774. langobardsko kraljestvo in ob enem tudi furlansko vojvodino pod svoje žezlo in tako se je tedaj frankovska država dotikala slovenskih ' mej. 70 Ob istem času je moral tudi bavarski vojvoda Tasilo priznati Karola za svojega vrhovnega gospodarja. Do leta 800. so Franki podjarmili Koroško, Kranjsko, Kras, Istro, Liburnijo in vso severno Dalmacijo. Slovenska samostalnost je nehala in začela se je doba tujega gospostva, fevdne ustave in potujče- 75 vanja. Poganstvo pri Slovencih se je zatrlo, ukoreninilo pa se je krščanstvo; vsled tega so Slovenci polagoma prehajali na pro¬ svetno (kulturno) življenje. Prav tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, je vladal v Karantaniji vojvoda In go. O njem mislijo, da je prvi uvedel so obred, po katerem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju bliža Celovca. Sprva nahajamo tudi slo¬ venske plemiče zraven nemških plemenitnikov, ki so vladali Slo¬ vencem kot novi gospodarji. Toda pozneje je odvzel Ludovik sš Pobožni Slovencem domače kneze in jim pošiljal frankovske grofe za vladarje. Hoteč Karantanijo (in tudi Panonijo) tesneje zvezati z Bavarsko, je izkušal popolnoma uvesti v njih fran¬ kovsko ustavo ter je razdelil deželo v vasi, stotnije in okrožja 8 so (Gaue). Ob južno-vzhodni meji frankovske države so bile krajine ali mejne grofije, in sicer od leta 828. štiri, to je kakor nekateri pisatelji mislijo, Furlanska (z Oglejem in Verono) Istrska, Slovenska (Windische Mark) na Dolenj¬ skem in po bližnji Hrvatski ter Spodnje-štajrska. Mejni os grof je imel ne samo sodnijsko in upravno, temveč tudi vojaško oblast in je moral stražiti državne meje. Po delilnem načrtu od leta 817. je podelil Ludovik Po¬ božni tudi Bavarsko in Karantanijo z mejnimi grofijami vred svojemu sinu Ludoviku Nemcu. Ko so se pa leta 830. ioo začeli sinovi Ludovika Pobožnega bojevati proti svojemu očetu, tedaj je Ludovik vedno bolj zanemarjal južno-vzhodne dežele v svoji državi. Namesto njega so vladali v Karantaniji in v njenih mejnih grofijah palatinski grofje v Krnskem gradu in v Blatnem gradu. Od teh odvisni, so upravljali okrožni 105grofje (Gaugrafen) kraljeva posestva, skrbeli za red in mir v svojem okrožju in predsedovali rednim (na mesec enkrat) kakor izrednim sodiščem. Da pa niso okrožni grofje zlorabili svoje oblasti, za to so skrbeli B kralj e vi poslanci “ (missi regis), ki so jih strogo nadzorovali. no Za Ludovikom Nemcem je dobil njegov sin Karlman Karantanijo v svojo oblast, po njegovi smrti (1. 880.) pa je bil korotanski vojvoda njegov sin Arnulf, ki je navadno- stoloval v Blatnem gradu. Arnulf je izkušal kolikor mogoče oslabiti nemško oblast v vzhodnih deželah. V to svrho se je m zavezal z velikomoravskim'knezom Svetopolkom ter se vzdignil zoper svojega strica Karola Debelega, ki je bil zopet združil vso frankovsko državo. S pomočjo Bavarcev in Slovencev e prisilil Karola, da se mu je leta 887. vdal, in potem so vsa nemška plemena priznala korotanskega vojvoda Arnulfa za i2o svojega kralja. Kot nemški kralj je Arnulf spoznal veliko nevarnost, ki mu je pretila od prejšnjega zaveznika, veliko moravskega kneza SVetopolka, ter je izkušal njegovo moč oslabiti ali celo uni¬ čiti. Velikomoravska, ki jo je bil ustanovil Mojmir L, 125 uredil pa njegov nečak Rastislav, je obsegala del Panonije, in sicer se je . širila na desnem bregu Donave po Mali ogrski 9 nižini in po Dunajski kotlini, na levem bregu proti severu ob reki Moravi v južni del današnje Moravske, na vzhodu pa do gore Matre in reke Hernada. Velik pomen ima za nas in za vse Slovane Velikomoravska zaradi tega, ker je bil knez 130 Rastislav leta 863. poklical s svojo državo solunska brata in slovanska blagovestnika, sv. Cirila in Metoda, da bi ozna¬ njala njegovemu ljudstvu sveto vero v domačem jeziku. Veliko- moravci so jeli tedaj gojiti književnost in so si ustvarili narodno cerkev s slovanskim obredom. V tem oziru zavzemajo zelo 135. častno mesto v zgodovini narodov. Ta državna in cerkvena neodvisnost od nemške nadoblasti pa je bila baš vzrok, da je obrnil Arnulf meč ■ proti Svetopolku, nečaku Rastislavovemu. Tem laže pa je dosegel Arnulf svoj namen in užugal (1. 893.) Svetopolka, ker so se vrgli nanj i Madjari, ki so bili prav ob no- istem času prodrli v ogrsko nižavo. Tako je po smrti Sveto- polkovi (leta 894.) nekdaj mogočna Velikomoravska, sedaj nesložna in polna domačih prepirov, propadla v malo letih (904—906) popolnoma. Madjari so se naselili med slovansko pleme, ločili južne Slovane od severno-zapadnih in zatrli slo-1 5. venski živelj v Panoniji. * * * Krščanska vera se je širila med Slovenci od dveh strani iz Ogleja in iz Solnograda. Oglejski patrijarhi so smatrali vso staro Karnijo, ves Norik in južno-zapadno Panonijo za svojo cerkveno pokrajino in so bili že gotovo pred Karolom iso. Velikim izpreobrnili mnogo Slovencev, zlasti na Primorskem in Kranjskem, h krščanski veri. Toda krščanstvo se je le počasi širilo proti središču slovenskega ozemlja, ker oznanjevalci svete vero niso dovolj umeli narodovega jezika. Pa tudi po pod¬ jarmljenju Slovencev se novi nauk ni hitro širil med ljudstvom, is s- ker je kmalu spoznalo, da se ob enem z novo vero širi tudi potujčevanje in robstvo. Zato je moral učeni Alkuin svojega pri¬ jatelja Pavlina, oglejskega patrijarha, nujno opomniti, naj ne gleda toliko na desetino, ampak na izveličanje slovenskih duš. Skoro ob istem času kakor iz Ogleja se je začela sveta «> vera širiti med Slovenci tudi iz Solnograda. V Solnogradu je deloval sredi osmega stoletja škof Virgilij, kateri je na 10 prošnjo slovenskega vojvode Hotimira poslal med Slovence škofa Modesta kot svojega namestnika (ok. 1. 755.), in ta je i65.s svojimi duhovniki in s pomočjo korotanskih vojvod Gorazda in Hotimira pokristjanil Slovence. Na mesto poganskih žrtvenikov so postavljali krščanske lesene kapelice in zidane cerkve; med temi je bila prva cerkev Gospe svete blizu Krnskega grada na severno-vzhodni strani od mesta Celovca. no Kmalu sta se pa začela solnograški nadškof in oglejski patrijarh prepirali o meji svojih cerkvenih pokrajin, kajti njiju vsak je zahteval zase ves Norik. Naposled sta se obrnila do Karola Velikega, proseč ga, naj on razsodi, čigava bodi Karan¬ tanija. Karol Veliki je odločil reko Dravo za mejo med obema 173 okrožjema (1. 811.) in tako je tudi, ostalo,, dokler niso ustanovili ljubljanske škofije (1. 1461.) n preklicali oglejskega patrijar- hata (1. 1751.), na čigar mestu sta nastali nadškofiji v Gorici in v Vidmu. Slovenci so se le težko privadili novim obredom, zlasti is« zato, ker so jim verske tolažbe delili v tujem, njim nerazumnem jeziku. Tedaj je veljala edino le latinščina kot cerkveni jezik, slovenščino kakor nemščino so smatrali za veliko zlo. Vendar je cerkveni zbor mogunški (Mainz) leta 813. odločil, naj duhovniki učijo tudi „očenaš“ moliti po slovensko. Ob istem isr, času so sklenili tudi na cerkvenem zboru v Turu na Franco¬ skem, naj se ljudstvu prepoveduje v domačem jeziku in da se morajo škofove homilije tolmačiti v narodovem jeziku. Tako se e opravljala tudi izpoved v domačem jeziku in očitno izpoved je vse ljudstvo molilo po službi božji v svoji materinščini. igo Na boljšem so bili seveda oni Slovenci, ki jih je sv. Metod pridobil krščanski veri in ki so pripadali k njegovi panonski nadškofiji. V Panoniji in na Velikomoravskem se je opravljala cerkvena služba in vsi cerkveni obredi v domačem jeziku; toda ta obred je prenehal kmalu po smrti Metodovi (1. 885.). 195 Tuja cerkev je pospeševala potujčevanje Slovencev v nek¬ danji Karantaniji. Po fevdni upravi, ki so jo uvedli Franki tudi med Slovenci, je smel kralj svobodno razpolagati s pod¬ jarmljeno zemljo in jo podeljevati, komur je hotel. Te svoje pravice in oblasti se poslužujoč, so darovali nemški kralji 11 premnogo zemljišč ne le nemškim plemičem, temveč tudi 200 nemškim samostanom in škofijskim cerkvam. Ti gospodarji so pošiljali med Slovence svoje oskrbnike, pisarje in davkarje, čestokrat tudi nemške naselnike, zlasti zemlja še neobdelana. Na ta način se stoletjih tuji živelj vedno bolj in bolj, dalje bolj izginjali. ako je bila darovana je množil v sledečih Slovenci pa so čim 205 Po S. Rutarju. 3. Državne in prosvetne razmere v Slovencih, od X.—XVI. stoletja. I. Slovenci nimajo v dobi od devetega do šestnajstega stoletja svoje posebne zgodovine v zmislu drugih narodov, namreč da bi bili vsi združeni v eno državno celoto, katero bi bil vladal po istih zakonih samo en vladar. Ali poleg zgodovine, ki pri¬ poveduje, kdaj in koliko časa je kdo gospodoval kateremu 5 narodu in s kom se je bojeval, imamo še drugo, notranjo zgo- ■ dovino, ki nam razklada, kako se je narod na podlagi svojih starih pravnih in družabnih običajev razvijal sam iz sebe; po katerih zakonih se je vršilo njegovo gmotno in duševno napre¬ dovanje; kakšne zapreke, morda za stoletje njegov razvoj i U zavirajoče, je moral premagovati; koliko so obstoječe vlade pospeševale ali ovirale njegov razvitek; kako so pri tem druga, zlasti sosednja in sorodna ljudstva vplivala in s svojim zgledom bodrila zaostalega soseda. V tem zmislu ima tudi slovenski narod svojo zgodovino. i;> Akoravno so bili Slovenci do petnajstega stoletja na mnogo malih oblastnij in kneževin razkosani, se je vendar ohranil med njimi čut edinstva in skupnosti, t. j. zavest o narodni osebnosti. Le na ta način moremo razumeti, zakaj so bile vse tiste dežele, po katerih stanujejo Slovenci, od desetega stoletja naprej samo 20 ena upravna celota, t. j., da so bile južne in južno-vzhodne krajine (marke) od tedaj naprej tesno združene z materjo zemljo Koroško ali Karantanijo. Ta se je popolnoma razlikovala od Bavarske; imela je svojo narodnost, svoje običaje in svojo osebnost in zatorej ni mogla dolgo ostati združena z Bavarsko. 25 Le blizu poldrugo stoletje (od 828 do 952) je bila Koroška več 12 ali manj tesno zvezana z bavarsko zemljo. Pa tudi v tem času je imela vedno svoje upravitelje, ki so bili le malo odvisni od bavarskih vladarjev. Od leta 952. do leta 1077. pa so se nam kaže Koroška zopet kot edinstvena in celo¬ kupna vojvodina. Pripadale so k njej še vse krajine kakor nekdaj: Štajrska (kolikor je niso osvojili Ogri), Slovenska, Istrska in Furlansko-veroneška. Poslednja se je sicer rada prištevala Italiji, zlasti jadransko Primorje, kjer je italijanski 3» oziroma furlanski živelj prevladoval, toda cesar Oton 1. je leta 952. odcepil od Italije Furlansko, Akvilejo in Verono ter jih pridružil koroški vojvodini. Tako je bila Koroška precej obširna zemlja in zveza med njo in njenimi krajinami je bila prav v tej dobi najkrepkejša. Le Istra, kjer so jeli Beneeanje širiti svoj •m vpliv in pozneje tudi svoje gospostvo, je nagibala na italijansko stran; ali proti takim težnjam so dobili istrski mejni grofje- večjo moč in večji odpor s tem, da so koroški vojvode po¬ množili njihovo oblast ter jim podredili tudi Kranjsko (Gorenjsko),, ki je bilo tekom enajstega stoletja navadno v isti roki združeno- 46 z Istro. Pa tudi Slovensko ali Metliško krajino so iz enakega vzroka po največ vladali mejni grofje istrski. Koroška vojvodina je bila v tistih časih zelo imenitna. Na nemškem državnem zboru je imel koroški vojvoda svoj glas in ta glas je veljal celo do leta 1648., -ko so na westfalskem r>o mirovnem zboru izbrisali Koroško izmed nemških glasujočih dežel. Koroški vojvode so imeli posebno pravico, da so smeli na nemškem državnem zboru odgovarjati slovenski in se tudi v tem jeziku zagovarjati, ako so bili toženi. Tudi so koroški vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ko je kot Venera pre- 63 oblečen potoval po slovenski zemlji (1. 1227.), pozdravili s slo¬ venskimi besedami: „Bog vas primi, kraljeva Venus!“, in koroški vojvode so pri svojem vmeščanju na Krnskem gradu prisegali v slovenskein jeziku. Akoravno je bila Koroška po letu 952. popolnoma ločena co od Bavarske in njena celokupnost bolj veljavna nego kdaj po¬ prej, vendar je bil narodni živelj baš v desetem in enajstem stoletju najbolj v nevarnosti. Vzrok temu je bilo prvič tuje naseljevanje in drugič fevdna ustava ter iz nje izvirajoče 13 posledice. Nemški kralji so slovensko zemljo cerkvam, samo¬ stanom in novim naselnikom ali popolnoma darovali ali pa jo «5 kot fevde (beneficije) 1 razdelili med nje. Le to, česar ni kralj izrecno ali stalno podaril in porazdelil, je ostalo tudi še nadalje njegova osebna lastnina. Največ ozemlja so posedale na Slovenskem cerkvene kneževine. Med temi moramo v prvi vrsti imenovati oglejski patrijarhat. Že Karol Veliki mu je bil po- -o delil mnogo svoboščin (immunitates) in njegovi nasledniki so jih množili. Oglejska posestva so se kmalu razširila po vseh južnih slovenskih deželah; v enajstem stoletju je oglejski patrijarhat obsegal ne le večji del Furlanskega, temveč tudi vse Goriško, ves Kras in notranjski del Kranjske, a naposled (1077) 75 tudi vso Istro, Gorenjsko in Slovensko krajino. Zraven oglej¬ skega patrijarhata so nastale tudi druge cerkvene kneževine. Trst s svojo okolico pet kilometrov na okoli je bil mala drža¬ vica pod vlado svojih škofov, dokler ni plemstvo potegnilo vse oblasti nase. Druge istrske škofije so imele le bolj ne- so znatna posestva; samo puljski škof je vladal v takozvani pulj¬ ski grofiji. Razen domačih škofij so imele tudi tuje, zlasti bavar¬ ske, premnogo posestev po Slovenskem, katera so jim malo po malem podelili nemški cesarji. Tu moramo pred vsem omeniti sr> brizinsko škofijo (Freisingen), ki si je pridobila na Kranj¬ skem vso škofjeloško okolico (974—1011), na Koroškem okolico ob Vrbskem jezeru, na Štajrskem pa gornje Pomurje okoli Belca (Wdlz). Največ posestev na Štajrskem je imela solno-, graška nadškofija; vsa dolina reke Aniže, Balte, gornje Mure’ 90 Murice in Rabe ter ptujska in breška okolica so bile v njenih rokah, a povrh še Krško na Kranjskem. Bamberška škofija, je posedala na Koroškem beljaško okolico do goriške in fur¬ lanske meje, za tem skoro vso Labodsko dolino okoli Wolfs- berga, na Štajrskem pa zemljišča v Baltski in Admontski dolini. 95 Briksenska škofija si je pridobila na Kranjskem najsever¬ nejši del Gorenjskega: Bohinj, Bled in Podkoren, na Štajrskem. pa Podčetrtek. Leta 1075. ustanovljena krška škofija je prejela od sv. Heme bogata posestva v dolini koroške Krke (Gurk) in na Štajrskem okoli Kozjega, Podsrede, Planine in Vitanja. 100 14 Premnogo zemljišč je bilo v rokah domačih in tujih samo¬ stanov, kakor so Sv. Pavel v Labodski dolini, Osoje na Ko¬ roškem, Vetrinj blizu Celovca, Admont, Sv. Lambert, Žiški klošter (Zaizkloster), Gornji grad, Stičina, Kostanjevica, 10.-, Velesovo itd. Naši samostani niso imeli nikoli knežje oblasti kakor škofje, vendar pa so uživali na svojih posestvih popolno prostost, tako da ni imel niti kralj, niti vojvoda pravice, za¬ povedovati na njihovih zemljah. Med posvetnim plemstvom nahajamo v tej dobi še nekoliko no starih, domačih plemičev, ki so se bili radovoljno podvrgli tujim vojvodam in za to prejeli na novo potrjena svoja posestva. Tak plemič je bil Nego m i r, ki je dobil leta 965. Poreče ob Vrbskem jezeru, in neki »Karantanec*, ki je posedal tretjino Ptuja, a ga je moral kmalu odstopiti solnograškemu nadškofu, no Cesar Arnulf je podelil svojemu sinu Sve topolku leta 898. okrožje Breže (Friesach) ali krško grofijo z glavnim gradom Seliče. (Zeltschach); s tem je postavil temelj preimenitni slo¬ venski vladarski rodovini S e 1 i č e - B r e ž e, ki si je pridobila bogata posestva tudi po Savinjski dolini in izvrševala grofovsko 120 oblast v Spodnještajrski krajini. Zena Viljema III. Breškega je bila sv. Hema, ki je po zgodnji smrti svojega soproga darovala cerkvi mnogo posestev in ustanovila samostan Krko (1042),. iz katerega je postala pozneje krška škofija. Stari slovenski plemiči so bili tudi celjski grofje, ki so se sprva imenovali 125 Savineki po svojem gradu ob reki Savinji blizu Braslovč in so postali pozneje najmogočnejša in najimenitnejša rodovina na slovenskem, ozemlju. Zraven tega maloštevilnega slovenskega plemstva se je na¬ selila med Slovenci velika množina tujih plemičev. Najimenit- isonejše rodovine s knežjo oblastjo so bile Sempt-Ebersbergi in njih sorodniki Weimar-Orlamunde, ki so vladali po Istri in na Kranjskem. Na Stajrskem se je ukoreninila rodovina. Peilsteincev okoli Gradca, Lipnice, Ščavnice in Pilštajna; na severnem Štajrju pa so imeli svojo oblast Traungavci, i.-in ki so se zvali mejni grofje .štajrski. Zelo važna je rodovina Eppensteinska, ki je imela koroško vojvodino dvakrat v svojih rokah (od 1012—1035 in od 1073—1122) ter je davala 15 Istri mejne grofe. Tudi mnogo oglejskih patrijarhov je bilo iz te rodovine, tako da so južne slovenske zemlje bile v tej dobi zopet tesno zvezane s koroško vojvodino. Eppensteincem no je sledila v koroškem vojvodstvu rodovina Sponheim- Ortenburška (1122—1269), ki je imela po Štajrskem, Kranjskem in Koroškem mnogo velikih posestev. Poleg teh imenitnih knežjih rodovin je bilo še mnogo drugih, manj bo¬ gatih in mogočnih: toda že navedena imena raznih cerkvenih ii» in posvetnih posestnikov nam pričajo dovolj jasno, kako razko¬ sana je bila naša domovina in kako je opešala vrhovna oblast koroških vojvod. Naravno je seveda, da so s tujimi oblastniki in posestniki prihajali tudi tuji naselniki, zlasti ondi, kjer niso bili Slovenci ir>o gosto naseljeni. Domači živelj je tedaj posebno ob mejah iz¬ ginjal in slovensko ozemlje se je čim dalje bolj krčilo. Pa tudi v središču naše domovine so se tujci v večjem številu naselje¬ vali in njih potomci še dandanes pričajo o prvotni domovini svojih pradedov. Tako je naselil oglejski patrijarh Bertoldi.;.-, nemške Tirolce ob gornji Baški dolini („Nemški Rut“) na Tolminskem (1. 1218.); brizinski škofje so preselili nemške Tirolce v Sorico (Zarz) na Gorenjskem (1. 1283.), in Orten- buržani so odkazali naselnikom z Bavarskega, Koroškega in Srednje tirolskega zemljišča na Dolenjskem (med 1. 1350. in 1360.) nso • in so tako ustanovili kočevsko naselbino na Kranjskem. II. V dobi dvanajstega in trinajstega stoletja so nastajale male vladarske kneževine v okrožju stare Karantanije. Začetek tem samostalnim deželam je postavil oglejski patrijarhat, Ta se je znal okoristiti v borbah med cerkvijo in državo ter je 105 dosegel, da je cesar Henrik IV. leta 1077. popolnoma ločil Furlansko od Koroške in jo podelil kot samostalno vojvodino svojemu zavezniku, oglejskemu patrijarhu Sieghardu. Ob enem je odcepil cesar istega leta tudi Istro in Kranjsko od koroške vojvodine in ji izročil svojemu oglejskemu podporniku, češ, daivo zmanjša moč koroških vojvod, da se ne bi mogli več protiviti cesarjevi oblasti. S tem je izgubila Koroška vse svoje južne 16 krajine. Vendar oglejski patrijarhi niso dolgo vladali na Kranjskem in v Istri, temveč Kranjska je prišla v last Eppen- ?nr,steincem in njihovim dedičem Sponheimcem ter se je smatrala za posebno deželo, koje vladarji so se zvali r domini Carniolae*; Istro pa so vladali razni mejni grofje, dokler ni prišla v oblast tirolskim Andechs-Meranom (1173). Skoro ob istem času je postala tudi Stajrska samo- aso stalna. Traungavsko-štajrski grofje so malo po malem širili svoja posestva proti jugu in tako do leta 1158. spravili skoro vso današnjo štajrsko deželo pod svojo oblast; a cesar Friderik I. jo je leta 1180. povzdignil v vojvodino štajrsko in je tako iz enega dela stare Karantanije ustvaril neodvisno kne- 185 ževino. Kmalu so nastale še nove kneževine okoli koroške dežele. Kralj Henrik Hohenstaufski je izdal leta 1231. zakon, v katerem je kneze imenoval deželne oblastnike, priznavajoč njih vlado kot edino veljavno, ter izključil cesarsko oblast na onih pose- i»o stvih, ki so bila knezom podložna. Na temelju tega zakona so postali neodvisni deželni knezi: grofje goriški (1254), ki so imeli istrsko grofijo (srednjo Istro) in Slovensko krajino v svoji oblasti, in celjski (1372), ortenburški in ptujski grofje. Kot državni knezi so se smeli odslej naprej udeleževali tar, sej nemškega državnega zbora in kovati denar. Za vrhov¬ nega gospodarja so priznavali edino le nemškega cesarja, v vsem drugem so bili neodvisni od cesarja in vojvode. Sami so pobirali davke po svojih posestvih, načelovali vojski, napovedo¬ vali vojno, sklepali mir in pogodbe, imeli svoje upravitelje in soo fevdne podložnike itd. Ti knezi so nad svojimi podložniki vršili tudi navadno in višje kazensko sodstvo. Zločinstva so bila čaro¬ dejstvo, kopanje zakladov, ponarejanje denarjev, požiganje, uboj, rop, plenjenje, tatvina, goljufija itd. Povsod se je delila pravica le v imenu deželnega kneza. Nižje sodstvo so imeli tudi ple- ;206 meniti grajščaki, vsak na svojem posestvu in nad svojimi pod¬ ložniki. Cerkev si je rada lastila pravico, soditi, v „ mešanih pravdah*, t. j. v pol posvetnih in pol cerkvenih. Obravnave so bile kratke, večjidel ustne, kazni za navadne prestopke pa zapor v graj¬ skem stolpu ali denarna globa, od katere je pripadla polovica sodniku. 17 Koncem trinajstega stoletja ob času avstrijskega med-210 vladja (1246—1278) so pripoznavale vse slovenske zemlje Otokarja II. za svojega kralja; tudi omenjeni knezi so mu bili pokorni in celo oglejski patrijarhat ga je. priznaval za svojega vrhovnega gospodarja. Otokar je združil namreč leta 1269.. ko je umrl zadnji su Spohheimec, koroški vojvoda Ulrik III., tudi Koroško in Kranj¬ sko (Gorenjsko) s Štajrsko in' Avstrijo. Toda novoizvoljeni nemški kralj Rudolf Habsburški (1273—1291) je krepko poudarljal pravico nemških kraljev do imenovanih dežel, pre¬ magal Otokarja na Moravskem polju (1278) ter podelil leta 1282.220 > vojemi 1. sinu A1 b e r t u I. vojvodine Avstrijo, S t a j r s k o in Koroško s Kranjsko. S tem letom se začenja nova doba za. slovenske dežele; odslej naprej jim je vladala rodbina habsburška. Res je sicer leta 1286. podelil kralj Rudolf koroško vojvodino s Kranjsko vred svojemu zavezniku in svaku, grofu 225 Majnhardu Tirolskemu iz rodovine Goričanov, toda že. po smrti njegovega sina Henrika (1335) je prišla ta zemlja zopet v last avstrijskima vojvodama Otonu in Albertu II. Mnogo je pripomogel k razširjenju habsburške oblasti po Slovenskem vojvoda Rudolf IV. Utemeljitelj, ki je pridružil Tirolsko 230 Avstriji (1363). Habsburžanom so se protivili oglejski patri- jarlii, trdeč, da nimajo nikake pravice, vladati na tistih posestvih, ki so zasebna lastnina oglejske cerkve. Iz tega je nastala vojna in Rudolfov brat Friderik je potolkel svojega protivnika na Furlanskem. Patrijarli je odstopil Avstriji več posestev, 235 Rudolf pa si je leta 1364. prid ejal paslo v „vojvoda kranjski"; odslej naprej velja Kranjska za vojvodino. Leta 1374. je umrl Albert IV. iz mlajše rodovine Goričanov in po dedinski pogodbi so pripadle Avstriji vse njegove zemlje, t. j. Pustriška dolina, srednja Istra (grofija pazinska), Pivka in Slovenska krajina z 2 najlepše cvetje in najplemenitejši sad. V cerkvenem ozir u je bila skoz ves srednji vek ogromna večina Slovencev pod višjo pastirsko oblastjo oglejskih patri- ■ jarhov. Oglejska cerkev je imela mnogo župnij po vsem Kranjskem, po južni Koroški in po spodnjem Štajrskem. Več 28o župnij je bilo združenih v »naddijakonate" in naddijakoni so ' imeli v marsičem skoro škofovsko oblast. Župniki so se imenovali »vikarji" in imeli pravico, sami voliti svoje »kaplane", jim dajali stan in plačo, a zato so tudi edino le oni pobirali župnijske 19 dohodke, ki so po smrti vikarjevi pripadali večinoma cerkvi, pa tudi državi. — Slovenci na severni strani reke Drave so bili 285 deloma pod neposredno oblastjo solnograškega nadškofa, deloma pa pod novo utemeljeno krško škofijo. Za Slovence v Savinjski dolini in po severno-vzhodni Kranjski je utemeljil leta 1461. cesar Friderik III. novo škofijo v Ljubljani, ponovivši s tem staro emonsko, ki je bila izginila za preseljevanja narodov. aao III. Kar se tiče splošne omike, moramo reči, da se je za¬ čela že zgodaj širiti tudi med Slovenci, in to zlasti od itali¬ janske strani. V Čedadu so utemeljili „učeno šolo 44 že za Karola Velikega. Na njej so se izšolali v desetem in enajstem stoletju tudi mnogi slovenski mladeniči, zlasti duhovniki oglejskega pa- 295 irijarhata. S Španskega in Francoskega se je razširila veda in učenost v enajstem stoletju tudi na Italijansko in Furlansko. V Bolonji in Padovi so osnovali »visoke šole“ (vseučilišča), ki so jih obiskovali tudi Slovenci. Ljudje so bili tedaj zelo vedoželjni in so radi potovali, da bi videli izkušnje drugih dežel, soo Zlasti je bilo med Slovenci priljubljeno romanje in še Primož Trubar omenja kot poseben značaj Slovencev, da »radi daleč romajo 44 . Srednji vek je bil v obče strogo versko-nabožen. Ljudstvo se je navduševalo za sveto vero in se ogrevalo za liste, ki so jo širili in branili. Zato so imeli visoko v čislih sob grobove in tudi najmanjše ostanke svetih mučenikov, katere so kot »moči* 4 (relikvije) spoštovali. Že v prvih stoletjih po po¬ kristjanjenju so potovali Slovenci v Sv. Ivan Devinski in v Akvilejo h grobom mučenikov. Najvažnejše pa jim je bilo poto¬ vanje v Rim in zato so tudi svoja pobožna potovanja nazvali-oo »romanje 44 (romar, romati, it. Roma, romero). Romanje v Rim je začelo zlasti začetkom enajstega stoletja ob priliki velikih odpustkov, ker sb tedaj splošno pričakovali konec sveta. Naši romarji so prihajali peš do Jadranskega morja, tu so se dali prevesti ali iz Sv. Ivana, ali iz Trsta, ali pa iz Kopra v Jakinsis in od ondod so šli dalje v Loreto (»sv. hiša 44 ) in v Rim. Pa tudi daljšega romanja k Sv. Jakobu Komposteljskemu v špansko Galicijo in k Jezusovemu grobu v Jeruzalem se niso zbali. 20 Osobilo imenitna so njih romanja na dolnji Ren v 'brevir. 320 Kolin in v Cahe (Aa.chen), kjer so imeli svoje oltarje in svoje beneficijate, duhovnike, ki so jim slovenski pridigo vali in jih slovenski izpovedavali (od leta 1495. do leta 1776., ko se je to romanje prepovedalo). Važnega pomena za duševni razvitek našega ljudstva je o« doba križarskih vojsk (1096 —1270), ko so vreli kristjani na jutrovo, da otmo sveto zeihljo nevernikom iz rok. Tudi skoz slovenske dežele, zlasti skoz primorske je šla marsikatera četrt križarjev in izvestno je, da se jim je pridruževalo tudi mnogo Slovencev. Domov pa so prinesli marsikako izkušnjo in znanje. 330 tako se učeč drug od drugega. Vsled papeških pozivov na križarske vojske je počelo nekako vse potovati: ali mnogi, ki niso imeli sredstev za križarjenje v sveta mesta, so se jeli klatiti od kraja do kraja, služeč si vsakdanji kruh s pevanjem, glumami in vedeževanjem (potujoči učenci, takozvani vaganlje). .■ra, Z druge strani pa. so križarske vojske povzdignile viteštvo. Bramba vere, vdov in sirot je bila poglavitna naloga vite¬ zom in vse to je oplemenitilo takrat sicer sirovo gospodo. Ljudje so bili v dvanajstem in trinajstem stoletju v obče zelo prebu¬ jeni: ne da bi bili znali pisati in računati, tega ne, ampak 3 to njihov duh je bil bister in neka splošna omika je bila razširjena med vsemi stanovi. Tudi imenitni pisatelji so prihajali v tistih stoletjih več¬ krat med Slovence in nam zapustili o njih marsikatero zani¬ mivo vest. Tako piše nemški epski pesnik Wolfram v on 3i5 E s che n b a ch v svojem Parcivalu (1210), da je potoval tudi med slovenskim ljudstvom („windische diet“), ter omenja Oglej. Gelje in mesto Gandine. t. j. Hajdine, ptujsko predmestje na desni strani Drave. Drugi sloveči nemški pesnik, Hartmanu v o n Au e, katerega so gostili oglejski patrijarhi na svojem afrogradu nad Čedadom (1195 —1204), je obiskal od ondod tudi Tolmin, katerega se dvakrat spominja v svoji junaški pesni „Erek“. Pa tudi najimenitnejši italijanski pesnik, Dante Alighieri (1265 — 1321), je prepotoval kot patrijarhov gost Goriško in Istro ter po narodni pripovedki več časa živel na .ir.,-, gradovih v Tolminu in Devinu. Istina pa je, da vsi italijanski tolmači Dantejevi ime gore „Taberuich“, katero navaja pesnik v svojem „PekIu“, tako razlagajo, da je to ime neke visoke gore na Slovenskem; nekateri mislijo na notranjski Javornik. Gori omenjeni Ulrik Lichtensteinski pa opisuje v svojem delu, „Frauendienst“ imenovanem, noše in običaje Slovencev ter jihsso hvali kot zmerno in delavno ljudstvo. V štirinajstem stoletju so se začeli prosvetni odnošaji tudi med Slovenci obračati na slabše in sledeči dve stoletji (14. in 15.) sta se zelo pogreznili v mračnjaštvo in sirovost. Viteštvo je jelo propadati in pačiti svoj častni stan. Mnoge prirodne sur. prikazni in izvenredni dogodki so popolnoma zbegali • ljudstvo'. Nastali so hudi potresi, ki so zrušili gradove in cerkve. Grozni roji kobilic so uničili vse žito na polju in objedli zelenje po drevju. Za tem je prišla draginja, lakota in naposled še kuga. Najstrašnejša kužna bolezen je bila takozvana »črna smrt“ 370 (1348—1351), l zadelo čisto nedolžne ljudi, ki so le od bolečin premagani pri¬ znali, da so krivi, zato da jih vsaj hitra smrt reši nadaljnjega mučenja. Zlasti stare žene z nagubanim čelom so bile v veliki nevarnosti. Ako so o kateri sumili,, da je čarovnica, je zbila izgubljena. Bilo pa je tedaj' tudi v.^e potno malopridnih ljudi, 300 zlasti roparjev, in med temi tudi takih viteškega stanu, ki so prežali na kupce in popotnike, .plenili blago in ljudi ter zaide- 22 vitli potem veliko odkupnino za nje. Med ljudstvom se je poti¬ kalo mnogo sleparskih ljudi: zlasti so se klatili po deželi 395 „p o t u j oči učenci", ki so od vasi do vasi beračili, vedeževali, zagovarjali in čarali ter učili Slovence tujih vraž. Se le okoli sredine petnajstega stoletja se je to žalostno, mračno stanje jelo obračati na bolje in se zopet šifiti omika, osobito po takozvanih »humanistih". Ali ta izobraženost sedaj ni 4oo bila več splošna. Posamezni bistrejši in bolj učeni ljudje so se namreč začeli zbirati na vseučiliščih in samostanske šole so jele propadati. Ukaželjni mladeniči so morah odslej v daljna mesta potovati, ako so se hoteli izobraziti. To pa so mogli le premožni storiti, siromašnejši so ostajali brez pouka. Na ta •los način se je izcimil poseben učen jaški stan, ki se je poslej silno razlikoval od preprostega ljudstva. S. Butnr. 4. Slovenski jezik od X.—XVI. stoletja. Jezik je glavno svojstvo vsakega naroda. Narod, ki svoj jezik opusti ali ga izgubi, neha biti narod Istega imena, ki ga je nosil poprej. S svojim jezikom je vsak narod neločljivo združen, z njim, živi in'umrje. Življenje naroda nam predočuje 5 svetovna povestnica, življenje in razvilek jezika pa kažejo slovstveni spomeniki. Slovencem v Panoniji in v stari Karantaniji je prisijala ob istem času mila luč kristjanstva, a njena svetloba je na različen način vplivala na narodovo prosveto. V Panoniji je jo ustvaril svetli duh solunskih bratov, sv. Cirila in Metoda, bogato cerkveno književnost in povzdignil slovanski jezik do one časti, kakršno sta tedaj uživala latinski in grški jezik. Staroslovenski (starobolgarski) jezik je postal ondi liturgični jezik in se ponosno glasil pri vseh cerkvenih obredih. is Druge razmere so vladale v Karantaniji. Tu so razširjali nauk sv. vere oglejski in solnograški duhovniki, nevešči doma¬ čega. narodnega jezika. Kakor drugod je vladal tudi tu iz¬ ključno le jezik latinski v cerkvi. Ljudstvo se je moralo sprva celo molitve učiti latinski: glas domače govorice je bil v cerkvi 2o strogo prepovedan. Še le ko so videli, da se ljudstvo navzlic 23 strogim poveljem in kaznim ne more priučiti latinskim molit¬ vam, je sklenil leta 813. cerkveni zbor mogunški (Mainz), da jih sme moliti v materinem jeziku, komur ne hote v latinskem v glavo. Ta določba je neposredno povzročila, da so začeli na do- 2» mači jezik prevajati molitve in razne obredne obrazce (formule), katerih je bilo ljudstvu treba znati. Takim potem so nastali brizinski spomeniki in pozneje celovški in ljub¬ ljanski rokopis. , X^B r i z i n s k i s p o m e n i k i so najstarejši ostanki slovenskega so jezika in segajo v deveto ali deseto stoletje. Našli so se leta 1608, v knjižnici monakovski, kamor so došli iz cerk¬ venega arhiva mesta. Freisinga (zalo „brizinski“) na Bavar¬ skem. Učeni slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar ( 1780—18j^ ). ki jo izdal te spomenike v svoji znameniti knjigi „Glagolita Glozianus" leta 4836., sodi po raznih rokopisnih znakih, da je vse tri dele našega spomenika pisal ali nekdanji škof brizinski Abraham sam (po rodu Karantanec, 957—994), ali pa kak njegov učitelj ali učenec. Rokopis obsega J. očitno izpoved (35 vrst), II. bomilijo to (113 v.), III. izpovedno molitev (74 v.). Vsi trije spomeniki so pisani z latinico po nemškem črkopisu iste dobe. Iz nedosledne in neokretne pisave vidimo jasno, kako težko je bilo sprva z latinskimi črkami ‘ pisati naš jezik. Tako sc piše na pr. za stari nosnik' g, ob enem on, un, u, o; namesto starega nosnika 45 Vv Blizu Škofje Loke so še koncem trinajstega stoletja živeli ljudje z imenom Branislav, Svetogoj, Svobodin, Stojan itd. Toda kmalu so se tudi ta imena nadomestila s tujimi; listine iz štirinajstega in petnajstega stoletja nam pričajo, da so Slo¬ venci že tedaj dajali otrokom ista osebna imena kakor dandanes, m V koroškem rokopisu iz petnajstega veka se je ohranilo zraven sedaj navadnih krstnih imen : Jera, Neža, Urša itd. le še eno narodno ime Svetka, ki ga smemo prištevati najstarejšim do¬ mačim imenom, kakor so bila Belka, Cvetka, Slavka, Zorka, Živka in več drugih. m» Za zgodovino slovenskega jezika in naroda v trinajstem stoletju je zelo imenitno ime viteza Ulrika Lichtensteinskega (1202—1275). Lichtensteinska rodbina je imela bogata posestva, na gornjem Stajrskem v Muravi in v judenburški okolici. Lichtensteinci so bili slaven in za avstrijske dežele mnogoza- u.> služen rod. Zatorej je naravno, da se Ulrik Lichtensteinski s ponosom imenuje med koroškimi in štajrskirni vitezi. Najbolj se je proslavil Ulrik Lichtensteinski kot pesnik z dvema umo¬ tvoroma, ki se imenujeta „Frauendienst“ in „Frauenbuch“. Za nas je zlasti prvo delo znamenito, zakaj v njem se nam je 12» ohranil zgled slovenskega jezika iz leta 1227. Pesnik nam v tej pesmi med drugim pripoveduje, kako je potoval kot kraljica Venera opravljen iz Benetek na Češko. Na tem potovanju mu je prišel koroški vojvoda Bernard (1201 —1256) z obilnim viteškim spremstvom naproti blizu do deželne meje ter ga je pri is.-. Vratih (Thorl) v slovenskem jeziku pozdravil, rekoč: B u g e waz primi, gra Iva Ven us (Bog vas primi, kraljeva Venus)! — Drug imeniten prizor iz Ulrikovega potovanja je njegov sosvet žene Slovenke sredi Muriške doline na gornjem Stajr¬ skem blizu Kindberga. Ondi je bival vitez Oton Bohovski, po nš izobraženosti in svojem moštvu na dobrem glasu. Ta pošlje 26 Ulriku miljo daleč poslanca naproti in la ga pozdravi, rekoč: „Prežlahtna kraljica, vam kliče: Dobro došla v tej deželi! žena Slovenka (vil edelin kunegin, iuch heizet wil.lekomen sin i3.’> in ditz lant ein vvindisch wip).“ Nadalje mu naznani sluga, da ni v tej dolini viteza, ki bi se izkušal v dvoboju s kraljico Venero: zatorej jo sklenila žena Slovenka, postaviti, se na borišču s kopjem njemu nasproti. Zena Slovenka pa je bil pre¬ oblečem Oton Buhovski sam. Opravo slovenske žene nam opisuje uo pesnik tako-le: »Dve dolgi kiti sta ji viseli doli celo črez sedlo: na sebi je imela godeže (godehse), kar je obleka slovenskih žen. a vrh tega še tudi šapelj (schapel) jako drag in bogat." Jezik slovenski je torej tekom trinajstega stoletja užival veliko čast. Ne le preprosto ljudstvo ga je govorilo, temveč m r. tudi deželni knezi in njih viteško spremstvo so ga razumeli in občevali v njem. Celo pri javnih slovesnostih in na vojvodovem dvoru je imel naš jezik svojo veljavo. Pri vmeščanju koroških vojvod je storil deželni knez slovenskemu kmetu obljubo in prisego v slovenskem jeziku. Vmeščenega vojvodo je mogel iso le mož slovenske krvi pozvati pred sodnika in pred cesarjem se je imel vojvoda v slovenskem jeziku zagovarjati. Daši je bilo nekdaj našemu jeziku tako važno mesto odločeno, vendar je to jako skromno vplivalo na naše prosvetno stanje. Vojvode in vitezi niso bili ozko združeni z domačim ljustvom ter niso m pospeševali narodnega jezika in njegovega slovstva, Ze kon¬ cem trinajstega veka je jel pojemati ugled našega jezika. V dejanskem življenju je slovenskemu kmetu prav malo poma¬ gala pravica, katero je imel njegov jezik uživati po stari šegi; saj se ga je mogel vojvoda pred sodnikom odkrižati z besedami: nso ,,.Jaz ne razumem tvojega jezika (ich vprstaun diner sprach nitt).“ Iz petnajstega stoletja imamo nekaj majhnih, a spomina vrednih slovstvenih drobnosti. Na prvem mestu stojita koroški in ljubljanski r o ko p i s cerkvenega značaja. Zgodovinsko društvo v Celovcu hrani z gotskimi črkami 1 ) pisan rokopis, ki 1) Te črke imenujemo danes „nemške", ker jih dandanes največ rabijo Nemci. V srednjem veku so te črke rabili vsi evropski narodi. Tiskarji ime¬ nujejo to pisavo „fraktnra“-pisltVL>. obsega na eni strani očeuaš, č e š č e n o m ar i j o in vero iz početka petnajstega veka, na drugi pa z mlajšo pisavo navadna krstna imena onih oseb, ki so ustanovile in vzdrževale Marijino bratovščino v Ratečah na \ nekem starem rokopisu Gorenjskem z letno številko 1467. c. kr. anske knjižnice pa se nahajata dve očitni izpovedi, daljša in kračja, v latinski n» abecedi. V jeziku kaže ljubljanski rokopis bolj značaj sedanje dolenjščine, koroški pa meri na gorenjščino in se odlikuje od ljubljanskega v tem, da so se ohranile v njem aoristove oblike. Prvi, z letnico zaznamovani spomenik pa je takozvani n.-, beneško-slovenski rokopis iz leta 1497., ki je pisan v beneško- šlovenskem narečju in obsega v kratkih 52 odstavkih razna, darila in ustanove za bratovščino sv. Marije v Grnjevu na vzhodnem Furlanskem. Prvi in največji del (25 odstavkov) je pisala enoista . oseba leta 1497., ostali deli pa so od različnih is« oseb iz leta 1502. in 1508. Rokopis ni izviren, temveč le ne¬ točen prevod latinskih zapiskov v italijanskem pravopisu. V petnajsto stoletje pripada najbrž tudi rokopis Kranj¬ skega mesta. Ta obsega šliri slovenske, z gotskimi črkami pisane prisežne obrazce, po katerih so prisegali meščanje, sovet- m niki, sodniki in priče v Kranju. Te prisege svedočijo, da je slovenščina tudi pri sodniji zavzemala važno mesto. Jezik v tem rokopisu nam podaja nekaj prav lepih, starih domačih besed, kakor rol h a (prisega), s kazati (reči), v e s te n (znan), a zraven že mnogo nemških tujk, kakor jih nahajamo pozneje m v prvih tiskanih slovenskih knjigah. Pisava v tem kakor v prejšnjih rokopisih je jako nepopolna in nedosledna: naslanja se na-istodobni nemški pravopis. Vsemu temu pa se ne bo čudil, kdor pomisli, kako je skoz ves srednji vek vplival nemški živelj na slovenski narod. m Razen tega nahajamo še po raznih listinah in starih graj- ščinskih urbarjih srednjega veka med latinskim in nemškim besedilom mnogo krajevnih in osebnih imen in tudi drugih slo¬ venskih besed zapisanih. V nekem rokopisu iz leta 1466. iz Škofje Loke na Kranjskem so n. pr. zabeležena slovenska 200 poznamenovanja za vse mesece v« letu. Ti se glase kakor 28 dandanes; le rožnik je bobov cvet, kimavec — poberuh, vino¬ tok — listognoj, listopad pa — kozoprsk. Iz početka šestnajstega stoletja, najbrž iz leta 1515., ko ‘205 so zatrli kmetski upor na Kranjskem in Stajrskem, se je ohranila nemška, šest kitic obsegajoča pesem o kranjskih kmetih: Ain newes lied von d en kraynnerischen b a uren. Ta slovstvena drobnost je za nas osobito zaradi tega zanimiva, ker je prva tiskovina s slovenskimi besedami. V pesmi se i'io omenja „stara pravda 11 in o kranjskih kmetih se poje, da so se valili kot uporniki proti mestu Celju, kličoč: „Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna (Leukhup — 1 — — woga gmaina)!“ Razvitek slovenskega jezika se daje tedaj zasledovati le mpo skromnih, vendar,za nas jako važnih spomenikih iz desetega do sredine šestnajstega stoletja. Slovenščina je javno služila preprostemu narodu ter imela še svojo veljavo zlasti v cerkvi pri verskem pouku, nekaj pa tudi pred sodiščem. Izobraženci so znali pisati in citati večinoma le v latinščini (zalo jo tudi m r bukovski* jezik imenujejo) in kvečjemu še v nemščini, a za slovenščino se ni brigal nikdo. Tako se je slovensko pisanje sčasoma popolnoma pozabilo in slovenščine ni nikdo več nego¬ val, dokler se ni po novoverskem vplivu sredi šestnajstega stoletja postavil temeljni kamen slovenski književnosti. 29 Slovenski spomeniki. 5. Brizinski spomeniki. Očitna izpoved. 1 ) (.V. pravopisu izvirnikovem.) Glagolite po naz redka zlo- ueza: bose, gozpodi miloztiuvi, otze bose, tebe izpovuede vuez moi greh i zuetemu creztu i zuetei Marii i zuetemu Michaelu i uui- zem crilatcem bosiem i zuetemu Petru i uzem želom bosiem i uzem musenicom bosiem i uzem vuernicom bosiem i uzem de- vuam praudnim i uzem pravd¬ nim, i tebe, bosi rabe, choku biti izpovueden uzeh moih greh. (V prepisu slovenskem.) Glagoljite po nas redka slo¬ vesa: Bože, gospodi milostivi, otče Bože, tebe izpovedo ves moj greh i svetemu Kristu i svetej Mariji s i svetemu Mihaelu i vsem kri- latcem božijem i svetemu Petru i vsem selom božijem i vsem mučenikom božijem i vsem ver-r nikom božijem i vsem devam to pravdnim i vsem pravdnim. I tebe, božij rabe, hoču biti izpoveden vseh mojih greh. !) Kakor pri, Nemcih se je opravljala tudi pri Slovencih očitna izpoved v narodnem jeziku, zlasti potem, ko je bil cerkveni zbor v Turn to javno določil leta 813. Po rimsko-neinškem obredu je opravljalo ljudstvo skupaj po pridigi očitno izpoved, govoreč za duhovnikom posamezne besede (slovesa), katere jim je narekoval. Takih obrazcev se je v starovisokonemškem jeziku mnogo ohranilo in najbrž po starovisokonemškem izvirniku je prirejena ta očitna izpoved, kakor tudi izpovedna molitev in hoinilija; saj so širili v prvi vrsti nemški duhovniki kristjansko vero med korotanskimi Slovenci na levem bregu Drave. Jezik v brizinskih spomenikih hrani mnogo prav lepih starinskih oblik in besed, na drugi strani pa kaže očito, kako malo se je slovenski jezik izpremenil od desetega stoletja do sedaj. 30 I vueruiu, da mi ie, na zem ir> zuete beusi, iti se na on zuet, paki se uztati na zodni den; imeti imi ie sivudt po zem; imeti mi ie utpuztic moih gre- chou. bose miloztiuvi, primi ■jo moiv izpovued moih grechou: ese iezem ztuoril zla po t den, pongese bih na zi zvuet vuura- ken i bih crisken, ese pomngu ilr ne pomngu, ili vuolu ili ne- 25 vuolu, ili vuede ili ne vuede, ili u nepraudnei rote, ili u Isi ili tatbe ili zavuizti, ili v uz- mazi, ili v zinislue, ili ese mi ze tomu chotelo, emuse mi bi m ne doztalo choteti, ili v pogla- golani, ili zpe ili ne zpe; ili ese iezem ne zpazal nedela, ni zueta vuecera, ni mega pozta, i inoga mnogoga, ese protin bogu i pro- , tiu memu creztu. ti edin, bose, vuez, caco mi lega potreba vne¬ Ii veruju, da mi je, na sem svčtč bevši (bivši), iti že na on svet, paki že vstati na sodni den: imeti mi je život po sem; imeti mi je otpustek mojih grehov. 1 ) Bože milostivi, primi moju izpoved mojih grehov: ježe jesem stvori! zla po t(e) den, ponježe bih na se svet uradjen (urojen) i bih krščen, ježe pom- nju ili ne pomnju, ili volju ili nevolju, ili vede ili ne vede, Ili v nepravdnej rote, ili v Iži ili tatbe ili zavisti, ili 'v us- masi, ili v čihistve, ili ježe mi se tomu hotelo, jemuže mi bi ne dostalo hoteti, ili v pogla- golanji, ili spe ili ne spe; ili ježe jesem ne spasal nedela, ni sveta večera, ni mega posta, i inoga mnogoga, ježe protiv Bogu i protiv memu Kristu. Ti edin, Bože, veš, kako mi jega potreba. i) Vrsta 1 —19. Glagoljg, glagolati. V. 2 = govoriti. — liože, rabe, otte, gospodi: zvalniki od Bog, rab (rob, služabnik), oteč, gospod. — Tebe: stari dajalnik. — Izpovedi = izpovem. Krilatec = angel. Sel = sel. sla: apostol. Pravden — pravičen. Choku = 'stslov. h.ošta■ hoču = hočem ; nam. stsl. št imamo v briz. spomenikih k. ki se izgovarja kakor hrvatski <■'. V slovenščini se je nekdaj končala 1. oseba sedanjikova na o (u), kar odgovarja j staroslovenskemu nosniku a (on); na pr. hoču = stsl. hošt

usmastve. — V činistve: to je nejasna beseda; češki jezikoslovec. Dobrovski je mislil, da stoji namesto: v nižistvž. t. j. v ničistviji, in impudicitia, v nečistosti. Vsekako se more s to besedo primerjati v tretjem spomeniku izraz: sničistve“, katerega Kopitar tolmači z „luxuria“, 1. j. požrešnost, razsipnost. Najbrž se izvajata obe besedi od ..sničav“', keck, vorwitzig, neugierig, ter imata tudi sličen pomen. — lil ježe >ni se tomu hotelo itd. — ali ker se mi je tega zljubilo, česar bi se mi ne , spodobilo zljubiti. Tgmu — temu;Je»»w^e = čemur. Poglagolanije — govorjenje, ogovarianje, opravljanje. Spasati = stsl. supasaja, supasati, servare, paziti na ka:, izpolnjevati, držati. Nedela: rod. od nedel, Feiertag; na Koroškem: nedio.1. Sveta: imenska oblika rodilnikova — svetega. Mega, memu: skrčeno nam. mojega, mojemu. 32 J®*’ - X ‘ i izvuolicui, primete vuecsae vue- 1 izvoljeni, primete vččn§_. ve- zeiie i vuecsni sivudt. ese v iezf i selie i večni život, ježe vi ieslJ -■ ;L - 3VU/4l ugotouheno iz uueka v utiek. i ugotovljeno iz veka v vek. «o. amen. , I Ainen. 1 )^(X 6. Celovški rokopis.’) Otscha nass, kyr sy w nebessich, possvvetschenu body twoye yme, pridi bogastwu twoye, body wola twoya kakpr vv nebessich yno na semly. Kruch nass wsedanny day nam dannass yno od¬ pusti nam dalge nasse, kakor yno my odpusschamo nassen dal- s snykom, yno nass ne wuppellay w ednero ysskusbo, le nass ressy ■od slega. Amen. Czestschena sy Maria, gnade pallna, gospod s Labo, segnana sy mey senamv, yno segnan ye sad twoyga telessa, Ihesus Kristus. Amen. 3 ) t) Vrsta 37—60. Tebe se mil tvorju itd. = tebi se ponižen, storim od teli navedenih (naštetih) grehov in od drugih mnogih, i Večjih i manjših, katere sem storil. Poštenih■ — počit.enih: slsl. počita, počisti: štejem, šteti iz čitejem. čiteli: prim, citati. Ineh »možeh: red. množ. po zaimenski. sklanji: teh. Venil z nosnikom se govori še sedaj na Koroškem. - 1 da bim . . . pokazen »zel itd. =L in da bi . . . kazen prejel, kakor mi (jo) ti naložiš, in kakor (je) tvoja milost in tebi ljubo. Ulm: 1. oseba aoristova zraven bili (byh). Tvu = tvoja. — Ti ■pride se nebese itd. = ti si prišel z neba (iz nebes), že si se podal v trpljenje Irauko). Pride, da: 2. • oseba aoristova. ^Nebesi': stari rod. edn. Ni — slsl. ny = nas. Porončo = stsl. poračij. poročim. Me, mo: skrčeno nam, moje, mojo.. Uslišati = zaslišati; velij = velik. Jeze iizoveš tvojimi usti (prod, brez predloga) = katere bodeš pozval s tvojimi usti. Pridete, primete: stara velelnika = pridite, primite. Večne: skrčeno nam. večnoje = stsl. večlnoje, po sestavljeni sklanji (prim, gospe iz gospoje, me iz moje); dandanes večno, dobro, toda na Koroškem še: to dobre, das Gide. Ježe vi jest ugotovljeno =- kar vara je pripravljeno. Vi = stsl. vy, enklitična oblika nam. vam. -j Celovški rokopis, ki ga slavimo, po pateograf škili znamenjih sodeč, r prvo četrt ali v prvo tretjino 15. stoletja, je pisan z nemškim črkopisom ter se strinja v lem skoro popolnoma z ljubljansko očitno izpovedjo. 3 ) Vrsta 1—9. Bogastvu stoji nam. kraljestvo, kakor imajo, to grški in latinski, viri (advenial regnum tuuin) in po njih vsi drugi slovanski spomeniki. V naš rokopis se je vrinila ta pomota najbrž na la način, da je prestavljalee krivo preložil srednjeveško nemško besedo rtehe, kar pomeni das Reich — 33 Yast veruyo wn boga othscho, wsemogotschiga stwarnika. 10 nebess yno semlee, yno wu Ihesussa Cristussa, nega synn edy- niga, nassiga gospodi, kyr ye poczett od swetiga ducha, royen ys diwittcze Marie, martran pod Poncio Pvlateissem, na kriz rasspett, marttaw yno wu grab polosen, dolu yide kch paklu, na trettyi dan gori wstaa od martwech, gory yiede w nebessa, 15 seydi kch dessnittczy boga otecite wsemogotschiga, od tody iyma priti sodyti sywe yno mortwe. Yast ueruyo wu swetiga ducha, swetiga karschanstwu, obtschyno swettkow, odpustschenye gre- chow, wstanye ziwota yno vethschny leben. Amen. *) kraljestvo, pa tudi reich — bogat (torej bogastvo). — Vsed.anng je stara oblika nam. vsakdanji. — Dalge — dolge; prim, dalsngkom in pallna (= polna) ter v ljub. rok. dalsan. — Nassen = našim. Zanimiva je ta oblika, ker stoji v obrazilu n namesto m. To posebnost pozna več slovenskih narečij, tako na pr. zilsko, rezijansko, beneško in nekatera goriška narečja, kakor tudi narečje v ljutomerski okolici. Namesto nenaglašenega i v končnici imamo e: našem (našen), kakor pozneje: martwech nam. martuich. — W ednero gsskusbo = v nobeno izkušnjavo (namesto: v izkušnjavo, in tentationem). Edner, ener (v tej obliki tudi v rokopisu Kranjskega mesta), enir še poznajo koroška narečja v pomenu nobeden; prim, tudi pri Gutsmanu: odniri = nobeden. — „Sv. Marija" ni izpuščena v našem rokopisu, temveč je sploh pred 16. stoletjem v rokopisih nikjer bilo ni, ker jo je cerkev uvedla še le leta 1508., ali kakor nekateri trdijo, leta 1571. po bitvi pri Lepantu. >) Vrsta 10 — 19. Verugo = verujem, prim, v briz. spom. verujte in v ljub. rok. proso. Tudi Trubar še piše na mnogih mestih: veruj o. — Vse- mogotschiga je stara oblika nam. vsigamogočiga v ljublj. rok.; prim v briz. spom. vsemogoči in stsl. visemogg. — Semlee = zemlje, po nemškem vplivu s podvojenim samoglasnikom, kakor ivstaa — vsta. — Synu in gospodi: rod. edninski (= tož. edn.) po u- in i-sklanji. — Pod Poncio Pglatussem: besedo Poncio je pustil naš prestavljalec neizpremenjeno, prim. lat. „sub Pontio Pilato“. — Na kriz rasspett je stari izraz za crucifixus, nam. križan (= ge- kreuzigt). — Dolu pide . . . gori wstaa . . . gory giede — Doli je šel . . . gori je vstal . . . gori je šel (descendit, resurrexit, ascendit); ide in vsta sta aorista, kakor jih nahajamo tudi v briz. spomenikih. Aoristove oblike dajejo posebno vrednost našemu rokopisu in nadkriljujejo v tem oziru ljubljanski rokopis, ki ne pozna aorista. — Seydi kch dessnittezg = sedi k desnici (nam. na desnici), po nemškem izvirniku: „zu derRechten 11 . — Swcti.ga (karschanstwiej jeivrikone pomota namesto: svetu (karšanstvu), t. j. „in dy heilige cristenhait“, kakor citamo v starih nemških rokopisih. Prvotno se to mesto glasi: čredo in sanctam ecclesiam, v sveto (katoliško) cerkev. Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 3 34 7. Ljubljanski rokopis. Očitna izpoved. ') Ya ze adpouem chudiczu vnu nega deylam ynu vsy nega hofarti, ynu ze yzpouem ynu dalsan dam nassymi gosp udi etc. Ya ze dalsan dam, kyr sam to prelomil, kar sam oblubil, kadar sam karst priell, kyr sam se od buga obarnyll ynw od 5 nega zapnwidy, kyr sam boga zatayll s meymi chndeymi deyli, ynw sam ze volnw wdall ty oblasti tyga chudicza, kygar sam se odponeydall, kadar sam karst pryell; tymw sam ye do seyga mali z meymy greichy wolnw slussil: Tyga ye etc. * 2 ) Ya ze dalsan dam vsseymi greychi, z kemer ta czlowik more 10 greyssity czess vsse ludy z mysalyo, z wesseydo ynw ztwaryo, ynw prosso woga wsygamogoziga, da my on da eden odlog meyga sywota; prosso diuiczo Mario, vsse bosye swetike ynu Pod naslovom „Hoc (liaec) est una generalis confessio“ se nahajata dve očitni izpovedi na zadnjih listih obširnega zbornika ljubljanske licejske knjiž¬ nice. Prvi, daljši očitni izpovedi, ki obsega 61 vrst, sledi druga, kračja, obsegajoča 33 vrst. Toda to nista dve različni očitni izpovedi, temveč kračja je prepisana po daljši ter se razločuje v tem od nje, daje za polovico skrčena. Tu je ponatisnjen začetek in konec daljše izpovedi. Ljubljanski rokopis stavijo, oziraje se na paleografijo, v početek 15. stoletja okoli 1. 1430. Glede pravopisa je omeniti, da gospoduje kakor v brizinskih spomenikih, tako tudi v vseh poznejših slovenskih rokopisih in starih tiskih nemških pra¬ vopis. Zlasti posebnost bavarskega narečja se nam kaže v naših rokopisih; tako posebno w za naš b (will = bil, wogu = bogu) ; eh za naš h (chudiczu). Podvajanje soglasnikov jev naših spomenikih in tiskih le slepo in nepotrebno posnemanje nemškega pravopisa (priell = prijel). Najtežje je bilo, z nemškim pravopisom izražati v slovenščini sičnike in šumnike. 2 ) Ya ali ge = jaz; ker nahajamo v celovškem rokopisu jast in skoro pri vseh starejših kranjskih pisateljih jast in jest in le pri kajkavskih ja, je najbrž predstoječa zaimenska oblika posneta po kajkavskem narečju. — Nafjgmi go/pudi — našemu gospodu. Nam. sedanjega -ega, -emu so pisali tudi vsi starejši slov, pisatelji do najnovejše dobe končnico -iga, -imu. Oblika našimi nam. našimu je najbrž po vplivu sledečega dajalnika po i-sklanji: gospudi. — Kgr = ker. Sam — sem. S megmi chudegmi degli — z mojimi hudimi deli. Megmi, meych, kakor megga, mogga so skrčene oblike. Chudegmi je nastalo bržkone po vplivu zaimenskega orodnika temi. S pisavo ey ali ei (deyli) se izraža v naglašenih zlogih sedanji e: delo — IC/gar — kogar. 35 czweticze, da my raczyte prossitv nassyga gospudy, da my on ratsy daty odpustak vzeych meych greychu, ynw me ratsy na¬ prid pred greychy owarovaty, ynw my ratsy po zym sywoty ta 15 veytschny leben daty; ynw ye oblublo ze naprid pred greychi owaronaty, kakur se wodem naywulle mogel, ynw ya odpuscho vzeym teym, kyr so meny malu voly velika dyaly, z weseyda voly ztvario, to yme, da meny tudy nas gospud odpusty moye greyche, prosso vas yzpouednika na bossyam meystu etc. 20 8. Iz beneško-slovenskega rokopisa iz leta 1497. * 2 ) 1. Fuscha s Prosenicha jest ostauila j sin suoj Michei slatich iedanaist bratine sfete Marie s Zergneu, da se ima stnoriti fsacho leto sa gnich. dus mas duj. 1) Zkemer — skimir, stsl. kyimiže — s katerimi (skojimi). — Proffo = proso, stsl. prosa, slov, prosim. Taka stare oblike so tudi: oblublo = obljubijo — obljubim, in odpufcho = odpušo — odpustim. — Odlog, Aufschub. — Cziveticze = svetnice. — Gofpudg: rod. edn. po i-sklanji. — Naprid = naprej, zanaprej. — Po zym fywoty — po sim (stsl. semtj životi = po tem životu. — Naywulle = najbolje. — Kyr = ki, kateri. — Volg — voly = ali — ali. Z wefeyda = z besedo. — To gme = v to ime. — Na boffgam megftu = na božjem mčstu. 2 ) V beneško-slovenskem rokopisu iz leta 1497., 1502. in 1508., obsega¬ jočem v 52 kratkih odstavkih razna darila in ustanove za bratovščino sv. Marije v Crnjevu na vzhodnem Furlanskem, se nam kaže beneško-slovensko narečje v italijanskem pravopisu. Po italijanskem pravopisnem vplivu je v slovenski književnosti pisanih malo knjig; razen tega rokopisa je izmed starih tiskovin tako pisan le še majhni italijansko-slovenski slovarček, ki ga je izdal Gregor Alazija da Sommaripa v Vidmu leta 1607. (glej str. 83). V jeziku samem nahajamo mnogo posebnosti furlanskega narečja in dokaj italijanskih tujk, ki so še dandanes po Primorskem in na Krasu v navadi. 1. Prosenih je kraj vzhodno od Gnijeva blizu goriške meje. — Sin svoj po italijanskem nam. sin njen. Zaimek svoj kot italijanski suo namesto njegov, njen je dandanes zelč razširjen okoli Gorice in po goriškem Krasu. — Bratine: stari daj. nam. bratini (= bratovščini). — S Zergneu = Iz črnjeva. Tuja imena, zlasti lastna in krajevna ostanejo čestokrat neizpremenjena. — Za gnich dus — za njih duše ali dušo. — Mas duj = maš dvi, maš dve, po italijanskem vplivu nam. maši dve. 3* 36 2. Lenard i Beatris s Teipana su ostauilj bratine sfete 5 Marie s Zergneu frta iedan star psenize ij jedan cunz vina sa gnich dus, da se ima stuoriti fsacho leto mas duj. 3. Suuan pochoiniga Lenarda s Zergneo jest ostauil bratine sfete Marie s Zergneu sa sfoiu dusu fita solad trideset inu dua, da se ima stuorjti fsacho leto jednu masu. 10 4. Suuan pochoinga Peruogna s Zergneu jest ostauil bratine sfete Marie s Zergneu marach zeternaist, s chich marach jest cuplegno dua stara psenize s tim patom, da se jma stuoriti fsacho leto duj masse sa sfoiu dusu. 5. Michela rainicha Marina s Zergneu jest ostauila iednu 15 semglu sa sfoiu dusu bratine sfete Marie s Zergneu, da se jima stuoriti fsako letto jednu massu. 9. Prisežni obrazci iz rokopisa Kranjskega mesta. 1 ) a) Prisega za meščana. Jest N. perseschem naschemu gospudi khreyllu, deschel- skhimu viuodi, richtaryu yenu rathu, jenu gmeini tiga mesta, an swest jenu pockhorin burgar witi, nich sapuuid inu prepouid 2. Teipan = Tajpdn, kraj severno-vzhodno od Crnjeva. — Fit, star, kune so furlanske besede. Fit, obrest, užitek; star, žitna mera, sextarius; kune, congius, vinska mera, furl. cunz, cuinz, sedaj v goriškem narečju kvine (= 60 starih bokalov). 3. Suuan = Zvan, pa tudi Žvan = Jovan; furl. Znan. — Pochoiniga = pokojnega, des verstorbenen, des seligen; češče nego pokojni čitamo v rokopisu samostalnik: rainich, t. j. rajnik (odst. 5). ■— Solad: rod. množ. od sold (soldo, solidus). 4. Pochoinga, po pomoti nam. pochoiniga = pokojnega. — Marach zeternaist = mark (denar, v srednjeveški latinščini marca) četirinajst. — S chich marach jest cuplegno dva stara psenize = Iz kojih (katerih) mark sta se kupila (po laškem vplivu : je kupljeno) dva stara pšenice. Tož. dva stara pšenice je po tujem vplivu, kakor zveze: se ima storiti enu mašu itd. — S 1 tim patom = s tem pogojem; furl. patt, ital, patto (condicio), lat. pactum. i) Rokopis Kranjskega mesta je pisan z nemškimi črkami in z nemškim pravopisom. Pisava kaže vse one slabosti, kakršne so bile lastne nemškemu pravopisu v prvi polovici 16. stoletja. Pisec tega rokopisa ni delal razločka 37 derschati, nich nuz potrachtati, jenu sckhodo podstopiti. Jest tudj notschem, nickhoger na aufschlackhig, zolech, mostninach, 5 jenu nickholi nickhir naschemu gospodj khraillu olli gmein mestu kh schckhodj, skhriuschi olli otschitu prenesti, olli skhosi poma- gathj, jenu vse to diathj, khockher enimu suestimu burgaryu pruti nega gospodschini pristoy jenu slischi. Tackhu meni Wug pomagey. Amen. 10 b) Prisega za pričo. Jest vass opomenim, da vy wote pouedalli per tki telessni rotwi, khatero ste vy gori vsdignenimj prstmi naschemu gospodj khreillu, deschellskhimo viuodj, jenu thimu gmein mestu perseglj jenu sturilj, tho, khar ye vom vedetsch olli vestmi; v tich rezhech, sa khatere vy vrodete vpraschanj, da wodete pravo ressnitzo po- 5 uedallj jenu skhasalli, nicomer kh lubi olli kh schallimu, sa enerj peryasni olli souwraschtua, sa obeniga daru olli vschitckha vollo, jenu sa obene rezhj volo nickhar, temetsch ozhte pravo ressnizo pouedati per vaschj duschi, khokher vy tega ozhte prutj Wogu vschiti, jenu sesyte na to richtno palico s dnema 10 perstama. J ) med s in z, med š in g; le včasi je ta razlika zaznamovana. Največ težkoče mu je prizadeval slov, č, katerega izraža na več načinov. Zveza zli za 6 je zaradi tega za nas zanimiva, ker je z njo naš č zaznamoval tudi prvi slovenski pisatelj Primož Trubar. — Da je rokopis pisan z „nemškimi“ črkami, to je celo naravno; z nemškimi pismenkami, ki so se razvile iz latinice v 13. in 14. stoletju in se rabile v 15. tudi že v tisku, so pisali in tiskali tedaj razen Nemcev tudi drugi zapadni narodi evropski, med njimi i Poljaki, Cehi in poz¬ neje tudi Slovenci, saj je Trubar leta 1550. z nemškimi črkami dal natisniti prvi svoji knjigi; „Katekizem“ in ,, Abecednik". x ) Jezik v prisežnih obrazcih se strinja več ali manj z jezikom, kakor so ga pisali prvi naši pisatelji v protestantski dobi; po jeziku in pravopisu sodeč, smemo staviti ta rokopis v prvo polovico ali sredino 16. stoletja. 38 Protestantska doba. 1550—1595. 10. Splošen pregled protestantske dobe. Kakor je bilo v devetem stoletju pri panonskih Slovencih književno gibanje v ozki zvezi z verskim in državnim, tako so oživili tudi slovensko slovstvo v šestnajstem veku zgolj zu¬ nanji dogodki: verski prevrat ali reformacija na Nemškem. 5 Nauki nemškega reformatorja so se hitro razširili i pa naših deželah, ki so bile tedaj v državni zavisnosti od nemškega ce¬ sarstva. Nove vere se je poprijelo zlasti plemstvo, meščanstvo in nižje duhovstvo. Videč, kako hitro se razširja luteranstvo med nemškim narodom s pomočjo pisane besede, so začeli tudi 10 na Kranjskem nekateri duhovniki in posvetni privrženci nove vere spisovati protestantske knjige v domačem jeziku. Tako so postali prvi novoverci ob enem tudi prvi delavci na polju slo¬ venske književnosti. arinskih oblik nahajamo v njem prav malo; zraven čo in očo (= hočem), kakor so pisali nekateri pisatelji še v 17. stoletju, čitamo že nočem. Zanimive so oblike v sestavljeni sklanji na -ega, -emu zraven -iga, -imu. Stara oblika rodilnikova je najbrž eneri, nam. enere = nobene, v zvezi „za eneri perjazni volo“. Ener — nobeden je še sedaj znana beseda na Koroškem v obliki emr; v celovškem rokopisu se glasi: edner. Pridevniki nemški se ne sklanjajo, na pr. gmein, glih. Po nemškem vplivu se že cesto rabi spolnik; na pr. an zvest burgar biti; timu bozimu. Dosti je izrazov po nemškem zasukanih in veliko je število tujih besed, ki so bile tedaj navadne pri nemških uradih. Navzlic temu se pa nahaja še dokaj prav lepih domačih izrazov; na pr. svetnik, svet; prijazen = prijaznost, ljubezen; pristoji, nedol. pristajati; pravda (Recht, ProzeBj, pravden; zbrati med seboj = posvetovati se, skleniti; poročiti (kar meni po- 39 Protestantska doba je brez dvombe najvažnejši oddelek v književni in tudi prosvetni zgodovini slovenski; protestantstvo 15 je še le zbudilo v Slovencih narodno moč ter jih duševno zdramilo in oživilo. Več stoletij je bil naš narod brez prave književnosti. Malokdo se je zmenil za svoje izobraženje, še manj pa za narodovo prosveto. Preprostega ljudstva nevednost je bila celo v verskih rečeh tolika, da mnogi Slovenci niso 20 znali deset božjih zapovedi in niso razumeli niti apostolske vere, niti očenaša. Na Kranjskem ni najti ta čas nobenega niž¬ jega ali višjega učilišča, izvzemši neznatno število samostanskih in vaških šol. A s protestantstvom se prične na enkrat živahna književna delavnost. Z njim nastopijo znameniti izobraženci, z 25 njim se pojavijo pomenljiva dola. Pridobitve istodobne vednosti se obračajo zdaj prvič tudi Slovencem v prid. V Ljubljani se ustanovi tiskarna, iz katere pride leta 1575. prva na domačih tleh tiskana knjiga na svetlo. V tej dobi se nam pokaže prvi sled srednjega šolstva. Na Trubarjevo prizadevanje osnujejo 30 namreč kranjski stanovi leta 1563. prvo latinsko-nemško šolo, nekako gimnazijo. Protestantski pisatelji so sprožili nadalje misel o občeslovanskem književnem jeziku, in če tudi niso mogli ures¬ ničiti tega namena, so vendar obudili jugoslovansko književno vzajemnost; njih slovstveno delovanje ni bilo namenjeno samo 35 Slovencem, ampak južnim Slovanom sploh. roče) = auftragen; rotba = rota v briz. spom., prim, rotiti se, priseči; porotnik, Gesclrworener; skazati = povedati; temeč (z izpadlim v) = temveč; užitek = prid, dobiček; vesten = znan; vivoda = vojvoda; deželski vivoda, Landesfilrst. — Nenavaden pomen imata glagola: prenesti = skoz pustiti (na aufschlackhig = aufschlackhich: Aufschlag, naklada) in podstopiti škodo (abwenden). Slovenski prisežni obrazci so prevedeni iz nemškega izvirnika. Da se konec 2. prisege laže razume, naj sledi nemški vir, ki se takd-le glasi: „Sonder die vvorhait antzuzeigen, pey euer Seel faligkheyt, wie es delo verhofft, am eurem lefften end, an eurer Seell, gegen gott dem hrn zu genueffen, vund greifft alle an den gerichtftab. 11 Zaimek tega se nanaša na nemško, v slovenski prisegi izpuščeno besedo „faligkheyt“; nam. pri zveličanju vaše duše je pre¬ vedel: per vaši duši. Sličnih prisežnih obrazcev se je še več obranilo iz 17. in 18. stoletja; tako na pr. 17 slovenskih priseg iz prve polovice 17. in 18. stol, v rokopisu dunajske vseučiliščne knjižnice (gl. Letopis Matice Slovenske 1887). 40 45 50 55 60 65 70 40 V jeziku in pisavi naši prvi pisatelji zares niso vzorni, čemur se glede na tedanje časovne razmere pač ne moremo čuditi. Jezik prvih slovenskih književnikov je malo da ne tak, kakor so ga govorili tedaj v Ljubljani; a znano je, da govorijo po mestih našega ozemlja najmanj čisto slovenščino. Naše dežele so bile že od nekdaj v ozki državni zvezi z nemškim cesarstvom; zatorej je bilo občevanje med Nemci in Slovenci sploh jako živahno. Mnogo nemških grajščakov se je naselilo po naših okrajih, nasprotno pa so preprosti Slovenci radi zahajali na božja pota v nemške dežele. V Cahah (Aachen) so ustanovili na pr. Slovenci iz Ljubljane iu Kranja leta 1495. stalno kaplanijo sv. Cirila in Metoda in že davno prej so imeli ondi svoj lastni oltar. Nemški jezik je bil jezik izobražencev in ti so zajemali svojo omiko le iz tujih virov in na tujih tleh. Odrastla mladež je obiskovala laška in v protestantski dobi zlasti nemška vse¬ učilišča. V Tubingi se je šolalo na pr. od leta 1530. do 1614. kranjskih dijakov 113, štajerskih 115 in s Koroškega 69, med njimi gotovo precejšnje število Slovencev. V tujem duhu vzgojeni izobraženci so se posluževali po največ le latinskega in nem¬ škega jezika, prepuščajoč slovenščino preprostemu narodu. Kako bi se bil mogel tedaj slovenski jezik razvijati in lepo uspevati, ker ga ni nihče rabil v pismu! Zatd je umljivo, da pisava prvih naših književnikov ni vzorna, temveč nedostatna v obli¬ kah, nemškovalna v izraževanju in slogu, nedosledna v pra¬ vopisu. A navzlic temu dolgujemo protestantskim pisateljem veliko hvalo; kajti s tem, da so povzdignili toliko vekov zane¬ marjeno slovenščino do časti književnega jezika, so položili temelj slovenski pismenosti, ki je glavni pogoj narodni prosveti. Poglavitna vsebina protestantskih spisov je, kakor naravno, verozakonska ali nabožna. Pisatelje so na književno delovanje napotili pred vsem le verski nagibi; razen tega je bilo tedaj vsled neprestanih cerkvenih homatij povsod versko modrovanje na površju, druge znanosti so zaostajale. Knjige, sestavljene večjidel po latinskih in nemških izvirnikih, so bile katekizmi, deli sv. pisma stare in nove zaveze, molitveniki, postile, pesma¬ rice, t. j. psalmi in druge pesmi, ki so jim čestokrat pridejani tudi prijetni napevi. Ker pa je trebalo seznanjati slovensko občinstvo 41 tudi z novim slovenskim pismom, so nastali v tej dobi tudi prvi jezikoslovni poskusi: Trubarjev Abecednik, Kreljeva (?) 75 Otročja biblija, Bohoričeva začetnica „Elementale La- bacense" v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku (pred 1582). Zadnji dve knjižici sta služili kot katekizem in čitanka v prvih razredih tedaj ustanovljene stanovske sole v Ljubljani. Temelj slovenski slovnici je položil Bohorič s svojim delom. „Arcticae 80 h orni a e“ („Pozimske urice' - ) in prvo osnovo slovenskega slovarja nam je podal Nemec Remuš Megizer v knjigi „Dic- tionarium quattuor linguarum"'. Tudi prvih sledov umetne lirike nam je iskati že v protestantski dobi. Cerkvena lirika se nam kaže v raznih pesmaricah, posvetna pa v šaljivkah 85 in zabavljicah na protestante in katolike. Ako še naposled vza¬ memo v poštev Trubarjev koledar in katoliškega župnika Andreja Reclja (na Raki blizu Krškega) v rokopisu ostali prevod štajerskega vinogradskega (gorskega) zakona (spis pravoslovnega značaja iz leta 1582.), tedaj je označena književ- 90 nost protestantske dobe po vseh svojih strokah. Slovensko slovstvo se je jelo takoj sprva krasno raz- cvetati. Cele kope slovenskih knjig so dohajale z Nemškega na Kranjsko in se delile med narodom. Ali odkod so dobivali pisatelji gmotno podporo, da so dajali knjige v tolikem številu 95 na svetlo? Kako je to, daje zagledala leta 1550. prva slovenska knjiga in za njo toliko drugih ravno v južni Nemčiji na Vir- temberškem beli dan? — Pri književnem podjetju prvih naših pisateljev so sodelovali ne le domačini, temveč tudi tujci. Vplivni pospešitelji in gmotni podporniki so bili v prvi vrsti posvetni 100 mogotci, kakor kralj, pozneje cesar Maksimilijan II., virtemberški vojvoda Krištof in razni vladarji drugih nemških dežel. Kralju Maksimilijanu je poklonil Trubar celo prvi zvezek II. dela sv. pisma leta 1560., proseč ga v predgovoru, naj bi bil vsem njegovim prejšnjim in bodočim spisom najmilostljivejši zavetnik. 105 In res, vladar se je za Trubarjevo književno delovanje posebno zanimal. Najbolj pa je podpiral prvo podjetje naših pisateljev virtemberški vojvoda Krištof po nasvetu njegovega kance- larja, Slovenca Mihaela Tifferna. Rojen na Kranjskem (okoli 1488), a vzgojen v Laškem trgu (Tiiffer, odtod njegovo no 42 ime), kjer so ga bili malega dečka pustili turški roparji v svojem šatoru, je dosegel Tiffernus na dunajskem vseučilišču dostojanstvo magistra in je postal ondi učitelj enajstletnemu vojvodiču virtemberškemu (1526). Naš rojak se je mlademu 115 Krištofu tako priljubil, da mu je bil neločljiv spremljevalec, pozneje njegov kancelar in svetovalec ter ob enem tudi pro¬ fesor na tubinškem vseučilišču. Tiffernus je zapustil ves svoj imetek vojvodi in ta je ustanovil (1555) iz njegove zapuščine pod naslovom »Stipendium Tiffernum“ štiri ustanove, katerih 120 dve sta vselej uživala po dva kranjska dijaka (bogoslovca.) Na tubinškem vseučilišču je tedaj tudi učil Matija Grbec (Matthias Garbitius Illyricus, t 1559), iz Istre doma, prijatelj Lutrov in izvrsten učenec Melanhtonov. Zavoljo svoje učenosti in poštenega življenja obče spoštovan, je bil trikrat dekan na 125 modroslovnem oddelku in je posebno rad podpiral slovenske rojake, ki so prihajali na Nemško. In tako sta Grbec in Tiffernus tudi Primoža Trubarja, ko je bil leta 1548. pobegnil na Nemško, podpirala v njegovem književnem početju. Le na njuno priprošnjo je dovolil vojvoda Krištof, da so smeli tiskati 130 prve slovenske knjige v Tubingi; kajti zaradi strogih tedanjih tiskovnih postav Trubar ni mogel izdati svojih knjig nikjer drugje na Nemškem. Jako navdušeno so se potegovali nadalje za protestantsko književnost deželni stanovi, plemenitaši in grajščaki 135 po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in po sosednjih jugoslovan¬ skih deželah. Sami zelo vneti privrženci nove vere so žrtvovali mnogo truda in denarja, da se je po tiskani knjigi širilo pro¬ testanta tvo med ljudstvom. Med vsemi pa si je pridobil s svojo neumorno prizadevnostjo največ zaslug za jugoslovansko 140 književnost baron Janez Ungnad iz Ženčka v Podjunski dolini na Koroškem. Rojen leta 1493., je živel najprej na dvoru Maksimilijana I., bil pozneje deželni glavar štajerskim poveljnik notranje-avstrijskim deželam ter se je mnogo bojeval s Turki. Ko se je poluteranil, je šel leta 1559. na Virtemberško, kjer 145 mu je vojvoda Krištof prepustil takozvani Mbnchshof v Urahu za bivališče. Ondi in v Tubingi je osnoval ob svojih stroških tiskarno. Tja je pozval več jugoslovanskih učenjakov, da bi 43 prevajali protestantske knjige v svoja narečja z latinskimi, cirilskimi in glagolskimi črkami, in je podpiral izdavanje z last¬ nimi dohodki in s prostovoljnimi darovi, ki jih je nabral pri 150 aznih nemških knezih in mestih. Njegova radodarnost in pri¬ zadevnost mn je naklonila čast, daje v obče veljal za „pospeši- telja, zavetnika in denarniČarja' tedanjim jugoslovanskim knji¬ ževnikom. Na ta način je dosegel, da je bilo samo od leta 1561. do 1564. tiskanih nad 25.000 knjig. Zlasti misel, da bi pridobil 155 s pisano besedo novi veri vse Jugoslovane in menda tudi Turke, ga jetako navduševala, daje jugoslovanskemu knjigotisku žrtvoval vse svoje moči in velik del svojega premoženja. Leta 1564. se je napotil na Češko in je ondi umrl, še na smrtni postelji svoji ženi priporočajoč „svoj zaklad“, t. j. jugoslovansko tiskarno. Po 160 njegovi smrti je razpadlo književno društvo vUrahu; delovanje slovenskih pisateljev sicer ni prenehalo, a je bilo manj krepko in osamelo. Ungnadova doba je bila za naše slovstvo jako koristna; z razširjanjem slovenske knjige med ljudstvom se je širila ob 165 enem i omika med njim in se zbujala ljubezen do čitanja. Ko pa je po smrti barona Ungnada in Krištofa virtemberškega prenehalo tiskanje slovenskih knjig na Nemškem, so ustanovili protestantje v Ljubljani lastno tiskarno. Janez Mandelc, rojen na Pritnorskem, je otvoril prvo tiskarno v Ljubljani leta 1575., 170 kjer so tiskali potčm slovenske, nemške in latinske knjige. To delovanje pa je prenehalo že z letom 1580., ko je nadvojvoda Karol zatvoril tiskarno. Vsled te določbe so morali pisatelji svoje spise izdajati zopet na Nemškem, zlasti v Tubingi in v Wittenbergu, dokler ni zadnja protestantska knjiga leta 1595. 175 sklenila prve plodovite dobe v naši književnosti. Fr. Wiesthaler. 11. Glavni pisatelji v protestantski dobi. Primož Trubar, rojen dne 8. rožnika 1. 1508. na Rašici pri Turjaku na Dolenjskem, se je učil ne Reki, modroslovja pa v Solnogradu in na Dunaja s podporo tržaškega škofa Petra Bonhoma, ki ga je tudi posvetil v duhovnika. Najprej 5 JO 15 20 25 30 44 je služil za kaplana pri Sv. Maksimilijanu v Celju (1530— 1532), kjer se je pričel nagibati k novi veri, za župnika pa v Loki pod Zidanim mostom in v Laškem trgu, odkoder je prišel za kanonika z Ljubljano (1542). Tu se popolnoma polu- terani ter jame širiti krivoverstvo, sprva bolj tiho in skrivno, pozneje pa vedno bolj odločno in očitno. Zato ga premestijo v St. Jernej na Dolenjskem, a kmalu pobegne (1547) odtod in pride na poziv svojega dobrotnika Bonhoma najprej za sloven¬ skega propovednika v Trst, potem v Ljubljano. Po porazu šmalkaldskih zaveznikov leta 1547. se ohrabri tudi ljubljanski škof Urban Tekstor in si izprosi od Ferdinanda (I.), ogrsko- češkega kralja in vladarja na Kranjskem, dovoljenje, da sme zapreti lutrska kanonika Trubarja in Pavla Wienerja. Toda tej nevarnosti ubeži Trubar na Nemško v Norimberg, kjer mu naklonijo prijatelji župnijo v Rotenburgu ob Tauberi na vir- temberško-bavarski meji (1548). Ko je Trubar v svoji domovini prepovedoval, je že čutil živo potrebo slovenskih cerkvenih knjig. Tem bolj mu je sedaj, živečemu na Nemškem daleč od svojih rojakov, hodilo na misel, da ni bolj prikladnega in uspešnega sredstva za razširjanje nove vere, kakor bi bile knjige, pisane v umljivem, domačem jeziku. Tako spiše Trubar v Rotenburgu prvi slovenski knjigi, Krščanski nauk in Abecednik z malim katekizmom, ter ju izda po dovoljenju virtemberškega vojvode Krištofa v Tubingi leta 1550. z nemškimi črkami in z izmišljenim pisa¬ teljevim imenom. *) J) Naslov prvih dveh slovenskih knjig se glasi: 1. SHbecebcrcium unb ber fteiu Gated)iftnu§. $n ter 2Binbifd)en Spradj. 'line S3uquice, i§ ti) ie tp SOžlabi inu preprofti Sloueni ntogo Ia)fu otratfim grafit brati nauujljiti. Q3ti) fo tubi tp »egfijp fhtfi te Eetfjljanffe »ere inu ane Sftolptue, te fo ptepifane ob aniga Jšerpatita ufe) Sloitenjou. . . . Sebiucft in Spbenbutgen butci) ben Sernei Sluti) anij. 1550. (8°, 26 str.) 2. (Satect)ifmii§ in ber Iffiinbifdjen Sprad), fambt einer furqen Slujjlegung in gefang njeifj. Steni bie Sitanai unb ein prebig oom redilen ©lauben, geftelt burc) iptjilopatribum S^iricum. Sinu fratfu Tobuujtjetie, ffaterim sfafi jljlouif more nnebu prpti. . . . ©ebrutft in Spbenbutgeii burdj ben Sernei Šfutpanij. 1550 (8°, 244 str.). Tu se nahajajo prve cerkvene pesmi z napevi vred, t. j. rimano razlaganje šesterih glavnih delov iz katekizma, in litanije. Te prvi slovenski knjižici je 45 Leta 1553. ga izvolijo za pastorja v Kemptenu na Svab- skem, kmalu potem pa dobi župnijo v Urahu, da bi bil bliže tiskarni. Tisk prvih dveh knjig je prizadel Trubarju toliko sitnob in stroškov, da je sklenil vse take poskušnje opustiti. Zatorej pošlje rokopis obeh knjig kranjskim stanovom, proseč 35 jih, naj sami oskrbč drugo izdajo. Ali stanovi si niso upali mu ustreči, ker sta bili knjižici protestantski. V tej zadregi mu pride na pomoč Peter Pavel Vergerij, nekdanji modruški in koprski škof. Vergerij se je bil namreč poluteranil ter je prišel na Nemško in se ondi virtemberškemu vojvodi tako pii- 40 kupil, daje mislil z vojvodovo pomočjo novo vero uspešno širiti v Istri in med Lahi. Vergerij sam je nameraval izdati protestantsko sv. pismo v kakem slovanskem jeziku, a ker ni bil. nobenega slovanskega narečja popolnoma vešč, se je začel s Trubarjem pogovarjati o svojem namenu, češ, ta naj prevode preskrbuje, 45 on pa da hoče skrbeti za gmotne potrebe. Najprej skleneta izdati novi zakon, in sicer evangelije. Za to svrho jame Ver¬ gerij, potujoč po Češkem, Poljskem, Kranjskem in Koroškem, posvetne mogotce prositi pomoči, in to s tolikim uspehom, da se je moglo izdavanje slovenskih knjig nadaljevati. Na ta način 50 so prišle leta 1555. v Tubingi štiri slovenske knjižice na svetlo, in sicer Krščanski nauk in Abecednik v drugi izdaji, Evangelij sv. Matevža in „Molitev teh krščenikov, ki so zavoljo te prave vere pregnani«, z latinskimi črkami pod pravim imenom V. T. (= Vergerij-Trubar). Trubar je 55 marljivo nadaljeval prevod sv. pisma nove zaveze. Dve leti pozneje (1557) je izdal v Tubingi „Prvi del novega testamenta« s štirimi evangeliji in z dejanjem „jogrov“, drugi del pa je prišel v štirih zvezkih na svetlo (1560 — 1577). Za Trubarja se je pojavila prvič vzajemnost med jugoslo- go vanskimi pisatelji, da so po prizadevanju barona Ungnada osno¬ vali slovstveno društvo v prospeh jugoslovanske cerkvene knji¬ ževnosti. Trubar sam je bil namenjen, izdajati knjige tudi Srbom dal Trubar natisniti v Tubingi pri Ulriku Morhartu s podpisom „3ernet Stapaitij — Spbenburgen", ker se mu je bilo bati preganjanja. Sam pripoveduje, da jih je moral: „t>erf>orgen, mit ©efapr unb in feinem SHbroefen, bat er§ nicpt Ejat mbgen cotrigtren, bnufen laffen." 65 70 75 80 85 90 95 100 46 in Hrvatom v njih, jeziku s cirilskimi in glagolskimi pismeni. Ker pa ni znal hrvatski ali srbski niti govoriti, niti pisati, je najel za ta posel propovednika Step a na Konzula, Istrijana iz Bolzeta (Pinguente), ki je bil zavoljo nove vere pobegnil na Nemško. Ta je prišel v Norimberg (1560), preskrbel ondi po Ungnadovem naročilu tiskarni v Tubingi glagolske črke in marljivo prevajal knjige Jugoslovanom. Za pomagača mu pokličeta baron Ungnad in Trubar dalmatinskega svečenika Antona Dalmato, ki je prišel iz Ljubljane na Nemško ter je dal v Urahu uliti cirilske pismenke po istem mojstru, ki je bil pri¬ redil glagolske črke. S Konzulom sta prevajala potčm Srbom in Hrvatom knjige iz nemškega, latinskega, laškega ali »kranj¬ skega« (t. j. Trubarjeve spise). Njunim knjigam je spisoval Trubar nemške predgovore in priporočila, Ungnad pa jih spravljal po tisku na svetlo. Pri tem književnem delovanju jim je pomagal Jurij Jurišič, s priimkom »Jurij Kobila«, rojen v Vinodolu na Hrvatskem, kranjski duhovnik in protestantski propovednik v Kamniku in v Ljubljani. V Urahu je deloval pri prevajanju in nati- skovanju jugoslovanskih knjig ter oskrbel leta 1563. v Tubingi izdajo slovenskih duhovnih pesmi (črez 60). Razen njega je prišel z Dolenjskega še Dalmatinec Leonard Mer č eri č za pomočnika na Nemško in dva pravoslavna uskoška sveče¬ nika, Matej Popovič iz Srbije in Matej Maleševac iz Bosne. Med tem so se bile izpremenile razmere na Kranjskem. Deželni stanovi so porabili zadrego kralja Ferdinanda, ki je potreboval njih pomoči zoper Turke, v svoj prid ter so poklicali (1560) Trubarja za propovednika v Ljubljano, kjer se je oprav¬ ljala že od leta 1553. služba božja po novo verskem obredu v špitalski cerkvi pri mostu. Trubar se je vrnil s svojo družino še le leta 1562. iz Uraha domov. Njegova neumorna delavnost v prospeh protestantstvu (prepovedovanje, razpoši¬ ljanje lutrskih duhovnikov po vsej deželi, ustanovitev stanovske šole, pisateljevanje itd.) je obrodila tolik sad, daje bilo navzlic vsem nasprotujočim naporom katoliške duhovščine in vladarja samega leta 1564. na Kranjskem več protestantskih kakor katoliških Slovencev. Zaradi tega so jeli Trubarja tako hudo 47 preganjati, da se je umaknil na Goriško, kjer je novo vero prav očitno oznanjeval v B.ubiji. Ali leta 1564. je prevzel nadvojvoda Karol za svojim očetom vladarstvo po slovenskih pokrajinah. Izvolivši si Gradec v bivališče, je bil protestantom tem ne¬ varnejši, ker je mogel vse njih početje z lastnimi očmi opazo- 105 vati ali vsaj hitro zvedeti. Vrh tega je bil odločnejši od očeta mu Ferdinanda in goreč katoličan; zatd je imela katoliška duhovščina veliko veljavo pri njem. Trubar je bil uvedel nov cerkveni red za protestante (slovenski natisnjen v Tubingi 1564); a ker je to storil brez vladnega dovoljenja, mu je no nadvojvoda zaukazal zapustiti deželo. Deželni stanovi mu na¬ menijo dvesto tolarjev letne podpore in ga preskrbe s priporo¬ čilnimi pismi do virtemberškega vojvode Krištofa. Na Nemškem dobi Trubar takoj duhovnijo v Laufenu ob reki Nekarju; ker pa je ravno tedaj prevajal Davidove psalme, pride kmalu v 115 Derendingo za pastorja, da bi bil bliže tiskarni v Tubingi, kjer je leta 1566. izdal Celi psalter Davidov. Zvedevši pa, da so se deželni stanovi pri nadvojvodi Karolu potegnili pis¬ meno zanj, je odpotoval zopet v domovino (1567), še preden se je rešila dotična prošnja. Toda ker njegov prihod ni bil po 120 godu stanovom, boječim se nadvojvodove sumnje, češ, da so ga sami na svojo roko poklicali v deželo, se je odpravil takoj iz domovine, katere odslej ni več videl. Sedaj je živel Trubar mirno na Nemškem in je posvetil vse svoje moči slovenski knjigi. Najprej je izdal Celi katekizem 125 s cerkveno pesmarico (1547). Ta pesmarica se je tako priljubila, daje prišla v šesterih pomnoženih izdajah na svetlo; njen zadnji natis (1595) obsega sto in tri pesmi z 69 napevi. Cerkvene pesmi pa niso zlagali le Trubar, Krelj in Jurij Dalmatin, temveč tudi drugi novoverski propovedniki, kakor 130 Lukež Klinc, Janez Švajger, Marko Kumpreht, Janez Znojlšek in drugi. Natd je izdal Katekizem z dvema izlagama (1575), priredil drugo, skupno izdajo Celega novega testamenta (158’2) in priskrbel prvi Slovenski koledar (1582). Na svoja stara leta je hotel 135 izdati Hišno postilo Lutrovo. Še na smrtni postelji je prevajal to delo in poslovenil dva dni pred smrtjo zadnje 48 vrstice. Umrl je v Derendingi dne 28. rožnika leta 1586., star 78 let. Protestantski in katoliški pisatelji hvalijo njegovo po- 140 gumnost, marljivost, gostoljubje in Ijndomilost. Po nalogu kranjskih deželnih stanov je objavil njegovo zadnje delo sin mu Felicijan leta 1595. v Tubingi. Trubar je pisal v dolenjščini. Daši sam trdi, da naš jezik ne potrebuje spolnika, mu vendar rabi pogostoma, zlasti 145 v poznejših delih, osobito v prevodih. Prizadeval si je kolikor mogoče pisati čist jezik, ali kadar ni vedel kakemu pojmu slovenskega izraza, je vzel zanj latinsko ali nemško besedo. Da bi ga umeli Slovenci vseh pokrajin, je ostal kar pri jeziku, kakor se je na Rašici, v njegovem rojstnem kraju, govoril 150 med kmeti; tudi ni hotel rabiti nenavadnih in hrvatskih besed, niti kovati novih izrazov. Srednji spol se mu končuje po dolenjsko na u in pri glagolih rabi v 3. osebi množinski kračjo, starejšo obliko. Mnogo truda je prizadejal prvemu pisatelju slovenski pravopis, katerega je priredil na podlagi nemškega 155 jezika. Uravnal ga je tak6-le: z = c, zh = č; f = s, fh =~ š; s = z, sh = ž; fzh = šč; S = S in Z; Sh = S in Z. Mešal pa je večkrat tudi f in s, f h in sh, menjaval i, j in y, celo z in c; u mu je u in v; l in n ni v pisavi topil (lubi = ljubi, diane = djanje) in predloge s, h, k, v je vezal z imeni v eno 160 besedo. * * * Sebastijan Krelj, rojen v Vipavi leta 1538., se je šolal v Jeni pod znanim učenjakom Matijem Vlašičem iz Istre (Matthias Flacius Ulyricus) in v Tubingi. Poleg slovenščine in nemščine je umel latinski, grški in hebrejski. Leta 1563. je 165 postal na Trubarjevo priporočilo njegov pomočnik in učitelj na novo ustanovljeni protestantski gimnaziji, po Trubarjevem od¬ hodu pa prvi propovednik in superintendent v Ljubljani (1565), kjer je umrl v 29. letu svoje starosti (1567). Krelj je za Trubarjevo cerkveno pesmarico (1567) preložil no več pesmi in psalmov in je najbrž sodeloval tudi pri »Katekizmu peterih jezikov« (»Otročja biblija« imenovanem, 1566), kjer je slovenščini največ prostora odkazanega. Samostojno njegovo 49 delo je prvi del Spangenbergove postile, ki jo je izdal v Ratisboni (Regensburg) leta 1567. Drugi in tretji del je po¬ slovenil Jurij Jurišič ter ju s prvim skupaj objavil leta 1578. 175 v Ljubljani. Kreljev jezik je nekaj boljši od Trubarjevega. Pred vsem se izogiblje spolnika, ki mu je le sem ter tja ušel. V srednjem spolu rabi češče o namesto Trubarjevega u ter se rad poslužuje deležnika na -si. Trubarjev pravopis je Krelj v obče utrdil in 180 popravil. Dopolnil ga je s tem, da je uvedel ch za hrvatski č (mocli = moč) ter začel mehki Z in n na dva načina zaznamo¬ vati (krulav in kruliav = kruljav); mehki n zaznamuje včasi tudi z n, po zgledu istodobnih protestantskih glagolskih tiskov (skadan = skadanj = skedenj). Oziraje se na večji krog čitateljev 185 nego Trubar, je vpletal rad hrvatsko-kajkavske oblike v slo¬ venščino, kakor: sam, kada, skadanj, razlotak, namesto: sem, kedaj, skedenj, razloček. To pa ni ugajalo izdajatelju druge izdaje njegove postile; zatorej jo je po svoje prenaredil in prepisal „v pravi slovenski jezik 1 . 190 * * Jurij Dalmatin, rojen v Krškom okoli leta 1546., se je učil bogoslovja v Tubingi, kjer je užival Tiffernovo ustanovo, in je postal „magister philosophiae“. Leta 1572. je prišel za prote¬ stantskega propovednika v Ljubljano, odkoder je zahajal prepo¬ vedovat tudi na Gorenjsko (v Kamnik, Škofjo Loko, Begunje itd.). 195 Leta 1585. mu je podelil Krištof baron Turjaški župnijo Sv. Ko¬ cijana, a od kmetov pregnan, se je moral nekaj časa skrivati na Turjaku. Naposled se je vrnil v Ljubljano, kjer je umrli. 1589. Dalmatin je bil že zgodaj sklenil slovenskemu ljudstvu podati celo sv. pismo v materinem jeziku. To pričajo posamezni 200 deli sv. pisma, ki jih je izdal v Ljubljani pri Janezu Mandelcu. Te knjige so: Jezus Sirah (prva na domačih tleh tiskana knjiga 1575), Pentatevh 1578 in Salomonove pripo- vesti 1580. Tako je polagoma dokončal prvi prevod ce¬ lega sv. pisma. Pri novejših narodih zaznamuje izdaja biblije 205 novo prosvetno dobo, tako na pr. v nemškem slovstvu Lutrova biblija. Slovenci imamo tri prevode sv. pisma: Dalmatinov, Japljev in po škofu Wolfu izdani prevod. Vsak izmed njih Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 4 210 215 220 225 230 235 240 245 50 označuje svoj čas in je izraz posebne prosvetne dobe. Važna je Dalmatinova biblija tudi zatč, ker je dala povod prvi slo¬ venski slovnici. Dokončavši svoj prevod, je nameraval Dalmatin izdati sv. pismo s pomočjo deželnih stanov kranjskih pri Janezu Mandelcu kakor svoje prejšnje knjige, ali nadvojvoda Karol je tisk pod kaznijo prepovedal. Deželni stanovi kranjski, koroški in štajerski pa so želeli celo sv. pismo ter so sklicali v Ljubljano poseben odbor, sestavljen iz bogoslovcev vseh dežel, da rokopis pregledajo in popravijo. Med drugimi so bili v tem odborupropovednikiŠvajger, Tulščak, Felicijan Trubar, Jurij Dalmatin sam in Adam Bohorič, ravnatelj ljubljanske stanovske šole, poleg Dalmatina najbolj izobražen izmed vseh, ki je razen staroslovenščine poznal tudi druga slovanska narečja. Da bi bila biblija enakomerno in pravilno pisana, ga naprosijo zbrani bogoslovci, naj uredi slovenski pravopis, ki je bil tedaj osobito gledč šumnikov in sičnikov zeld omahljiv. Tej prošnji ustreže Bohorič ter spiše svojo slovnico »Arcticae horulae“. Videč, da biblije ne morejo tiskati v Avstriji, pošljejo deželni stanovi dne 10. malega travna leta 1583. Dalmatina in Bohoriča v AVittenberg, priporo- čivši ju Avgustu,, volilnemu knezu saksonskemu. Pod njunim nadzorstvom so prične ondi sv. pismo tiskati ter izide skupno z Bohoričevo slovnico na dan novega leta 1584. v 1500 izvodih s čednimi lesorezi. Na koncu ima pregled takih pojmov, ki se po različnih krajih izražajo različno, z dostavkom, kako se jim pravi po »kranjski, koroški, slovenski, bezjački (tedaj hrvatski Slovenci), hrvatski, dalmatinski, istranski in kraški“. To je dokaz, da je imel tudi Dalmatin večji krog čitateljev pred očmi kakor Trubar. Dalmatinova biblija je stala z vsemi stroški vred za isti čas ogromno svoto 8000 gold., ki so jih žrtvovali deželni stanovi (kranjski 6100, štajerski 1000 in koroški 900 gold.). Dalmatinova biblija se je hitro razširila; ne le protestantom, temveč tudi katoliški duhovščini je dobro služila. Celo ob času protireformacije so ji prizanesli, dočim so se ostale knjige skoro vse uničile. Za svojega bivanja v Wittenbergu je bil Dalmatin tako delaven, daje zraven biblije še izdal Krščanske lepe 51 m o 1 i t v e in oskrbel peto izdajo Trubarjeve Cerkvene pes¬ marice, katero je sam pomnožil z mnogimi pesmimi. Sploh se nam kaže Dalmatin najboljšega cerkvenega pesnika v svoji dobi. V knjigi „Pasijon (v Ljubljani, 1576) je pridejal dolgo, 36 kitic po 12 vrstic obsegajočo pesem, v kateri nam 250 lepo opeva Kristovo bridko trpljenje in smrt. Njegova slo¬ venščina je pravilnejša od Trubarjeve. Popravil je mnogo Trubarjevih napak, a rabil je tudi spolnik, pa ne tako cesto kakor Trubar. * * * Adam Bohorič, Dolenjec, Ungnadov podložnik s spod- 255 njega Štajerskega, se je učil pod Melanhtonom v Wittenbergu leta 1546., kjer je dosegel dostojanstvo magistra. Odleta 1551. je poučeval na svojem domu v Krškem sinove dolenjskih graj- ščakov, postal leta 1566. ravnatelj protestantske stanovske gimnazije v Ljubljani, je bil pozneje nadzornik in je umrl leta 1598. 260 Za šolske potrebe je spisal Elementale Labacense z latinskim, nemškim in slovenskim jezikom, objavil v cerkveni pesmarici (1584) dolgo Otročjo pesem in sodeloval pri Dalmatinovi bibliji. Samostojno in najvažnejše njegovo delo pa je slovenska slovnica, „Arcticae horulae“ („Pozimske 265 urice ‘), pisana v latinskem jeziku. V predgovoru našteva Bohorič osem slovanskih narečij in kaže očito, da se je jelo za njegove dobe v Slovencih širiti poznavanje sorodnih bratov Slovanov. Slovnica je osnovana na podlagi latinske slovnice; latinščina je bila tedaj učenjaški (bakovski) jezik in po njej so merili vse 270 druge jezike, kar pa je znanstveno napačno načelo. V pisavi se je držal Bohorič v obče bolj Trubarja kakor hrvatski zavijajočega Krelja; hrvatske besede je trebil celo iz Dalmatinove biblije. Poleg obilnih nemških tujk, ki jim je pridejal pogostoma čisto slovenske izraze, nahajamo pri njem 275 tudi precej lepih, drugim istodobnim pisateljem manj znanih besed. Največja zasluga njegove slovnice pa je, da nam podaja urejen pravopis, bohoričico, ki je ostala vzlic svoji nepo¬ polnosti skoro celih tristo let v veljavi. Po njegovem črkopisu je kakor po Trubarjevem z = c, zh = č; f = s, f h = š; s = z, 280 sh = .ž; vedno pa še stoji Sh za Z in S. Soglasnika Z in n 4* 285 290 295 300 305 310 315 52 topi z naslednjim j in stavlja za mehkimi soglasniki e. Če tudi Bohoričevo delo kazijo mnoge hibe in nedostatki, se mora vendar za tisto dobo imenovati prav dober poskus; saj so vse poznejše slovnice do Kopitarjeve (1808) zaostajale daleč za njo. Navzlic tako plodonosnemu in uspešnemu delovanju pro¬ testantskih književnikov ni še začela katoliška duhovščina v tej dobi s tiskano besedo širiti verske resnice med ljudstvom in se na književnem polju meriti s svojimi nasprotniki. Edino samo¬ stanski duhovnik v Vetrinju pri Celovcu, Leonard Pa- heneker, je spisal kratek slovenski katekizem (Compen- dium catechismi catholici in sclavonica lingua) ter ga kot prvo v Notranji Avstriji tiskano slovensko knjigo izdal v Gradcu leta 1574., kakor nam to omenja Trubar sam v svojem ,,Kate¬ kizmu z dvema izlagama“. Navedenim naj znamenitejšim domačim pisateljem se še pridružuje inozemec Remuš Megizer, ki veže protestantsko dobo z naslednjo katoliško. Rojen prej ko ne v Stuttgartu (okoli leta 1550.), se je šolal vTubingi in bil leta 1582. domači učitelj pri neki plemeniti rodbini blizu Ljubljane. Dalj časa se je mudil na Štajerskem v Gradcu kot zgodopisec nadvojvode Karola in je postal (1592) ravnatelj protestantski stanovski šoli v Celovcu. S Koroškega pregnan, je prišel za učitelja zgodovine v Lipsko (1598) in je umrl kot šolski ravnatelj v Linču leta 1616. Dolgo časa na Slovenskem bivajoč, se je priučil našemu jeziku, tako da ga je uporabljal v svojih knjigah. Najvažnejše delo za nas je njegov Dictionarium quattuor linguarum v nemškem, latinskem, ilirskem in italijanskem jeziku (v Gradcu, 1592). To je prvi sl o v ar, v katerem se kaže slovenščina, poleg kranjske i koroška in sem pa tam tudi hrvatska. Jeziko¬ slovni nauki so se bili Megizerju tako priljubili, da je leta 1603. izdal velikanski slovnik, Thesaurus polyglottus vel Dictionarium multilingue. V tem slovarju na¬ števa do 445 jezikov, narečij in podnarečij, med njimi dvajset slovanskih, trdeč, da se slovanski jezik govori daleč po Evropi in Aziji. Tudi v tej knjigi se redno ozira na slovenščino in 53 priznati moramo, da je besede izbiral premišljeno. Pri njem nahajamo celo več izrazov, o katerih se nam hoče dozdevati, da so še le v novejšem času prišli v rabo. Zanimiva v z g o- 320 devinskem oziru je za Slovence njegova tretja, nemški pisana knjiga Annales Carinthiae, 1612. To je povest- nica ne le koroške zemlje, temveč tudi sosednjih dežel in je pomenljiva za nas, ker govori čestokrat o Slovencih in njih domačih vojvodah. 325 Fr. Wiesthaler. 12. Primož Trubar. a) Predgovor iz Katakizma. 1550. Vsem Slouencom gnado, myr, mylhost inu prauu spoznane božye skuzi Jezusa Kristusa prossim. Lubi kerščeniki! Jest sem lete sinke iz suetiga pisma (inu nih izlage v te peisni zložene), katere vsaki zastopni člouik, kir hoče v nebu pryti, ima veiditi inu deržati, h tim tudi to 5 litanio inu ano pridigo v lete buquice pustili prepisati v naš iezig Bogu na čast inu h dobrumu vsem mladim tar preprostim ludem naše dežele. Zakai iz tih se vsaki lahku nauuči to prauo staro vero, de spozna tiga prauiga Boga, de bode veidel nemu prou služiti inu tudi spozna sam sebe, bo veidel, kai ye ta 10 greh, kai ye ta zapuuid inu obluba božya, zakai ye Jezus syn božy člouik postali inu martran bili, koku my skuzi to uero v Jezusa Kristusa odpuščane vseh grehou, gnado božyo, nebeški erb inu ta večni leben dobodemo, koku imamo vseh v nadlugah prou klycati na Buga, kai ye ta kerst inu ta praua stara 15 maša. Kateri te stuke v tih buquicah prou zastopi, ta bode v snetim pismi te euangelie inu drage pridige zastopill zadosti. Potle tudi lahku spozna tiga Antikrista, kir zdai pousod po sueidtu hodi v eni čloueski, andahtliui stalti inu hoče s člo- ueskimi postauami, s falš pridigo inu z oblubami tar prytežom 20 te ludi odpelati od suetiga euangelia, od te žiue, čiste, risnične besede božye. Na tu vas, zueiste, brumne farmoštre, pridigarye, šul- mastre inu stariše inu vse te, kir znayo brati, per sodnim dneui 25 30 35 40 54 opominam tar prossim, de vy v cerqui, v šuli, doma, inu kir vkupe prydete, te preproste vučite lete stuke naše prane kerščanske vere, nim naprei berite in puite vsag praznik, de ti mladi tar stari ye bodo vmeili inu prou zastopili. Vas mlade pag inu preproste tudi zueistu opominom, spo- mislite, kam člouik v kratkim časi pryde, more skorai vmreti, potle gospudi Bogu pred vsemi ludmi inu angeli dati raitingo od vsiga, kar ye v tim žiuoti myslil, gouurill inu sturill, na tu zeslužon Ion prveti; kir suyo vero, sui leben tar stan po besedi božy, koker v letih stukih kratku tar zastopnu po redi stoy, ye deržal, ta bode večnim lebni; kir nekar, ta bode večnim v zuepli tar vogni, pred teim nas Bug obari. Ob tu vučimo se lete stuke naše praue vere inu po nih deržimo naš leben inu služimo Bogu do konca, de po leteim reunim lebni v tim večnim veselei vkupe bomo prebiuali, h timu istimu nam vsem oča nebeški zauolo suiga synu Jezusa Kristusa sred snetim duhum pomagai. Inu timu samimu tudi bodi vselei vsa čast. Amen. Prossite s prauo vero vedan za vsokerščansko cerkou inu tudi za me. J ) To je ves slovenski predgovor iz Trubarjevega Katekizma 1550. Tiskan je z nemškimi črkami. Pravopis je jako nedostaten in nedosleden. Sičniki se zamenjujejo med seboj in čestokrat se stavi ob koncu besed g nam. k, na pr. iezig, pag, nam. jezik, pak. Glede jezika je treba opomniti, da Trubar v obče tako piše, kakor je preprosto ljudstvo za njegove dobe govorilo v njegovem rojstnem kraju. Prgtež = pretež, Droliung. — V tim večnim veselei — v tem večnem veselji; v obliki veselei je mestnikova nenaglašena končnica i (e) netočno izražena. Pred tem slovenskim predgovorom čitamo sledeči zanimivi nemški predgovor: „Lieber Leser! In dieser unsrer Windisclien Spracli mufi du das V gemeiniglich fiir ein lindes F, oder Griecliisch Vita, und das H scharf vvie der Deutsclien ihr eh, und das T, zu Zeiten grob auf Ungriscli oder Bisyakisch ft. j. bezijaški = kajkavski), darnach die Vokal nach Eigenschaft unsrer Spracli auszusprecjien dich geivohnen. Und entsetze dich nicht, ob dir am ersten gedunkt seltsam und sclcver, sondern lies und schreib diese Spracli selbst, wie ich ein Zeitlang getari; alsdann ivirdest befinden und gar bald selien und merken, dalj auch diese unsre Spracli, sowolil als die Teutsche, zierlich gut zu schreiben und zu lesen ist; braucM ivenig Articulos und zu den Praepositionibus ein einigen Bnclistaben, als Ozha i. der Vater, Kozhu i. zu 55 b) Predgovor iz Katekizma druge izdaje. 1555. Vsem vernim kerščenikom figa krainskiga inu slouenskiga jezika milost inu myr od očeta Boga skazi Jezusa Kristusa prossimo. Mi ueimo, de sta proprei dna slouenska katekizma z nem¬ škimi puhstabi drukana. Kadar pag u tiu istiu ie dosti puli- 5 stobou inu bessed od tiga drukarie prestaulenu, zakai drukar nei slouenski vmel, inu ta, kir ie ta dua katekizma izpisal, nei bil per tim drukani, inu kadar ta katehizmus ie en tak po¬ treben tar nucen vuk v tim kerščanstuu, koker od tiga vsi stari inu sadašni praui vučeniki zadosti pričuio, kir ie vreden, de se 10 po vseli cerguah inu hišah veden bere, poye inu pridiguie. Zakai vsak pametin člouik, aku on hoče prebiuati v boži milosti, ta ima inu mora vse štuke tiga katekizma vmeiti izuuna in ta vegši deil zastopiti, po tih deržati suio vero, sui stan inu leben. Inu nom se tudi zdy, de ta naša slouenska besseda s teimi 15 latinskimi puhstabi se lepše inu ležei piše tar bere. Zauolo tih trych riči smo mi pustili druguč drukati z la¬ tinskimi puhstabi en abecedarium inu leta kratki katehizmus. Iz tiga abecedaria se mogo tij uaši lubi otročiči inu tudi tij stari lahku inu hitru nauučiti brati tar pissati. Iz tiga katekizma 20 pag mogo vsi žlaht ludie se prou nauučiti te potrebne štuke te vere kerščanske, katere mahi ludi, Bogu se smili, v slouenski deželi zdai prou znaio. Mi smo tudi h timu katekizmu pergiali ene molitue inu nautike, koku vsaki sui stan ima pelati po zapuuidi inu uoli božy. 25 Na tu nas šulmostre, pridigarie inu gospodaric prossimo inu opominamo na božim meistu, de vi v naših šulah, eerguah dem Vatern; Nebu i. der Himmel, Vnebi i. in dem Himmel; Nam i. uns, Knam i. zu uns; Jogri i. die Jiinger, Siogri i. mit den Jiingern etc. Diesen kurzen Vorbericht vermerk volil und vergilA nicht; dadurch wird dicli das Lesen dieses Biiclileins leicht ankummen. Christus Jesus unser Herr und Heiland verleihe hiemit sein Gnad uns allen. Amen/ Na str. 143. stoji sledeča opazka: „Christliclier lieber Leser! daB in diesem Biichlein etlich Errata in Wdrtern, Sylben und Bucbstaben sind, ge- scliieht danim, daj} diese Sprach zuvor nit geschrieben worden und zuvor nie in Druck ausgangen.“ 56 inu v hišah lete štuke te kerščanske vere vse žlaht ludi, suseb te mlade inu preproste, s teim naprei prauioč, beroč, pridigajoč 30 inu vprašaioč, koker smo vom tukai naprei izpissali, zueistu vučite. Spomislite, de mi vsi, koku druge vučimo oli ne učimo, inu od usiga našiga giana bomo v kratkim času preid teim prauičnim rihtnim stolom Kristusovem raitingo daiali inu od nega bomo spet nazai pryeli naš zaslužen Ion. 35 Eno obilno izlago čez ta katehizmus, aku Bug da našimu žiuotu odlog, bote tudi od nas oli od drugih imeili. V tim čassu se vi z leto inu s to peruo kratko izlago, v to peissen zloženo, pomozite inu prossite zueistu Boga v tim imeni Jezusa Kristusa za nas, mi tudi hočmo za vas. Anno 1555. 40 Ty vaši služabniki inu bratie N. V. T. 1 ) e) Predgovor iz Evangelija sv. Matevža. 1555. Tei prani cerqui božy tiga slouenskiga iezika milost inu myr od Buga očeta skuzi Jezusa Kristusa, našiga ohranenika, prossimo. Lvbezniui bratie! Kadar ta duh božy, kateri notri v nas 5 prebiua, ie eno tako dobro lakato inu žeio tiga suetiga euan- gelia našiga gospudi Jezusa Kristusa per nas storil, de ste ni nas prosili (po teh mal ta vegši del ludi v naši deželi druziga jeziga ne zna, samuč ta slouenski), de mi te snete euangelie i) Na koncu predgovora je zraven Trubarja podpisan tudi Vergerij, ker je ta gmotno pripomogel Trubarju, daje začel zopet izdajati slovenske knjige. Svojo obljubo, da hoče izdati „obilno izlago čez ta katehizmus", je izpolnil Trubar še le dvajset let pozneje (1575), izdavši »Katekizem z dvema izlagama". V pravopisu se nahajajo tu iste nepravilnosti in nedoslednosti, kakor v prvih knjigah iz leta 1550.; tako na pr. g nam. k: vegši, pag, nam. vekši (večji), pak. — Giana — djanja (dejanja), pergiali = pridjali. — V rod. od tiga drukarie imamo prispodobljeno obliko nam. od tiga drukarja, kar še dandanes nahajamo v nekaterih goriških in dolenjskih narečjih. — TJ tiu istiu: stari dvojinski-mestnik, ki se je že izgubil v sedanjem jeziku = v teh istih. — Katere mahi ludi . . . prou znaio, po nemškem vplivu, nam. katere, mahi ludi . . . prou zna. — Preid stolom Kristusovem, nam. preid stolom Kristusovim, to je ali po imenski sklanji napravljena oblika, ali pa tiskovna pomota. — Pomozite: velelnik od glag. pomorem, pomoči, deblo: inog. Sedaj je še navadno: Pomozi Bog! 57 inu listuue, koker so ty od tih euangelistou inu jogrou pisani, tudi v ta slouenski jezik izpišemo, katero uašo sneto prošuo 10 smo mi radi tar z ueselom zaslišali, inu de ni vidite, de smo s celim sercem, so vsem teim, kar od Buga imamo, pernaredni vom služiti, vom tukai pošlemo ta euangelion s. Mateuža v ta naš jezig preoberneniga. Tiga vi zdai od nas koker enu mahinu kossilce oli južinieo v dobrim vzamite inu špižate naše duše, 15 dotle z božyo pomočio te druge euangelie inu listuue preober- nemo. Tedai ui bote mogli vaše duše napasti do sytosti. Mi imamo pag tukai tri riči vom pouedati: Na peruu. Kadar ta slouenski jezik se pousod glih inu v eni viži ne gouori, drigači gouore z dostimi besedami Krainci, drigači 20 Korošci, drigači Štaierij inu Dolenci tar Beziaki, drigači Krašouci inu Istriani, drigači Krouati. Ob tu smo mi letu naše delu v ta krainski jezig hoteli postauiti, zadosti riči nolo, ner več pag, kir se nom zdy, de ta tih drugih dežel ludi tudi mogo zastopiti. Inu mi nesmo v letimu našimu obračanu 25 oli tolmačenanu lepih, glatkih, vissokih, kunstnih, nouih oli neznanih bessed iskali, temuč te gmainske krainske preproste bessede, kateri usaki dobri preprosti Slouenic lahku more zastopiti. Zakai ta muč suetiga euangelia inu naše izueličane ne stoy v lepih ofertnih bessedah, temuč v tim duhei, v ti so risnici, v ti prani veri inu v enim suetim keršanskim lebnu. H drugimi! vom poueimo, de mi u letim našim preuračenu smo ueden imeili pred sebo ta prani Studenic tiga nouiga testa¬ menta, kir je gerški pisan; rauen tiga smo mi tudi gledali na tu preuračene tih nouih inu starih vučenikou, kateri so ta nou 35 testament is tiga gerškiga jezika v ta latinski, nemški inu vlaški preobernili, nerveč pag na Erasmou Roterodamou nou testament, h timu so nom nega annotationes sylnu pomagale. H tretimu vom tudi tukai očitu poueimo, de mi letu naše deliti inu preobračane tei prani cerqui božy, tu ie vsem prou 40 vučenim zastopnim kerščenikom rezgledati inu soditi cilu pod- ueržemo, karkuli ta prana gmaina keršanska u letim našim dellu kai kriuiga oli nezastopniga naide, inu nom reče drigači postauiti, nas poduuči oli opomeni. Tu istu vse hočmo v do¬ brim gori vzeti, to zahualiti, radi tar volnu slušati. Zakai od 45 58 te prane stare kerščanske cerque oli gmaine, katera tiga suiga ■ prani ga pastyria, Jezusa Kristusa, synu božyga, stymo posluša, te uero inu ta leben po uuki prerokou inu jogrou pela inu derži, se mi ne hočmo so obeno ričio nikdar ločiti. Natu vas 50 brumne, zastopne kerščenike vse zueistu prossimo, de, kadar vi, beroč letiga euangelista, kai kriuiga oli nezastopniga v letim našim tolmačeuanu zagledate, de vi tu istu nom zdaici pustite veiditi zauolo, de mi naprei s teim preobračenem teina bule bomo veidili se deržati; s teim vi služite božy cesti inu iz 55 tiga nega cerqui uelik prid pride. Mi dobru na sebi počutimo, de h takimu visokima dellu smo šibki inu nekar zadosti. Oli mi smo letu s teim vupanem začelli, de Bug za nami skorai druge obudi, kir bodo letu naše dellu proprauili, Bogu na čast inu vsimu kerščanstuu h dobrima dokonali. 60 Berite tedai vesselu leta euangeli, dotle tij drugi prido. Inu prossite z nami gospudi Boga za ta dar suetiga duha, de mi Jezusa Kristusa, od kateriga s. Mateuž zueistu inu risničnu piše, prou spoznamo inu zastopimo, du ie on, zakai je člouik postal, vmerl inu vstal od smerti, skuzi kai in koku moremo 65 diležni biti nega dobrute inu zaslužena; to našo vero v nega pobulša inu poterdi, de tudi naše serce bode preminenu na dobru, de naprei do konca našiga žiuota so vsem našim gianem inu lebnom se deržimo po vuki tih s. euangeliou, inu de do¬ bimo tu nebeška kraleastaa skuzi Jezusa Kristusa, našiga <0 samiga ohranenika; timu sred očetom inu s. duhum bodi vsa čast tar huala imer inu vselei. Amen. Vaši služabniki in bratie V. T. * Temu predgovoru sledi „summarij vseh kapitolou' in nato sledeči nagovor: 75 Lubi Slouenci! Vom inu nom ie uedeioč, de leta naša slo- uenska besseda dosehmal se nei z latinskimi, temuč le ta kro- uaska s krouaskimi puhštabi pissala. Iz tiga usaki more ueiditi, de nas letu pissane inu tolmačouane (kir nemarno pred sebo obeniga nauuka oli exempla) zdai na peruu težka stoy. Ob tu, 80 ako katerimu letu naše peruu dellu se cilu popelnoma ne zdy, ta zmisli, kai usi modri gouore, kir prauio, de sledni začetig 59 ie težak inu nepopelnom. Mi smo, Bug uei, dosti zmišlouali, s kakouimi puhštabi to našo bessedo bi mogli prou po tei orthography štaltnu inu zastopnu pissati, de bi preueliku puhštabou oli konsonantou k ani sillabi ne iemali, koker ty 85 Peami inu drugi deio, kateru ie gerdu uiditi. Taku mi nesmo mogli zdai u naši zastopnosti drigaci naiti, temuč de se ta h za eh, ta v z‘a pul f pišeio inu postauio, inu de se ty stymouci izreko po šegi našiga jeziga. V ti nizi se nom zdy, de ta naš jezig suseb z latinskimi puhštabi se more prou lahku inu 90 zastopnu pissati inu brati; timu dai Jezus Kristus suio milost. Taku bodi. 1) di Iz prvega dela novega zakona. * 2 J 1557. Lukež X. 30—36. Ie bil en člouik, ta ie šal doli iz lerusalema u to leriho, inu se nameri, de on pride umei te razbonike; ti so ga islekli, byli inu ranili inu gredo proč, nega puste lezoč pul mertuiga. Pergudilu se ie pag, de en far doli gre po tei isti cesti, inu i) Kakor v predgovoru Trubarjevega Katekizma druge izdaje, sta pod¬ pisana tudi tu Vergerij in Trubar. Iz tega predgovora lahko povzamemo, da niso bili Trubarjevi rojaki vsi zadovoljni z njegovo pisavo in jezikom in so mu očitali, da ne razumejo vsi enako njegovih knjig. To razjasnjuje Trubar s tem, da govorijo Slovenci več narečij, in prav je storil naš prvi književnik, da se je držal „kranjskega“ narečja, kakor se govori v njegovi ožji domovini. Nadalje je vrlo dobro pogodil, da je opustil v svojih knjigah nemške črke in začel pisati z latinskimi pismenkami; ni šepa čuditi, da mu je delal pravopis mnogo težkoče; saj ni imel nobenega zgleda za latinico pri Hrvatih in Srbih, ker so prvi pisali z glagolico („s krouaskimi puhštabi"), ti pa s cirilico, in tako so tudi pozneje v Urahu tiskali knjige za Hrvate in Srbe. —■ Bezijald so kajkavski Slovenci na sosednjem Hrvatskem. — V tim duhei = v tem duhu. Mestnik se končuje na -i, -u in tudi na -e; ta pa ne odgovarja starosloven¬ skemu e, temveč je le izraz nenaglašenega, oslabelega i, ki ga Trubar piše z e ali ei, kakor v veselei, v duhei. —. Dokonati — dokončati. — So vsem našim gianem = se (z) vsem našim dejanjem. 2 J Nemški predgovor tej knjigi je prezanimiv, zatorej naj slede nekateri odstavki iz njega. a) „Wir Krainer und Windische verstehen die kroatische Sprache nach aller Nothdurft viel besser, dann die bbhmische oder polnische oder der Wen- den; dergleichen sie die unsre. Aber die guten beherzigten Kroaten haben auch kem Bibel, noch den ganzen Katechismum, als wenig wir Windischen, 60 5 kadar ie on nega uidil, ie šal momu. Glih taku en lenita, kadar on pride blizi tiga meista, stopi k nemu, inu kadar ga ie uidil, ie šal momu, Anpag en Samaritan, kir ie po cestah hodil, ta pride k nemn, inu kadar ie on nega uidil, se ie nemu smilil, inu perstopi k nemu, obeže nemu nega rane, noter ulye 10 olie inu uinu, inu ga položi gori na suio žiuino inu ga pela и to oštario inu nega uerdei. Inu potle na drugi dan, kadar proč vleče, isnama dua dessetaka, ta da timu ošteriu inu prani к nemu: „Verdei ga, inu karkuli uec špendaš, tu iest hoco tebi plačati, kadar spet nazai pridem.“ *) und liaben sich bisher schlecht mit ihrem Meflbuch und Breviario betragen ; diese ihre Biicher sind vor 'viel Jahren so finster und unverstandig verdol- metscht (sevčda v cerkveni [staro-] slovenščini z glagolico), daB ihre Priester selbst viel Worter auch in den sonntaglichen nnd gewohnlichen Evangelien nicht verstehen. 11 b) „Hebraisch verstand Truber keinen Buchstaben, griechisch konnte er nicht lesen (glej vendar predgovor iz evangelija sv. Matevža 1555, kjer pravi, da je vedno pred seboj imel pravi studenec novega zakona, kije grški pisan), aber die windische Sprach, wie man sie im Land Krain pflegt zn reden, konnte er und hatte in selber 17 Jahr lang und an manehen Orten der vvindiscben Lander gepredigt etc. So verstand er auch ziemlich lateinisch, deutsch und walisch. — Aber wiewohl unsre Sprach den Dnalem in Nominibus und Verbis nach Art der griechischen babe, so sey sie doch in andern Stiicken hartnackig, arm etc. — Er habe in diesem seinem Dolmetschen sich mit Wbrtern und Stylo dahin beflissen, auf daB ein jeglicher Windischer, er sey ein Krainer, ZJnterstegrer, Karner, Karstner, Histerreicher, Nlederldnder oder Bessgak mrige leicht verstehen. Und von deBwegen sey er schlecht bey der baurischer vvindischer Sprach, und wie mans auf der Rastschitz redet, da er geboren sey, blieben, und ungeviohnliche und crobatische Worter darein nicht mengen, auch neue nicht mogen erdichten. 11 c) „Die Ubersetzung werde auch den jungen windischen Priestern, die zu frtih aus der Schule geflogen, darzu dienen, daB sie doch den Text der Evangelien auf der Kanzel recht vorlesen werden und nicht unrecht dolmetschen, wie jener zu Mampreisch (= Montpreis, Planina) unter Cilli vor Jahren getan, der „Invenietis asinam alligatam et p ulitim cum ea“ iibersetzt habe: „Bote nesli enu oslico peruezano inu enu pišče per nee.“ t) Verdei, od verdem ali vardem (vardenem), verdejati, vardevati (= va¬ rovati čuvati); prvi del besede je nemškega izvira, gotski: vards, vardja CWachter), starovisokonemški: warten (sorgen), v drugem delu pa se naslanja na slovenski glagol: denem, dejati, devati. — Hoco je stara oblika nam. sedanjega hočem. 61 13. Sebastijan Krelj in Jurij Jurišič. a) Iz Postile slovenske. 1567. Predgovor k Postili slovenski. Sebastianus Krellius tim, kir bodo leto postillo brali, zdravie od Boga prosim. Izvoleni karščenik, imaš, hvala Bogu, Joanna Spangenbergia karšansko postillo, v’ naš slovenski iezik tolmačeno inu posneto. Ne moti se pak, ako bode lih mnogi na to naše pismo merdal 5 inu se obrezal: edan sentencie, drugi besede, tretij puhstabe, četerti tipfelne alli čerke, peti, ne včm sam kai si, graial. Zakai hudičeva natura ie, da ne more obeno, ni božie, ni karšansko delo prež tadla pustiti. Inu navada ie par liidčh, da znaio bulie opravliati, kakor popravliati. Inu berž v’ družili 10 oččh bijl, kakor v’ svoih trame vidio : Da se tudi včasy krulievac za krulievcom posmehuje. Inu gdo oče alli more vsim liidem, vsakateri glavi vstreči? Leto orthographio slovenski ga pisma smo mi z vestio inu z dobrim svitom zastopnih bratov tako postavili. Inu spomisli 15 tudi na več našiga imena inu iezika liidy, kijr so okuli nas, Dolence, Istriane, Vipavce etc., kateri skorai povsod čistčši slovensko govore, kakor mi po Kraniu inu koroški deželi do polu nembški, Inu so edni navaieni na to staro slovensko, hervatsko ter čurilsko pismo. 20 Bog 6 tel pak, da bi to isto, zlasti čurilsko lepo pismo mogli spet v’ liidi perpraviti. Kadar pak nei dobro mogoče za vbužtva stran, zavolio turske sille, inu kar so ta vegši del slovenskih dežel puste inu vže turske, inu smo tako začeli naivec z latinskimi puhstabi pisati inu drukati, taku moremo 25 v silli, kakor Nemci govore, stole inu klopi na mizo postaviti, alli sai gledati, da se latinski puhstabi namesto naših starih slovenskih, koliker ie mogoče, v’ glihi moči postavijo inu ta orthographia derži, katero našiga iezika idioma inu natura potrebuie, nekar kakor oče vsaki v’ svoij vassi alli mestu 30 imeti. Zato sam spred to staro ABC po. imenih inu pruti latinske puhstabe postavil. Ako kateri hervatsko pismo zna, da nas tim bulie zastopi. 35 40 45 50 62 Ti pak, kir ne zastopiš, kai ie orthographia, kai proprietas linguae, inu si se navadil ha gospod Truberiovo kranščino, beri le precei leto pismo, kakor sice druga bereš: Tebi nei veliko olli skori nič preminienu. Carkom se ne pusti irrati, kakor da bi ne bile; ch za zh, f za ff včasy beri. Inu c za c, nekar za k. Taka se ne bodeš skuzi nu skuzi nistar blaznih To differencio alli razlotak mey s inu f, meiu sh inu fh bodeš sam dobro zamerkal, inu naš iezik oče ga imeti. Prosim tada vsakateriga dobriga karščenika (za žpotlivce ne marim), da si pusti leto pismo inu naše zvesto delo, če lih popolnoma ne, sai nekoliko dopasti. Ako pak kateri noče, tako si sturi eno drugo sebi bulši inu pusti nam leto naše zmirom. Bog zna, da nčsmo naše lastne, tamuč božie časti, obeniga svoiga prida, tamuč gtnain karšanskiga nuca ijskali inu spo- mislili. Ce ie pak ky kai sice res pregledanu, kakor obeno človeško delo nei skuzi celo, to Bog inu brumni liidie z gnado propravijo. Tim istim se pohlevno, Bogu z’ vero, karščenikom z liibezanio poročim. Amen. b) Iz Postile slovenske. 1578. LukeŽ VIL 11—11. Prigodilo se ie, da ie Jezus šal v iedno mesto z ymenom Nain, inu ie veliko niegouih mlaiših šlo ž nym inu velika mno- V) Iz tega odstavka spoznamo, da so se Trubarjevi vrstniki že zgodaj začeli Vstavljati njegovi nedosledni pisavi. Nedostatni Trubarjev pravopis je z dobrim uspehom izkušal Krelj popraviti in dopolniti, utrdil pa ga je končno Bohorič v svoji slovnici. Krelj je prvi dosledno ločil z in s, ž in š, v in u, uvedel v svojo knjigo hrvatski č (ch) ter je Z in »s na dva načina topil itd. (glej štev. 11. str. 49.). „čarkom se ne pusti irrati, kakbr da bi ne bile,“ t. j. črkam (po črkah) se ne daj motiti, kakor da bi jih ne bilo, temveč pazi na vsako posebej, ker imajo vsaka zase svoj določeni pomen. Tako čitaj c (ch) zraven č (zh), na pr. pomuči in več, f ostro kakor Trubarjev dvojni [L zatorej piše Krelj profim, Trubar pa prosim. Nam. Trubarjevega z (sedanji c) je uvede Krelj c, na pr. sice, precei, Trubarju pa je služil c za k, na pr. catehizmus, Crainci. Sicer pa je Krelj krivo učil, da čitaj č za č, in on sam ni prav ločil č od č in ga ni rabil dosledno. — Carkom je bržkone pomota nam. čarkam (črkam). — „Taku se ne bodeš . . . nistar (nam. ništar) blaznil, 11 t. j. tako se ne bodeš nič motil. 63 žica liudy. Kadar se ie pak približana! k tem mestnim vratom, poglei, tadai so nesli eniga martuaca iz mesta, ta ie bil edini syn niegoue matere, inu taista ie bila vdoua, inn velika mno- 5 žica liudy ie šla ž nio. Kadar ie nio ta gospod vgledal, se mu ie smilila, inu ie rekal k niei: „Ne plači se!“ Inu pristopiuši k niemu, se ie dotaknil vniga nosilca, ty pak, kateri so ga nosili, so obstali, inu ie rekal: „Mladenič, iast tebi pouem: Vstani!“ Inu se ie ta martuac duignil ter ie sedel inu ie začel 10 gouoriti. Inu ie dal niega suoij materi. Tada ie nyh vseh strah obšal, inu so častili Boga, gouoreč: „Velik prorok ie vstal mei nami, inu Bog ie obiskal suoie liudy.“ Inu leta glas se ie razašal po vsei iudouski deželi inu po vsih okolo ležečih deželah. zis 14. Jurij Dalmatin. a) Iz Sv. pisma. 1584. 1. Iz predgovora k Sv. pismu. Zamerkanie enih potrebnih štukou, na katere imajo mer- kati ty, kateri bodo leto slovensko biblio brali. Nerpoprej so letukaj notri, povsod v’ starim inu novim testamenti, ty imenitiši in očiti špruhi ali bessede od Kristusa inu drugih artikulou naše karščanske vere z’ vekšimi puhštabi 5 zatu postauleni, de se od vsakiga s’ tem berže mogo najti inu zamerkati. Inu h’ puslednimu, de bi leta slovenska biblia le tčm bujle inu dajle mej vsemi Slovenci mogla se zastopiti: taku so ene težiše inu nikar povsod navadne bessede nikar le na 10 strani raven texta z drugimi bessedami zložene inu z’ zvejzdi- cami znaminovane: temuč je tudi zadaj na koncu lete biblie z’ flissom en register po redi tiga a. b. c. postaulen, de, kar bi kej eden v’ textu ne mogel dobru zastopiti, tu more tam zadaj v’ registru yskati. Kakor, kadar bi en Harvat ne mogel 15 zastopiti, kaj se reče arcat, taku yšči zadaj v’ puhštabi A: arcat, tu je njegov jezik postaulen: likar, inu more taku on v’ svoim ieziki likar za arcat brati. Taku kateri bi ne zastopil, kaj se reko buqve, ta išči v’ puhštabi B, taku najde, de se 64 20 buqve reko v’ njega jeziki knige. Zatu more on v’ svoim jeziki za buqve knige brati. Inn taku se tudi ima od drugih bessed zastopiti; kerkuli enim n naprej prideo, de jih ne more zastopiti, ta ali na strani pogledaj, ali pak zadaj v’ registru. Temu je naslov: Register nekaterih besed, katere krajnski, 25 koroški, slovanski ali bezjački, hervacki. dalmatinski, istrianski ali kraški se drugači govor«;. 2. Lultež X. 30—36. le bil <’n človik, ta je šal od leruzalema doli v’ leriho inu je padil mej razbojnike, ty so ga slejkli inu stepli inu so šli proč inu so ga pul mertviga pustili ležati. Permerilu se je pak, de je en far po teisti cčsti doli šal, inu kadar je njega vidil, je mimu 5 šal. Raunu taku tudi en levit, kadar je bil na tuistu mejstu prišal inu njega vgledal, je šal mimu. En Samariter pak je po cčsti šal inu je tjakaj prišal, inu kadar je njega vidil, se je on njemu v’ serci smilil, je šal k’ njemu, je obezal njegove rane inu je noter vlil ojla inu vina inu ga je vzdignil na svojo živino 10 inu ga je pelal v’ ošterio inu ga je vardjal. Ta drugi dan je on proč šal inu je vunkaj vzel dva denarja inu je nje dal timu ošterju inu je rekal k’ njemu: Vardejvaj ga, inu aku kaj čez letu špendaš, hočem jest tebi plačati, kadar zupet pridem. b) Iz Krščanskih lepih molitev. 1584. Ena druga molitou zupar Turka. O vsigamogoči, milostivi, večni Bug inu nebeški oča, ka- teriga moči ne more nihče zupar stati ni v nebi, ni na zemli. Mi tvoji režaleni vbozi otroci prosimo tebe skuzi to nedolžno resno kri tvojga narlublišiga sinu Jezusa Kristusa, našiga gospuda, 5 s katero smo mi na tem lejsu s. križa odrešeni inu odkupleni, bodi ti naš trošt inu pomuč v leti veliki nuji zupar tvojga inu našiga sovražnika Turka, v kateri mi vsi vkup iz grunta našiga serca s pravo grevingo čez naše grehe kličemo: Brani ti timu krijžejnimu erbovimu sovražniku s tvojo močjo, kateri si je v 10 svoim zlobnim serdi našo lubo deželo inu vse karščanstvu naprej vzel cilu rezdjati, zatreti inu končati. Ne perpusti ti 65 njemu, de bi on svoje (roke) v tvoih vernih krij vrniva! inu v svoim prevzetju inu oferti rekal: Kej je teh kerščenikou Bug? temuč, o zvesti Bug, pridi ti nam h pomuči v pravim času, kateri ti dobru vejš: Zakaj mi prež tvoje pomuči ne moremo 15 cilu ništer opraviti. Ne gledaj na naše teške grehe, s katerimi smo mi tebe reserdili inu Turka čez se kakor eno dobru za¬ služeno štrajfingo obudili: temuč gledaj na te svete, za nas prelite kervave srage tvojga narlublišiga sinu, kateri je nas taku dragu odkupil. Ne spumni na naše pregrehe inu krivu 20 djanje, temuč na tvojo veliko milost, iz katere nesi ti nikuli teh zapustil, kateri se na tebe zaneso, inu zanesi nam inu šonaj se nas za tvojga imena časti volo. Ne zaverzi nas v tvoim serdi, ne pusti nas k sramoti biti pod tem zlobnim sovražnikom. Vošči našimu cesarju inu deželskimu firštu inu 25 vsej nih vojski (katera zupar Turka štrita inu vojskuje) gnadlivu obladanje inu srečo, de bodo sovražniki morali spoznati, de si ti naš Bug, kir se čez nas vsmiliš inu našo molitou vslišiš: Inu de tudi, kadar bomo taku skuzi tvojo muč od naših sovražnikou roke odrešeni, bomo so vsčmi našimi 30 karščanskimi bratmi inu sestrami v deželi mogli v miri inu v pokoju vkup živeti inu tebe za tako veliko milost vekoma častiti inu hvaliti inu v tvoji karščanski gmajni reči: Tvoje je krajlestvu, muč inu čast od vekoma do vekoma. Amen. *) 15. Adam Bohorič. Iz predgovora k slovenski slovnici * 2 ). Tako se nahaja ne le sv. pismo ebrejsko, kaldejsko, grško in latinsko, ki si je na veliko korist vsega krščanstva lahko 1) Ta in druge slične molitve zoper krutega sovražnika vsega krščanstva so zanimive v zgodovinskem oziru; kažejo namreč, kako obupani so bili Slovenci vsled dolgotrajnih, grozovitih turških vojsk in da so le še od Boga pričakovali pomoči. Na to žalostno stanje naših ubogih pradedov so se ozirali tudi protestantski pisatelji v svojih knjigah in zložili v to svrho več primernih molitev in pesmi. 2 ) Popolni naslov Bohoričeve slovnice se glasi: Arcticae horulae suc- cisivae de Latino-Carniolana Literatura ad latinae linguae analogiam accom- Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 66 tudi bolj revni človek omisli za srednjo ceno, ampak na prodaj je zdaj v tem stoletju tudi sv. pismo v nemškem, španskem, 5 francoskem, laškem, ogrskem, češkem, poljskem, rutenskem in možovitskem (Mofhovitica) jeziku. A samo našim ljudem Kranjcem ali Slovencem (Carniolanis seu Slaviš) še ni došla ta tolika sreča, da bi ga imeli celega v svojem narečju. Kajti čeravno je častitljivi mož g. Primož Trubar novi zakon in druge pri- 10 pravne knjige, in to, kakor sem že omenil, tudi v kranjsko narečje nedavno i marljivo i spretno prestavil iz lastnih in čistih virov, je bilo vendar treba, ker onega moža že bolj resna doba in nadležna starost tlači ter v močeh zapušča, da so drugi dosnovali, kar je celemu sv. pismu doslej manjkalo ter ostalo za 15 prestavo, pa so izdali celo kranjsko ali bolje slovensko sv. pismo modata, unde Moshoviticae, Rutenicae, Polonicae, Bounicae et Lusaticae linguae cum Dalmatica et Croatica cognatio facile deprehenditur. Praemittuntur his omnibus tabellae aliquot, Cyriilicam et Glagoliticam, et in his Rutenicam et Moshoviticam Orthographiam continentes. Adami Bohorizh. Rom. 14. Vsaki jazik spoznati hošte Boga (ciril. in glagol.). Vlaki jesik bode Boga fposnal. Omnis lingua confitebitur Deo. Ilžaa y'ku>aaa rq> Osoj. Witebergae. Anno 1584. — V slovenskem prevodu bi jo naslovili blizu takd-le: Zimske proste urice o latinsko-kranjski pismenosti, po priliki latin.skega jezika uravnani, iz katere se možovitskega (ruskega), rutenskega, poljskega, češkega in lužičkega jezika z dalmatinskim in hrvatskim sorodnost lahko spozna. Pred temi vsemi se nahajajo nekatere črtice, cirilsko in glagolsko, in v teh rutensko in možovitsko pravopisje kažoče. Predgovor, 11 listov broječ, je do sinov štajerskih, koroških in kranjskih plemenitašev, za njim sledi „Orthographia (Cyrillica, Glagolitica, Latino- Carniolana); Orationis Dominicae synopsis in lingua Cyrillica, Croatica, Polonica, Boemica, Lusatica, Carniolana (str. 1—40); Etymologia (40 — 178); Syntaxis (i—59); Prosodia et Index (brez stranic). Bohorič je prevzel zglede za imensko, po priročnem spolu ločeno sklanjatev iz Melanhtonove latinske slovnice; ti so: I. Ta Ozha, II. Ta Mati, III. Tu Pifmu. Izbral si je torej najmanj prikladne samostalnike, ker sta dva izmed njih nepravilna. Basi graja spolnik (articulus: germanicae linguae prava imitatione), ga rabi vendar tudi sam (celo pri vzgledih, redkeje v celotnih stavkih). Za lat. ablativ mu služi naš rodilnik s predlogom „od“, mestnika in orodnika še ni poznal (ta dva slovenska sklona je še le dognal koroški pisatelj G-utsman v svoji slovnici 1. 1777.). Glagol sprega po treh spregatvah: na -am (jeft fekam), -em (jeft pifhem), -im (jeft lubim). 67 (Slavonica Biblia). Prikazala se je torej ta poslednji čas pre¬ velika in neizrekljiva milost božja tudi našim ljudem. Napočil je tisti veseli dan, kadar tudi Kranjci in Slovenci (Carniolani et Slavi) lahko vidimo in slišimo kranjski govoriti Boga samega, očake, proroke, apostole in evangeliste. In za to toliko usmi- 20 Ijenost in dobroto edinemu večnemu Bogu bodi hvala in slava vekomaj. Amen. Ker pa pri nekaterih, bodisi malo previdnih, bodisi manj izobraženih, tudi taki, ki mčnijo, da je svet celo majhen, češ, ker se nikdar niso oddalili od očetovskega doma, ali če so se, 25 ni jim bilo veliko mar, kaj drugod biva ali se godi, o sloven¬ skem našem jeziku (de Slavonica nostra lingua) brez ljubezni sodijo in govorijo, ti bodo torej mislili, da bom jaz o Slavenih (de Slaviš), češ, o neznatnih ljudeh, kaj brez premisleka povedal. Zatorej se mi je vredno zdelo na tem mestu globlje poseči, 30 vendar to reč prav od kratkem pojasniti. Ne mislim pa s sla¬ vonskim imenom (Slavico nomine) kakega ljudstva, skritega v neznatnem kraju ter z gotovimi in kaj ozkimi mejami ogra¬ jenega, temveč imenujem in zapopadam s tem imenom vse kraje in ljudi, karkoli jih ali slavenski (Slavice) govori ali se kar 35 največ v besedah ujema, ali katerim se očitno vidi, da so nekako v svaštvu in v sorodstvu s slavenskim jezikom. Kar jih je pa doslej spisovalo zgodovino ter v njej preiskovalo ljudstev izvirek in njih nravi, vsi se ujemajo v tem, da Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slaveni so isti narod ter enega in istega 40 izvirka. Ako tedaj katero si' bodi ime izmed povedanih temu narodu daš, spoznaš, da isto pomenja. Kajti vsi ti pridevki pripadajo jim po selih, pogostoma in velikokrat premenjenib, samo poslednji pridevek Slaveni je po delih slavno izvršenih temu narodu došel po njegovem zaslnženju. Slava namreč našim 45 ljudem zaznamuje gloria, tedaj se Slaveni (Slavi) imenujejo toliko kakor hvalni, častni in slavni. Saj prvega pomena besedi ne bo nikjer nihče pravilneje razlagal, kakor iz vsakateremu narodu lastnega jezika. Kateri pa na to ne pazijo, se pregrešijo dostikrat prav hudo. 50 Naj zdaj še o tej svoji mali knjižici nekoliko izpregovorim. Da torej tudi jaz na svojem mestu k povzdigi slovenskega jezika 68 nekaj pripomorem, se mi je ponudila tak6-le priložnost. Ko so se namreč izmed veljakov Štajerske, Koroške in Kranjske bogo- 55 slovci in drugi izvoljeni možje lansko leto posvetovali o pre¬ stavi in izdavi kranjskega sv. pisma ter so med drugimi rečmi določevali o neki gotovi, poslej veljavni latinsko-kranjski pisme¬ nosti (de literatura Latino-Carniolana) in sem tudi jaz po ukazu kranjskih veljakov, mojih milostnih gospodov, prištet bil tistim 60 možem: ne bom prikrival, da mi je bila tedaj dana ta naloga, da naj o pravopisju (de orthographia) latinsko-kranjskem neka¬ tere svoje opazke, katere sem jim tedaj razlagal in jih niso zavrgli, v pravem redu spišem, zato da bi po njih zgledu poslej pravilneje in bolj utrjeno z latinskim znakom (ker je 65 namreč raba one stare pismenosti, cirilske in glagolske, v ljubi naši Kranjski malo da ne propadla — latino charactere, guando- guidem iam usus illius antiguae literaturae, cyrillicae et glago- liticae, in Carniola nostra fere intercidisset) se spisovalo Kranjcev in tem najbližnje in sorodno po vsej Kranjski ter po Štajerske to in Koroške večjem delu obično narečje. Podal sem se tem možem, ki so i pobožno i častno reč svetovali, pa me večkrat tudi prosili, ter sem se poprijel te stvari. Ali ko to edino storiti nameravam, me tira duh moj črez namero dalje: hotel sem z isto marljivostjo o ostalih delih slovnice, po pravilih, 75 posnetih iz občne rabe najboljšega govorjenja ter v neko gotovo osnovo zbranih, vse to kot slovnico kranjsko (grammaticam carniolanam) sestaviti v tej svoji mali knjižici. Ker se ta reč ni brez premisleka, tudi ne po lastni glavi, ampak v imenu in po vzajemnem svetu izvoljenih mož, kakor sem rekel, pričela, 80 kdo bi me zato moral grajati, še veliko manj dolžiti častila- komnosti, ko sem prevzel stvar, na videz majhno, pa brez last¬ nega dobička, ter samo želeč, da pospešim in pojasnim domači jezik ? Zdela se bo nekaterim stvar sicer kaj lahka in ne velike duhovitosti. Tistim jaz rad pripustim, da take svoje misli gojijo 85 dotlej, da tudi sami ali v tem, ali v drugem še ne izobraženem jeziku i poskusijo i spravijo na dan kaj bolj dovršenega. Zahteva se pač tudi v tem poskusu vsaj nekaka spretnost in razsodnost nikakor napačna. Uravnal sem pa vse delo po navadnih pra¬ vilih latinske pismenosti tako, da tudi najbolj običnih 69 zgledov nisem izpustil, temveč da sem porabil tudi jaz ravno 90 tiste, katere je Filip Melanhton, mož, da mu ga ni enakega, pobožnega spomina, moj učitelj, po katerem se kočem vedno ravnati, rabil v svojih slovnicah. To pa zato, da se iz že navadnih in popolnoma znanih ter posebno poučljivih zgledov neznanega razum bolj posvčti. In v tej reči sem, zlasti v skladnji, 95 bil vsaj tolmač; vmes vendar nisem v nemar puščal ničesar, marveč sem se edino trudil, da v omenjenih izrazih vsekdar izkažem skladnje i soglasje i vladje. Nikdar pa nisem zamolčal, kje se kranjski jezik razločuje od latinskega. Torej se za trdno nadejam, da bo vsak bolj pametni (če le bolj marljivo preišče 100 stvar) rad pripoznal, da sem jaz nekoliko pripomogel v ta namen, da se kranjski jezik pravilneje govori in piše. Do vas pa, blago¬ rodni mladeniči, to je do slavnih veljakov Štajerske, Koroške in Kranjske ter vsega viteškega reda sinov se obračam, vam, pravim, pa vašim ljudem poklanjam to svoje delce. Tudi vam 105 to darilce ne bode v nečast, kajti i novo je in bo služilo v pojas¬ njevanje jezika slavonskega (katerega z mnogimi rodovi in kra¬ ljestvi mi vzajemno imamo, kakor veste in ste mogli prav lahko spoznati iz mojega dosedanjega resničnega dopovedovanja). Poslov. Josip Marn. 16. Iz predgovora k Lutrovi Hišni postili. 1595. Vsem brumnim inu bogaboječim karščenikom Kraincom inu Slovencem voščim inu prosim jest od Buga gnado, mir inu pravu spoznainje te risnice skuzi Jezusa Kristusa. Amen. Lubi priatili inu bratje v Kristusu Jezusu. Vam je vsem dobra veideČe, koku je Bug, ta nebeški oča, iz velike neizrečene ' 5 gnade inu milosti tudi nas Kraince inu Slovence raven inu poleg druzih folkou h tej veliki gnadi pustil priti, de mi tudi to cejlo sveto biblio ali vse svetu pismu v našim pravim slo¬ venskim inu materinim jeziku imamo inu beremo, za katero veliko gnado inu dobruto bi mi spodobnu Boga imejli častiti 10 inu zahvaliti. Kadar pak dosehmal mi vbozi Krainci inu Slovenci obene obilne inu popolnome postille ali izlage čez te nedelske inu druge prazniske evangelie neismo imejli, samuč 70 to samo edino kratko, ali vsaj dobro izlago tiga časti vrejdniga is inu v Bngi vtičeniga inu nikar le za leto našo krainsko deželo, temuč tudi za druga dajlna v nemških deželah mejsta dobrn zasluženiga moža gospuda Primoža Truberja raindiga, katera se je njemu samima inu drugim dobriga serca karščenikom dosehmal prekratka inu premaihina zdejla, taku je on sam ta 20 zdaj imenovani gospud Primož Truber rainik per svojem zdravim životu iz svejta druzih dobru vučenih inu zveistih doktorjeu ali vučenikou tiga svetiga pisma to postillo ali izlago čez te nedelske inu druge prazniske evangelie tiga v Bugi visoka rezvišeniga moža doktorja ali vučenika Martina 25 Lutherja ranciga sam iztolmačoval, en dejl te iste sam s svojo lastno roko zapisal, en dejl pak skuzi nekatere svoje krainske landtšmane inu šribarje pustil zapisati. Kir pak ta dobru imenovani gospud Primož Truber rainik nei mogel takove postille pred svojo smertjo v druk perpraviti, je on v svojej 30 pusledni bolezni, v veliki starosti inu na smertni posteli svojma dvejma sinuma takovo postillo cilu dokoinati zveistu poročil, tudi za pomuč dobrih karščenikou rekal prositi, de bi vsaki po tem, kakor bi on premogel, hotel svejtovati inu pomagati, de bi se ona v druk perpravila. Inu kadar sim jest tudi 35 nekaterikrat od gospuda Feliciana Truberja kakor njegoviga ranciga očeta stari discipulus ali mlaiši opominan inu prošen bil, de bi jest njemu tudi s tem maihinim inu žleht meni od Buga danim inu posojenim darum inu funtom imel perstopiti inu takovo njegoviga očeta rainciga postillo pomagati pre- 40 gledovati, nejsim jest takove karščanske prošne inu službe, kir je ona sama na sebi spodobna inu poštena, hotel odpovej dati, temuč sim takovo postillo ž nim, z gospudom Felicianom Truberjom, pregledal inu revidiral. . . . Pisana per Sanct Kocjanu raven Turjaka na ta dan teh dvejuh bratou s. Primoža inu 45 Foeliciana v tem lejtu po Kristusovim roistvu 1595. Vaš brat inu priatel v Kristusu Andrei Savini c, cer- kouni služabnik tamistu. 71 1. Jezus ta je od smerti vstal, od svoje britke martre; nam se je veseliti, nam hoče h troštu priti. 2. De bi ne bil od smerti vstal, vusulni sveit bi konec vzel; ob tu se veselimo inu Boga hvalimo. 3. Bug je taku milostiu bil, svojga simi mej nas pustil, od Marie je rojen bil, vusulni svejt obeselil. 4. Je jel Jude vučiti le Bogu prou služiti, tu so mu za zlu vzeli, na križ so ga respeli. 5. Na križi je to smert podjel, Jožef je njega doli snel, Maria prejemala, te rane kušovala. 6. Jezus ta je bil pokopan, en velik kamen na grob djan, on je ta pakal gori djal, vso hudičevo muč rezdjal. 7. Na tretji dan od smerti vstal, tem ženam se je perkazal, kir so njega iskale, de bi ga bile žalbale. 15. Bodi tebi Angel ta je h tem ženam djal, Jezus je vže od smerti vstal, tu vi tem jogrom pravite inu Petru oznanite. 9. Maria Magdalena, ta je ta perva bila, kir je Jezusa vidila, stvarnika nebeskiga 10. Sveti Tomaž neveren bil, ta je kumaj tiga dobil, de je vidil prou Jezusa, tiga živiga Kristusa. 11. Jezus Tomaža je svaril, de je on taku kasan bil, de nej bil poprej veroval, de je on od smerti bil vstal. 12. Tedaj je Tomaž zdaj spoznal inu iz vere taku djal: O gospud moj inu Bug moj, daj mi, de jest bom vselej tvoj 13. Ob tu je Jezus gori vstal inu je ta pakal rezdjal, hudiča, greh, smert je poderl, nebeška vrata nam odperl. 14. Ob tu mi vsi karščeniki, vbozi, veliki grešniki, hvalimo gospuda Boga, sinu Marie Jezusa. , o gospud Bug, oča, sin inu sveti duh, čast inu hvala dana tiga odrešovanja. 17. Protestantske duhovne pesmi. 1. Ta stara velikanoena pejsen. 8. 'j Stara velikonočna pesem je med narodom zapisana pesem ■ bila je že znana v 15. stoletju, kakor nam to izpričuje ljubljanski rokopis. Za očit- 72 2. Ena serčna molitou zuper Turke. 1. 0 gospud Bug, ti oča naš, kir sam vse naše nuje znaš, zvestu nam zdaj pomagaj inu Turka nevernika, tvoje cerkve sovražnika, s tvojo roko obladaj. Mi smo sicer zlu prešibki, de bi njega moči britki sami sebe vbranili; nej tudi odrešenika, kakor si ti, obeniga, ob tu se čez nas vsmili. 2. Inu aku smo grešili, z grehi tvoj serd zaslužili, kakor vsi glih spoznamo: taku si vsaj ti milostiu inu vsem tvoim dobrutliu, tiga se mi troštamo. Saj si nam poslal Jezusa, tiga praviga Kristusa, de je za nas smert terpil; v njega ime smo kerščeni, svetim duhum očiščeni, zatu nas boš odrešil. 3. O gospud Bug, pogledaj vsaj koku Turek se zlobi zdaj tvoje ime zatreti inu nas vse kčrščenike, tvoje vboge služabnike, žive cilu požreti. Aku ti boš tu dopustil, gdu te bo na zemli častil, kadar vernih ne bode; saj boš ti le zašpotovan, od Turka z nami sramovan, spumni, kaj tu bo škode. 4. Zakaj vsa tvoja beseda por Turkih se prepoveda ludem pridigovati tfer tu svetu kferščovahje inu tudi obhajanje se ne pusti deržati. Ob tu tih ludi veliku služit turskimu maliku bodo permorovani; se tudi nam zlu špotajo, kej je vaš Bug, nas vprašajo, te, kir so nim podani. 5. Ob tu spomisli, kaj si sam v tvoji sveti besedi nam stanovitu oblubil, de češ vselej p er nas biti, tvojo cerkou obraniti, kakor si poprej sturil. nima izpovedma sledi namreč začetek velikonočne pesmi, ki se glasi: Nas golpud ye od fmerti wl'tal, Od nega brittke martre, Nam ye fe vefeliti, On nam chocztfche trofti biti. Iz tega vidimo, da so se protestantski pisatelji, sestavljajoči cerkvene pesmarice, naslanjali na stare, med ljudstvom znane pesmi. — Izdajatelj protestantske pesmarice 1. 1584. je pripisal pri tej pesmi: „Vulgaris Slavorum in die resurrectionis domini cantus, variisque modis seu vocibus canitur. 11 73 'Jaku nam zdaj staj na strani inu pred Turkom nas brani, de se on ne prevzame: leto prošnjo tvoili otruk vsliši, ti milostivi Bug, skuzi Jezusa. Amen. Ena peisen, kadar oče 1. V božyem imeni gremo mi, angel niega bodi z nami, koker s teim folkam v Yegipti, ker ye šel Faraoni. 2. Jezus, ti nas očeš spremit, z nami vun inu noter yt, kazat staže inu poti, branit nessreče pousode. J. Dalmatin. eden čez daželo yti. 3. Taku hribi ni doline, vude ne bodo branile, pridemo veselit domuu, ty nam pomagai gnadiuu. 4. Adini pot inu staža, Jezus, pomuč skazi sada, ker si h timu dal tuoio kry, da bomo v prani deželi. 5. Tamkai te bomo hualili, s tobo večno prebiuali, v tuoiem nebeškim veseli veselu z angelci peili. J. Jurišič. 18. Kajkavski pisatelji v XVI. stoletju. V isti dobi, kakor naši protestantski pisatelji, so delovali kajkavski književniki, ki so pisali svoje knjige v takozvani kajkavščini, t. j. v slovenskem narečja, ki se govori v varaž¬ dinski, kriški in zagrebški županiji. Najvažnejši iz te prve slovstvene dobe so Mi halj Bučič, Januš Pergošič 5 in Anton Vramec. Mi halj Bučič, katoliški župnik na Belici v Medmurju, pozneje protestant, je bil prvi kajkavski pisatelj, ki je spisoval knjige v svojem narečju. Najprej je izdal »Krščanski nauk ali katekizem hrvatski za luterane“ (v Nedelišču med 10 1.1565 in 1574); nato je baje prevedel sv. pismo novega zakona v kajkavščino ter izdal še več drugih bogoslovnih knjig; toda žal, vsa njegova dela so se porazgubila. Januš Pergošič, meščan in beležnik varaždinski, je preložil iz latinščine Verbbczyjev ogrski zakonik 15 74 »Tripartitum“ ter ga naslovil: »Decretum, koteroga ie Verbewczi Istvan diachki (t. j. latinski) popiszal, a poterdil gha ie Lafslou, hoteni ie za Mathiafsem kral bil, ze vise ghosfpode i plemenitih hotieniem, koteri pod vugherfske corune 20 ladanie fslisze, od Ivannssa Pergofsicha na fslovienfski iezik obernien, stampan v Nedelischu leto nassegha zve- lichenia 1574.“ Anton V rame c, kanonik zagrebški, je izdal dvakrat zaporedoma »Kratko kroniko« v lepi slovenščini. Naslov drugi 25 izdaji se glasi „K r o n i k a, vezda znovich zpravliena, kratka szlouenzkim iezikom po D. Antolu pope Vramcze, kanouniku zagrebechkom. Stampane v Lublane po Juane Manline, leto 1578.“ Razen Kronike je še objavil veliko zbirko pridig, »Pro¬ so dečtva« imenovano. Jezik kajkavskih pisateljev se vrlo odlikuje od jezika v spisih naših protestantskih književnikov, bodisi v oblikah, v skladnji ali v besedah. Ne le da je čist in prav domač, obranil je še tudi aoriste in imperfekte, kakor jih ima staro- 35 slovenščina. J ) 19. Iz Kronike Antona Vranica. 1578. Hralj Matjaž. 1458. Matiaš, sin Janka voiuode, ono vreme, gda bi kral vmrl, v Pragu be odpelan z Beča. Po smerti Ladislaua, kralia na Ceheh, položen be kralem češkim Jurai Podebrad, i pod niegouu oblast i moč doide Mathiaš. 5 Mathiaš, sin Janka voiuode, v vuze (v) Prage pri kralu Seškom buduči, od vse vogerske gospode i plemenitih liudi kral vogerske obran i imenuan be. Kral češki Jurai ne ga hotel perule z uoze vun pustiti, nego da obeča, da hoče kčer negouo l ) Kajkavskim pisateljem služi drug črkopis kakor Trubarju in njegovim vrstnikom. Vramčev pravopis je takozvan starohrvalski (ogrski) pravopis, ki ga še dandanes nahajamo včasi v pisavi lastnih imen; tako se je na pr. tudi naš slavnoznani jezikoslovec Miklošič pisal Miklosich. 75 Katerimi sebe za Ženu i touaruša suoiega vzeti i prieti. Potom toga od vse gospode češke od grada Stražnice spreuogen be. 10 A pri onom grade čakalni niega vsa gospoda vogerska i plemeniti liudie i popelaše ga v vogersku zemlu, i dopelan be v Budin z uelikim veseliem. 1459. Proti niemškomu cesaru Frideriku Mathiaš kral ie voiuual, ar ie pri cesare bila korana vogerskoga orsaga, ku ie 15 odnesla bila mathi Ladislaua krala, Elizabet kralica, sobom v Beeč. — — — 1476. Beatrix kralica, zaročnica Matiaša krala, vogersku zemlu dopelana be i v Stolnom Belgrade koruniena, po koru- nenie na suadbu be odpelana v Budin. 20 Mahumet, turski car, znaiuči, da ie kral z vogersku go¬ spodu na suadbe i pyru, haruatski orsag i Dalmaciu porobi i popleni medtom toga. 1477. Matiaš kral po suadbe voisku zdignu proti cesaru Frideriku i vnoge gradi i varaše, Nouo mesto i Beč zauie i pod 25 se podegna, podbi i ostale varaše. 1478. Kral kralicu po vogerskom orsage i zemle, kaza- iuči nioi oblast i moč suoiu, vodil ie. Turci čez heruatsku i kransku zemlu, Feriol benedečki porobiše i popleniše i ogniem požgaše i vnoga robia odpelaše sobom, duadeseti jezer ali tisuč 30 liudi, v tursku zemliu. Kral Matiaš s kralem Vladislauom v 01mucy mvr i bra- tinsku hibau včini. 1479. Turci, doma nebuduči krala, vogersku zemlu poro¬ biše i popleniše do Vašuara i do štajarske zemle; trideseti iezer 35 ali tisuč robia i velika dobička odpelaše v Bosnu. — — — 1484. Korneuburg varaš močni obseden od Matiaša krala be i zauiet od niega. Ono isto vreme sedemnadeste iezer Turkou na konyeh čez haruacku zemlu iesu na Kransku robiti, žgati i plenyti zašly. 40 Deset iezer robia pelaiuči, razbiše Wok despot, Bernardin Frankopan i (Jereb ban od vse pogibeli, pobiše Turke i od nyh ves dobiček vzeše na granu pri Wne vode. 76 1485. Kral Matiaš obsede varaš močni Beeč i niega 45 suoiu silim ruku i močiu dobi, zauie i oblada i pod suoie ladanie podegna bečki orsag i zemlu vsu. — — — 1487. Nouo mesto varaš v bečkom orsaze iedno leto branilo se ie kraliu vogerskomu. 1488. Ouo leto Štaiar i kransky orsag od Matiaša mira 50 su prosili. 1490 Matiaš kral vogersky obeteža v Beče varaše i onde vmre, star buduči četerdeseti sedem let. Telo kraleuo v Stolni Belgrad zaneseno be i onde z uelikim počteniem pokopano iest. 1 ) i) Kralj Matjaž je ogrski kralj Matija Korvin, sin Ivana Hunjada; vladal je od leta 1458. — 1490. ter je postal narodni junak v slovenskih narodnih pripovedkah in pesmih. V jeziku Antona Vramca kakor tudi ostalih kajkavskih pisateljev so zlasti zanimive aoristove in imperfektove oblike. Aoristi so na pr. doide, obsede, zauie, podbi, podegna itd., t. j. došelje, obsedel (po-, zasedel), zavjel, podbil, podgnal (unterwerfen); nadalje oblike na-še: popelaše, vzeše, pobise porobiše itd., t. j. so popeljali, vzeli, pobili, porobili (pliindern). Imperfekt je na pr. čakalni = čakali so, stsl. čakahata; be = bil je (be odpelan = bil je odpeljan). Glede drugih oblik in manj znanih besed bi bilo še omeniti: V vuze = v vozi (ječi); v Prage, na suadbe, v orsaze: mestnik na -e. — Obran = odbran; penile — prvlje (poprej); spreuogen be = sprevodjen, sprevojen (spremljan) je bil. G stoji pri Vramcu večkrat za slov, j (dj), na pr. potergeni, meg, t. j. potrjeni, mej (potrdjeni, medj). — Ar = zakaj, kajti. — Ku — kojo (katero). — Sobom = s seboj. — Stolni Belgrad = StuhlweiBenburg. — Po leorunenie = po korunenji (kronanji), nenaglašena končnica je oslabela v polglasni i(e). — Jesu: po vplivu edninskih oblik (jesm, jesi, jest) napravljena oblika nam. prvotnega so (sata). 77 Katoliška doba. 1595—1765. 20. Kratek pregled katoliške dobe. Kralj Ferdinand (f 1564) in nadvojvoda Karol (1564 — 1590) sta izkušala že kot vladarja notranje-avstrijskih, dežel šiloma zatreti protestantstvo na Slovenskem. Ali to se jima ni posrečilo. V neprestanih, bojih s Turki, ki so pogostoma nad¬ legovali naše pokrajine, sta potrebovala pomoči deželnih (tedaj 5 protestantskih) stanov. Zato sta jim morala, dasi nerada, v mar¬ sičem odjenjati in naposled sta jim celo dovolila svobodo novo- verskega obreda. Nova vera se je tedaj Čudno hitro širila, tako da je bilo v Ljubljani, ki je štela okoli 7000 prebivalcev, le tri-do štiristo katoličanov. Toda časovne razmere so se kmalu 10 izpremenile. Po smrti nadvojvode Karola so jeli ostreje posto¬ pati s protestanti po slovenskih deželah. Zlasti po Kranjskem se je sedaj vsled tega hitro razširjala katoliška vera. Odlo¬ čilni krogi v Ljubljani so sklenili, da pozovejo jezuite v deželo, in ti so se leta 1590. slovesno nastanili v glavnem mestu. Ob 15 enem je izginil tudi strah pred Turki, ker so jih hrabri Slo¬ venci pri Petrinji leta 1596. tako potolkli, da si niso upali več v naše dežele. Karolov sin in naslednik, Ferdinand II. (1596 — 1637), je imel tedaj prosto roko ter je mogel brez ovir izvrševati svoj namen, da iztrebi novo vero iz slovenskih po- 20 krajin. Odgojen po jezuitih, je bil vnet katoličan in je vse¬ stranski podpiral katoliško vero v Notranji Avstriji. Po smrti škofa Janeza Tavčarja imenuje znanega boritelja in zaščitnika katoliške vere, kanonika Tomaža Hrena, za ljubljanskega škofa leta 1597. Sedaj se prične z vladno in jezuitsko po- as 78 močjo protireformacija, ki je bila kolikor koristna v verskem, toliko kvarna v slovstvenem oziru. Jedva pričeto književno delovanje na enkrat prestane. Protestantske propovednike pa- hajo v ječe; kdor se noče vrniti v naročje katoliški cerkvi in 30 ne podpiše slovenske ali nemške prisege v dokaz svoje izpre- obrnitve, ta mora brez usmiljenja iz dežele in njegovo premo¬ ženje pripade državi. Zlasti so prežali na protestantske knjige. Pridno se jih zbirali in sežigali; še celo nedolžnim niso priza¬ našali. Le imenitnejše so shranili v knjižnici jezuitskega samo- 35 stana v Ljubljani, ki pa je žal leta 1774. pogorel z vsemi književnimi zakladi vred, tako da so knjige iz protestantske dobe dandanes silno redke. Tudi ljubljansko tiskarno, ki bi bila mogla še marsikaj storiti v prospeh domačega slovstva, 50 zatrli že leta 1582., pregnavši tiskarja Janeza Mandelca iz 40 dežele. Razen ljubljanske gimnazije (od leta 1596. pod jezuit¬ skim vodstvom) in idrijske začetne učilnice so prenehale sčasoma vse šole na Kranjskem. Iztrebivši na ta način sleherne plodove novoverske goreč¬ nosti, se tudi katoliški reformatorji vendar kmalu prepričajo, 45 da morajo rabiti za svoje namene isto sredstvo, ki je tako uspešno služilo njihovim nasprotnikom, t. j. domači jezik in pisano besedo. Zatorej je Tomaž Hren, ko je bil kanonik in »apostolski pridigar“ v Ljubljani, oznanjal božjo besedo v slo¬ venskem jeziku. To pa še ni bilo dovolj, da so preprostemu 50 narodu prepovedovali in krščanski nauk razlagali v materinem jeziku; tudi pisanih knjig je bilo neizogibno potreba. Ker so se bili vsi protestantski spisi pobrali in uničili, ni imelo niti ljudstvo knjig, da bi bilo v cerkvi molilo ali pelo iz njih, niti duhovniki, da bi čitali sv. evangelij. Živa potreba je torej silila 55 katoliško duhovščino na književno delo. Marsikateri duhovnik 51 je priredil (sevčda po Dalmatinovem sv. pismu) rokopis, da je čital ob nedeljah in praznikih sv. evangelij v slovenskem jeziku. Tako so se nam v rokopisu ohranili takozvani S t a- pletonovi evangeliji,i) katere je izdal Anglež Stapleton, i) Stapletonove evangelije imenujemo rokopis neznanega pisatelja, ki je na 114 listih prevedel v slovenščino 82 evangelijev iz dela „Promptuarium — 79 — a prevedel jih je neki slovenski duhovnik najbrž že pred 60 letom 1612., t. j. preden so prišli Hrenovi »Evangeliji in listovi“ na svetlo. Drug tak rokopis nam je zapustil Adam Skalar iz leta 1643. v dveh delih, »Sola tega premišljevanja 1 ' in »Eksemplar, od sv. Bonaventure človeku naprej postavljen, kako se ima eden zopet z Bogom 65 združiti. “ Tako je vsakdanja potreba rodila v naši književnosti novo dobo, ki se po svojem katoliško-cerkvenem značaju strogo loči od prejšnje. Spisi v tej dobi služijo le vsakdanjim cer¬ kvenim potrebam. Njih obseg so evangeliji, krščanski nauk, 70 katoliške cerkvene pesmi, molitveniki in propovedi. Ta ozko omejeni krog znači naše slovstvo v vsej dobi do leta 1765. Najznamenitejši pisatelji, ki so, pišoč za duhovnike in tudi za preprosto ljudstvo, ustrezali vidnim cerkvenim potrebam, so bili sprva Tomaž H r e n, proti koncu sedemnajstega 75 stoletja Matija Kastelec in na koncu dobe Miha Pa- g 1 o v e c. Za duhovniške potrebe so spisovali propovedi po vplivu znanega dunajskega pridigarja, avguštinca Abrahama a St. Clara, koncem sedemnajstega in začetkom osemnajstega stoletja kapucinska redovnika Janez Krstnik od Sv. so Križa in Rogerij ter jezuit Jernej Basar. Za jezikovno znanost se ni malo da ne v vsem poldrugem stoletju skoro nič storilo; poskusila pa sta se v tem oziru Gregor Alazija da Sommaripa in oči Hipolit iz Novega mesta. * * * Tomaž Hren, rojen leta 1560. v Ljubljani, kjer je bil 85 njegov oče mestni svetnik, pozneje župan in deželni poslanec, se je učil, dovršivši na ljubljanski protestantski stanovski šoli morale super Evangelia Dominicalia totius anni,“ ki ga je izdal Anglež Tomaž Stapleton. Druga izdaja poletnega zvezka je iz leta 1593.; drugi natisk zimskega dela (iz njega je 28 evangelijev prevedenih) pa iz leta 1615. in pozneje iz leta 1620. Prelagatelj se ni ravnal po nobeni slovnici, temveč je pisal, kakor je sam govoril in kakor še večjidel dandanes govori preprosto ljudstvo. V prevodu seje naslanjal neznani naš pisatelj pogostoma na Dalmatina; nekateri evangeliji so takorekoč prepisani iz njega. Ta rokopis je izdal profesor Anton Raič v izvestju ljubljanske realke (1887). 80 gimnazijske nauke, modroslovja na dunajskem vseučilišču. V tem času se je začela v Notranji Avstriji vršiti vidna izprememba 90 v verskih stvareh. Katoliška stranka je dobivala čim dalje tem bolj trdne podlage inpodpore v vladnih krogih notranje-avstrijskih dežel. Hren se je mislil napotiti v Italijo, da bi se ondi izučil pravoznanstva, kar zboli na smrt. V bolezni pa stori obljubo, da postane katoliški duhovnik, ako mu Bog podeli zdravje. Ko je 95 ozdravel, izpolni Hren svojo obljubo in se začne v Gradcu leta 1586. učiti bogoslovnih naukov. Dve leti pozneje je postal že duhovnik in še istega leta ljubljanski kanonik ter je prepo¬ vedoval v stolni cerkvi. Leta 1597. gaje povzdignil nadvojvoda Ferdinand na škofovsko stolico v Ljubljani, kjer je pripomogel 100 potem s pomočjo vlade in jezuitov katoliški cerkvi do popolne zmage. Ta namen je tem laže dosegel, ker je bil od leta 1614. vladni predstojnik v Notranji Avstriji. Kot duhovni pastir je izpolnjeval Hren nad trideset let svojo službo tako pogumno in izvrstno, da so ga imenovali „kranjskega apostola 4 '. Umrl je 105 leta 1630. v Gornjem gradu na Štajerskem. Stoječ na čelu protireformacije, je uvidel Hren prvi potrebo, da se morajo namesto uničenih krivoverskih knjig dati prave katoliške bukve ljudstvu v roke. Zatorej je izdal leta 1612. v Gradcu »Evangelija in listove na vse nedelje in imenite praz¬ no nike celega leta.“ Ta knjiga se je poslala v treh tisoč izvodih na Kranjsko ter se je priljubila duhovnikom in ljudstvu. V oblikah in pisavi se je Hren ravnal po Bohoričevi slovnici, v prevodu pa se v obče naslanjal na Dalmatinovo sv. pismo; a vendar je čestokrat nemške tujke nadomestil s prav domačimi 115 izrazi. Slovenščina v teh evangelijih se odlikuje med vsemi knji¬ gami v tej dobi; zatorej je bila ta knjiga edina te vrste skoz vse poldrugo stoletje in je doživela do leta 1764. devet natiskov. Drugo izdajo je oskrbel stolni dekan in prvi kranjski zgodopisec Ludovik Schoenleben leta 1672., dodavši ji sedem „kato- 120 liških pesmi 44 , izmed katerih jih je petero iz protestantske pes¬ marice prepisanih, mali katekizem in nekatere molitve. Nekoliko lepše v besedi in v pravopisu ter s pesmimi pomnožene so sle¬ deče tri izdaje (iz leta 1715., 1718. in 1730.), še bolj poprav¬ ljena pa je šesta (iz leta 1741.), ki jo je oskrbel Miha Paglovec. 81 Po Hrenovem zgledu sta spisala za vsakdanje potrebe stolni 125 dekan Miha Mikec »Mali katekizem ali krščanski nauk« z le¬ pimi, v les vrezanimi podobami za ljubljansko mladež (1615), in ljubljanski pridigar Janez Candik »Katekizem Petra Kanizija, to je Kristjanski nauk« (1618). To so bile edine slovenske knjige, katerih so se mogli ka- 130 toliški duhovniki posluževati pri pouku v cerkvi. Na. posvetne čitatelje se je jel prvi ozirati Matija Kastelec. Rojen leta 1623. v Kilovčah blizu Prema na Notranjskem, je bil župnik v Toplicah pri Novem mestu, potčm v Šentjerneju in napdsled kanonik in beneficija! bratovščine sv. rožnega venca v Novem 135 mestu, kjer je umrl leta 1688. Njegov grob v frančiškanski cerkvi kaže še sedaj kamenita plošča z nagrobnim napisom, ki si ga je bil sam napravil. V samostanskem letopisu iz leta 1688. čitamo o njem, da je bil velik dobrotnik samostanu, da je sezidal oblok in zvonik nove cerkve, bil častitljiv mož, ljubljen 140 od. vseh, in da je umrl poln zaslug. Kastelec je najznamenitejši pisatelj v tej dobi. Njemu gre zasluga, da je začel prvi spi- sovati nabožne knjige za preproste čitatelje. On je podal svojim rojakom »Bratovske bukvice sv. roženkranca« z mnogimi pes¬ mimi in z dobrimi nauki za bolnike (1678, drugič 1682). Ne 145 manj priljubljen je bil njegov »Nebeški cilj, to je svetih očakov zvesto premišljevanje« o človeškem namenu in o božji ljubezni (1684). Med tem ko navaja pisatelj v teh dveh knjigah ljudstvo do čednostnega življenja in bogoljubnega dejanja, se ozira njegov »Nauk kristjanski sive Praxis catechistica« (1688) na pisatelje 150 in spise prejšnjega stoletja, razlagajoč poglavitne verske raz¬ ločke med katoliki in luteranci. Zgodovinar Valvazor, Kastelčev vrstnik, nam našteva še mnogo del, ki jih je Kastelec ali s tiskom izdal ali v rokopisu ostavil. Največje pozornosti je vreden Kastelčev prevod sv. pisma stare in nove zaveze, toda žal, to 155 delo ni zagledalo v tistem književno siromašnem času belega dne, temveč celih sto let pozneje je prišlo še le prvo katoliško sv. pismo na svetlo. Vsestransko Kastelčevo delovanje odgo¬ varja popolnoma tedanjim potrebam. Njegove knjige so bile koristne duhovskemu, kakor posvetnemu stanu. Preprostemu 160 ljudstvu so se tako priljubile, da se še sedaj nahajajo tu pa Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 82 tam po kmetskih hišah. V jeziku je storil Kastelec znaten korak naprej; njegova slovenščina se odlikuje od jezika ostalih istodobnih književnikov. V obče si je prizadeval pisati čisto 165 dolenjsko slovenščino, a vendar je rabil v svojih spisih tudi posebnosti notranjskega narečja. Proti koncu te dobe si je pridobil časten spomin v naši cerkveni književnosti Miha Paglovec. Rojen v Kamniku leta 1679., je bil mestni kaplan v svojem rojstnem kraju, pozneje pa ito župnik v Šmartinu na Tuhinjskem, kjer je velik dobrotnik ljudem in cerkvam umrl leta 1759. Izmed njegovih del so najvažnejša: Tobijeve bukve, ki pripovedujejo povest o starem Tobiju in njegovem sinu iz sv. pisma stare zaveze (1733, druga in tretja izdaja 1742 in 1767) ■ Tomaža Kempenčana bukve (1745, druga 175 izdaja 1799); in Sveta vojska (1747, drugi natis 1783), kjer uči po o. Lovrencu Scupuli-ju, kako naj človek premaguje hude želje in se povzdigne do prave pobožnosti. Razen tega je še oskrbel šesto izdajo Hrenovih evangelijev (1741). V njegovih knjigah se namesto pisateljevega imena pristavlja, da so pisane 180 „skuzi enga mašnika iz gorenske krainske strani". Jezik tega pisatelja je ljudsko narečje okoli Ljubljane, polno tuje primesi, ter zaostaja daleč za Kastelčevo pisavo. * * Duh nemških propovednikov, zlasti znanega Abrahama a St. Clara (1614—1709), je vplival tudi na slovenske duhovnike. 185 Posebno redovniki so se trudili, da posnemajo zgled dunajskega avguštinca. Prvi, ki je izdal svoje prepovedi „Sacrum Promptu- arium“ (v petih debelih zvezkih od leta 1691. do 1707.) v slo¬ venskem jeziku, je bil kapucinec JanezKrstnik od Sv. Križa. Po rodu Vipavec, je pridigoval kot „propovednik pokrajine šta- 180 jerske“, h kateri so pripadali tudi kapucinski redovniki na Kranj¬ skem, nekaj časa v Ljubljani in Gorici, kjer je umrl leta 1714. V svojih govorih se odlikuje kot omikan mož, ki je mnogo čital. On navaja ne samo cerkvene, temveč tudi klasične pisatelje v svojih propovedih, sega globoko v vsakdanje življenje ter povč 195 marsikatero narodno povest in basen ljudem v pouk in posne¬ manje. Vreden naslednik mu je bil sloveči propovednik oče Ro- gerij v Ljubljani, ki je izdal svoje propovedi (126 o svetnikih), 83 polne raznih zgledov in povestic, v dveh zvezkih (1731 in 1743). Kot tretji se jima pridruži jezuit Jernej Basar, propovednik v ljubljanski stolnici. Zložil je prepovedi za vsako nedeljo v letu 200 po knjigi „Exercitia sv. očeta Ignacija“ ter jih je izdal leta 1734. V pisavi sta se Krstnik in Rogerij prav malo ozirala na čistoto slovenskega jezika, Basar pa je pisal brez slovniške pravilnosti in doslednosti tako, kakor je govorilo preprosto ljudstvo. * * * Odkar je bil izdal oče Gregor Alazija da Sommaripa 205 leta 1607. v Vidmu za Lahe svoj »Vocabolario- Italiano e Schiavo“, kjer podaja v laško-slovenskem črkopisu zraven slovarčka tudi sklanjatev, navadne slovenske pozdrave, popot¬ nikov razgovor, nekaj molitvic in pesmi (iz protestantske pesmarice), je utihnila slovniška književnost. Nihče se ni zmenil 210 za jezikoslovno znanost in pravilno pisavo. Bohoričeva slovnica je bila prepovedana in bili so jo tedaj popolnoma pozabili. Vse stoletje so pisali naši pisatelji tako, kakor so slišali govoriti ljudstvo, brez prave doslednosti v pravopisu in v oblikah. Slovenščina je našla svoje zavetje še najbolj v tihi sobici 215 kakega redovnika. Začetkom osemnajstega veka se je bavil s slovenskim jezikom zlasti kapucinec oče Hip o lit iz Novega mesta, propovednik v Ljubljani. Videč, da potratijo duhovniki, nevešči slovenskega jezika, več časa za besedo nego za stvar, je začel spisovati slovenski slovar v korist sebi in 220 mladim redovnikom. Leta 1711. je dovršil svoj „Dictionarium trilingue“ v dveh delih, dodavši mu »Orbis pictus“ v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. Ravno je hotel priobčiti svoje delo za splošno uporabo ter mu še pr idej ati kratko slovnico, kar mu prinese ljubljanski tiskar Janez Mayr Bohoričevo 225 slovnico, o kateri naš redovnik nič vedel ni. Takoj začne po njej popravljati svoj rokopis in ga na novo prepisovati, ali delo je ostalo vsled prerane smrti pisateljeve (1722) v roko¬ pisu. Pač pa je priredil drugo izdajo Bohoričeve slovnice (1715), pripravil po njej tretjo izdajo Hrenovih Evangelijev in listov 230 (1715) in prvi poslovenil Tomaža Kempenčana »Bukvice od slejda in navuka Kristusa našiga iz veli cerja" (1719). ' 6’ 84 Osamljeno delovanje očeta Hipolita ni imelo velikega uspeha in ni navdušilo nobenega vrstnika. Ker se na Kranjskem 235 tedaj ni mnogo storilo za dejanske slovniške potrebe, so priredili jezuitje v Celovcu drugi natis Megizerjevega slovarja ,.Dictionarium quattuor linguarum* (1744) in oskrbeli tretjo izdajo Bohoričeve slovnice (prost nemški prevod Hipolitove izdaje) pod naslovom »Grammatica oder Windisches Sprach- 240 buch‘ (1758). V predgovoru te knjige se dokazuje, daje znanje slovenskega jezika na Koroškem in v sosednjih deželah ime¬ nitnim kakor preprostim ljudem neizogibno potrebno; nekateri prezirajo sicer slovenski jezik, ali ta se razprostira mnogo dalje kakor drugi bolj veljavni jeziki. Iz tega predgovora razvidimo, 245 da si je pridobival naš jezik vedno več veljave. Cim dalje tem bolj so čutili potrebo večje jezikovne izobraženosti in v naslednji dobi so tudi vidno ustrezali takim vsakdanjim zahtevam. sk J« * Slovenska književnost v tej dobi je skoro samo cerkvena in propada bolj in bolj. Ta prikazen je v ozki zvezi s slov- 250 stvenim značajem tedanjega časa. Le za vsakdanje potrebe je služil slovenski jezik, za učene svrhe je bila latinščina in nemščina odločena. V teh dveh jezikih so pisali tudi naši rojaki svoje učene knjige. Kot učenjaki so v tej dobi na glasu zlasti zgodovinarja Schoenleben in Valvazor ter jezikoslovec 255 Popovič. Janez Ludovik Schoenleben (1618—1681), rojen v Ljub¬ ljani, kjer mu je bil oče župan, slovi za izvrstnega propoved- nika in učenjaka v bogoslovni in zgodovinski vedi. Od njega naštevajo osemintrideset tiskanih knjig, ponajveč v latin- 260 skem jeziku. Mnogo je pisal tudi na slavo svoji domovini. Zna¬ meniti sta osobito knjigi „Aemona vindicata“ (1674) in „Car- niolia antiqua et nova’ (1681), kjer podaja zgodovino svojega rojstnega mesta in kranjske dežele. Za slovensko književnost si je pridobil zaslug s tem, da je oskrbel drugo izdajo Hre- 265 novih „Evangelijev in listov* (1672) in da se je po njegovem prizadevanju preselil tiskar Janez Mayr iz Solnograda v Ljub¬ ljano (1680). 85 Največji zgodopisec svojega časa pa je sloveči baron Janez Baj kart Valvazor (1641—-1693). Potujoč po Nemškem, po Laškem in zlasti po Francoskem, si je pridobil za tisto dobo 270 nenavadno veliko zemljepisnih in zgodovinskih znanosti. Videč pa, da po drugod zeld malo poznajo njegovo krasno domovino, sklene predočiti krasoto svoje rodne zemlje v besedi in sliki. Za ta blagi namen žrtvuje ves svoj čas in veliko premoženje. Izmed mnogih njegovih književnih del je za nas največje važnosti 275 ,,Tomografija 1 dežele krajske in koroške. x ) Vsa njegova dela pa presega slavna knjiga „Die Elire des. Herzogtums Krain‘‘, kije prišla v štirih velikih, debelih zvezkih s 533 slikami leta 1689. v Ljubljani na svetlo. Nobena dežela se ne more ponašati s takim krajepisom, kakor je Valvazorjeva 280 »Slava vojvodine kranjske«. Ne le mesta, trge, vasi in gradove je opisal natanko v krajepisnem in zgodovinskem oziru, temveč tudi šege in običaje ondotnih prebivalcev je narisal tako izvrstno, 1) Po izdanju kranjske /topografije" (1679) je začel Valvazor sestavljati koroški krajepis in gaje izdal kot priročno potniško knjigo 1. 1681. (v Ljub¬ ljani pri Janezu Kayrju); 'sedem let pozneje (1688/ pa je izdal obširno delo „Topographia archiducaius Carinthiae;" Ja_jJ.ela.je založil Wolfgang Moriz Endter v Norimbergu. To knjigo je posvetil Valvazor koroškim stanovom in v posveti izrecno poudarja, kako je nameraval s tem delom odvzeti zlasti tujcem misel, da leži ta dežela v kotu v senci skrita. O starih pravicah pravi med drugim sledeče v uvodu: »Sonst findet man in den uralten Freiheiten oder Privilegien, daB ein Herzog in Karnthen in Windischer(Slovenischer) Sprach investirt und eingefiihrt vvorden. Wie denn aucli Aeneas Silvius in seinem „Europa" an dem Ort, wo er von Karnthen schreibt, fur glaubvriirdig anzeigt, daB ein FUr st in Karnthen die Freiheit hatte, wann er bey einem Romischen Kayser und dem ganzen heil. Reich angeklagt wiirde, daB er sich von demselben anderst nicht als in fflindischer Sprach zu verantivorten sehuldig wdre.“ — (E/riej Silvij, pesnik in zgodopisec, rojen na Toskanskem (1405), je bil tajnik cesarja Friderika IV. (1440—1493); umrl je kot papež Pij II. 1. 1464.) Ta slovenski jezik je pa po Valvazorjevem poročilu „heute allein unter dem gemeinen Volk, und zwar nur an denen Crainerischen und Steyerischen Confinen, wie auch bey und um Klagenfurth iiblich. Und nachst Clagenfurth bei Maria-Saal auf durchwegs windischem Roden steht der Herzogsstuhl (Konigs- stuhlj" Vmeščanje koroških vojvod in vso dotično slovesnost pa je Valvazor obširno popisal v knjigi „Die Ehre des Herzogtums Krain". 86 da dobimo popolno sliko o tedanjem življenju starih naših 285 Kranjcev in mnogih njihovih sosedov. Tu nam opisuje staro¬ davna ljudstva, ki so stanovala nekdaj po Kranjskem, tam slika tedanje njene prebivalce, njih jezik, vero, običaje in narodno nošo; tu nam podaja narodnih stvari iz zgodovine, navaja domače plemstvo, pisatelje in umetnike; ondi dodaja 290 zopet svojim popisom in slikam poučnih in kratkočasnih povestic, pravljic in raznih ljudskih vraž: skratka v knjigi najdeš vse, kar zanima zemljepisca, zgodovinarja, narodopisea, jezikoslovca itd. Ko je prišlo to znamenito delo na svetlo, je donela Valvazorju čast in slava od vseh strani. V latinskih, nemških, hrvatskih 295 in slovenskih pesmih, so tedanji pesniki proslavljali vrlega uče¬ njaka in pisatelja. Valvazor, po rodu laške krvi, a doma v Ljubljani, je pisal sicer po duhu tedanje dobe v latinskem in nemškem jeziku, toda z domoljubnim srcem. Ob enem se je zavedal tudi čiste slovenščine, toda pisal je slovenski jezik 300 tako, kakor ga je slišal med narodom, ali pa po mestih in gradovih. Raznim nemškim poznamenovanjem krajev, gor, rek. rastlin itd. je vedno dostavljal slovenska domača imena, zapisal mnogo dobrih slovenskih besed in ohranil marsikatero jezikoslovno drobtino. Na čelu prvega zvezka se nahajajo po šegi tedanje 305 dobe voščilne pesmi, katerih je enajst. Med temi sta dve hrvatski, v katerih proslavlja hrvatski pesnik vitez Pavel V i t e z o v i č iz Senja v imenu Hrvatske in Dalmacije svojega prijatelja Valvazorja, ena pa je slovenska, ki jo je zložil kranjski plemenitaš Jožef Zizenčeli (Sisentschelli). 310 Za znamenitega jezikoslovca in rastlinoznanca sredi osem¬ najstega stoletja slovi Žiga Popovič (1705—1774). Rojen v Arclinu blizu Vojnika v celjskem okraju, se je šolal v Gradcu ter se po dovršenih bogoslovnih naukih posvetil jezikoslovju in rastlinoznanstvu. Leta 1753. je postal učitelj nemškega jezika 315 na dunajskem vseučilišču, a že leta 1768. je ostavil to službo in se posvetil popolnoma znanstvu, živeč samotno blizu Dunaja. Popovič je izvrstno poznaval nemška in slovanska narečja. Nje¬ gove zasluge za nemško jezikoslovje še dandanes priznavajo. Tako na pr. je izmislil nemško ime „Sternwarte“, pisal o zdru- 320 ženju nemških narečij in ostavil v rokopisu izvrsten slovar 87 avstrijskega narečja in nemškega pravopisa. Za slovensko knji¬ ževnost je znamenit zlasti po svoji učeni knjigi „Untersuchungen vom Meere“ (1750), kjer razpravlja med drugim tudi o sloven¬ skem jeziku, posebič o latinski abecedi, kako se naj pripravi in pomnoži, da bo natanko izražala slovensko narečje. Mnogo 325 se je pečal s svojim materinim jezikom; spisoval je slovensko slovnico in sestavljal slovar, kar pa je ostalo v rokopisu; kritično je popravljal napake v Bohoričevi slovnici ter pobijal slovniške novotarije slovničarja Marka Pohlina. Tako je po¬ magal, da se je naš jezik čistil in so se mu v kratkem določile 330 prave meje v pisavi. 21. Tomaž Hren. a) Prisežni obrazec za izpreobrnjen.ee. 1600. Jest I. persežem gospodu Bogu sedaj letaku, de jest hočem timu svetlima, visoku rojenimu firštu inu gospodu, gospodu Fer¬ dinandu, hercogu Austriae etc. moimu milostivimu gospodu inu deželskima firštu in niegove firštove svetlusti erbam inu spo- rednikom služaben inu pokoren biti; zuper nih firštlih svetlust 5 ali nih erbe nič handlati, temuč uso nih škodo oznaniti, pove¬ dati inu nih nuca inu prida, kakor deleč znam inu morem, pomišlat inu naprej staviti. Pred usemi ričmi pak obene krive, zapelavske, lutriške zmote ali vere, ampak te same edine, izve- ličanske, svete karšanske, jogerske, katolske, stare rimske vere 10 se hočo J ) diležen storiti; zraven tiga tudi per obenim shodu ali ukupspravišču, u katerim bi se zuper to sveto katolsko, pravo, staro rimsko cerkev inu vero handlalu, govorilu ali rav¬ nalo, se nočem pustit najti, ampak tehistih se hočem popolnoma ogibat. Kakor meni gvišnu gospod Bog pomagaj inu osi nega 15 lubi svetniki. Amen. x ) Hočo = hočem; kakor v 16. stoletju, so pisali tu pa tam tudi še v 17. staro obliko: hočo, čo, ču fstsl. hošta), ki pa se je kmalu umaknila novejši, po analogiji napravljeni: hočem. 5 10 5 5 88 b) Evangelija in listo vi. 1612. 1. Lukež X. 30—36. le bil en človik, ta je šal od leruzalema doli v’ Jeriho inu je padel mčj razbojnike. Ty so ga slejkli inu stepli inu so šli proč, inu so ga pul mertviga pustili ležati. Permčrilu se je pak, de je en far po teisti cesti doli šal; inu kadar je njega vidil, je mimu šal. Ravnu taku tudi en levit, kadar je bil na tuistp mejstu prišal inu njega vglčdal, je šal mimu. En Sama¬ ritan pak je potaval inu je tjakaj prišal; inu kadar je njega vidil, se je on njemu v’ serci smilil, je šal k’ njemu, je obvčzal njegove rane inu je noter vlil ojla inu vina, inu ga vzdignil na svojo živino inu ga je pelal v’ ošterio inu ga je vardjal. 0 Ta drugi dan je vunkaj vzel dva denarja inu je nje dal timu ošterju inu je rekal k’ njemu : Vardevaj ga, inu aku kaj čez letu vun daš, hočem jest tebi plačati, kadar zupet pridem. 2. Lukež VI. 41. 42. Kaku ti pak vidiš eno troho v’ tvojga brata očessi inu bruna, kir je v’ tvoim očessi ne premisliš? Ali kaku moreš ti h’ tvojmu bratu reči: Derži, brat, jest hočem to troho iz tvojga oka vzeti, inu ti tiga bruna, kir je v’ tvoim lastnim okej, ne vidiš? Ti hinavec, izpravi poprej tu brunu iz tvojga oka, inu potle glčdaj, de izpraviš to troho iz tvojga brata oka. 22. Janez Ludovik Schoenleben. Evangelija in listovi. 1672. 1. Lukež VI. 41. 42. Kaku ti pak vidiš en pesder v’ tvojga brata očessu inu bruna, kir je v’ tvoim očessi, ne premisliš? Ali kaku moreš ti h’ tvojmu bratu reči: Derži, brat, jest hočem ta pesdčr iz tvojga oka vzeti* inu ti tiga bruna, kir je v’ tvoim lastnim očessu, ne vidiš? Hinavec, izpravi poprej tu brunu iz tvojga oka, inu potle glodaj, de izpraviš ta pesdčr iz tvojga brata očessa. i) Glej opombo 1. na str. 60. 89 2. Očenaš, češčenamarija in vera. Oča naš, kir si v nebesih. Posvečena bodi tvoje imč. Pridi k nam tvoje krajlestvu. Izidi se tvoja vola, kakor na nebu, taku na zčmli. Daj nam danas naš vsakdajni kruh. Inu nam odpusti naše dolge, kakiir mi odpušamo našim dolžnikom. Inu nas ne upelaj v skušnjavo. Temuč nas reši od zlega. Amen. 5 Ceščena si, Maria, milosti polna, gospud je s tebo; žegnana si mej ženami, inu žegnan je ta sad tvojga telesa, Jezus Kristus. Sveta Maria, mati božja, prosi za nas vboge grešnike sedaj inu na našo smertno uro. Amen. Jest verujem v Boga oččta vsigamogočiga, stvarnika nebes 10 inu zemle. Inu v Jezusa Kristusa, sinu njega ediniga, gospuda našiga. Kir je počet od svetiga duha, rojen iz Marie divice, terpil pod Pontiom Pilatužom, križan, vmerl, v grob položen. Doli je šel h peklom, na tretji dan spet gori vstal od mertvih. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga očeta vsigamogočiga 15 Od vunod ima priti soditi te žive inu mertve. Jest verujem v svetiga duha, eno sveto katoliško cerkou, gmajno svetnikou, odpuščajne grehou, vstajajne mesa inu večnu živejne. Amen. 23. Matija Kastelec. a) Bratovske bukviee sv. roženkranea. 1678. Psalm 14. (15.) Domine, ouis habitabit. 1. O gospud Bug u’ svčtim nebi, gdii bo prebival per tebi inu užival tvoje časty na gorri tvoje svetusti? 2. Kir se pred grehi varuj o inu terde pravico tvojo, sercom risnico govore, bližnym žaliga ne sture. 3. Kir bližnih ne opraulejo, vse dobru od nyh pravio. Bug pak sovraži use lete, kir ga slušati ne hote. 4. Kar oblubio bližnimu, tuistu obstoje nlemu; te svoje denarje nikar na buhar ne dade nikdar. 5. Ty, kir mita ne uzamejo, nedolžnimu pomagajo: te bo Bug k’ sebi jemal, z’ večnim lebnom daruval. 6. Čast, hvala bodi g. Bogu, očetu, synu, s. duhu: zdai inu usakateri čas od usiga zlega reši nas. Amen. 90 b) Nebeški cilj. 1684. O srdu. 1. Jest se čez serd serdym, inu leta sam moi serd je pra- vičin čez to grozovito divjačino tega vstekliga serda inu jeze: ta kadar tega človčka popade, taku je več eni nepametni živini podobn, kakor enimu človeku. Serd je ena kratka nonist, 5 katera žely kudu sturiti; ta pozabi na čednosti, se ne domisli, kai je potreba; očy gardu bliskajo, jezik garmy inu ropoče, roke treskajo, zobe škriplejo, lassie se vzdigujo, žile trepečeo, vsta se pčnio, žnabli se slinio, garla hripleo, inu vus život kakor kača se preminuje. O ti revnu serce, kaku ti tačas 10 skačeš? Čudu, de persi se ne respočio, inu de vunkai ne skočiš; vus obraz gard inu grozovitin rata, čelu se gerbasči, koleina inu noge z’ vsim životam kakor šiba se tresejo. Pogledai še unu vse pritenie, na unu vse z’ rokami pluskanie, z’ nogami capatanie, kaku močnu z’ nogb po zemli tapta, persi tolče, 15 lassie teže, gvant na sebi terga, inu skorai kry pluje inu se poty, sem ter tam skače inu leita, kakor de bi nor bil; ja gdu ga za druziga deržy, kadar vidi, de prež vsiga konca inu prež pameti taku grozovitu divja inu se martra. Kai se tebi zdy, kakešna je eniga takiga znotrai niegova vest, kadar se on 20 taku ostudn inu grozovita zvunai iskaže? Hoče en tak h’ tem krotkim priti, kateri je vus paklenskim furiam podobn? Ti drugi grehi še vsi krivajo inu taje, li leta hudobni serd se n’hoče tayti, ampak zdaici je vstrehi ogin inu misli vse kon¬ čati; inu aku boš boile eniga takiga tolažil, huiši bb perhajal. 25 Kogar serd regera, z’ tega nyč dobriga ne zvera. 2. Kadar b6 tebi dopadlu pomisliti, kai škodi ta serd, taku naideš, de obena kuga nei taku huda. Boš vidil skuzi serd oble voiske nekuliku tavžent ludy pomoriti, velika mčsta rezkopati, chle dežele inu krailestva zatreti, ja velike kupe mertvih sol- 30 datou v’ kryi*) plavati inu velike potoke kryi teči. Vidil si i) V’ kryi plavati, potoke kryi teči. Samostalnik kri (kry), edini ostanek ženskih debel na -ti, ima pri pisateljih 16. in 17. stoletja posebno sklanjo. Ne- 91 stare poderte ziduve od velikih mdst inu gradou, gdu yh je rezvalil, ampak serd? Bdš vidil šroke puščave inu nikuliku sin mil dolge, gdu yh je opustil, ampak ta serd? Ti bi se veselil, kir bi vidil nekuliku tavžent divjih živyn v’ velikih hostah v’ myru prebivati, inu dostikrat v’ eni hiši v’mei malu 35 ludmy nei myru, gdu je vržoli, kakor ta prekleti serd? En serdit človik zguby božyo podobo, zakai vse božye opravilu, rovname inu delu je krotku, inu on ne more serdit biti; serd človeka oslipy inu oglušy, de eniga dobriga tolaženia ne more poslušati; serd inu jeza je vže taku gmain v’mei ludy peršla, 40 de jo ne derže za grčh, kir vsai človeika perpravi ob zdravje inu ob dušo, Odpri očy, inu pametni išči poota h’ krotkimu živeniu, zakai teh krotkih je tu nebešku krailestvu. e) Nauk kristjanski. 1688. 1. O četrti zapovedi. En hlape je bil po nedolžnim v’ enim borštu od svoigago- spuda nevsmilenu stepen; ta gospud tudi niemu je eno nogo odsčkal inu ga takii na pol mertviga pustil ležati ter je prčč od- yčzdil. Na tu se nameri en eremyt inu vidi tega hlapca takii nevsmilenu ležati, seje čez niega vsmilil inugajenesi.lv’ svojo 5 utico inu mu je stregl; začne ta eremyt misliti sam per sebi, rekoč: Ah, moi Bug, de leta revni človik more po nedolžnim v’ tako veliko nadlugo pasti, svojo nog6 inu lebn zgubiti! Na tti se timu eremytu en angel perkaže inu reče k’ niemu: Nyč se ne čudi inu se ne zblazni na letem hlapcu inu nyč hudiga ne misli 10 čez pravičniga Boga; zakai pole leta človik je ob svojo nogo peršel ravnu za tega volo: dokler je on v’ svoji mladosti se pelal na enih kulah s’ svojo materjo, je on ravnu z’ leto nogo svojo mater doli z’ voza bil pahnil inu čez tii nei nigdar prave pokure sturil. 2. Iz „božje pratike 1 . En bogaboječi kmetič je vselei imil en velik žegin od g. Boga, de niemu nei nigdar ni slana, niti toča, tudi obenu hudu kateri pisatelji so puščali imenovalnik (tožilnik) kri neizpremenjen tudi v rodilniku in mestniku, večina pa je deblo kri sklanjala po -i sklanji, kakor rod, kriji, mest, knji, orod. krijo, ali pa krivi, krivjo, naslanjaje se pri zadnjih oblikah na obliko: krv, krvi, krvjo. 92 vreme nei niemu škode sturilu; ja v’ taki viži, de vsa niegova žita na puli vsaku leitu so taku lipu stala inu niegovi vinogradi 5 taku obilnu rodili, de je on imil vse svoje kozelce, kašče inu škrinie polne žita inu svoje keldre napolnene z’ vinam. Na tu so se niegovi sosedi močnu čudili, katerim je on djal: „Moji lubi sosedje, vy bi se ne imčli letimu čuditi, de meni vse taku bogatu rody, gori raste inu dobru rata, zakai iest čelu leitu 10 imam ta narbulša vremena, kakor iest sam želym.“ Kadar so ony tu slišali, so se še boile čudili iuu so niega vprašali: „Koku je letii mogoče? 1 ’ — »Ja, moii sosedie/ 1 on odgovory, „tu nei drugači; iest sim vselei imil ta narbulša vremena, zakai iest nigdar mesim kotil imčti eniga druziga vremena, ampak 'tuistu, 15 kateru ie Bug dal ali poslal po niegovi voli; inu dokler sim se iest vselei podal inu obernil po niegovi sveti voli, taku ie meni gosp ml Bug vselei dal leta sveti žegin. 24. Janez Bajkart Valvazor. a) Zaštitno vošejne te kranjske dežele k’ letem useh hvale urednem bukvam kranjskiga popisvajna visoku, zlahtnu roj eniga gospuda Janeza Bajkorta Valvazorja, frajerja iz Mudje inu Zaverha, gospuda u’ Bogensperko inu u’ Ljehtenberko, u’ dolejnskem kraje te krajnske dežele pešiceskega kapitana inu tovarša enge- leškega krajla tovarštva. 1. le peršeu enkrat tajste dan, s’ tulikem prošnam perpelan. O srečne dan, o srečna luč, katera imaš tok veliko muč, de te bukve perpelaš, nem to pravo luč podaš. Vj, bukve, tudi srečne ste, zakaj vj mene resvetlite inu sterte, de moje ime cev svet zelo dobru ve. 2. Koker to sonce zjvternu lepše stane inu mladu, neč mu ne more škodvati, oko je lih moglu prebjvati za murjam deleč pokopano inu s' temnicam obdano: v glihe vjže jest gore grem, lepu svetiti perčnem. O srečne dan, ke mene resvetiš, moje temnice pogebiš. 1) Na notranjem listu prvega zvezka se kaže pisateljeva slika v viteški opravi; o.krog nje čitamo sledeči njegov podpis: „Herr Johann Weyhart Valvazor, Freyherr zu Gallnegkh und Neydorff, Herr zu Wagensperg und Liechtenberg. Einer Lobi. Landschafft des Horzogthumbs Crain in untern Viertl des Fuefiuolkhs Haubtman und ein Mitglied der Kbnigl. Societet in Engelland.“ 93 3. Vj, bukve, pomagaste inu pumoč perdaste skuzi večeniga gospuda Valvazorja, kir da, de jest ta velik svet resvetiti morem začet. Vj mene močmi hvalite, moj glas povsod restresite; kateri te hvale bode brav, te besede bode prebrav: 4. O srečna krajnska ženila, katera tuliku hvale perjemla od soih šenov, kotere je z’rodila inu taku vesoku vččila. Srečna mate s takem sadu, kir je perneslo tvoje telo. Bukve, tedaj pojte, na usem svetu stojte, po useh deželah letite inu moju čast donesite. J) Jožef Zizenčeli. b) „Slava vojvodine kranjske". Opastmi obširnejše pregledovanje vseh Valvazorjevih del, odprimo le veličastno knjigo »E h r e d e s Herzog tu ms K r a i n ‘, natisnjeno v nemškem jeziku v Norimbergu leta 1689. v štirih debelih polovnih zvezkih, in jo preglejmo, da se pre¬ pričamo o neprecenljivem zakladu, ki nakopičen leži v njih in 5 le čaka domorodcev, da bi ga vzdignili tudi v domačem jeziku. Koliko znamenitih reči bi se dalo iz Valvazorja svetu razodeti! Ko pa naravnost rečem, da nobena dežela se ne more ponašati s takim krajepisom, kakršen je Valvazorjeva »Slava vojvodine kranjske«, vendar ne zakrivam mnogih nedostatkov, pomot in to slabosti, ki jih najdemo v hvaljenem delu; toda katero delo takega obsežka in takega časa j e popolno ? Nj egovo popisovanj e mest, trgov itd. s pridejanimi popisi zgodovinskimi in popisj e šeg in običajev starih Jugoslovanov je pa tako izvrstno, da ga ni enakega. Vedenja starih Kranjcev in mnogih njihovih sosedov ne najdeš nikjer tako 15 natanko in zvesto popisanega, kakor ga je popisal naš Valvazor. Poglejmo v njegove knjige! Prvi zvezek knjige »Ehre des Herzogtums Krain v štirih bukvah obsega popis starodavnih ljudstev, ki so bila na 1) Glede oblik in pisave v tej pesmi je opomniti, da se kaže v njej preprosta narodova govorica. Nenaglašeni končni i je oslabel v e, končni u v o, na pr. o srečne dan; u’ Bogensperko. Sličen pojav je tudi: pogebiš nam. pogubiš; večeniga, večila, vesoku, nam. vučeniga, vučila, visoku. — Stčrte = storte, storite. — Srečna mate s takčm sadu, nam. orodnika sadom; to pomoto je zakrivil naslednji stik: telu. 94 20 Kranjskem useljena, in popis meja stare, dokaj večje kranjske dežele, katero loči v pet krajev: gorenjski, dolenjski, metliški, notranjski in istrijanski ali pazenski kraj. Sredje tedanjega Kranjskega stavi na Obloke (Bloke). Znamenito je v popisu Ljubelja zvedeti, da sije že Val- 25 vazor prizadeval za predor skoz to goro, ki loči Kranjsko od Koroškega; pot naravnost skoz predor bi po njegovih mislih imela le četrt milje; pri Sv. Ani bi se na Kranjskem, pri Sv. Lenartu pa na Koroškem šlo v predor. Valvazorje hotel to delo na svoje stroške dovršiti, ako bi mu bil tedanji cesar dovolil 30 za vedne čase cestnino pobirati od te poti. Med tem pa se vname strašna kuga na Dunaju in o predora ni bilo več govorice. — Dalje popisuje Valvazor v prvem zvezku, toda le ob kratkem, mesta, gradove, trge, župnije, vasi, hribe in doline, reke in jezera, zrak in podnebje, vreme, rastline, rude, živali in prirodne 35 svojnosti kranjske dežele; tem popisom priklada mnogotere poučne in kratkočasne povestice, pravljice, pa tudi debele vraže. V popisu sadežev omenja Valvazor, da sta bila starim Kranj¬ cem bob in ciz ara najljubša hrana, zato jih pa tudi hvali, da so močni korenjaki. O Krasu že on pravi, da se na njem 40 nič ne vidi kakor golo skalovje in da se na pustem delu Krasa „več ljudi ko sadu rodi . Drugi zvezek v štirih bukvah obsega popis mnogovrstnih na¬ rodov (katerih našteje 11), ki so se porodoma useljevali na Kranj¬ skem. Slovani so bili po njegovem deveti narod, ki se je po 45 mnenju Valvazorjevem okoli t rU po Krist, rojstvu uselil na Kranjskem. Tu govori Valvazor veliko o Slovanih in Vendih (sevčda tudi dokaj napačnega), o slovanskem jeziku in njegovem razširjanju po svetu, omenja cirilice in glagolice in natisne njune pismenke. Gospoduje molitev (očenaš) je natisnil razen 50 latinsko v 13 slovanskih narečjih. J ) 1) Valvazor^? priobčil v razpredelnempregledu očenaš „in dreyzehen Sclavoniscli- oder Vnndiscben Landsprachen, 11 in sicer: cyrilice, bulgarice, dalmatice, croatice, sclavonice, boliemice, polonice, vandalice (t. j. vendice), lusatice, moscovitice, carnioliče, novazemblice, walacliice. Slovenski očenaš se glasi pri Valvazorju tako-le: „Oča naš, kir si u nebesih, posuečenu bodi jime tvoje, pridi k’ nam krajlestvu tvoje, z’idi se volja tvoja kakor na nebi taku 95 Dalje popisuje v tem zvezku, nošo, šege, navade, razvade in običaje Kranjcev, Istrijanov, Hrvatov, Vlahov itd. Nepo¬ pisno mično je vse, kar vtem razdelku pripoveduje. Na priliko, kako se pokloni kranjski kmet, kadar pride h kakšnemu go¬ spodu. »Obe koleni — pravi — nekoliko vkloni, potem se pri- 55 kloni z vsem životom in ob poklonu se potrka na prsi z desnico. 1 ' O Gorenjcih pripoveduje, da so tako živi na ples, »da se jim pete vse leto ne izpočijejo . V dostavku tega razdelka našteva Valvazor, od sv. Cirila začenši noter do njegovega časa, vse imenitnejše pisatelje na 60 Kranjskem. V sedmih bukvah razlaga vero na Kranjskem; začne od poganov in njihovih bogov; razlaga potem izpreobrnjenje starih Kranjcev h katoliški veri po sv. Marku in sv. Mohorju; popisuje za tem razširjanje lutrsko-evangeljske vere na Kranjskem, 65 njeno preganjanje in zatiranje; razlaga prizadevanje sv. Metoda za vpeljanje domačega slovanskega jezika pri sv. maši namesto latinskega, popiše nadalje dovoljenje tega, kmalu pa natolce¬ vanje pri papežu, da sv. Metod krivo vero uči, in poslednjič popiše prepoved slovanskega jezika pri sv. maši. V tem zvezku 70 omenja Valvazor še svetnikov na Kranjskem, patriarhov, škofov, samostanov in župnij. Tretji zvezek v treh bukvah popisuje vlado in vladarje na Kranjskem; tudi so grbi plemenitih rodovin obrisani. Za tem sledijo nedopovedno mični popisi in obrisi mest, trgov, 75 starih in novih gradov, samostanov, s svojimi zgodbami in zna¬ menitostmi ; povsod so slovenska imena pridejana. Vse to daje temu zvezku posebno ceno. Četrti zvezek v štirih bukvah obsega popise in obrise ravno po teh vodilih tudi mnogih hrvatskih mest in gradov, 80 popise turških stražnic, turških vojsk in poslednjič vseh vojsk na Kranjskem in v sosednjih deželah od starodavnih časov noter na zemlji. Kruh naš v’sakdainji daj uam dones jnu odpusti nam dulge naše, kakor tudi mi odpustimo dulžnikom našim jnu ne upelaj nass v’ iskušno, tamač reši nass-od zlega. Amen.“ — Primerjaj s tem očenašem Gospodovo molitev v celovškem rokopisu (štev. 6.) in pri Schoenlebnu (štev. 22.). 96 do Valvazorjevega časa; imenitnejše vojske so v podobah izrisane. 85 To, dragi čitatelj, je obsežek. imenitne knjige, ki jo smemo po vsej pravici imenovati »slavo" Valvazorja. In zares mn je, ko je prišla omenjena knjiga na dan, od vseh strani donela čast in hvala, ki so mn jo prepevali pesniki v latinskih, nemških, slovenskih, hrvatskih in dalmatinskih .90 pesmih, in ki so vrlega moža tako razveselile, da jih je postavil na čelo prvemu zvezku pozneje izdanih iztisov. J ) J. Bleiweis (1853). o) Črtice iz knjige „Ehre des Herzogtums Krain“. Ime in prebivalci dežele „Carniola und Crain seynd nunmehro des Landes Crain Eigennamen, wie es im Lande selbsten von den Einwohnern kranjska dežela benamset wird.“ To deželo deli Valvazor v pet delov: Gorenska, dalenska stran; 5 metližke krai; ta znotraine den na Krasso jenu na Piuke; istrianske krai. — Ime »Slovani, Sclavoni' 1 izvaja iz besede slava: „Gewil3 ists, dati anfangs, wie dieses Volk erst welt- kundig worden, es gar hoch benannt und beriihmt gewesen wegen seiner Streitbarkeit. Daber auch der Adam Bohorizh io gleiche Auslegung auf diesen macht, nemlich das Beiwort oder der Beinam Slavonier sey dieser Nation um ihrer trefflichen Thaten willen billig zn Theil worden, weil Slava in seiner des Bohorizh Sprache, nemlich in der Crainerischen, soviel als Glori bedeute und def.Vvegen Slavi soviel gesagt sei als die is lobwiirdige, die beriihmte, sintemal die Bedeutung eines Wortes l ) Za svoja velika dela je bil Valvazor napravil v gradu Bogenšperku bakroreznico: „Ich bin auch, ohne Ruhm zu sagen, der erste gewesen, der in dieses hochlobliche Herzogthum Crain die Kupffer-Druckerei eingefuhrt. Ja, ich babe hier in Wagensberg im 1678. Jahr (arn 12. April) selbst ein solches Werk aufgerichtet und etliche Jahre Kupferstecher und Drucker bei mir im. SchloB unterlialten.“ Risbe raznih mest, gradov itd. so mu seveda tudi nekateri drugi umetniki izvrševali in pošiljali, a največ jih je napravil sam; kajti v uvodu enajste knjige trdi, da je sam narisal vsa mesta, trge, samostane in gradove. 97 sich nicht besser treffen lasse, als aus jedweden Volkes selbst- eigenen Sprache" (gl. str. 67.). O jeziku. O razširjatvi slovanskih jezikov omenja, da je slovanski jezik eden glavnih jezikov, in po izporočilih mnogih pisateljev pravi: „Es erstrecke sich in Europa keine Sprache 20 weiter als die windische oder sclavonische.“ Natd navaja vse dežele, kjer slovanski govore, in dostavlja: „Diese windische Sprach wird auch in Nova Zembla und andrer Orten angetroffen. Wie denn Nova Zembla auf sclavonisch oder crainerisch soviel heiiJt als neues Land. In Ungarn, in der ganzen Tiirkei zumal 25 derjenigen, welche mit Croaten grentzet und absonderlich auch in Dalmatien geht diese Sprache in vollem Schwange." Na¬ dalje opozarja Valvazor na sorodnost ruskega in slovenskega jezika, pišoč: „Gleichwie der Russen Sprache unserer craine- risehen gar ahnlich und fast ganzlich gleichkommt, aus- 30 benommen, daB einige Buchstaben der Worter bisweilen sowol als theils Worter selbst sich andern.“ Ali za to sorodnost navaja le dva zgleda: praznik, Fesi, in Divica g$ra., Jungfern- berg, meneč sevčda, da razvidi čitatelj resnico njegove trditve lahko iz pridejanih 13 slovanskih očenašev. ' 35 Pri slovenski abecedi omenja razna pisna znamenja ter uči, kako se slovenska pismena izgovarjajo. Slovenski h — „nur wie eh und griechisches h (%) auszusprechen ; Z — „aber bis- weilen verdichtet auszusprechen, gleichsam wie als Doppellaut, namentlich am Ende, wie debel — debeu.“ O izreki samo- 40 glasniškega r piše sledeče: „Weil es in der Natur der slavischen Sprache gelegen ist, Vokale, obschon sie geschrieben werden, bisweilen kaum merkbar auszusprechen, so muli doch ein An- zeichen, daB dies geschehen mulite, vorhanden sein und wird dieses am besten, am beguemsten mit dem Accent grave be- 45 zeichnet, so: per = apud, pervi primus, pert = velum, vert = hortus, smeri = mors.“ Kot jezikovno posebnost omenja, da ima slovenščina pred¬ loge, iz enega soglasnika obstoječe: h, k, s, v, toda tem se pristavlja opuščaj, na pr. h’ cerkni — ad templum, k’ očetu 50 = ad patrem, z’ materio = cum matre, u’ cerkou = in templum. Šket, Slovstven'« čitanka. XI. 1471. r\ 7 55 60 65 70 75 80 85 98 O Gorenjcih, piše, da govorijo tri jezike: „Unter denselben hdret man dreyerley Sprachen, als die redite Crainerische, die redite Teutsche (unter den Nachkommen der freisingischen und tirolischen Ansiedler) und drittens die aus der krainerischen und teutschen untereinander gemengte.“ Tukaj misli Valvazor na tisti jezik, ki ga govorijo v okrajih nemških naseljencev, okoli Bitenj in Sore (Feichting, Zeyer). Kakor ljudje, sta se pomešala tudi slovenski in nemški jezik, pravi Valvazor, tako da govorijo ljudje pol nemški, pol slovenski. Zanimiv zgled za to nam podaja v sledečem primeru: „Nimm du die Netze, ich die Biichsen, wir werden (oder wollen) die Vogel fangen etc., so wird es auf feichtingerisch also herauskommen: Nimm du mreža, idi die buša, wemer tiča fangen; auf krainerisch aber also: Uzemi ti mrežo, jest bukso, bodemo tiče lovjle. Item mit einem Sdieit Holz abschmieren, lieifit auf feichtin- gerisdi: iz šeitelcam opauchat, und auf crainerisch: iz polencam otep ste/ O Dolenjcih pravi: „Die Unterkrainer reden krainerisch, doch fast in jedem Ort in etwas verandert;“ o Kraševcih (Notranjcih) pa omenja: „Ihre Sprache fallt gar grob und reden sie an Theils Orten so unvernehmlich, dali man sie kaum verstehet, sonst aber doch mit krainerischen Worten, welche aber gleichwohl an manchen Orten in der Aussprache gar sehr variret/ O Belih Kranjcih poroča: „Die in Krain, und zwar in Mitterkrain an dem KulpfluB zwischen Mottling (oder Medling) und Weiniz, Freyenthurn, Tschernembl und selbiger Enden wohnenden Kroaten, auf krainerisch Hervate genannt, sprechen die recht croatische Sprache, von der krainerischen (nur) in etwas unterschieden/ Valvazor obžaluje, da se je slovenščina tako popačila, pišoč: „Seit wenig Jahren her werde diese Sprache sehr corrupt und taglich corrupter geredet, wiewohl an einem Ort mehr als am andern, fiirnehmlich aber zu Laybach und dort herum, wie auch in Oberkrain. Welch.es daher entsteht, daO sie mit der teutschen mehr vielfaltig vermengt und gebrochen wird, als wie zum Exempel 99 Teutsch: Tausend Leiler Tischtuch MaBen oder sich maBigen Storch Spatzieren gehen Fruhstiicken Corrupt: tauzent luitra tištah massat storkla spancirat frustukat Redit crainerisch: 90 jezer stop part obderžat čapla 95 sprehajat zaiterkuat. Dergleiehen unzahlig viel andere Worte lauffen nunmehr dnrch die krainerisch Sprache, wie zn der teutsclien manche fran- zbsiche nnd lateinische allgemach eingehrochen/' 100 O veri in običajih. O verskih razmerah govori naš zgodopisec s splošnega slovanskega stališča in popisuje bogove in malike Slovanov sploh. Znani so mu Redegast (Radogost), Svantevit, Crnibog, Drov, Živa, Triglav in Flins; neznana pa so mu imena starih slovenskih bitij: Lade, Plejna in Poberina, 105 katera še škof Tomaž Hren omenja v rokopisnih načrtih za pridige 1. 1607. — Običaje o različnih praznikih izkuša Valvazdr razlagati. Tako piše o božičnih navadah sledeče: „Es haben aber vor Alters die Krainer gleichwol noch andere Grotzen angebetet, als den Boxitium (Božič) nnd andere mehr. no Wovon noch heutiges Tages etliche aberglaubische Gebrauche sammt den Namen in Krain noch iibrig seynd, absonderlich diese, daB man in den heil. Weinachttagen nicht nur dasBrod, sondern auch Honig, Niisse, Kleien oder anders dergleiehen auf die Tafel setzet, nnd zwar an dreien Tagen, als erstlich 115 am heiligen Christabend, hernach zum andern Mal am hi. Neu- jahrsabend nnd zum dritten Mal den Abend vor hL 3 Kbnige. In crainerischer (slavonischer) Sprache nennt man diese drei Tage: terie bositschie (boxitschie oder boxitye)A Na divjo vojsko in zvestega Ekarta pri Nemcih spominja 120 Valvazorja pripovest na Krasu, da se okoli Pivke (pri Pre¬ stranku) kaže o gotovih časih, kakor na božični večer, obilo duhov, katere imenujejo „vedavece“ in ki baje pijč deci kri tako dolgo, da umre. Tem duhovom se ustavljajo „sentianzavčce“, ki se tudi bojujejo z vedomci („vedavčcami"). 125 7* 130 135 140 145 150 155 160 100 Narodno plemstvo. Valvazor navaja mnogo narodnih plemenitnikov, deloma že umrlih, deloma še živih. Za njegove dobe so bivale v deželi viteške rodbine, na pr.: Fabianitsch, Grimschitz, Gussitsch, Katschitsch, Kuschlan, Kovatschitsch, Lukanfschitsch, Posarell, Semenitsch, Suppantschitsch. — Plemenitniki narodne krvi so bili, na pr.: Bernarditsch, Kor- ditseh, Dolnitscher, Dragouanitsch, Floriantschitsch, Gladitsch, Gojazell, Ingolitsch, Kniffiz, Mahortschitsch, Markouitsch, Mihatschauitsch, Muretisch, Schega, Sterniseha, Sumereckher, Tazol, Tosch, Troyer, Vitnich, Wichtelitsch, Wisiak, Wuriakh. Slovenska krajevna imena sije Valvazor vestno prizadeval razlagati. O njegovi bistroumnosti kažejo sledeči zgledi: Assling, Jesenice „hat diesen Namen von dem Baum jesen, welcher einen Eschbaum bemerket, empfangen, weil diese Gegend mit diesen Baumen haufig bewachsen.” Čivknita, Cirknica: „den Namen dieses Marktes betreffend, so glaube ich, solcher sei ihm von einer Kirchen zu Theil geworden. Denn vor Zeiten stund an diesem Ort nur eine kleine Kirche, die mit eitel WildniB umgeben war. Nun heif.it aber in unser crainerischen Spraeh eine Kirche cirknica, welches Wort sich mit der Zeit durch verderbte Aussprechung in Cirknica verandert. Und diesem hat wiederum der teutsche Mund den letzten Buchstab a abgebissen, also dal.) er nun Cirknitz spricht.“ Feistvitz, Bistrica: „allem Vermuten nach das (unten- flieBende) Wasser (Bistrica) dem Schlosse den Namen mit- getheilt haben mag. Dieser Name Bistrica ist dem Flusse deftwegen gegeben, weil das Wasser desselben bey Sommers- zeit eiskalt und so hell wie ein Krystall, aber scharf (oder streng und schnell lauft), angemerkt das Wort bistra soviel als scharf und frisch bedeutet, Bistrica aber das Diminutivum von Bistra ist. Hoflak, Naloke, „auf der Wiesen, ; ’ „denen schongebliihmten herumliegenden Wiesen zu Ehren‘‘ — Jablania, Jablaneca, kleines Apfelbiiumlein; „wilde Holzapfel in den dortigen Waldern.“ — Straža, Starza, soviel als eine Wacht. — Strugg, Struga, Arm eines Flusses; „ehe das SchloB hier erbaut war, 101 zertrennte sich hier der GurkfhiB in zwei Arine/' — Wolfs- buhel, Vovčye potok: »beide Namen hat es von denen haufig dortherum in Waldern sich enthaltenden Wblfen bekommen/’ 165 — Wordl, Ottocic, »von denen zusammenlaufenden Wassern, so sich unter dem SchloO vergeschwistern.“ 25. Janez Krstnik od Sv. Križa. a) Pridige. I. del. 1691. Predgovor. lesi vejm, de velikn nijh se bodo čudili, de jest sim se podstopil moje pridige drukat sturiti v’ slovenskim jeziku, dokler dosehmal obeden nej tiga sturil, de si lih veliku lepši slovenski jezik so imeli, kakor je moj vippauski; jest pak ne gledam na letu, temuč na bessede s. Augustina, kateri že 5 nekadaj je svetoval, rekoč: „Ideoque utile est plures libros a pluribus fieri diverso stylo et idiomate, non diversa fide, etiam de quaestionibus eisdem, ut ad plurimos res ipsa per- veniat, ad alios sic, ad alios vero sic.“ Kir hoče reči, d’e je nucnu inu potrebnu pissat inu drukat v’ slednem jeziku, de 10 vsim bo pomaganu, katero pomuč večkrat tij mašniki so želeli inu prossili, de bi ijm moje slovenske pridige possodil inu prepissat perpustil, ali pak de bi ijh drukat pustil; zatoraj jest hočem lete moje dobre priatele pohleunu bugat inu tulikain ijm pomagat, kulikain premorem, dokler Tertullianus pravi: 15 „Quid tam malignum, quam nolle prodesse, eum possis.“ Inu gvišnu bi veliku nucalu inu pomoglu, kadar bi več pridig v’ slovenskim jeziku dr ukanili bilu, zlasti taistim mašnikom, kateri nijmaio čassa dolgu študerat, ali pak imaio malu buqvi, de bi si mogli pomagat, zakaj sledne buqve nejso pernaredne 20 za naš folk; zatorai obeden nijma meni zamirit, aku bom jest z’ Ciceronam rekal: »Pristinis orbati muneribus, haec studia renovare coepimus, ut et animus molestijs hac potissimum re leuaretur et prodessemus ciuibus nostris, quarecunque possemus/ Inu de si lih spoznam, de lete moje pridige ne 25 bodo taku nucne, dobre inu vučene, kakor se morebiti moij priateli troštajo, vener nijh volo hočem sturiti inu drukat ijh 102 pustiti, de vsai z’ nijli poterpežlivostio si bodo kejkaj per g. Bogu zaslužili, kadar ijh bodo brali; zavolo tiga bom rekal, 30 kar Ovidius pravi: ,,Cum relego, scripsisse pudet, quia plurima cerno Me quoque, qui feci, iudice digna lini.” . . . Kadar pak bi se kateri naša], de bi se moij slabusti inu prošni poterpežlivu n’hotel izkazat, temuč bi hotel moje pridige tadlu- 35 vat inu zaničvat, letu ne bo mene prestrašili!; zakai skoraj sledni pridigar je v’ taki viži od ludij polonan. Gdu je bil vučenejši inu zastopniši pridigar, kakor glass s. Duha, Paulus joger božij ? Inu vener njegovem s. pridigam se so posmehuvali inu špotali, kakor iz jogerskiga djania se doli usame. Quidam 40 irridebant, ali tudi eni bogaboječi so radi poslušali inu verovali: Quidam autem crediderunt. Zakaj tedaj bi meni imelu težku naprej priti, aku tudi nekateri se bodo moijm pridigam po- smehuali? (Zakaj vejm, de ta nehualežni inu nevošlivi svejt svojo hudo navado nihdar ne bode premeni!.) Eni pak vejm, 45 de ijh bodo radi imeli, inu raunu tem, nikar tem pervem h’ službi ijh pustim drukat, inu kadar bi sledni zašpoturajnie se bal, malukateri bi kejkaj pustil drukat. Si formidaret irridentes, non perueniret apostolus ad credentes: taka piše s. August. Inu de si lih spoznam, de težku je slovenska pissat inu 50 cilu nej mogoče v’ taki viži pissat, de bi vsim zadosti mogal stnriti ali sledno deželo se zglihat, dokler cilu tij, kateri blizi prebivajo, edn drugači, kakor ta drugi eno bessedo zreče: zatorai obene bessede ne bom zaznamval, ali se ima hitru ali počassu zreči, temuč sledni po navadi svoje dežele bo gouuril, 55 jest pak bom pissal, kakor so Slovenci pissali. Quia scribendum est more gentis, loquendum vero more regionis. Inu se meni zdij, de bo zadosti, de jest obene laške, ali latinske, ali nemške bessede ne bom mešal, temuč, kar narveč bo mogoče, lastne slovenske bessede bom nucal, de jih boš lahku zastopil 60 inu po tvoij deželi obernil inu zrekal; zavolo tiga tudi, kar je latinskiga, ne bom na slovensku preobernil, dokler mašniki samij bodo lahku letu sturili: Quia non sunt multiplicanda entia sine necessitate. Inu dokler jest veliku s. pisma inu vuka s. vučeniku po latinsku postavem, kakor tudi veliku histori in 103 exempelnu naprej pernessem, ti pak kakor ta kunštna čebella, 65 boš vunkai vzel, kar tebi bo dopadlu inu nucniši se zdelu, kakor nass lepu vučij s. Basilius, rekoč: „Veluti apes non omnibus insidunt floribus . . Inu kadar boš kejkaj, moj priatel, v’ leteh pridigah našal, de ne bode pran pissanu ali rečenu, taku pohleunu tebe z’ bessedami luliana Toletana prossim, to rekoč: „Si quae forsitan aliter, quam dieenda sunt, dixi . . Tebe pak, o gospud Bug nebeški oča, pohleunu prossim, podeli meni tvojo s. gnado, de, kar iest dellam ali pišem, tuistu tebi na hualo začetu inu dopernessenu bodi; zakai li tvojo edino čast jiščem ter samu od tvoje dobrote Ion čakam 75 inu se troštam. b) Pridige. III. del. 1696. Povest o možu in ženi. En ajdouski vučenik pravi, de vy žene ste dolžne po glavi vašiga moža se obernit. Mulier suum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperet. Inu de bi si lih mož preprost bil, ste dolžne ga zanašat, kar nerveč vam je mogoče; zakaj de bi si lih hotele se jeziti, kregat inu ga faržmagovati, vener 5 vam ne bo neč pomagalu, kakor k’ zaidnimu je billa spoznala una žena, od katere sim bral, de je imela eniga preprostiga inu maluuredniga moža; ona je mogla vse opravit, on pak nej bil za drugu, ampak za jeisti inu za spati; zatoraj žena večkrat ga je kregala inu tepla. En dan ona je imela z’ hiže 10 pojti, perporoči možu pišata, de bi kej jastrop yh ne snedil; on yh je varval en čass, ali k zadnimu zaspi v eni senci; v’ tem perleti jastrop inu enu odnesse; žena pride damu, zamerka, de enu manka, moža kliče inu ijšče, ga naide v’ senci, popade eno palco inu ga dobru otepe inu omlati. Drugi dan 15 supet gre z’ duma, možu perporočj pišata inu mu prepovej, de nima z’ lonca jeisti, kateri je na polici stal, rekoč, de je strup noter, ali nej bil strup, ampak mčd, zakaj ona je rada mdd jeidla; ta saromaski mož se je bal, de bi spet kateru ne zgubil, grč inu vse na eno špago perveže ter yh pusti; perletj 20 jastrop, zgrabi enu inu vse vkuppai proč nesse; saromak se prestraši ter misli: če žena zavolo eniga samiga je mene taku 104 neusmilenu stepla, zdaj me bo cilu vbila, caga ter misli: bulši je, de sam si bom zaudal, kakor de bi ona mene vbila, vzame 25 ta prepovedani Ione ter začne vnn jeisti, dokler je bilu kaj notri, nu pravi: zdaj, zdaj bo mene konec, te se položj na postilo, rekoč: vsej bom na moj posteli vumerl. Natu pride žena damu, gleda po pišatah, yh ne vidi, ni moža, gre v’ lužo, ga naide restegneniga na posteli, ga vpraša po pišatah, on 30 vse povej, koku se je ž nimi godilu; kadar žena zastopi, de jastrop vse pišata je odnesil, popade eno debelo palco ter k’ njemu pravi: „Ah, leni tat, z’ leto bom tebe mlatila, dokler te bom vbila. Ta bore mož začne vpiti: „Nehai, nehai, žena, zakaj zdaj, zdaj bom vmerl, dokler sim vus strup z’ lonca 35 snedli/ Takrat ona reče, zdaj videna, de zabstoin je ženi glavo rezbiat, kadar mož neče dobriga sturiti; neč ne pomaga, ampak ta luba poterpežlivost. 1 ) 26. Oče Hipolit. a) Orbis pictus. 1711. Poljsko delo. Orač vprčže te volle pred plugom inu deržčč z’ to livico ta plužni ročaj ali kleišče, z’ desnico to plužno odko ali ster- gačo, z’ katero on na stran odmakuje te gruče, orje ali rej že to zemljo z’ lemežom inu z’ čertalom (katera poprej gnujam i) V svojih prepovedih je oče Janez Kriški (Joannes Baptista a S. Črnce Vippacensis) objavil več pripovedek in basni, ki imajo narodni značaj in se še dandanes nahajajo med narodom. Predstoječa povest o možu in ženi je slična pripovedki, katero je zapisal profesor M. Valjavec v varaždinskih Toplicah na Hrvatskem (tiskana v Kresu 1884, str. 247.). Te povesti pa nima Janez Kriški od naroda, temveč jo je nekje čital, kakor sam pravi. Najbrž je zajemal iz laškega izvirnika. — Glede pravopisa je pri Janezu Krstniku opomniti, da ne loči dosledno v pisavi z in š, z in s, temveč da jih čestokrat zamenjuje; na pr. sastopnishi = zastopniši; deshela = dežela; poshlusbali = poslušali; fatorai, fakaj = zatoraj, zakaj, a zraven zopet: satorai, sakaj. Pravila Bohoričevega pravopisa so se bila tedaj že pozabila in v pisavi se kaže ista nedostatnost kakor pri prvem protestantskem pisatelju, Primožu Trubarju. Tako nedostaten pravopis nahajamo tudi pri Hipolitu, v pasijonskih igrah, pri Rogeriju in Paglovcu. 10 o je bila potrdssena ali ognojena) inu dela brazde. Takrat seye 5 on tu sejme inu povldjče tuistu z’ brano. Žene žejne tu žrelu žytu iz šerpam, pobera žytu po pargi- ščali inu veže te snope. Ta mlatič na podu tiga skedna mlati tu žytu z’ tim cej- picom, veya z’ veyalnico ali včlnico, inu takii, kadar plejve inu 10 ta slama so odlččena od tiga zarnia, spraula tuistu v’ te žakle. Ta kose na travniku dela sejmi, pokossdč to travo z’ kosso, inu tolsto grabi skupaj z’ grablami, zdejva v’ kopice iz san¬ skimi villami, inu pjele noter na vozejh v’ sejnico. Inu z’ tem je sklenenu tu polsku dellu, ta žetva inu ta 15 košnia. b) Bukviee Tomaža Kempenčana. 1719. O ničememosti sveta. Kaj bi tebi nucalu vissdke ričy od svete troyce govoriti, aku per tem pomankanje imaž ene prave ponižnosti, skuz katdro ti sovraž postaneš sveti troyci; zagvišnu vissčke bessdjde ne ddlajo svdtiga inu pravičniga, ampak enu brumnu živlenje stury Bogu pridtniga. Jest veliku več želim v’ moj mu sercu 5 eno pravo grevengo občutiti, kakor tolsto znati rezkladati. De bi si lih ti cejlu svetu pismu inu vsih phildsophov modre pri- puvisti zunaj znal povedati, kaj bi tebi letu vse skupaj nucalu, ako si ti brez lubdzni inu gnade božje? Ničemernost vsih niče¬ ln ernosti, inu vse je ničemernost na tim svetu zunaj Boga lubiti 10 inu njenm samimu služiti. Leta je ta narvegši modrust, kir se skuzi zaničuvanje posvitnih rečy cyla inu podviza h’ nebeškimu kralestvi. 27. Pasijonske igre. a) ‘Razvitek pasijonskih iger. Velikonočne ali pasijonske igre imajo svoj početek že v desetem stoletju in so se razvile iz cerkvenega velikonoč¬ nega obreda velike sobote. Tedaj so napravljali po cerkvah, slovesne izprevode za obiskovanje božjega groba, zlagali anti- fone ali odpevanja za pevce, za angele in žene, ki so jih pre- 5 pevali v razdeljenih vlogah med izprevodom k božjemu grobu. 10 15 20 25 30 35 40 106 Kmalu so privzeli tudi prizor Kristusovega vstajenja, sprva se strogo držeč evangeljskih dogodeb, in število delujočih in peva- jočih oseb se je zdatno pomnožilo. Pevali in recitovali so s po- četka samo v latinskem jeziku, v 14. stoletju pa so začeli že rabiti narodov jezik. Cehi imajo iz te dobe več latinskih veliko¬ nočnih iger in iz 14. stoletja celo nekaj čeških odlomkov. Najbolj so se zanimali Nemci za take igre in pri njih so dosegle tudi vrhunec svojega razvoja, da, še dandanes jih niso popolnoma opustili; zakaj znano je, da še hodijo vsako desetletje ljudje občudovat znamenite pasijonske predstave v Gornjem Ammer- gau-u na Bavarskem. Po nemškem zgledu in po nemških vzorcih so tudi na Slovenskem uprizarjali redovniki, zlasti kapucini, pasijonske igre. Uvedli pa so jih pri nas še le koncem 16. stoletja, ko so potih¬ nili boji s Turki in s protestanti. Povod za uprizoritev teh iger je dala neka izredna okoliščina. Strašna kuga, ki je davila po Ljubljani 1. 1598. in 1599., je napolnila vse prebivalstvo z ne¬ znansko grozo. V tej stiski se je zaobljubila bratovščina Odre¬ šenika sveta, obstoječa iz imovitih ljubljanskih trgovcev, da osnuje slovesen izprevod s predstavo bridkega trpljenja na veliki petek v čast trpečega Zveličarja. A še preden je bratov¬ ščina nabrala potrebnega denarja, so začeli napravljati jezuitje pasijonske predstave v Ljubljani, najbrž na priporočilo škofa Tomaža Hrena. Kmalu pa so s podporo omenjene bratovščine začeli ljubljanski kapucini prirejati še bolj slovesne pasijonske izprevode, sprva na veliki četrtek, potem pa stalno na veliki petek, navadno po noči pri gorečih svečah in plamenicah. Prvi¬ krat so napravili kapucini tak izprevod na veliki petek leta 1617. Gorečnost za take izprevode je bila tolika, da so leta 1623. celo deželni stanovi podarili za to svrho 1000 gld. Enake izprevode so prirejali kapucini tudi v Novem mestu, Kranju in Škofji Loki. Posebno važnost imajo za nas pasijonske igre, katere so priredili kapucini v Škofji Loki leta 1721., in sicer osobito za to, ker so se vršile v slovenskem jeziku in so takorekoč začetek narodne slovenske dra¬ matike. Dočim so po drugod igralci, sprva osebe iz visokega plemstva in meščani, recitovali in peli v latinskem in nemškem 107 jeziku, peli in govorili so škofjeloški igralci, t. j. meščani in kmetje iz vasi okrog Loke, v slovenskem jeziku. V kapucinskem 45 arhivu v Škofji Loki hranijo namreč rokopisno knjigo iz leta 1721. z naslovom „Instructio pro processione Locopolitana in die Parasceues“. V tem rokopisu je zabeležen spev, obsegajoč nad 1000 slovenskih in nekoliko nemških stihov, ki so jih med potjo govorile in pele delujoče osebe. Ta spev je zložil, ali pa 50 po nemškem' izvirniku poslovenil kapucin o. Romuald, reditelj izprevodu, ki se je uprizarjal v trinajstih podobah. Igralci so se morali na pamet naučiti vsak svojo pesmico, ki se je prilegala njihovi vlogi in pojasnjevala dotični prizor. Mnoge besede v teh pesmih so za naše čase prerobate in jezik v njih kaže vse knji- 55 ževne slabosti svoje dobe. Tekom časa so se pasijonske predstave oddalile svojemu prvotnemu namenu in nekateri prizori so postajali predivji; zatorej je izdala cesarica Marija Terezija proti izprevodom oster ukaz in tudi škof Karol grof Herberstein je prepovedal igralce, 60 križarje in bičarje, a z ukazom cesarja Jožefa leta 1782. so skoro popolnoma prenehali dramatski igrokazi velikega petka. Le tu pa tam so še uprizarjali Kristusovo trpljenje in smrt, in kakor nam priča neki rokopis, ki je pisan v koroškem narečju in nam predstavlja trpljenje Kristusovo, se je ohranila ta navada 65 zlasti na Koroškem, kjer še dandanes kmetje pri Vrbskem jezeru in v Štebnu blizu Beljaka v slovenskem jeziku predstavljajo Kristusovo življenje in smrt. b) Odlomki iz škofjeloškega rokopisa. I. podoba. a) Angel s kelihom. Lešsem, lessem, 6 člouek moi, ' '■ > spom isli, kai ie sturu greh, toi, iz grenkiga pye Jezus keliha zauola tebe grešnika, keruaui pott od niega gre, 5 za tebe toči militi solze. O člouek, dokler se še zdrou, spoznai dobroto božia prou! — 108 — b) Angel s petelinom. S petelinam se nam kaže, kaku Peter trikrat laže, petelinova stima Petra k pokuri opomina. 5 O grešnik, tebe tud ain tiče ter k sneti pokuri kliče, odpre prou toia ušessa, taku poideš u sneta nebessa. Diuica Maria na pomoč kliči inu prossi, katera nass useli v serci nossi. XI. podoba. Ljubezen (Cupido). Kdo ie liu uoišak letta, kateri ie premagou Boga, Boga taku močno raniu? Nobeden ni toko močen biu, 5 koker ta lubezen uelika: je zuezalla brez usega strikha tega, kter na more ranen bitte; se ie pustoti od mene zuezatte ieno ranitte, za ta gredi zadoste strite: jo tega zuezanga odrešite! x ) 28. Oče Rogerij. Pridige o svetnikih. II. del. 1743. / ’ O človeškem, srcu. K’ Jezusu ii serce flissik hiti, Kederkolli čutiš kai liudiga priti; Toku boš gmah jembu. Plutarchus, zamerkuvauc teh. nekadaišnih rečy, piše, de Phi- lippns, ta imenitni krail u’ Macedonij, naredil je bil eno lepo inu žlahtno gostaria ter h’ lete pouabil velika posvetnih včenikou ali philosophou, katerim po khončanim gostuvaine h’spoznainu Jezik v Romualdovem spevu je gorenjsko narečje, kakor so ga govorili v škofjeloški okolici. Kakor na Gorenjskem in Koroškem sploh, nahajamo tudi v tem rokopisu polglasni e namesto prvotnega i ob koncu besed, na pr. ranitte nam. raniti. V tožilniku edninskem ženske a-sklanje stoji a 109 meh modrusti postavil je bil gore tu uprašainie: „Quid in rerum 5 natura esset maximum? Tu nervehši, kaj j6 u’ naturae inu na snete? ‘ na kateru, ker usi so se zauzelli, iz zauzetja perčelli so billi reč inu odgovarjat. H’ pervemo ta nerslovečiši odgovoril jč, rekoč, de tu nervehši, kar znaite jč u’ naturae, jč ta hrib iz immenam 01ympus, inu sicer iz tem ursaham, ker on pč spri- 10 čuvainu Lučani „nubes transcendit Olympus ‘: iz niegovo visso- kustio praestope te oblake. Na letii odgovori ta druge, de tu nervehši ni ta Olympus, temuč ta Atlas, ker on ne le samii na nosse 01ympum, temuč tude uso to drugo kuglo tega sneta, po bessedah Virgilij, ker prave: „Maximus Atlas axem 15 humero torguet, stellis ardentibus aptum/ Za letem dal jč ta tretie h’ tretijmu ta odgovar, rekhoč, de tu nervehši u’ nature jč ta uoda, ker ona sama obda ues ta cirkel tega sueta, po bessedah teh kozmografou, katčri to uodo vehši koker to ženilo dellajo. H’ četertimo odgovoril jč ta četerte, tunervehši u’ naturi jč 20 tu sonce, ter iz tega, ker tu sonce po govorieine teh plemen- tariou 166 krat vehši je, koker ta pozemelska machina. Ta pete inu zadnie nerbližai peršel je h’ te resnici, ker dial je, de tu nervehši jč „in rerum natura cor humaminf, tu človešku serce, inu sicer resnična, zakai letu pč bessedah Victorini: „Cor guidem 25 parvum est, sed maxima capit : oku si lih maihinu jč, venner tu nervehši zapopasti zamore, ja tako je, de iz usem volneni suetam nima zadoste, koker vidit jč billu nad Alexandram, synam tega spred imenvaniga macedonskiga kraila, kateri, ker slišal jč ob enim Čassu od Aristarchusa, de več suetou se znaide, 30 perčel se jč bil jokat inu solze prelivat, rekoč, de jč niemu žou, de še eniga ni zadobil, ja taku žalil se jč, de h’ utholažainu taistiga mogel jč Aristoteles popissat ene bugue, u’ katerih jč nam. o, na pr. dude a Maria, nam. divico Mario; dobroto božia nam. dobroto božio. Takih pojavov nahajamo že v prvi polovici 17. stoletja tu pa tam v rokopisih, tekom 18. stoletja pa se množijo bolj in bolj in v nekaterih narečjih so dandanes obče navadni, tako na pr. v nekih krajih na Notranjskem in Gorenjskem. K temu jezikovnemu pojavu še pripomnimo, da se v mnogih slovenskih narečjih vsak nenaglašeni o izgovarja kot a, in ta prehod zasledu¬ jemo že v rokopisih iz začetka 15. stoletja; prim. Ijublj. rokopis: Ja se dalžan dam; celovški rok.: dolžnikom. 110 niemu le en sam snet izkazal; taku veliku je tu maihinu 35 človešku serce, de niemu ne snet, ne uoda, ne sonce, ne nebu ni zadoste, koker s. Augustinus govori: „Inquietum est cor nostrum, doneč requiescat in te“: nepokoinu je naše serce, dokler u’ tebe, o Bug, ne počiva, iz katerih bessedi se vidi, de tu človeški! serce zunai Boga use tu drugu premaga, ker 40 onu samu u’ Bugu niega počitik inu zastopnost naide. Pametnu tedei odgovoril jč philosophus. 29. Jernej Basar. Pridige. 1734. 1. Iz predgovora. Po tim, kir je meni od mojih vikših naloženu bilu u’ krajn¬ skima jeziku ene bukve popisat, so meni na misov peršle taiste sicer majhine, pak vender imenitne bukvice, Exercitia s. očeta Ignatia imenvane. Inu kir letč, skuzi noterdajanje inu resvet- 5 lenje božje od duhovniga premišluvanja popisane, tolku nebeških skrivnusti inu posebnih naukov u’ sebi zapopadejo, de so taiste usi učeni inu bogaboječi, ja tudi vikši namestniki Kristusovi vi¬ soki! hualili inu u’ veliki časti deržali, sem si naprej uzel, moje čez lete bukvice žložene pridige vunkej na svitlobo dati. Zdajci 10 pak u’ začetku tiga meni naloženiga della sem en dajlni čas pre- mišluval, na kaj za eno vižo be govoril, inu z’ kaj za enimi pu- štabi al čerkami be krajnske besede pisal. Zakaj je raminu velik zločik mej ludmy slovenskiga jezika: eni namejsti l špo- gajo u, kakor: sem biv ; drugi pak l namejsti u: sem bil. Eni 15 nikatere besede izrečejo hitru, drugi pak taiste potegnejo, koker: so potlačili, so potlačgli, inu toku naprej; dokler je velik izločik tudi per drugih besedah, sem otel per tirno mojmo pisanjo eno srejdno pot deržati, katero tebi u’ timu predgovoru pokažem. 1. Večidev pišem, koker je u’ bukvah krajnskih „evangeliov“, 20 u’ katerih namejsti u najdeš postavlen l: sem bil, inu ne: sem biv. 9. Per nikaterih besedah ne perstavim zadni i, koker: znam pisat, kir be imel reči: znam pisati; glihi viži ne perstavim m, kir be ga sicer imel perstavit, koker: u’ taistim kraju, namejsti: u’ taistimu. 111 14. Sem se ogibal nemških besedy, kulkur sem mogel, zunej 25 tistih, katere so že krajnskimo jeziko lastne postale, koker: ursoh, folk, kunst. 15. Ukupej pišem inu stisnem koker eno besedo: žnym, nesim, aku be lyh ymel dve izločit: z nym, cum illo, ne sim, non sum. 16. Useh leteh izločkov kono be se lohku sturil skuzi lete so čerke: ' ' "; kir pak preveč pogosta postavlene be morebiti veči zmešnjavo delale, zatigavola taiste na strani pustim, samu n’ enih krajih zaznamnijem, kadar namreč očem ta zadri a al’ e nisku, kasnu inu (toku rekoč) z’ zapertimi usti izreči, koker: oni terpe, illi patiuntur; leta, volitat; leta, ista. 35 Skuzi taku krajnsku pisanje jest Slovencam obene terdne regelce ne stavim, ■ temne samu pot rezodenem k’ lohkešimo branjo tiga mojga pisanja. 2/ O zamudi času. Ne pusti obeniga dneva nepridnu preteči, de na bo ta ner- kraiši čas minil brez tuojga dobička. „Particula boni doni (diei) te non praetereat/ Toku učy s. duh skuzi usta tiga modriga inu tebe, o človek, opominja, de be občne lepe perložnosti ne zamudel dobra sturyti. „Nullam oceasionem exercendae virtutis 5 omitte.“ Dokler lepa perložnost je, koker ena tiča, katera tebi k’, nogam sede inu se pusty lohku ujeti; če hitru po nje na sežeš, zupet zlety inu se (tok’ rekoč) tebi smeja, kir jo ne boš več lohku dobil. Ravnu toku lepi čas inu perložnost dobrih deli’ se tebi dostikrat nakloni; če iz lenobe inu nemarnosti 10 opustiš dobru sturyti, čas bo pretekel, perložnosti ne boš več ymel, dopernesti dobre della, tebi posebnu potrebna k’ izveli- čanjo tuoje duše. Tiga en lepi nauk ymaš nad gobovmi, od katerih govory današni evangeli: Leti s6 čakali na tisti čas, ob katerim je ymel naš izveličar ondi mimu pojti, inu koker 15 hitru so ga ugledali, so zdajci svoj glas uzdignili inu so diali: „Lubi mojster, usmili se čez nas!" Nyh prošnja je bila ušlišana, kir so od svojih gob očišeni postali. Kadar be oni bili po nyh lenobi postopali, okuli sebe gledali inu prazne pogovore mej seboj deržali, be bili zapravli leto lepo perložnost, zamudili 20 Kristusa inu be ne bili od nyh gob očišeni. 112 30. Miha Paglovec. a) Iz predgovora k „Tomažu Kempenčanu“. 1745. Lete zlate bukvice zavolo teh lepih inu svetih navukou so v’ usse sorte sprahe, ja cilu, koker spriča Henricus Somelius, en imeniten jesuvitar, v turško spraho prestaulene, inu nobene bukve snnei svetiga pisma nisso ble tulkukrat predrukane, 5 koker so ble lete .... De bi tedei tudi ti lubi Slovenci inu Krainci tiga velikiga nuca inu fruhta, kateri skuz branie ali poslušanie teh bukvic se zadoby, se mogli poslužiti inu k’ nucu nyh dušic se deležni sturiti, se je ta muja perložila, taiste v’ kransko, okuli Lublane navadno spraho preložiti, z’ tako 10 skerbjo inu spregledaniam, de tudi ti gmein ludje bodo taiste lehka zastopili: zakaj eni inu drugi navuki, v’ teh bukvicah zapopadeni, so tešku tudi tim Latincam zastopiti; de se pak bodo mogli zastopiti, so taki navuki za te gmein ludy taku rezloženi, koker taiste ta laški inu nembški izkladovic izkladajo, 15 rezločjo inu zastopit odkazujejo, dokler per tim delu, to je, de so se lete bukvice v’ krainsko spraho prestavile, so se taki možje pomujali, kateri te štiri sprahe, latinsko, nembško, laško inu krainsko so dobru znali inu zastopili, de skuzi to, kar v’ latinski sprahi je bilu tešku zastopit, je nekei ta nembška, 20 nekei pak tudi ta laška inu skorei leta narveč rezločila, kaj je otel ta vučenik z’ en navuk nam naprei nesti. *) b) Iz predgovora k „Sveti vojski 11 . 1747. Kar vi, lubi moy Krainci ali Slovenci, v’ letih bukvicah bodete brali, letu je nekadei vucil inu spissal v’ laški sprahi ta vučeni inu za niega brumnosti volo sylnu znani inu imenitni I 1 ) Paglovec se ni s svojim imenom podpisal, temveč na naslovnem listu stoji; Skuzi dua mašnika Petrin arja (tako so takrat imenovali vse posvetne duhovnike ali neredovnike po apostolu sv. Petru) inu faimaštra iz gorenske krainske strani k duhovnima nucu tim Slovencam v’ druk dane." — V pravo¬ pisu zamenjuje Paglovec l in š, z in s ter piše brez vsake doslednosti, kakor njegovi predniki Janez Krstnik, Hipolit in Rogerij; tudi Basarjeva pravila mu niso znana. 113 P. Laurentius Scupuli ... Po niegovi smerti so one v’ usse sorte sprahe preložene inu prestaulene. De bi tedei tudi ti 5 ludje, kateri samu krainsko ali slovensko spraho znajo, ali pak drugi, kateri lete bukvice v’ eni drugi sprahi nimajo, se mogli leteli prou nucnih, v’ teh bukvicah zapopadeneh navukou deležni sturiti, se je en deželski mašnik pomujal, te zlata vredne bukvice v’ to krainsko, okuli Lublane navadno spraho 10 preložiti, v’ druk dati inu to perložnost ussini sturiti, se z’ timi nucnimi bukvicami preskerbiti.\ ' 31. Kajkavski pisatelji v XVII. stoletju. Bolj živo in veselo gibanje se kaže v tej dobi na knji¬ ževnem polju kajkavskem. Kajkavska književnost je v tej dobi mnogo večja od ostale slovenske ter jo daleč nadkriljuje, kakor gledč na pisavo, ki je mnogo čistejša in pravilnejša od naše, tako z ozirom na vsebino knjig, ki niso samo nabožne, 5 temveč tudi posvetne in učene. Med kajkavskimi pisatelji slove v tem času: redovnik Ivan Belostenec (f 1675) po svojem velikem latinsko-ilirskem in ilirsko-latinskem rečniku „Gazo- phylacium latino-illyricum , ki je prišel še le po njegovi smrti v Zagrebu leta 1740. na svetlo in ki še dandanes slovi kot 10 izvrsten slovar; nato Pavel Vitezovič iz Senja, prijatelj in vrstnik našega Valvazorja, zaradi svoje „Kronike“ (1696) in drugih slovstvenih del; potčm zagrebški škof Peter Petretič po svojih evangelijih (1651) in redovnik Jurij Habdelič po svojem rečniku (1670) in po knjigi „Prvi otca našega Adama 15 greh“ (1674). 32. Peter Petretič. Sv. evangeliji. 1651. 1. Iz predgovora. Ja takajže biiduči pastirom i biškupom nedostojnem cirkve zagrebečke, želčči nasleduvati ove imenuvane velikega imena (kem se ja ne prispodabljam) i velike dostojnosti biškupe, vsem serdcem jesem želel na početke moje biškupije i dendenešni Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 8 5 10 15 20 25 30 114 želem „salutem populorum meae curae commissorum“, dušnoga zveličanja ljuctvu i ovcam duhovnem, pazke moje pastirske i biškupske preporučenem i zračenem; te poimene i navlastitd jesem toga želel i vezda ga želem vam, 6 poštuvani brati, slovenskoga orsaga plebanuši i duhovni pastiri, kotere ja na početke moje biškupije poleg časti i diižnosti moje hotevši pomoči i koliko toliko zlehkotiti vu vaše takajže pastirske časti i diižnosti; jesem zboga vas i zaradi vaše potreboče včinil (ne sam po sebe, nego) po drageh, gluboko vučeneh i visoko mudreh redovneh ljudčh i pastireh cirkveneh: najpervlje rčči sveteh evangeliomov (kii su vu slovenskom orsage okolu godišča obični i navadni) iz dijačkoga te vugerskoga textuša na naše pravo slovensko, zagrebečko slovo pravdend (poleg moje štime) prenesti, od reči do reči, gde je bilo moguče te je slovenščina prepustila. A gde pak to m' bilo prikladno, jesem včinil dijačke reči tak spisati, da ijm pravoga razmenja vrazil nesem. Negde pak nekotere židovske rčči jesem na meste ostavil, nasledujuči vu tom drugeh narodov evangeliome preobernene. Zato, po keh dob pred tem toga ne bilo videti vu našem slovenskom orsagč slovenskem jezikom dostojno štampaneh evangeliomov, ja, gledeči na občinsko dobro te na duhovneh pastirov potreboču, jesem včinil ove evangeliome slovenske ispraviti i štampati, vu to ime, da bi naši cirkveni pastiri i prodekatori slovenski svčte evangeliome iz knjig slovenskeh pred ljuctvom čteli, poleg običaja i navade prodekatorov vugerskeh, nemškeh, ččškeh i kranjskeh, koteri svete evan- geliomč vsaki vu svoj jezik imaju preobernene i štampane. J ) i) V glasoslovju je opomniti, da se namesto nenaglašenega i v končni¬ cah že piše polglasni e, na pr. po drugeh pastireh = po drugih pastirih; pazke moje . . . zrušenem = pazki moji . . . zrušenim. Izmed manj znanih besed omenjamo sledeče: takajže, takoj, pri tej priči, prav tako; takajže Iniduči pastirom = ker sem baš sedaj pastir. Buduči, indem, da, weil (= bodoč.) Žetem (stsl. želejem), stara oblika nam. želim. Pazita, skrb. Kotere ... hotevši pomoči itd. = katerim sem hotel pomoči in jim kolikor toliko olajšati pot v vaše sedanje pastirske časti in dolžnosti. Štirna, mnenje, sodba. Razmenje (= razumenje) vraziti, motiti. Dijaški, latinski. Ispraviti, spraviti, urediti, uravnati. Prodekator, propovednik. Čteti, brati (štejem — štejem, čitati). 115 2. Opazka o posvetnih pesmih. Vzemi na pamet, da se ova popdvka (od četireh poslednjeh doguvanjih) hasnovitd more popdvati na svadbah i goščenjah i ostaleh veselicah telovneh, biiduči ona jedna duhovna vuzda, kfim se stezuju grehi lakomnosti te pijanosti z vnogemi drugemi, koteri iz sveckoga veselja pohagjaju. I to dosta budi ovde od 5 popčvkih pridaneh, koteremi se vnogi navuki, vu sveteh evan- geliomeh zaperti, tomače i na razum daju, i koteremi se od seh dob z voljum božjum, po menje po več, od leta do leta budu vun p tikale i trdbile gore rečene nečiste i nespodobne popčvke, dokle se strčbe i zateru. 10 Ove pčrve i za ovemi prišestnd popčvke jesu ovde postav¬ ljene v to ime, da se popčvaju, ne le prav vu cirkvah, po svdtkeh, pod mešami ali na procesjah od cirkve do cirkve piitujuči, nego i po delatnikeh vu vsake iele mestah, rekši na polje kosdči, orjiiči, ždnjuči etc., na goricah kopajuči, koleči etc. mesto 15 navadneh negdašnjeh stareh poganskeh i sramotneh popevkih, kotere priprosti ljudi, poimene ženskoga spola, gustokrat popčvaju, pldšuči, tancajuči, ddlajuči, doma, vune na polje, na goricah, sramotno se šaleči ta druge ljudi, kdh nazoči ne, ogovarajuči i te takove grčite za šalu jemljuči te za ništar 20 deržeči J ). i) Doguvanje nam. dugovanje (dolgovanje), Schuld, Funktion; sedaj pravimo: pesem od štirih poslednjih reči. Kum, skrčen orodnik = s kojum, s kojo. Od popevkih pridaneh = od popevek pridanih; rodilnik popevkih je napravljen po sestavljeni pridevniški sklanji. — Prišestne popčvke = sledeče pesmi. Prišesten, prišestje (Ankunft) izvajamo od korena Sed, ki živi v glagolu: šel, hoditi. Na goricah koleči (= kolječi): koliti, pfiihlen, stocken, den Wein- stock sttitzen. Keh nazoči ne — kojih ni navzoči, ki niso navzočni. Keh: skrčen rodilnik nam. kojih, stsl. kyih, kyh. Da bi laže izpodrinil posvetne pesmi, je podložil Petretič svoje pobožne tistim napevom, po katerih so prepevali najbolj priljubljene narodne pesmi. Tako se naj na pr. pesem „Ave, maris stella“ poje po napevu narodne pesmi „Hranila devojka tri sive sokole i) 11 . Druge pobožne pesmi je zopet podložil drugim narodnim napevom, kakor na pr. po pesmih: Igralo kolo sinko; Posejal sem bažulek (= fižolek); Lepo mi poje črni kos.. 8* 116 33. Jurij Habdelič. „Prvi otca našega Adama greh. 1 ' 1674. 1. Predgovor. Nakaniuši našega zveličitela gospodina Kristusa zemeljski žitek nakratkom popisati slovenskem našem jezikom i iz njega neke kerščanske navuke izpeljati, dojde mi na pamet, da ne bu morebiti žal, pobožnomu štaucu, ako n napredek k jednemi kni- 5 gami porušenje nature človečanske poznamenujem, kotera iz pervoga otca našega Adama i njegove pregreške izhaja, kotera je zrok bila pogubljenja usega človečanskega naroda, i zbog toga sina božjega na ou snet prišestka. Ar se uffam, da, spo- znauši zjedne strane velika naša nevolju, zdruge pako nepre- io sežnu milošču i miloserdnost Boga našega, ki se je dostojal za grehe naše našem mlahauem telom obleči, spoznamo takaiše i dužnost našu, kum smo mu zavezani na zahvalnost i veki- večnu službu. Naj adda hude 1 ). 2. Nestalnost preprostega ljudstva. Leto adda ono 1573. naglo se zbuči mužadia proti gospode i plemenitem ljudem, ta zrok dajuč, da ju gospoda na tlake i dohodke penezne takve nemilo naganjaju, kakve premagati ne more. Zato zbukom oružje, kakvo je gdo mogel imati, zdignu, 5 najpervo vu onom polju (reči su Ištvanfieve), ktero na širokom medj vodami Savum i Kupum stoij; i berže časa spravi se obo- ružnoga, a]i neumetelnoga ljuctva do dest jezer, i tak da bi se čez brege svoje naglo Sava razleala, tak ono ljuctvo, kadgoder je išlo, plemenitaške duore i hiže je razbialo, robilo, žgalo. Medj io temi pako duori i hižami najpervi je bila plemenita, viteškoga človeka Jurja Punekoniča na Samoborskom polju, ki je malo pervo iz turskega sužanstva bil vušal. Odonud pako proti Save iduč, usem su onuda stoječem velik strah zaudali, i ako su J ) Štaucu: daj. od samost, stavec = čitavec, čitalec. Prišestek, Ankunft, kor. Sed (v glag. šel, hoditi). Ar, zakaj, ker. Uffam se: upam. Mlahav: slab, slaboten. Adda: torej, tedaj. 117 kteroga plemenita človeka u ruke dobili, taki su ga nemilo z ar azili ... 15 Prevoziuši se adda čez Savu, kajgoder lepšeh bilo duorov i marofov, naulastito pako Ferenca Tahia, ke je on bil lepo cifrasto učinil načiniti, ognjem i oružjem jesu prež vse milošče terli i žgali. Bili su u te slepe naglosti blizu ure . prišli na Doljnu Stubicu, gde hasnovite toplice zuiraju na pomoč unogeh 20 betežneh. Onde tabor ppstaviuši, razposlaše okolu in okolu omamljene srečicum muze, ki prež nijednoga razloga dvore i imanja plemenitska žgaše i robiše i na ništar staviše, i uno- žina pak usaki dan mladeh mužičeu (tolvajčičev) k njim se pri- družavaše. 25 I gda bi se ih unogo jezer vkup bilo spravilo, zebrali su si poglavara nekoga Matea Gubesa, ki jim se je medj drugemi i umetelneši i mudreši i proti gospode serčeneši videl, koga su i kralj euskum častjum nespametno imenuvali i daruvali. Posta adda Gubes muž kraljem J ). 30 i) Zdignu, posta, razposlaše, žgaše, . robiše, staviše so aoristi. Mužadija: moštvo, kmetstvo. Zbučiti se, dvigniti, upreti se; zbuk vstaja, upor; buka, ropot. Z ar azili: na tla pobiti. Ke je. on učinil Začiniti: katere je on dal napraviti (sezidati); cifrast, načičkan, s čičkami (cifra) okrašen. Srečicum omamljen, od sreče omamljen. Pridružavaše: 3. edn, oseba imperfektova. 118 Preporod slovenskega slovstva. 1765—1843. A. 34. Prehodna doba. 1765—1795. Slovstvo vsakega naroda je v ozki zvezi z občno ljudsko prosveto. Državne naredbe, ki povzdigajo narodovo omiko, po¬ spešujejo ob enem tudi njegovo književnost. Tekom osemnaj¬ stega veka je propadalo slovensko slovstvo vedno bolj in bolj; 5 bati se je bilo, da se slovenski jezik popolnoma izpodrine iz knjige. Preprosto ljudstvo večinoma ni znalo citati, v znanosti pa je gospodovala latinščina in nemščina. Za pouk in omiko preprostega naroda država ni mnogo storila; občinske in zasebne šole so bile redke in še te slabo urejene. Se le blaga cesarica 10 Marija Terezija je ljudsko šolstvo povzdignila na višjo stopinjo. Pomnoživši glavne in ljudske učilnice, je razglasila leta 1774. občno postavo, po kateri so preustrojili pouk na omenjenih šolah. Delo svoje matere nadaljujoč, je pomnožil cesar Jožef II. število nižjih šol ter je naložil staršem dolžnost, da so pošiljali 15 otroke v šolo. Ta skrb za ljudsko izobrazbo je imela blagodejnih nasledkov tudi na slovstvenem polju. Pod tem mogočnim vplivom se je oživilo slovensko slovstvo, in enkrat prebujeno, se je raz¬ vijalo tako hitro in vidno, da se njega razcvet ne meri po sto-, temveč po desetletjih. Znamljivo je nadalje, da kali naše knji- 20 ževnosti niso poganjale sedaj le v središču slovenskega ozemlja, temveč da so vznikle močne in krepke v vseh slovenskih pokra¬ jinah. Po svojem razvitku se deli slovenska književnost od leta 1765. do 1843. v tri dobe, in sicer v dobo A. od leta 1765.—1795. 119 z Markom Pohlinom, B. od leta 1795—1830. z Valen¬ tinom Vodnikom, in (7. od leta 1830.—1843. s Francetom 25 Prešernom. Zadnja desetletja je imela slovenska književnost svoje za¬ vetje skoro le med redovniki. Naravno je tedaj, da se je v nji¬ hovi sredi tudi oživila. Avguštinec Marko Pohlin je stopil kot marljiv in vnet književnik na zapuščeno polje slovenskega so slovstva. Zbravši okoli sebe vse delavne moči, je določeval smer jeziku in slovstvu. Svoje delovanje je začel z abecednikom leta 1765., s katerim je ustregel ljudstvu in šoli. Videč, da je pisa¬ teljem najprej slovnice potreba, ako hote pisati pravilno in dosledno, je izdal tri leta pozneje „Kranjsko gramatiko 4 ’ (1768), 35 a žal našemu jeziku na škodo. Oče Pohlin je hodil namreč svoja pota, ne oziraje se na živo govorico preprostega naroda, niti na svoje prednike. Dajal je svojevoljno jeziku pravila, katerih nikjer v njem ne nahajamo; koval je in izmišljal besede proti duhu našega jezika ter je razlagal njih pomen zgolj po svoji bujni 40 domišljiji. Pohlinova slovnica ima svoje mesto daleč za Boho¬ ričevo prvo poskušnjo (1584), a vendar je bila nje potreba tolika, da je leta 1783. doživela drugo izdajo. Smatrajoč se za prvega slovničarja, je nadaljeval oče Marko svoje jeziko¬ slovne novotarije ter je izdal že dolgo obetano in težko pričako- 45 vano „Malo besedišče treh jezikov” (1782), kateremu je deset let pozneje sledil slovar „Glossarium slavicum”. Meneč, da nima slovenščina dovolj lastnih besed, je sprejemal Pohlin v svoja rečnika popačene nemške izraze, ali pa je zajemal besede iz drugih, največ čeških knjig; kjer ni našel pravih pozname- 50 novanj, tam jih je izmišljal samovoljno, pomen slovenskih besed in njih pisavo pa je razlagal iz arabskega, grškega in drugih jezikov. 0 1 ) V dokaz naj služijo sledeči zgledi: Arreč, Ursache, TJrsprung. To \< besedo si je Marko tako-le izmislil: Reč = Sache, as (ali prispodobljeno ar) . ex verbo as — ur (Ursprung), torej: Ur-sache. Bradinstvu, mannliches Alter. Dolipisk, Abschrift. Listmarn, listmarnek, schriftverstandig, Študent. Oslovšena,- Versammlung ungelehrter Leute. Sajovc, Cyclops. Za zlo gorivzamem, iibel- aufnelunen. Spevorečnek, Dichter. — »Ajd, gerrn. Heyde, a gr. a. privat. et etSio, ŠJ k.ivVON’ 55 60 65 70 75 80 120 Srečnejši je bil Pohlin v svojem delovanju za preprosto ljudstvo. Z bistrim očesom je spoznal, da potrebuje narod knjig, po katerih se naj privadi čitanju, da se tako povzdigne do višje omike. V to svrho je prevajal in izdajal spise duhovne vsebine, kakor molitvene bukvice, katekizme, pridige; največjo zaslugo pa si je stekel s posvetnimi knjigami, kakor so na pr. Bukvice za rajtinge, Opravek tega človeka, Kmetom za potrebo in pomoč, Kratkočasne uganke. Pohlinovo književno delovanje je bilo vsestransko in jako plodovito. Pisal je v latinskem in laškem, v nemškem in sloven¬ skem jeziku ter je spravil na svetlo kakih dvajset tiskanih knjig, v rokopisu pa jih je ostavil do deset. Med zadnjimi je najzna¬ menitejše delo književna zgodovina slovenska, katero je izdalo zgodovinsko društvo kranjsko leta 1862. z naslovom „Bibliotheca Carnioliae . Osobito velik napredek se je storil v naši književnosti s tem, da so se jeli sedaj ozirati tudi na posvetne potrebe preprostega naroda, dočim so poprej razen slovnic in slovarjev spisovali le knjige nabožne vsebine. V tem oziru je Marko Pohlin oral ledino. Obžalovati je le, da je v svojih spisih jezik hudo pačil. A temu se ne čudi, kdor pomisli, da je Pohlin, rojen v Ljub¬ ljani (1735), stopil že kot dvajsetleten mladenič v samostan bosih avguštincev v Mariabrunnu blizu Dunaja in je živel vedno le po mestih, sprva v svojem rojstnem mestu kot propovednik in subprior, pozneje pa večjidel na Dunaju kot prednikov na¬ mestnik in vodja samostanskih novincev v Mariabrunnu (f 1801). Pohlin ni poznaval nepopačene govorice preprostega naroda, temveč je iskal svoj vzor v jeziku, kakor so ga govorili navadni meščani. * * * Najlepše se je koncem osemnajstega veka razvijala nabožna književnost. Vsem na čelu stojita najboljša tedanja pisatelja, video, quasi caecus, non videns Deum in creatis.“ Mojškra (= moj in škric). Persegam (ali — k’ persam, na perse segam, ali = perst stegam). Pridega (od glag. pridem). Prosenc a sence, quia Januš bifrons figuratur. Tor!;, a terem, quia Mars omnia frangit et devastat. Želod (od glag. želim). Župan, župan, oli hebrejskega in kaldejskega sav, star, in iz slovanskega pan (gospod). 121 Jurij Japelj in Blaž Kumerdej. Prvi, rojen v 85 Kamniku (1744), ■ se je šolal v Ljubljani, dvanajst let je kaplanoval v Trstu, je bil škofovski tajnik v Ljubljani in pozneje dekan na Gorenjskem. Leta 1799. je postal kanonik v Celovcu in potem višji nadzornik ljudskih šol v krški škofiji. Naposled je bil izvoljen za tržaškega škofa, ali ta veseli glas mu je 90 došel na smrtni postelji (1807). Japelj se sveti kakor zvezda danica v slovenskem slovstvu. Njegova delavnost je bila vsestranska in plodonosna. Za šolske potrebe je priredil „Veliki katekizem”, kije doživel štiri izdaje; za preprosto ljudstvo je izdal »Liste in evangelije”, svojim duhovnim 95 tovarišem pa je priskrbel »Pridige za vse nedelje skozi leto” v dveh delih. Izvrstnega prestavljalca se kaže Japelj v svojih »Cerkvenih pesmih” (1784 in pozneje), katere je za tisto dobo preložil prav izvrstno in izmed katerih se nekatere še dandanes pojd; tako na pr. »Pred tabo na kolenih, o Bog, 100 te molimo,” ali »Pred stolom tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči.” Japljevo naj znamenitejše delo je prevod sv. pisma. Začel ga je skupno z Blažem Kumerdejem (1738—1805), ki je, rojen na Bledu na Gorenjskem, dobro poznaval slovenski jezik. 105 Prevod sta pričela z novim zakonom, ki je prišel v dveh zvezkih na svetlo (1. 1784. in 1786., v drugi, izboljšani izdaji pa 1. 1800. in 1804.). Natd sta skupaj dodelala prve štiri Mojzesove bukve, kar pride Kumerdej, ki je bil vodja malih šol v Ljubljani, za okrajnega šolskega poročevalca v Celje, no Vsled tega se je prevod zakasnil in Japelj je izdal sam dva zvezka starega zakona (1791 in 1796). Ostale dele starega zakona so priskrbeli drugi prelagatelji, med katerimi se najbolj odlikuje Jožef Škrinjar, in celo prvo katoliško sv. pismo je prišlo na svetlo do leta 1802. Prevod katoliškega 115 sv. pisma, ki je na veliko čast tedanjim pisateljem, se mora imenovati prav dobro in vestno delo. Saj so pa tudi sodelovali pri njem najboljši književniki tiste dobe; zakaj preden je kak zvezek izšel, ga je presodil in pregledal poseben odbor, v katerem so delovali najboljši poznavatelji našega jezika, 120 med njimi Japelj in Kumerdej, Jožef Skrinj ar, Jožef 125 130 135 140 145 122 Debevc, ki je spisal predgovor o čitanju sv. pisma starega zakona, in Valentin Vodnik, prvi naš pesnik in književnik v naslednji dobi. Japelj in Kumerdej sta se pri svojem delu ozirala tudi na slovanske prevode in sta zajemala iz raznih slovanskih Peč¬ nikov. Prizadevala sta si pisati čisto slovenščino, iztrebivši iz Dalmatinove biblije nepotrebne tuje besede, ter sta povzročila velik prevrat v slovenskem jeziku. Pisala sta po Bohoričevi slovnici, ne gledč na Pohlina, a mnogo bolje od Trubarja in Dalmatina, tako da smemo zlasti drugo izdajo njunega novega zakona imenovati najpravilnejšo slovensko knjigo do tiste dobe. O njuni delavnosti in o njunem jezikoznanstvu pričajo tudi zapuščeni rokopisi. Japelj je ostavil obširno slovensko slovnico, primerjajoče sklanjatve slovanskih jezikov in več prevodov nemških pesmi Mendelssohna, Gellerta, Kleista in Hage- dorna; Kumerdej pa je spisal „ Poskušajo o kranjskem pravo- pisu“, slovensko slovnico in rečnik, a vrh tega je v svojem poklicu mnogo deloval za naše šolstvo in je izdal čitanko za ljudske učilnice. J * * * Vsestranska književna prebujenost v tej dobi ima tudi v pesniškem oziru zabeležiti nov napredek. Dočim so doslej izdajali le cerkvene pesmi, med katerimi so se najbolj priljubile romarske pesmi (1757 — 1775) Cirkničana Jakoba Repeža, svete pesmi duhovnika Maksimilijana Redeskinija [1775] J ) i) Že kajkavski pisatelj Peter Petretič (gl. str. 115.) si je prizadeval namesto narodnih pesmi uvesti svete pesmi med ljudstvo. Isto prikazen nahajamo tudi na Slovenskem, kjer so si v 18. in tudi začetkom 19. stoletja različni pisatelji prizadevali posvetne (čestokrat „nečiste in nespodobne i) 11 ) pesmi iztrebiti in jih nadomestiti s svetimi. Tako je izdal Ahac Stržinar, škofov namestnik in oskrbnik v Gornjem gradu v Savinjski dolini, »Katoliš- keršanskiga vuka peissme" leta 1729., kjer med drugimi navedenimi vzroki pravi: „Treki inu zadni uržoh, zakai so lete svete peissme sturiene, ie leta: de bi te druge prazne, namicne, folš peissme opustili, namesti taistih pak te svete peissme peli. 11 Nadalje je izdal Primož Lavrenčič, duhovnik tovarištva Jezusovega, „Missionske katoliš-karšanske peissme" 1. 1752., kjer pravi v predgovoru, da je po večkratni prošnji ustregel splošni želji ter „ene stare pejssme pogmerau 123 in cerkvene pesmi Jurija Japlja (1784), pokažejo se sedaj že pojavi posvetnega pesništva v umetnem stihotvorstvu (šestomer, distihon). Po Pohlinovem prizadevanju je zbral oče Janez Dam as cen, t. j. Tržičan Feliks Dev razne posvetne pesmi ter jih izdal v treh zbirkah od leta 1779.—1781. pod naslovom: 150 „ Skup spravljanj e kranjskih pisanic od lepih umetnostij <£ . Te zbirke so prvič zato zanimive, ker so v našem slovstvu prva poskušnja, da so jeli z združenimi močmi gojiti posvetno pesništvo, in drugič, ker se nahajajo v njej prvenci Vodnikove muze. V Devovih „Pisanicah“ je pognalo tudi dramatsko 155 pesništvo svoje prve kali; saj nam podajajo libreto prve slovenske opere „Belin"‘, ki jo je uglasbil kamniški učitelj in orglavec Jakob Zupan. j ) Temu početku sta sledili deset let inu perstavou, te nove pak . . . vkop zložou inu na svitlobo dan z’ tem vupei- nem, de vi bodete vse posvetne inu nesramne pejssme opustili, same pak lete nove inu svete pejli Bogu k’ časti inu k’ vaših duš zveličejnu.“ Posvetni duhovnik Maksimilijan Redeskini, ki je izdal „Osem inu šestdeset sveteh pesm“ (skerbnu skup zbrane, pobulšane inu pogmirane) 1. 1775. v Ljubljani na svetlo, navaja tudi sličen vzrok, zakaj je objavil pesmi, in sicer: „de bi se teiste zalublene, gerde, od pregrešneh iečy skupzložene po¬ pevke, katire so eni dodusehmal dostikrat sami sebi inu drugem k’ pohuišanju pejlli, posehmal usetn iz pote inu iz glave spravele. . . . Pojte, mladi inu stari, možje inu žene, ledeg inu zakonski, ob nedellah, ob praznekeh, ob dellovnekeh, v cirkvi, na božji poti, per procesji, na pojlu, doma, zlasti na preji, de se nigdar več taiste strupene glas teh drajn pod stenami ali na vasi, ampak usellej ta Bogu perjetna štima teh sv. pesm do neba rezlega.“ 1) M. Pohlin piše v svoji književni zgodovini „Bibliotheca Carnioliae 11 o „Belinu“ sledeče: „Suppan Jacob, ludi et chori magister Kamnecensis, egregius compositor et musicus, composuit melodias et modos musicos pro theatrali opera carniolica: Bellin, ena opera, quam composuit et 1780 in 8 evulgavit P. J. Damascenus. u V.Pisanicah leta 1780. pa čitamo naslednje opazke: „Kraynskeh modric žalovanje čez tu predolgu gorideržanje svojega Bellina v’ laškeh duželah. Vesele kraynskeh modric na prihod njeh Bellina. Opereta. Zapopadk. Bellin (sonce), ena senca dobrutliveh oblastnikov, bode za svoje lubeznivoste inu krotkoste volo od Rhodarjov za boga goriuzet; za leto čast se Burja (vetr), teh nausmileneh gospodarjev senca, zabstojn muja. On bo zavržen ter iz špotam za svoje hudobnoste volo iz rhodarskeh ottočec stiran.“ — O početku slov, dramatike glej str. 106. 160 165 170 175 180 124 pozneje veseli igri »Županova 1 Micika** in Veseli dan ali Matiček se ženi«, kateri je, prav v domačem duhu preloženi, spravil Anton Linhart v Ljubljani na odet.' 1 ) Za razvitek naše književnosti je pomenljivo tudi društvo »Academia operosorum Labacensium — Ljubljanska teh de¬ lavnih modrina«, ki se je zanimalo za vedo in umetnost. Ustanovljeno že početkom osemnajstega veka, je začelo društvo kmalu hirati ter je popolnoma prenehalo, dokler ga niso Pohlin, Japelj in Kumerdej znova oživili (1781). Najbistrejši možje iste dobo so bili udje te ljubljanske akademije. Njej na čelu je bil marljivi grof Janez Edi in g, vladni šolski poročevalec, ki je kakor Kumerdej deloval tudi na polju šolske in vzgojeslovne književnosti. Posebno pa je zaslovel Anton Linhart (1756 — 1795), iz Radovljice doma. Ta je izdal zbirko nemških pesmi »Blumen aus Kram' (1781), kjer se po stari slovenski narodni pesmi opeva „Boj med vitezom Lambergarjem in Pegamom’*; proslavil pa se je po svoji nemško pisani kranjski zgodovini (v dveh delib 1788 in 1791), ki se gledč na razsodnost vrlo odlikuje od prejšnjih zgodo¬ vinskih del. Za domačo književnost si je stekel s tem zaslug, da je prvi spravil gori omenjeni igri v predelani obliki na oder in da je za preprosto ljudstvo preložil knjigo „0 kugi in bolezni goveje živine 1 * (1792). * B „Županova Micka. Ena komedia v’ dveh akteh. Prenarjena po tej nemški: Die Feldmiihle, inu v’ Lublani jegrana v’ lejti 1790.“ — „Ta vesseli dara, ali Matiček se ženi. Ena komedia v’pet aktih. Obdelana po ti francoski: La folle journee, ou le mariage de Figaro par M. de Beaumarchais. Stiskana v’ Lublani v’ lejti 1790.“ — Obe igri je Linhart prav po domače predelal na podlagi narodnega življenja in narodnih običajev. »Županovo Miciko" so pred¬ stavljali diletantje z lepim uspehem v ljubljanskem deželnem gledališču dne 28. grudna 1. 1789. Od te dobe do leta 1848. ni bilo več nikakih slovenskih gledališčnih predstav v Ljubljani. Se le leta 1848. je začelo prirejati takozvano »Slovensko društvo v Ljubljani" slovenske besede in predstave v deželnem gledališču, toda tudi te so z društvom vred prenehale leta 1851. Pozneje je prirejala slovenske predstave ljubljanska čitalnica, dokler se ni ustanovilo »Dramatično društvo" leta 1867., ki pospešuje slovensko dramatiko do najnovej¬ šega časa, posebno odkar (1. 1892) imamo v Ljubljani novo deželno gledališče. 125 Književno gibanje je bile zadnjo četrt osemnajstega veka prav živahno, toda žal, da se ni razvijalo v pravem tiru. Ne poznavajoč del prednikov, ali jih ošabno preziraje, so kovali tedanji književniki slovenščino v nenaravne spone, sprva Marko 185 Pohlin, za njim pa skoro vsi njegovi vrstniki. Ne da bi. bili slovnico posnemali iz jezika, so silili jezik v samovoljno izumljena pravila brez zdravih načel in brez vsake dosled¬ nosti ter so krpali besede po tujem kopitu. Glavni znak te dobe je njen nemčevalni značaj; vsi spisi imajo na sebi 190 pečat tujega duha, ki jim je bil edini voditelj v pisavi. Le Japelj in Kumerdej sta se proti koncu osemnajstega stoletja rešila teh nenaravnih, tujih spon. J ) Proti tako samovoljnemu delovanju Marka Pohlina in nje¬ govih vrstnikov se je hitro vzdignil glasen odpor, in sicer, kar 195 je jako znamljivo, najprej v sosednjih slovenskih pokrajinah. Krepko se mu je ustavljal prvi slovenski pisatelj na Koroškem, jezuit in misijonar Ožbald Gutsman (r. v Grabštajnu 1727, t v Celovcu 1790), v „Kristjanskih resnicah« (1770), dodavši jim „Opombe o slovenskem in kranjskem pravopisu«, v katerih 200 i) Marko Pohlin je samolastno zgolj po svoji domišljiji razlagal imena in dajal nauke v svoji slovnici. Sclavonier so mu Saklavoni, Sklavoni: die Feindwurger; Mahrer, Moravci: die Bezwinger; Bblvmen, Bojemi: die Fttrchter- lichen; Pohlen, Pojlaki; die Feldlagerer; Reussen, Ressajeni: die Zanker. „Die erste Vorstadt in Wien, so man aus Krain kommt, liat von den Crainern den Namen Widen bekommen, weil sie ankommende einander fragten: Videš Dunej? ware die Antwort: Videm. 11 Tudi s pomočjo bogoslovne vede je dokazoval pisavo besed, na pr. pisavo Buh namesto Bog je tako-le opravičeval: „Das einzige Wort Buh seye genug zur ZeugniB, worin man die dreyeinige Gottlieit so wunderbar aus- gedruckt erblicket. 11 Grka B kaže kot prvi soglasnik v abecedi na Boga očeta kot izvir vseh stvari, samoglasnik w na božjega sinu, in h, ki ga s sapo izgo¬ varjamo, je znamenje svetega du/ia. Kako se morajo kovati pesmi po kranjsko, razkazuje v nekaterih zgledih; zlasti priporoča latinski heksameter in stavi za vzor slovenskim pesnikom sledeči svoj stih: \> „Pišeta, pure, race, košttune, kopune, teleta. 11 A vendar tudi pravi: „Aati«r, G : SWle‘und 'Uibuny KSchen auch in Krayn den geschicktesten Poeten, was sonst Muhe und Kopfbrechen nicht zuwegen- bringen. 11 126 očitno pobija Pohlinove jezikoslovne novotarije. Gutsmanov jezik nam kaže koroško narečje ter se odlikuje po svoji čistoti in pravilnosti. Videč, da je Pohlinova slovnica napačna, je spisal sam slovensko slovnico (1777), ki je zlasti zaradi tega 205 zanimiva, ker je Gutsman prvi v njej zaznamoval šestero sklonov. Knjiga je bila jako pripravna in njena vrednost se kaže tudi v tem, da je doživela šest izdaj. J ) Vsakdanjim po¬ trebam ustrezajoč, je izdal Gutsman „Evangelije in branje" (1780) ter sestavil velik nemško-slovenski rečnik (1789). To 210 je najznamenitejše njegovo delo in ima še dandanes svojo i) Gutsmanova slovnica („Windische Sprachlehre, verfasset von Oswald Gutsmann, k. k. Missionarien in Karnten") je glede prejšnjih dokaj samostojna. Po geslu „Nil discit, qui sine ordine discit“ zavrača v predgovoru one, ki ponosno velevajo, naj se slovenje narečje — nepridno, ubožno, pokvarjeno — požene iz dežele, češ: „Aber sachte mit dergleichen Vorurtheilen! Die windische Sprache ist nicht etwann ein einzeles, von der iibrigen Menschenwelt aus- geschaltes Zeug. Man betrachte nur jene Kette der slavischen Nationen, die von dem aulžersten Eismeere bis an das adriatiscbe sich herziehet. Uibersehe man mit einem kritischen Blicke Karnten, Steyermark, Krain, das Littorale, Dalmatien, Kroatien, Sklavonien; die Strecken der Winden, Bosnerkroaten, Raizen, Slowaken, RuBniaken in Ungarn; Gallizien, Lodomerien, Mahren, Bohmen etc. und dann wird man mir die vielleicht noch nie aufgevrorfene Frage beantvrorten kbnnen, ob man in mehreren Theilen der grofJen oster- reichisclien Monarchie deutsch oder slavisch spreche ? Genug Ehre hiemit und Biirgerrecht fiir die vvindische Mundart, als welche nicht minder ein achter, obschon unglucklicher Zvveig von der slavischen Stammsprache ist, die sich durch so viele Erbkbnigreiche und Lande verbreitet.“ — Nesreča, piše dalje, je to, da slovenji jezik govori le preprosto ljudstvo, da ginejo besede za višjo oliko, da se celo učenjaki ravnajo po ljudskih napakah. Nekateri vidijo, kako je prav, ali zvijajo in olikujejo jezik zopet po svojem dozdevku (nach ihrem Diinkelj. Kako so Nemci dospeli do knjižnega jezika? Tudi preprosti Slovenci rajši poslušajo in so ponosni, kadar se jim govori v lepši besedi njihovi, kar vem iz lastne izkušnje (da ich in meinem Missionsamte alle windischen Pfarren abgelaufen, und dennoch iiberall in einer mittelmaBigen Nettigkeit redend, mit Beyfalle bin verstanden worden). Sicer sem se v mnogih rečeh podal na pre¬ prosto izreko, na pr. biu, gledau, nam. bil, gledal; pa to si vsak lahko sam popravi. Žal, da so slovanska ljudstva z verstvom največ sprejela ali latinske ali nemške črke, svoje pa, katerih ena namestuje po tri ali štiri (sch, tsch), prepustila Ilircem in Rusom. Sprejmite te bukvice blagovoljno; čim več mi bo pomočnikov, tem prej izide dostojen slovar. — 127 — vrednost, ker hrani v sebi natanko zabeležen jezikovni zaklad koroške slovenščine. Manj kakor Gutsman so nasprotovali Pohlinu štajerski pisatelji. Razen Žige Popoviča, ki je ostavil v rokopisu po¬ sebno razpravo o Pohlinovi slovnici, se je oglasil le Celjan 215 Jožef H a sl proti kranjskemu jezikoslovcu v „Svetem postu“ (1770), kjer v predgovoru ponižno razkazuje, kako se loči od Poblinovih pravopisnih pravil. Drugi štajerski pisatelji pa niso gledali na nikak slovniški napredek, vsak le pišoč v okornem jeziku svojega okraja; tako je na pr. France Gorjup spisal 220 v narečju celjske okolice svoje »Evangeljske nauke za vse ne¬ delje in praznike« (1770). Le Jurij Zelenko (Mihael Žagaj šek), župnik na Kalobju, se je ravnal po Pohlinu v svoji »Slovenski gramatiki“ (prva v domačem jeziku pisana slovnica 1791), kjer pa jezik skoro še bolj pači kakor njegov prednik. 225 Nekaterim književnikom pa ni bilo toliko mari za pravilen jezik, kakor za gospodarske potrebe na kmetih. Dobro stran Po- hlinovega delovanja sta tedaj posnemala Anton Breznik, duhovnik v Žalcu, ki je izdal »Večno pratiko o gospodarstvu« (1789), in Janez Goličnik, rojen v Mozirju, ki je priskrbel 230 v slovenskem prevodu »Antona Janše Popolno poučenje za vse čebelarje« (1792 v Celju). i) j ) i) Anton Janša je bil znamenit kranjski čebelar (rojen 1734 na Breznici na Gorenjskem, umrl 1773 na Dunaju), ki je imel, preden je šel na Dunaj, po sto panjev čebel in je živel takorekoč ob čebelarstvu. Konec 1. 1766. je prišel s svojim najmlajšim bratom Lovrom na Dnnaj v novo bakrorezno-risarsko akademijsko šolo, pridruženo prejšnji akademijski slikarski šoli, zato da bi se priučil umetnemu risanju. Ko pa je gospodarska družba avstrijska 1. 1769. iskala zase čebelarja v tuji deželi, se je oglasil naš Anton Janša za to službo. Cesarica Marija Terezija je vsled družbene spomenice dovolila „čebelarskemu učitelju dunajskemu" 360 gld. na leto; to plačo pa je v kratkem povišala na 630 gld. „deni in der Bienenpflege besonders erfahrenen krainerischen Maler Janscha". Janša je bil torej prvi čebelarski učitelj na Dunaju, ki je hodil kot popotni čebelarski učitelj poučevat po deželi in ga je, kakor sam trdi, pri¬ hajalo poslušat mnogo kmetskega ljudstva. Janša pa ni svojih koristnih in novih naukov samo ustno razširjal, temveč je tudi spisal za svoje učence in kmete „ Razpravo o čebelnih rojih" (Abhandlung vom Schwarmen der 235 240 245 250 255 128 Najznamenitejša prikazen v tej dobi na Štajerskem pa je Leopold Volkmer (1741—1816), slavni pesnik Slovenskih, goric, ki je prvi zlagal vesele slovenske posvetne pesmi in basni ter jih dajal med ljudi. Rojen v Ljutomeru, je služil za duhov¬ nika v Ptuju in v njegovem okraju. Ni bilo poštene veselice, kjer bi ne bil povsod priljubljeni pesnik Volkmer razveselil družbe s kratkočasno pesmico v prijazni domači besedi. Pesni- kovati je najbrž začel že leta 1765., ko je postal duhovnik pri Sv. Ožbaldu blizu Ptuja, in je zložil na stotine cerkvenih in posvetnih pesmi, ezopskih basni, deloma izvirnih, deloma po Gellertu, Gleimu in Lessingu posnetih. Razen tega je izdal pridige in krščanski nauk ter je marsikaj zapustil v rokopisu. Njegove pesmi so polne lepih naukov in nedolžnih šal ter so se tako priljubile, da jih ljudje po Slovenskih goricah še sedaj radi pojd. * * * V tej dobi slovenski pisatelji še niso imeli skupnega knjižnega jezika in enotne pisave. Vsak je rajši spisoval knjige v tistem jeziku, katerega so govorili ljudje v njegovem okraju in ga tedaj najbolj umeli. Osobito ogrski Slovenci kraj Mure ob meji štajerski so pisali dosledno in popolnoma v svojem narečju. Zatd je slovenščina prekmurskih književnikov prav lepa in čista in njih pisava se gledč na pravilnost odlikuje od drugih (kranjskih in štajerskih) pisateljev. Vrsto njihovih knji¬ ževnikov začenja Štefan Kuzmič, šurdanski župnik na Ogr- Bienen, von A Janscha", na Dunaju, 1771, str. 126, 8°, pozneje 1. 1774. in 1775.). Zraven tega spisa je nameraval izdati še popolni nauk o čebelarstvu, toda smrt ga je prehitela. Našli so pa v rokopisu njegovo delo ter ga izdali dve leti po njegovi smrti pod naslovom „Des Anton Janscha, sel. sehr erfahrnen Bienenwirtlies und k. k. Lehrers der Bienenzucht za Wien, hinterlassene voll- standige Lehre von der Bienenzticht“ (na Dunaju, 1775., str. 240 v 8°, poz¬ neje 1777, 1790, 1807). Tudi slovenskim čebelarjem bi naj koristili Janševi nauki; zatorej je poslovenil njegovo prvo knjigo sloveči kranjski čebelar Peter Pavel Glavar, župnik v Komendi (sv. Petra) na Kranjskem 1. 1776., toda spis ni prišel na svetlo. Že le devetnajst let po Janševi smrti je poslovenil štajerski župnik in čebelar J. Goličnik drugo Janševo knjigo in jo izdal v Celju 1792 (str. 200 v 8°). 129 shem, ki je izdal „Novi zakon“ za ogrske Slovence v Halli na Saksonskem (1771, večkrat ponatisnjen, leta 1848. pomnožen s psalterjem [žoltarjem] Trpljana Sandorja). Pravopis je po madjarskem jeziku uravnan kakor pri kajkavskih pisateljih 260 šestnajstega in sedemnajstega stoletja, toda jezik je prav domač; zlasti mu služijo deležniki na -vsi in dovršni glagoli v sedanjiku za prihodnji pomen. Vreden naslednik mu je bil Miklavž Kuzmič, tudi ogrski Slovenec, ki je mnogo ko¬ ristil s svojimi knjigami, kakor so na pr. abecednik, razni mo- 265 litveniki, sv. evangeliji in katekizmi (od 1. 1780. dalje). 35. Marko Pohlin. a) Hvala o. Marku iz Pisanic. 1779. Ta je meni peržgal leto luč ’nu lušt mi naredil, zvestu poslušat’, al tud’ krajnske modrice pojo, ktir’ si je vzel bil naprej, to krajnsko špraho ottrebit’, ’nu je od nje nam na dau krajnsko grammatiko dal. Koker je zbrisan ta bil, k’ je znesi pot z’ labirintha, 5 kjer je klovčeč rezvil ’nu po niti vonšl, koker je kunštnu, stare dervesa take storiti, de s teh suheli verhov frišna mladika rase, ali plevevno nivo napravit’, de rase pšenica, de se sama respne inu se čista gosti: toku znajden je ta, k’ je krajnske jezik tok vednu novec pod regelce dijal ’nu ga rihteg uči. De b’ le skorej vondal kaj več od tega jezika, de b’ le oblubo končal, ktiro nam tukej dajel j) . . . Janez Mihelič. / 1) Nemški predgovor tej slovnici je zanimiv; zatorej naj slede nekateri odstavki v Marnovem prevodu: »Šolska mladina se zdaj ne priganja tolikanj k latinščini, kakor k izvo¬ ljeni nemščini. O da bi se poprijemala tudi prave krajnščine, ker ji bo po dokončanih šolah vmes v tem jezika skrbeti za lastni blagor, pa tudi drugim v prid. To smo zanemarjali; torej ni čudo, da nas tujci v naši deželi zasme¬ hujejo ter nam očitajo, da besede krademo, češ, da jih, ker nimamo lastnih, na posodo moramo jemati iz drugih jezikov, ali da se v tujih krajih sramovati moramo svojega jezika in da se vedemo, domov se vrnivši, kakor da smo celo Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 9 130 b) Iz predgovora h Kratkočasnim ugankam. 1788. Koku je poč tu, si bo merski edn mislel, katiremu bodo lete bukuvce v’ roke ali pred očy prišle, koku je tu, de en človek je na tu zapadi, Krayncam take qvante (kakeršne so uganke inu čudne kunšte) pisati inu v druku vonjidti pustiti? — Na tako 5 vižo, koker se meni zdy, be bil jest že kmalu s pervega konca to pervo uganko, tvojo misl, lube moj perjatl, uganil. Al povej meni, moj lube, kaj otše tu počtolkajn čudnega biti? — Tuje meni ena uganka, čez katiro se ti čudi, katiro meni rezloži: de daduselimal, ke so Kraynci že na merski ene rečy, koker nigdar 10 poprej, zapadli, še nohče na take rečy zapadi ni, katire so že v’ drugeh šprabah na dan inu med ludy dane ble, katire merski enemu, tudi med gmain pukam, ali za dolge čas si krajšati, ali med drušeno en smeh ali špas početi služejo, merski enega v’ eni ali drugi re ( či poduče, 1) njemu njegov tumpast um zbrusejo, 15 pamet ubrišejo ter človeka v’ več rečeh bel vednega inu znaj- denega delajo. pozabili svoj materin jezik. Nikar se ne sramujmo, predragi rojaki, svojega materinega jezika; ni tako slab, kakor si ga mislite.“ ■ „Daleč so zabredli z našim jezikom, da se zdi, da ga hočejo med učenimi celo odpraviti in zatreti. — To preprečiti, je prvi pomoček slovnica, drugi popoln slovar, ki ga ie tudi pripravljam in ga oeetovini na korist hočem dodelati, ako me bo le kdo podpiral. Brez teh dveh perotnic si jezik ne more pomagati nakvišku. 11 „Naš tako blagi, tako koristni, tako sveti jezik je v vojvodini kranjski za nekaj let tako upadel, da bi ga stari Kranjci jedva še poznali. Kaj je temu vzrok? Med drugimi to, ker ni bilo nobenega ravnila, nobene slovnice, po kateri bi se bila mogla pravilnost poiskati ali bi se naj bila izkazovala. Mnogi, ali da rečem prav, vsi so vzdihovali po kaki slovnici. Jaz seveda tudi. — Ujunačil sem se storiti vsaj to, česar doslej ni še storil noben rojak. Če me kdo prekosi, dobro 1 veselilo me bo, da sem s svojim delcem izpodbudil druge se izkazovati v boljšem delu." J) črko e je uvedel o. Pohlin za dolgi č (h); po njem so jo rabili v knjigah, dokler ji ni Kopitar v svoji slovnici 1. 1808. boja napovedal. Kako so se pismenke e posluževali, nam kažejo zgledi pri Pohlinu, Japlju, Kumer¬ deju in Vodniku. Namesto e piše Kopitar (po francoskem zgledu) e: lep, in ta naglasek pišemo še dandanes v istem pomenu. 131 Kaj takega so v’ stanu uganke inu čudne kunšte strniti; dokler uganka ja drugega neč ni, koker ena zavytu povedana beseda, ali Čudnu inu use drugači, koker je samu na sebi postav- lenu prašanje, katiru se skuz eno zakryto pergliho zdej s’ to, 20 zdej iz uno rečjo naprejpernese inu, de be se rezložilu inu uga- nilu, gorida, časi zatu, de be se kaj k pridnemu uku, časi k zbrihtanju te pamete, časi k potrebnemu rezveselenju tega serca iz ugank vonuzelu. Te buqve so na krajnski zemli scer res kaj novega; al 25 uganke goridajati inu kunštne, umetne rečy špogaty, je že tudi na Kraynskemu ena stara navada. Nekedej so njeh per mizi, na gosteh inu scer per dobri voli ali v eni perjazni združbi goridajali, de so se pred kregam inu prepiram obvaruvali ter per dobri voli inu perjaznosti obderžali. Toku se še tudi per 30 sedaneh časeh namest klafanja ali oppravlanja per pošteneh hideh gody. Torej so uganke od useh stanov, od antverhov, od ludy inu žival, od vseh stvary na nebu inu na zemli zložene. c) Popis kranjske dežele iz knjige: Kmetom za potrebo. J ) 1789. Dolga je kraynska zemla 30, široka 25, po ravnemu pak obseže 214 mil, kjer 420.000 duš prebiva, od katireh njeh v’ enemu lejtu okoli 13.890 pomerje: namest teh pak da Buh blizu 15.950 otrok na svejt. Po celi duželi se narajma 16 mejst, 22 tergov, čez 200 gradov inu blizu 400 vasy. Kraynci so usi 5 katholš; samu med Novem mejstam inu Metliko stanujejo eni starovirci, katiri veliku ojstrejši poste ked usi katholš deržq. Usi kraynsku ali slavcjnsku govore: per gosposki pak se use po nemšku piše inu naprejnose. Cela dužela je is gorrame ked is eno keteno skupsklenena. 10 i) Naslov knjige se glasi: ..Kmetom za potrebo inu pomoč aliu.ka polne vesele inu žalostne pergodbe te vasij Mildhajm.“ Str. 424 v 8°. To je prevod Beckerjeve knjižice „Noth- und Hilfsbiichlein flir Bauersleute, oder iebrreiche Freuden- und Trauergeschicbte des Dorfes Mildheim.“ Kar je v nemški knjigi pod naslovom »Auszug aus Wilhelm Denker’s Reisebeschreibwng“, je pre¬ delal Pohlin po svoje ter namesto nemških tujih dežel popisal Avstrijo, Turčijo, Rusijo in druge slovanske dežele, in to je prvi slovenski popis nase domačije. 9* 132 Dosti s’ teh. hribov je scer is ludmy ali gojzdmy previ- deneh, al dosti njeh je tudi pasteh inu goleh, na katireh se sneg inu led čelu lejtu na staja. Kras je skorej use ena peš . . . Ta narvikše gorra je Terhlov, 1399 seženov od narnižejšeh 15 tla gori visok, ter čez te druge ked en oče čez svoje otroke po celi duželi gleda; po dolini leže; cele pečy, katire so se od te terhle gorre odtergale inu doli zvalile, koker de be se bli kedej gorjakiis njeme lučali bli. Po drugeh gorrah se čudne duple znajdejo, kjer dovji golobi mladiče vale. Skuz uno v’ Po- 20 stojni se zna čez 2 mile notri hoditi inu čuda te nature v’ tre¬ buhu te gorre gledati. Med gorrame stoje; po duželi 4 jezera: Wle;dsku, Wohirisku, Ce ( pešl 1825. 1. Volk inu jagnje. Volk grč ke studencu pit inu zaglčda jagnje, ktero veliko niže od njega pije. Naglo se volk zadere nad njim, rekčč: „Zakaj mi vodo kališ? — „Kakd žeto, ljubi volk,' odgovori ubogo jagnje, „jaz pijem spodč, ti pa zgorč, sej ne teče voda ve brčg!‘‘ Volk se razserdi ter pravi: „Zdč je ravno pol leta, kar 5 si me ti opravljalo/ — „Kak6?“ odgovori jagnje, „takrat me še ne bilo na svete. ‘ — „Je bil pa tvoj oče, ali tvoja mati/ zavpije volk’ inu razterga nedolžno jagnje. Močnčjimu vse.le obvelja, ne prepiraj se že njim. 2. Zajel inu žabe. Vihar nanaglčma začne bučati, drevčsa šeptajo; zajci se prestrašijo inu trepetaje bežč, pa se ne vedč kam djati. Do mlake pridejo, žabe se jih pa ustrašijo ter ročno ve lužo po¬ skačejo. Zajci so ravno mislili ve mlako skočiti in se utopiti; ali eden zmed njih, ki je bil modrčji, jim brani, rekoč: „Poter- 5 pite, ljubi tovarši, ne končajte se! Nčsmo ne takč slabe stvari, i) Na koncu svoje slovnice je objavil Metelko trojen 1. 1789. v Škocijanu pri Dobravi na Dolenjskem, bil profesor slovenščine v bogoslovnici in na gimnaziji v Ljubljani, kjer je umrl 1. 1860.) štirideset poslovenjenih Ezopovih basni v novem črkopisu (takozvani metelčicij, da pokaže dejanski, kako pripravna je njegova nova abeceda. Med samoglasniki je z novimi pismeni zaznamoval e' (smeh, sreda, led, seme), potem polglasnike i, u, č (vse tri z enim znamenjem, na pr. kruh, dim, nosim, pomeknite, človek, perst, sem pervergel), in dolgi, med o in a stoječi o (Metelko naglaša b, in tako je tudi tu zaznamovan), na pr. lepbta, otroka, gospoda, groba. Med soglasniki je Bohoričev h, f, fh, fhzh, s, sh, z, zh in mehki Ij, nj nadomestil z novimi, po cirilici posnetimi pis¬ menkami. Poznamenovanje samoglasnikov je brez dvombe nedostatno, saj je 1, w, e le z enim znakom izražal in druge črke so bile tudi preokorne in za pisavo manj pripravne; zato se metelčica ni razširila in ni imela dolgega obstanka, če tudi jo je ščitil učeni in vplivni Kopitar. 12 * 10 5 10 15 5 10 — 180 - kakor smo menili; sej vidimo nad žabami, de nesmo mi narbolj bojčče živali na svete. Ce te nadloga obiše, spomni se, de je veliko druzih še bolj nadležnih, od ktčrih se imaš poterpežljivosti učiti. 47. Janez Primic. a) „Prava pot k dobremu stanu“. 1812. 1. Predgovor. Lubi Slovčnci! Tu imate ene nove biikvice, polne lepili ino nucnih (ali haslivih) naukov, kateri pokažejo, skozi kaj si človek narveč svoj stan pohujša, ino na kaj za eno vižo si on zopet tigaistiga pobdlšati zamore. Te biikvice je narnapervo v polnočni Amčriki en imeniten ino visoko učen mož, z imenam Bčnijamin Franklin v angležkim ali englendarskim jeziki spisal ino jim to ime dal: „Vbogi Rihard ali Pot k dobrimu stanu“ ; potim so bile na nemško, zdaj pak, lubi Slovenci, k vašimu pridu ino podučenju na slovensko perstavlene. Berite jih radi ino si globoko v serce zapišite, kar bote brali; ino če bote nauke, kateri so v teh bukvicah zapopadeni, zvesto ino skerbno posnemali ino naslčdvali, znate terdno upanje imčti, de bote srečno ino veselo živeli. Ino ako to dosežete, bo vaša sreča narvekši plačilo in veselje za tega, kateri je iz lubezni proti vam te bukvice po vašim jeziki prenaredil. 2. Pregovori. En sam danes je toliko vreden kakor dva jutri. — Mačka v rokavicah miši ne lovi. — Oko gospodarjevo sturi več kakor obedve njegove rokč. — Veliko vinarjov sturi en rajniš. — Ena majhina razpoka je že dostikrat zrok bila, de se je narvekša barka potopila. — Goste pojedine streho prederč, suknjo raz- tergajo, po sveti poženč. — Kdor denarje na pčsodbo da, ši na glavo skerbi nakopa. — Gizdost (ofert) kčsi per obilnosti, obedva per vbožtvi ino večerja per sramoti. — Skušnja je draga šola; pak norci se ne bodo v nobeni drugi ino komej v tej šoli kaj naučili. 181 b) Nemško-slovenska branja. 1813. O pokristjanjenju velikomoravski.h in panonskih Slovanov. Pold an s ki Slovani- v’ Velki Moraviji ino Panoniji so bili ti pervi, kateri so (po 803. p. K. r.) keršansko vero gori vzčli. Njih narpervi učeniki v’ tej veri so bili nčmški ino laški monihi (barati); poznčji pak dva brata, Konstantin (z’ klošterskim im črnim Kiril) ino Metčdij, iz Tesalčnike v’ Macedoniji. Ruski 5 monih Nestor (kateri je živel med 1. 1056. ino 1116.) perpo- veduje to veliko pergčdbo z’ temi besčdami: *) „Potim kčr so bili Slovani kristijani postali, pošljejo njih knezi Rastislav, Svdtoplk ino Kocel (Kozel) do čara Mibačla (cesarja Mihačla trčtjiga v’ Carigrad), rekčč: Naša dežela je 10 kerščena, pak nejmamo učenikov, kateri bi nas vodili ino učili ino nam svčte bukve (knige) razlagali; mi sami ne zaslepimo ne grčško, ne latinsko, ino eden uči tako, en drugi drugači (inači): mi tedaj ne zastčpimo pomena ino moči svčte biblije. Zategavolo nam pošlite učenike, katčri nas bodo besede ino 15 pomen (zastčpnost) s veti ga pisma učili. — Kadar car Mihael tč zasliši, vse svoje modrijane vkup pokliče ino jim besčde slovanskih knčzov povč. Nato mu modrijani odgovorijo: V’ Te- salčniki je nčki mčž z’ im ('mam Leo, ta ima dva sina, katčra slovansko znata ino sta oba zbrisana modrijana. Kadar car to 20 sliši, pčšle po obadva v’ Tesalčniko k’ Leonu, rekčč: Pošli pam zdajci tvoja dva sina, Metčdija ino Konstantina. Kadar Leo to sliši, nju zdajci pčšle. Ona prideta h’ čaru, ino on njima reče: Glejta, Slovani so do mene poslali ino prčsijo za učenike, katčri bi jim svčte bukve razlagati znali: to oni želijo. Oba se čaru 25 sprositi dasta. Zdaj gresta v’ slovansko zemljo h’ knezam Rasti- slavu, Svčtoplku ino Kocelu. Potim kadar tj e prideta, začneta slovanski azbuk (ali slovanske čerke) dčlati irio preslovanita 1) Nestor je prvi ruski letopisec, rojen okoli 1. 1056. v Kijevu, kjer je živel kot menih in umrl okoli 1. 1116. Razen životopisov nekaterih opatov in redovnikov svojega samostana je spisal v ruskem jeziku letopis ali kroniko, segajočo do leta 1113. Nestorjev ruski letopis je jako važen za staro slovansko zgodovino; iz njega zajemajo sploh zgodovinarji vesti o minulosti stare Rusije. 30 35 5 10 15 20 182 evangelij ino apostola (tč je djanje ino liste svatih apčstolov). Tu so se Slovani veselili, kadar so velike dela božje v’ svojim jeziku slišali. Potim preslovanita tudi psalter (to je psalme ali pesme Davidove) ino te druge bukve svetiga pisma. Tako nam perpoveduje stari očak Nestor histerijo od pre- obernenja moravskih ino panonskih Slovanov na kristijansko vero, katero sta ta dva greška brata ino slovanska apostola, Konstantin ali Kiril ino Melodij, doveršila. 48. Janez Leopold Šmigoc. Vadbe v slovnici. 1812. Polsko delo. Slovenci so iz mladega na žmetno (težko) delo navajeni. Kak berž snčg po njihovih njivah ino lazčh zgine, tak hitro se kmet z’ svojoj družinoj k’ deli pripravi. Eni grčjo svojih travnikov snažit ino gnoja, kčrega so v’ jesčn ali po zimi po njem reztepli, grablat, eni grdjo orat ino jarega žita sejat, drugi grčjo laza kčpat ino sejajo sočivo ino vse sorte žito; eni grej o vinogradov (goric) opravlat, drugi za živino sker bij o; eni pa doma ostanejo ino za delavce jed pripravlajo. — Orač (ali oratar) napreže vole ali konje k’ plugi, prime za vojnico, če z’ konji orje, ino grč z’ plugom na njivo; če orje, derži plug z’ rokami za ročnike ino tak ravna plug; z’ odkoj odrivava grude ino navaleno jilovico, rdže z’ železom ino čertalom pogno¬ jeno njivo ino dčla brazde, z’ brazd napravi ogon, med kčrini razgon puša, da se voda iz ogčnov stčče. En drugi pride ino poseja zorano njivo, kero en tretji z’ branoj povlači, da pose¬ jano žito pod zemlo pride. V’ tistih krajih, v’ kerih so jilov- nate njive, se more poprej njiva nakopati ino potlej se povlači. Zdaj rase žito ino se zčri; če se je enkrat žito zizorilo, pri¬ dejo žčnci ino žnice (ženice) ino ženjejo zrelo žito z’ šerpom, dčvajo v’ sake porčzano žito na kup, zvežejo ali sami požete kupčeke z’ povčzlami v’ snčpe, ali pa to drugi, kčri ne ženjejo, delajo. V’ povčzle zvezani snopi se na njivi pušajo, ali pa se v’ kozle zvdzijo, da se posušijo. Eni kmeti žito na njivi pustijo, drugi pa je taki k’ domi zvčz.ijo, de se suši. Če je žito že suho, 183 pridejo mlatci ino mlatijo suho žito (to je snopje) z’ cepcom na 25 gumni; strdsijo slamo, da se zernje odloči, potlej vejajo zernje z’ vejnicoj, da se pleve odločijo, po tem spravijo čisto žito. Kdar na travnikih trava dorase, pridejo kosci ino poko¬ sijo z’ kosoj zrčlo travo ino d e,telo; potem bo trava raztepena, da se leži suši; za tega volo se ona tudi more večkrat oberniti; so suha trava se imenuje seno, send se tudi v’ kopice (v’ navale) d d va, da se prdk ino prek ne zmoči, če dež pride. Celo suho senč se na vozih v’ garicab. domu vozi, na kere se z’ raso- hami nalaga. V’ goricah je to pervo delo, da se tersje obreže ino 35 pogroba; če se je to zgodilo, grejo kopači z’ motikami kopat, kaj se perva kop imenuje; vsaki skerbi, da svojo gorico perle skopa, kak obalči (oči) jako ženejo. Po pervi kdpi mine en čas, da ga v’ goricah nej enega dela; zdaj pride prekapanje, to je druga kop; pri toti se tak globoko ne kopa, kak pri pervi; 40 pri pervi kdpi se tudi malo korenje z’ tersa poreže, da ond (korčnje) tersa iz zemle ne spravi. Ce že na tersji velike rozge zrasejo, poveže se tersje, da veter rozg ne polamle in da je vinograda Idpše videti. Po vezi se gorice podkašajo, to je, trava, kčra je v’ njih zrasla, se z’ serpmi pokosi. Tersje rodi grozdje; 45 grozdje je belo, černo, modro ino druge sorte. V’ jesen se grozdje iz tersja v’ škaf z’ nožom rdže, iz škafa se v’ puto vsiple, putari ndsijo grozdje v’ prešo, kej se grozdje spreša; grozdje prešano se imenuje tropine. Vino se spravi a v’ polov- njake, sdde ali pričele. 50 49. Peter Dajnko. a) Kratke basni in povesti iz slovnice. J) 1824. 1. Zelev ino orel. Želev je orela silno prosil, naj bi ga letati vyčil. „Tvo- jemi rodi protivno reč terjaš,“ je rekel orel; »kajti ne moreš se navyčiti letati, da ne maš perbti.“ Želev pa je potem še nadale i) Na Štajerskem je hotel Dajnko še pred Fr. Metelkom rešiti vprašanje glede novega slovenskega črkopisa. V svoji slovnici (»Lehrbueh der windischen Sprache", 1824) gaje objavil in prvikrat tudi dejanski uporabil. Od metelčice 184 prositi nikak ne henjal, naj bi ga orel na vtiča obernul. Po- 5 padnul ga je zato orel s’ klynom, visoko vnesel ino ispystil, naj bi lete]. Alipa padnul je na pečino ino se na drovno zdryznul. Totemi želdvi je dosta lydi spodobno; želijo, kaj nebi želčti smeli, ino odmetavajo navyke razumneših. Alipa naj- 10 beržej skos svojo nepametnost konca vzemejo. 2. Apeles ino Aleksandrov konj. Kda je enkrat imenitni obraznik Apčles Aleksandrovega konja jako dobro obrazil ino nato Aleksandra pital, je li bi se jemi dopadnul obrazen konj, ga je Aleksander nikak ne hvalil. Kda pa je konj obrazenega konja zagledal, se je začel kak 5 proti živemi herzati, ino Apeles je rekel: „ Vidiš, kral Aleksander, tvoj konj mojo delo bole razumi kak ti. ‘ b) Iz posvetne pesmarice. * * * * * * v * x ) 1827. 7. O namenu posvetne pesmarice. Več narodov je že davno svoje narodne pesmi zebralo. Rusovska cesarica Katreja je je dala vu svojemi velikemi kra- lestvi spraviti zred pevoglasi, kere je imeniten Sarti spisal ino se razlikuje dajnčica načelno v teni, da nima niti za samo-, niti za polglasnike novih znakov, izvzemši y, s katerim se zaznamuje ti, kakor na vzhodnem Štajerskem izgovarjajo korenski w, na pr. jyg = jug (jug). Za Bohoričev f, fh, s, sh, z, zh in za mehki nj je izmislil Dajnko, kakor Metelko, nove pismenke, toda Dajnko je le e posnel po cirilici. Vsekako pa je zanimivo, da je namesto 1' (ostrega s) pisal s, in nam. s (mehkega z) postavil z, kakor pišemo dandanes v gajici; na pr. silno, zato nam. Bohoričevega filno, sato. Dajnčica se je le malo razširila in hitro zamrla. x ) Dajnko je izdal cerkveno pesmarico z naslovom: „Sto cirkvenih ino drugih, pobožnih pesmi med katolškimi kristjani slovenskega naroda na Sta- jarskem", v Radgoni, 1826. — Posvetna pesmarica pa ima naslov: „Sto ino petdeset posvetnih pesmi in dvesto vganjk med slovenskim narodom na Štajarskem". V Radgoni, 1827. — Pesmi v teh pesmaricah niso pristne narodne, temveč so od bolj omikanih ljudi, duhovnikov in učiteljev, za narod zložene pesmi, ki so se med ljudstvom i azširile in udomačile. Glavni namen teh pesmi je bil, podati ljudstvu koristnih naukov zlasti v nravstvenem oziru. 185 vu dvema zvezkoma na svetlo dal. Pesmi Anjgelskega naroda, s’ kerimi se je častiten Jožef Hajden imenitno paščil, so vy- 5 cenim občinski znane. Danska zemla je zebrala svoje kampavice, polek kerih že se blizo vsi pevoglasi zderžijo. Tydi Svečko kralestvo je v’ novih časih ravno to včinilo. Le esterajsko cesarstvo, kero teliko vnogoterih narodov vu sebi ima, še je ne imelo nikaj, ali blizo nikaj ne na zderžanje svojih karakte- 10 ristnih narodnih popevk storilo. Drvžba igranjskih prijatelov esterajskega cesarstva je totega velikega blaga ne htela dati zgybiti. Na njeno prošnjo so Njihove zvišnosti, znotrenjih reči našega najsvetlečega, najmilestivnešega cesara minister ino predni kanclar, gospod graf od Saurau, vsikdar pripravleni, vsa- 15 kemi lepemi ino hasnovitnemi spočetji pripomočno roko pony- diti, vse cesarsko-kralovske deželske gubernije opomenuli z’ po- velenjom, naj bi se spravlanje narodnih pesmi zred pevoglasi spoččlo ino doblena zbirka v’ Beč na veliko drvžbo igranjskih priatelov poslala. Toto povelenje je porodilo jako lepi 20 sad . . . Na povelenje sekretčra igranjske dryžbe, nizo-esterajskega kralyvanjskega svčtnika, gospoda Jožefa od Sonlaitnara, sem tyde jas ne nikakega tryda maral, naše slovenske narodne pesmi, tak dobro pobožne, kak tydi posvetne, zred pevoglasi, 25 k ere je Andraš Sef spisal, spraviti, keliko potrebno, pobolšati ino na zgorah povedano igranjsko dryžbo poslati. Vsim, keri so mi pri totemi pesmospravlanji bili na pomoč, rečem mojo dužno hvalo, posebno dyhovnemi Antonji Korošaki, keri so mi vse Volkmajarove (t. j. Volkmerjeve) pesmi v’ roke 30 spravili, ino kere sem, keliko njih je cesarsko-kralovsko predno preglediše knižno dovolilo, tydi vu mojo zbirko vzel. Tydi vsim pevcom, keri so na mojo prošnjo iz vnogoterih stranov eden drygega primarili, k’ meni priti ino svoje pesmi dati za¬ pisati, povem mojo serčno hvalo. Da pa si tote pesmi vsaki 35 Slovenec tydi v’ rokah imčti želi, zato sem skerben bil, nje tydi na svetlo dati. Ino keri mojih priatelov bodo toto še maličko zbirko povnožili, tim bom tydi rad. hvalen. 186 1. Prišel sem skoz dole na veliko pole, tam se škerlec vzdignili je med nebeške vtičice. 2. Ino kelko više gor na podnebiše je pred meno on letel, telko lepše mi je pel. 3. Z’ škerlcom sem veseli bil vu dyši celi, mislil: On mi navyk da, kam se človek naj ravna. Škerlec z’ dyšo celo peva te veselo, kda se on od zemle že proti nebi zvišal je. Doklič smo zajeti v’ časno reč na sveti, tydi v’ Bogi z’ radostjo nikak ne popevamo. 6. Kdo pa se odpoti zemelski dobroti, tisti višek k nebi gre no vesčli v’ Bogi je. 2. Popevajoči škerlec. 4. 7. On v’ veseli voli v’ Bogi peva, moli ino svojo delo vso zmes opravki z’ radostjo. 50. Miha Andreas. 1. Francoska vojska. 1. Kje ste, leta vi pokoja, mirne Idta, kam ste šle? Odi solda in’ poboja sliši ino vidi se. Na Francoskim se začelo, dobro ve to vsaki sam; kdaj, kako bo konec vzelo, to je zelo skrito nam. 2. Oh, alj ni to dosti milo, ti Pariš, mesto hudo, svojga kralja si vmorilo, kakor volk jagne mlad6. Nam in sebi ste storili mirniga živlenja krej, eden drtigiga morili, Bog ve, kaj še bo naprej. 3. Reve te ne obžaluje le Francosko ino mi, vsa Evropa omaguje, ker se ji hudo godi. Večni mora se serditi, ker namesto nja cesti vidi greh na greh storiti in pobolšanja nič ni. 4. Radi bomo še spoznali svojih grehov hudo zlo; dalej bomo v’ tistih spali, hujši potlej za nas bo. Greh je bil in bode tepen, saj to vsaki dobro ve; z’ greham bode v’ pekel veržen, kdor se ne znebi ga prej. 1793. 187 2. Praznost sveta. 1. Alj na t’ga sveta plačilo mislim, vidim vse na rob’, rad bi djal to oblačilo moje duše noter v’ grob. Le po miru moja duša, le pokoja si želi; pa nihčdr ji to ne unša, ona ga ne zadobi. 3. Odpovej se le tim željam, terpi volno, o serce! Glej, pod srečo in veseljam tudi žalost skrita je. Poj Bogu hvaležne pesmi, črez ljudi kar ne mermraj le obseži vse v’ ljubezni, vse za brate ti spoznaj! 2. En’ga brata rad bi najšel, de bi mojih misel bil, alj zastojn tok daleč zajšel, ker sim nja senco lovil. • Le na persih mu sloneti, njemu vse zavupati, oj de b’ blo to srečo ’meti, to veselje vživlati! 4. T’ga živlenja zavezile ti nesrečne spremišluj, jim pervunšaj dobre dele, jim povsod’ na strani stoj! De lih nočjo greh pustiti, djanje njih t’ga vredno ni, moraš vender jih ljubiti, ker te Bog tako vuči. 5. Le verjemi, ura pride, prešla bo njih teme nuč, ker se božja volja ’zide, svetla jim bo prava luč. Oni bodo vse spoznali, kakor ti sedaj spoznaš, Bogu čest in hvalo dali, kakor jo ti njemu daš. 51. Urban Jarnik, a) Pesmi. 1. Moj sedanji kraj. *) L Za herbtom je skalna gora, pravi se Kernos pri nas, je za Špice ’na podpora in za pevca pa Parnas. 2. Spodaj zvira Hippokrene čisti zvirk za pevce vse, belkaste on pluje pene, umnost pev’c iz njega p’je. 3. Tuki društvo muz stanuje, gracije se sučejo; sam Apollo tu kraljuje, njega citre slišimo. 1810. t) Ko je Jarnik postal duhovnik (1. 1806.), je prišel za kaplana v Canjče ( Tultschnig), kjer je ostal do leta 1809., potem pa v Podkrnos (Gurnitz), kjer 188 I. Tukej gori se neznani velki sveti sučejo, z’ lučjo sonca so obdani, krogle pote tekajo; zvezda zvezdi je soseda, njih za nas števila ni, ena v drugo svetlo gleda, vsaka božjo čast gori. Zvezdje. 2. Svetla cesta je razpeta čez brezkončni neba zid, tam se vozi čast očeta, viža pote zvezdnih rid: vse je kroglo, vse se miga, vse od ognja sveti se, vse oznani, de velika roka svet stvarila je. 3. Tvoje veličastvo, večni, trume zvezd nam pravijo; kako bomo še le srečni, če mi k tebi pridemo; skoz’ teh svetov svet bo pela naša duša stvarniko, zverha svetov bo sedela, pila petje angelsko. 1812. 3. 1. Dolgost svojo dan steguje, rast prot poldnu obračiije, zemle tek se vstanovi; trudna tekara počiva, svojga dela plačo vživa, se bogata veseli. 2. Sonce gorko zrak prižaga, čeli vteče vroča sraga, trudno telo se poti; klas rumenkast že prihaja, kruh vsakdanji nam podaja, glad prestrašen pobeži. 3. Šerpi bliskajo po nivah, zdetnaje, k’je prej bla v’rivali, pesmi v’ žetvi se glaso; v’ žito šerpov šum ženjice silijo no prepelice v’ svojim begu strašijo. Kres. 4. V’ senožeti senoseki tam per hlad-šumeči reki z’ petjam brusijo kose; v’ seči trava z’ rožo pade, fletne deklice pa rade njim na sledi jo suše. 5. Sonce goram se priklanja, cirkovnik pa zvon poganja, de Marija se časti; hlad pahla zahodnik v’ lice, k’ spanju vabi gmetne tiče, luč nebeška se mračf. 0. Zdaj peržge nam nevidčči zgorne luči, de leteči žarki zemli svetijo; kaj pa tam-le po planinah, gorah, hribih in dolinah z’ eni ognji vstajajo? je bival poldrugo leto, in tu je to kakor več drugih pesmi zloži]. — Špice so majhno selce nad Krnosom, izpod katerega izvira čist vrelec, ki mu pravijo Tamuš; ta vrelec je Jarnikova „Hippokrena“. 189 7. Slišim preveselo petje, vriskanje, mladenčov vretje, streli z’ pukš skoz gojzd berčč; kol’ce vlečejo goreče ’z ognja, na obilnost sreče družic viš’ jih gonijo. 9. Stari kres, nekdaj očovam našim svčt, al nam sindvam skoro iz spomina vzet: tvoja'glava cčlo siva bode nam vselej častliva, kolkorkrat boš spet začet. 8. Zdaj mladenči no deklice, mično kakor golobice, v ! krogli rejži rajajo; škdpnjaki no želikžene/i v’ loge letajo zelene, krčsu hvalo spdvajo. 10. Naj se zemla v’ krogih vala, slava tvoja b<5 ostala, vsaki rod te bo častil. Toti svet sedaj preide, ti pa boš, al že odide, druge rode veselil. 1812. b) Zber Ičpih ukov za slovensko mladino. 1814. 1. Iz predgovora. Lubi rojak! Trčba je, mislim, de se kratko pogovarjava, prej ko tote bukvice bereš. V njih ne boš našel le samo novih ino za žejo svoje duše veliko dobriga perdobivnih naukov, temdč tudi en nov pravopis (ortografijo), z katerim si se more¬ biti še malo zoznanil, dokler nimaš vsakdar priložnosti, nove 5 v slovenjim jeziku na svetlobo dane bukvi dobiti ino brati, de bi zvddel, kako se sedaj pravopis slovenski na bčlši stran obra- čova. Nova, v Lublani v Ičtu 1808. od gosp. Kopitarja na svetlobo dana gramatika je nam v našim jeziku en nov pot pokazala, kako bi mogli čisto slovenščino pisati, govoriti ino 10 tako po malim se drugim Slovencam približevati. Bog dal, de bi vsi pisarji njegove lepe opomene nasledovali! V totej gra- matici najdeš: 1. De se ne piše več dobru jutru, ampak dobro jutro, ino povsod, ker smo prej u brati ino pisati navajeni bili, se sedaj 15 po novim pravopisu o postavla, ker se tudi od vsili drugih Slovencov le o izrekuje. Zato najdeš tudi v totih bukvicah skoz ino skoz le o namesti postaraniga u. 2. Delej najde se l na koncu besčd, katero čerko (puštab) nikoli ne izrečeš v besedah: dal, bil, vzel, šel itd., ampak le: 20 dav, biv, vzev, šev itd. Al — ne hujaj se temu, de rečem: Totimu Z se v pismih stara pravica spodobi, ker, kadar praviš: 190 smo dali, bili, vzeli, šli, al pa v ženskih vustčh: smo dale, bile, vzele, šle, loti l v glasu zopet na svetlobo pride, ino zvunaj 25 Koroškiga drugi lepoglasno govorijoči Slovenci tudi: dala, bila, vzela, šla, izrekujejo. Najdejo se pa še mnogi Slovenci na Šta¬ jerskim, ki vsaki posledni l zastopno v glas spuščajo: pil, bil, dal, vzel itd. Ne samo za Korošce, ampak tudi za tote rojake, ki per starim l ostanejo, se bukvi pišejo. 30 3. Navajen si rekati: sviet, rieč, lies, brieg itd., kar tudi drugi Slovenci pišejo: svjet, rječ, Ijes, brjeg; ne moti se, kadar tote ino druge besčde le pišem: svet, reč, les, breg itd.; zakaj sam ja spreberneš per premenenju besede toto ie sopet v e, do¬ kler praviš: sveta, svetu, lesa, lesu, brega, bregu, reči, z rečjo. 35 Zavolo zedinenja slovenskiga pravopisa se rajši čerke e deržim, katčra zverhu en poteglej od desne do Ičve strani (e) ima. Beri toto e po tvojej navadi za le, kadar besčda toti glas potre¬ buje. Gorenji Rožan toto potrebno e v nemar pusti ino reče: svit, rič, lis, brig itd. Al tudi on se mora navaditi na e, ker 40 se skoz njo pravopis vderži. 4. Pišem: Bog, rog, stog itd. Na Koroškim jih veliko reka: Bueg, rueg, stueg itd., ali pa kakor gorenji Rožan: Bug, rug, stug itd.; oboje je zvratano izrekovanje; le oberni besčdo, ino našel boš pervinsko o, doklčr praviš: Boga, Bogu, roga, rogu, 45 stoga, stogu itd.; zakaj bi se tedaj od pravopisa odvernil ino zvratanost sledil? Al bi sila bila po takim izrekovanju pisati, bi rajši pisal: Bvog, rvog, stvog; zakaj nesrečno navadno ue se mi drujga ne zdi biti, kakor le z’ sglasnikam v podarovano o. De se pa ne motiš, izreci vsako o, ko zverhu en poteglej od 50 desne do leve strani (o) ima, po tvojej navadi, kakor ue, ino tako boš za svoje deželake zastopno bral. Al v pismih se mora čisto 6 obderžati za drugih Slovencev deli. 5. V mnogih beshdah najdeš staro fzh ali pa fhzh namesti novorojeniga ino za jezik poglajšaniga fh. Zato rajši z drugimi 55 Slovencami pišem: klešče, plšče, išče, itd., kakor: kleše, piše, iše, zavolo v pravopisu prej dosežejočiga zedinenja z drugimi Slovenci, ino ker jih tudi med nami veliko tako govori. . . . 9. Našel boš slednič pisano: nebesa, okna, dela itd., kadar se od več reči govori; na Koroškim, se pa rčka: nebese, okne, 191 dele. Al a namčst domačiga e je zavolo pravopisa potrebno 60 ino tudi tebe ne bode toliko motilo. Ohrani, moj lubi bravec, tote kratke opomene ino dočakaj z meno v kratkim tejsti vesčli čas, ko bojo visoko vučeni moži za vse Slovence k navadnim latinskim čerkam (puštabam) še druge slovenskima jeziku namerjene izumili, kakor je slovenski 65 apostel ino škof sveti Kiril k starim gerškim čerkam nove slo¬ venskim glasovam lastne izmislil ino z tčmi za Slovence sveto pismo z pomočjo svojga bratra Metodija na njih materni jezik prestavil ino sveto mešo slovenji bral. Čakaj dotle, ino vidil boš več bukev na svetlobo priti, doklčr se materni jezik vsako 70 leto bolj čistil, trebil ino poglajšal bode. To ti k tvojmu veselju povč tvoj prijatel, zložnik totih bukvic. 2. Sirotej je osla zgubil. En star oča v družtvi svojga še mladiga sina žene osla na prodaj, v misli ga prodati, če bi mogoče bilo. Kupci iz polja pa nju zagledajo ino pravijo: „Oj neumna človčka, ka rajši prazniga osla pred sebo ženeta, kakor de bi eden med njima osla jezdaril, kčr je eden prestar, drugi pa še cela mladina.” 5 Stari, ki je slišal jih to govoriti, posadi svojga sina na osla; ino še nista deleč naprej prišla, ju grede sopet drugi znanci srečajo, kateri so, kakor se je zdelo, z starim vsmilenje imeli ino so krevali stariga moža, rekoč: „Poglejteneumniga možaka, ki svojga mladiga, berzniga sina na osla posaja, sam pa od 10 starosti oslablen, ki bi jezde bolj potreboval, pešče (k nogam) hodi.” Na to opomeno se stari posadi, na osla ino reče mladen- čiku, de bi zraven njega hodil. Nista deleč prišla po potu, sliši oča še črčz to godernjati ludi, de on drobne sinčikove nogice k hoji permora, sam pa jčzdi, ki bi ležeji mogel pešče 15 ali k nogam hoditi. Nato vkaže sinu, de bi zadja zraven njega na osla sedel. Zgodi se pa, de nju jezde sopet drugi srečajo, ju pozdravijo ino po nčkakih pogovorih stariga vprašajo, al bi osel njegov lasten al pa le za jezdo najet bil. Stari odgovori, de je njegov lasten ino de ga na prodaj pčla. „Drago ga boš 20 mogel prodati,” pravijo mu popotniki, „čč ga z takim tovoram potežaniga pol živiga na terg perpčlaš.” Ker je stari to za- 192 slišal, si je prčdvzel oslu noge zvezati ino ga z pomočjo svojga sina do terga na herbtu nesti. Oba neseta osla na herbtu. 25 cela truma ludi se zbera, se njima posmehuje, ju zamečuje, rekoč: „Poglejte dva hudumnika, glava se je njima zmešala: dva osla eniga osla neseta. “ V starima, na to vižo zasramo¬ vanima moža se nevola ino jeza vneme, ino kčr blizo ene vode pride, potisne osla z vso močjo v vodo. Iz tčga je postala so pripovest: Sirotej je osla zgubil. Ta basen naj vnči, de ni mogoče vsem vstrčči; stori, kar te modrost vnči. 52. Valentin Stanič. a) Pesmi za kmete in mlade ljudi. i) 1822, 1838. Kmetovski stan. 1. Stan kmeta vreden je časti, za nas kmet trudi se; kdor kmeta stan zasramoti, sam malo vreden je. 2. Še prčd, ko solnce gori grč, že dčla kmet terdo in st’ri, kar vsakim’ k pridu je; veselje mu je to. 3. V obraza potu kmet vdobi svoj živež ino da tud’ mestam ljubi kruh; s’cer bi povsot le Ikkot b’la. 4. De vreden je, naj vsak spozna, stan kmetov vse časti! Kdo ve, kje bi dežela b’la, de kmet nje ne redi? t) Stanič je bil začel zgodaj pesmi zlagati; prva pesem, ki jo je, kakor sam pravi, v Solnogradu zložil 1. 1797., je „Večerna pesem". Posebno rad je zlagal ali prestavljal cerkvene pesmi ter jih razširjal med mladino in pre¬ prostim narodom. Prvim zbirkam njegovih pesmi leta 1822. in 1826. sta še sledili zbirki: „Drugi perstavik starih ino novih cerkvenih ino drugih pesem", in „11. Pesme za kmete ino mlade ljudi. Vekš del iz njemških Mildhaimskih pesem prestavil V. St.“ V Gorici, (838. 193 b) Hvala vinske terte. 1. Slišal sim, tertica, undan hvaliti tvojo dobrotljivo, žlahtno lastnost; pesem tud jest ti želim pokloniti, močno pa vstavlja me siva starost. Dvajsetkrat tri ino zraven deset štejem življenja pretekliga let. 2. Stvarnik je tebi šibkost scer odmenil, dal ti pak čednost, ki vredna več je, jest tud šibak — sim pa vender le sklenil, kakor premorem, povzdigniti te. Bom scer le vstarane strune glasil, morde pa močniga pevca zbudil. 3. Nimaš ko Evino drevo lepote, ktero že p er vi je človek častil; pojem pa tvojiga grozdja dobrote, sladko je Noe že vinčice pil, in že Melhizedeh zidal oltar, kruha in vina prinesel je v dar. 4. Kakor naržlahniši sad so kazali Mozesu daleč poslani možje: »Grozdje, lej, tako je tam,“ so mu djali, »kjer nam dežela obljubljena jel“ Tak se clo zemlja v pušavi časti, ki te, precenjena terta, rodi. 5. Vino — prav’ pismo — serce st’ri veselo, šibki in trudni se z vinam krepča; kak bi brez vina veselo se pelo? Tudi bolniku se kapljica da. Pavel že zdavnaj je Tita učil, sladko brez skerbi naj vince bi pil. t) Stanič je zložil že na stara leta to pesem (1843), in sicer ga je navdušil prvi sestavek M. Vrtovca v Novicah »Hvala vinske trte“ in dr. J. Bleitveis, ki je v Novicah kot urednik pohvalil njegove pesmi in jih tudi nekaj ponatisnil. V slovstveno-zgodovinskem oziru je ta pesem zato zanimiva, ker je poslednja Staničeva, povzročena po prvem spisu zaslužnega pisatelja M. Vrtovca, ki je pisal zlasti v Novicah. Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 13 194 6. Tebe lepo so že nekdaj hvalili, revno če tudi le drevice si, vino so sveti možaki že pili, vino vsakteriga serce zbudi. Nimaš lepote, ponižno živiš, s sadam pa svojim dost dobriga sfriš. 7. Pozno začenjaš bersti poganjati, s perjem pokrivaš svoj ljubljeni sad; nočeš se v cvetni lepoti kazati, nočeš ko drugi v nji hvale iskati. Ti si, kot v pismu besede reko: „Vsakdo po sadji spoznaval te bo.“ 8. S perstenci zvesto se germa oklanjaš, ki v podporo je tebi bil zbran, težka se grozdja na njega oslanjaš, dok ne približa se terganja dan. Tačas se grozdje na sonci zori, in kar je le živiga, se veseli. 9. Terta, s sladkostjo si svet veselila, vdaj se pokoju, ker jesen je tle, šibkim in starim in trudnim si bila moč in tolažba in pa veselje. Kdor je tek spolnil dobrotljiv ko ti, zime pokoja naj se veseli! 10. Mirno počivaj, dobrotljiva mati, v zimi, ki stvarnik u pokoj je dal, de boš zamogla tud h letu nam dati dobriga vinca obilni bokal. Ako jest starček v tem času zaspim, tebe še v smerti hvaležen častim. 1843. 195 C. 53. Prešernova doba. 1830—1843. Odkar je utihnila Vodnikova muza, je prenehalo v sloven¬ skem slovstvu umetno pesništvo. Pisatelji so ustrezali cerkve¬ nim in šolskim potrebam, spisovali knjige v pouk preprostemu narodu ter likali jezik po slovnicah, a pravih pesnikov ni bilo med njimi. Po drugih slovenskih pokrajinah se je še oglašal 5 kak pesnik (na pr. Jarnik, Modrinjak, Stanič), ali ti so bili brez večjega vpliva na razvitek umetne poezije. Kar na enkrat pa stopi na dan prvak slovenskih pesnikov, France Preščren; z njim se pričenja nova doba v našem pesništvu. Leta 1830. ustanovijo France Preščren, Matija Cop, Jakob Zupan in 10 Miha Kastelec pesniški letnik »Kranjsko Cbelico“. V tem podjetju so se združile vse tedanje pesniške moči ter skupno izdale četvero pesniških zbirk (1830 — 1833), katerim se je leta 1848. pridružila še peta. Kranjska Cbelica je znamenit pojav v našem slovstvu. Po njej je krenilo slovensko pesništvo 15 na novo, napredno pot, prestopivši dosedanje meje tesnega duševnega obzora. Kranjska Cbelica je oživila umetno pesništvo ter povzročila živahno gibanje na slovstvenem polju. Ona nam prva otvarja zaklad narodnega pesništva, ne le slovenskega, temveč tudi slovanskega, prelagajoč narodne pesnitve iz raznih 20 slovanskih narečij. Kranjska Cbelica je čistila pesniški okus ter določila za vselej pravec slovenski poeziji, objavljajoč vzorne Prešernove pesmi. Saj je baš z njimi uspešno pobijala krive nazore, ki so bili nastali o namenu umetne poezije. Primerjaj le znamenito slovstveno satiro »Nova pisarija“ (1831), 25 v kateri je Preščren živo naslikal nazore tedanjih naših knji¬ ževnikov. A ne samo v pesništvu, temveč tudi v drugih slovstvenih vprašanjih je imela Kranjska Cbelica važno besedo. Osobito v 13* 30 35 40 45 50 55 60 65 196 „abecedni vojski - ' so bili njeni sodelavci prvi in odločni boritelji. Kakor znano, je služil našim književnikom trojen črkopis. Ne¬ kateri so pisali v dajnčici, drugi v metelčici, večina pa še vedno v stari bohoričici. Proti metelčici se je prvi oglasil Jakob Zupan v koroškem časopisu „Karintiji“ leta 1831. Ker so se pa njeni zaščitniki krepko potegnili za njo, se je vnela naposled huda „črkarska pravda' - , o kateri so se objavljali dotični spisi v po¬ sebnih prikladah ljubljanskega časopisa, „Ulyrisches Blatt imenovanega. Metelkovcem je prišel na pomoč znameniti jezi¬ koslovec Jernej Kopitar sam kot prvi znanstveni zaščitnik novega črkopisa. Toda navzlic tako mogočnemu zagovorniku je zavdal Čop s svojimi tremi spisi „Slovenischer ABC-Krieg Nr. 1. 2. 3. -- in Preščren s pikrimi soneti metelčici smrtni udarec (1833). Ali tudi bohoričici so bili dnevi že šteti. Razvitek našega slovstva so z velikim zanimanjem opazovali i češki pisatelji, med njimi v prejšnji dobi slavni jezikoslovec Do¬ brovski, sedaj pa pesnik František Čelakovski, Prešernov prijatelj. Ta je sam priznal, da bo treba naš črkopis popraviti, ali to po češkem in poljskem načinu, a ne z novo izmišljenimi pismeni. Proroške besede češkega pesnika so se v kratkem uresničile. Leta 1836. je postal na Hrvatskem po Ljudevitu Gaju znameniti ilirski pokret; Hrvatje so sprejeli češki črkopis in od njih je došel tudi k Slovencem. Leta 1839. so že zagledale Vrazove „Narodne pesmi -- v gajici beli dan in potem si je novi češko-hrvatski črkopis pridobil brez vseh težkoč v kratkem občno veljavo. Abecedna vojska je duhove strastno razburila. Žrtev te pravde je bila velika. Ob enem s „črkarsko pravdo - je pre¬ nehala tudi Kranjska Cbelica in z njo je prestalo skupno de¬ lovanje slovenskih pesnikov. Njih večina je utihnila popolnoma, drugi pa so, ne imajoč lastnega glasila, v nemškem „Ilirskem listu' - objavljali svoje redke proizvode. Jakob Zupan je zapustil nekdanje mesto svojega delovanja, Ljubljano, Matija Čopa je leta 1835. zasačila bridka smrt v bistrih valovih reke Save in le Prešeren, živeč v majhnem prijateljskem krogu, je objavljal še nadalje svoje vzorne poezije. Leta 1836. je izdal največje svoje delo, „Krst pri Savici", posvetivši ga svojemu najbolj- 197 šemu prijatelju Matiji Čopu; v nesrečni ljubezni pa je bil spletel prekrasni „Sonetni venec«, prvi v našem slovstvu (1834). Pre¬ šeren je bil od leta 1830. do 1840. sredotočje slovstvenemu de¬ lovanju na Kranjskem. On je budil slovenske književnike na 70 skupno delo v Kranjski Cbelici; on je bodril svoje prijatelje, naj nabirajo narodne pesmi, za katere se je i sam toliko zanimal. On je vnemal Andreja Smoleta, Poljaka Emilija Korytka in druge, da so spravili na svetlo „Pesmi kranjskega naroda« (v petih zvezkih 1839—1844). Ljubezen do svojih vrstnikov in do 75 zaslužnih prednikov je izražal Preščren v posebnih, njim na čast zloženih pesmih, kakbr v dovtipnih zabavljicah in napisih, ki so jih vrezali v nagrobne spomenike, slovečim rojakom postav¬ ljene. Prešernovo delovanje je vtisnilo tej kratki dobi poseben značaj. Po njem je dospelo naše pesništvo do vrhunca; njegove 80 poezije so postale zvezde vodnice vsem poznejšim pesnikom. Zraven pesništva je napredovala v tej dobi tudi cerkvena književnost. Med mnogimi pisatelji naj se imenujejo Friderik Baraga (1797—1868), od leta 1830. misijonar in škof med Indijanci v Ameriki, Luka Dolinar kot dober cerkveni 85 pesnik, in France Veriti, kije, dasi po rodu Lah, postal vrl slovenski pisatelj; zlasti znamenito je njegovo obširno delo živ¬ ljenje svetnikov in prestavni godovi« (v štirih knjigah, prvič 1828 — 1829, drugič 1831—1844). Jako malo pa so se naši pi¬ satelji zanimali za gospodarske potrebe; tem večjo hvalo zaslužita 90 tedaj France Pirc (rojen v Kamniku 1785, pozneje misijonar v Severni Ameriki), ki je izdal »Kranjskega vrtnarja« (v dveh delih 1830, 1834), in Jurij Jonke, župnik na Kočevskem, ki je spisal „Kranjskega čbelarčka“ v nemščini, poslovenil pa gaje Jožef Zemlja (1836). 95 * ... * Skupno delovanje kranjskih Čbeličarjev je našlo po drugih slovenskih pokrajinah vesel odmev. Ta zgled posnemajoč, sta izdala na Koroškem Anton Slomšek, tedaj spiritual v celovškem semenišču, in Matija Ahacelj, profesor mate¬ matike, prirodoslovja in kmetijstva v Celovcu, „Pesmi po Koro- 100 škem in Štajerskem znane‘ (1833). V tej pesmarici, ki je pre- 198' prostemu ljudstvu namenjena, je objavil Ahacelj pesmi svojega soseda iz Rožne doline, tkalca Mihe Andreasa, Slomšek pa nekaj narodnih pesmi s Štajerskega ter umetnih svojih in 105 tudi od drugih štajerskih pesnikov, izmed katerih sta pozneje zaslovela zlasti Valentin Orožen in Jožef Hašnik. Naj¬ imenitnejši pa je Anton Slomšek sam. Ta je v tej dobi začel svoje književno delovanje ter vztrajal kot eden najboljših pisateljev do svoje smrti leta 1862. Slomšek je bil središče slovstvenemu no delovanju na Koroškem do leta 1838., ko je prišel za dekana in šolskega nadzornika v Vuzenico na Štajerskem. Pod njegovim vodstvom so prevajali in spisovali mladi duhovniki slovenske knjige za mladino in preprosto ljudstvo. Slomšek je brez abecedne vojske zaprečil pot metelčici in dajnčici na Koroško, a 115 pozneje je bil prvi, ki je pripomogel gajici v slovensko knjigo. Slomšekovo delovanje je bilo že v prvi njegovi dobi jako plodo- nosno. Do leta 1843. je izdal kakih dvajset prav koristnih in našemu narodu primernih knjig. V tem času je zaslovel kot prvi narodni pisatelj zlasti po »Krščanskem devištvu (1834), po 120 »Hrani evangeljskih naukov ‘ (1835) in po zlata vredni knjigi »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, ki je učiteljem in učencem namenjena izšla 1. 1842. Z velikim veseljem so mladina in odrastli ljudje prebirali Slomšekove spise in ni ga slovenskega pisatelja, ki bi bil ljudstvu tako segal do srca kakor Slomšek. 125 Kakor metelčici na Kranjskem, je bilo tudi dajnčici na Štajerskem usojeno kratko življenje. Dejanski jo je podrl Anton Murko (1809—1871), pozneje dekan v lavantinski škofiji. Videč, da Dajnkova slovnica zaradi posebnega črkopisa ne ustreza vsakdanjim potrebam, je spisal Murko na podlagi 130 Kopitarjeve knjige v bohoričici slovensko slovnico za Nemce (Theoretisch-praktische slovenische Sprachlehre, v Gradcu 1832). Namen tej knjigi je bil ta, da se nauče duhovniki in uradniki iz nje toliko slovenščine, kolikor je potrebujejo v svoji službi, da bodo znali pravilno govoriti ter citati slovenske knjige in 135 spise. V to svrho je še izdal »Slovensko-nemški in nemško- slovenski ročni besčdnik ‘ (1833), ki je kot izvrstna in zanesljiva knjiga izredno vplival na razvitek našega jezika. Posebno znamenito je to, da se Murko v teh knjigah ni kakor njegov 199 predniki oziral le nato ali ono narečje, bodisi kranjsko, koroško ali štajersko, temveč na jezik, ki ga govori v vseh slovenskih 140 pokrajinah. Murko je tedaj pravi početnik občeslovenskega pisnega jezika, dokazujoč v svojih dveh knjigah, da je prava slovenščina v vseh slovenskih pokrajinah skupno doma. Zdru- živši tedaj posebnosti raznih slovenskih narečij v eno skupino, je podal slovnico in besednik občeslovenskega pisnega jezika. 145 Murku gre tudi zasluga, da je pripomogel vzhodnoštajerski slovenščini do večje veljave; vsled njegovega vpliva so se jeli slovenski pisatelji v višji meri ozirati na vzhodno slovenščino (prim, na pr. oblike na -om, -orna namesto na -am, -ama). Rojen pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, je poznaval pesmi 150 svojega rojaka, veselega pesnikaVolkmerj a. Spoznavšivrednost njegovih pesmi, je zbral po zgledu kranjskih in koroških književ¬ nikov njegove pesmi in basni (73 po številu) ter jih dal s kratkim životopisom vred na svetlo (1836). Murko je, držeč se sicer bohoričice, priznaval njeno nedostatnost; zatorej je segel i sam 155 po češko - hrvatskem Črkopisu in spisoval šolske knjige v gajici, v kateri je izšla tudi že njegova slovnica v drugi iz daji (1843). Vreden vrstnik Murkov je bil Anton Krempelj (rojen 1790 blizu Radgone, umrl kot župnik v Mali Nedelji 1844). 160 Ne meneč se za občeslovenski jezik, je pisal v domačem narečju za mladino in preprosti narod, izdajajoč molitvenike, katekizme in šolske knjižice. Najbolj je zaslovela njegova knjiga dogo¬ divščine štajerske zemlje 4 (1845), ki je prvi zgodovinski poskus s posebnim ozirom na štajerske Slovence. Krempljeva zgodovina 165 je prav navdušeno pisana; njegova znanstvena proza je sevčda še precej okorna, ali povestniške pesmi, posameznim poglavjem pridejane, se odlikujejo po gladkejšem jeziku. Kremplju je služilo sicer domače narečje, a vendar je bil on prvi, ki je, stopivši leta 1843. v Noviško kolo v Ljubljani, dopisoval Novicam v 170 gajici, nabravši za nje ,,prislovice štajerskih Slovencev 44 . Ko se je leta 1836. prerodila hrvatska književnost po ilirskem pokretu, je bil ta preporod velikega vpliva na mlade slovenske duhove v Gradcu. Okoli Stanka Vraza (1810 — 1851) in Franceta Miklošiča (1813—1891), ki sta bila oba iz 175 180 185 190 195 5 10 200 ljutomerske okolice doma, so se zbirali mladi rojaki, skupno se učeč slovenskega in drugih slovanskih jezikov, v prvi vrsti ilirskega ali srbo-hrvatskega. Osobito pa so se pečali s pes¬ ništvom slovanskih in drugih narodov. Ker je bila Kranjska Cbelica prenehala, so nameravali izdajati nov pesniški letnik, toda ta misel se ni uresničila, ker se je mlado društvo razšlo (1838). Miklošič, ki je bil tedaj učitelj modroslovja, je šel na Dunaj ter postal ondi Kopitarjev učenec in prvi slovanski jezikoslovec, Stanko Vraz pa je odrinil v Zagreb, kjer se je proslavil kot ilirski pesnik. Pa tudi v slovenskem pesništvu si je pridobil Vraz važno mesto. Do leta 1840. je zlagal le slo¬ venske pesmi, med temi veličansko odo „Hvala nadvojvodi Joanu“ v 64 kiticah. Med nabiratelji narodnega blaga pa gre Stanku Vrazu prvo mesto; po vseh slovenskih pokrajinah potujoč, je nabiral narodne pesmi, ki jih je deloma izdal leta 1839. v svoji zbirki „Narodne pesmi ilirske , deloma pa ostavil v zapuščini. Vraz je imel velik pesniški dar in je izmed naj¬ boljših ilirskih pesnikov. Njegovi pesniški umotvori pa imajo tudi za nas svojo važnost, ker jih, Če tudi so v ilirski obleki, vendarle prešinja slovenskih duh; zakaj Vraz je bil in ostal, kakor izpričujejo njegova pisma do raznih rodoljubov, srca in mišljenja slovenskega. 54. Kranjska Čbelica. Pravi početnik Kranjski Čbelici je bil Matija Čop, ki se je rodil leta 1797. v Žirovnici na Gorenjskem. Po dovršenih naukih je postal leta 1820. humanitetni profesor na Reki, a dve leti pozneje v Lvovu, kjer je bil naposled začasni profesor grščine in latinščine na vseučilišču. Od ondod je prišel za pro¬ fesorja poetike na ljubljansko gimnazijo (1827), a črez dve leti je postal knjižničar na licejski knjižnici v Ljubljani. Toda le kratko časa je užival to službo, kajti leta 1835. je, kopajoč se, utonil v Savi pri Črnučah. Matija Cop je bil, kakor ga slovenski zgodopisci imenujejo, velikan učenosti v besede pravem pomenu. Poleg drugih zna¬ nosti je poznaval temeljito devetnajst jezikov in njih slovstvo 201 ter je bil duhovit in izobražen mož. Sestavil je v nemškem jeziku slovenski knjigopis do leta 1830. s pridejanimi prav primernimi ocenami ter je poslal to svoje delo češkemu uče- 15 njaku Safariku; prišlo pa je še le po Safarikovi smrti na dan (1864). Razen tega je tudi zastavil pero, da je z uspehom pobijal pod Kopitarjevim pokroviteljstvom stoječo metelčico. Okoli tega izrednega moža se je zbirala peščica slovenskih književnikov. On jih je izpodbujal, da so v skupnem zborniku 20 jeli izdajati izdelke svoje muze. On je določal slovstveni pravec tedanjim pesnikom ter jih seznanjal s svetovnimi slovstvi, kakor nam svedočita stiha v Prešernovi elegiji „V spomin Matija Čopa«: „Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami krmo popravil, 2 5 ti mu pokazal si pot pravo v deželo duhov/ Tako je leta 1830. prišel na svetlo prvi zvezek tega zbor¬ nika pod naslovom »Kranjska Cbelica”. Prvemu zvezku so sledili zaporedoma še trije letniki, a po četrtem je prenehala Cbelica rojiti. Mnogo je bila temu kriva abecedna vojska, 30 ki je med književniki napravila dokaj zdražbe ter povzročila, da so pisatelji, siti prepira, umolknili. Se le leta 1848. je izšel peti zvezek Cbelice v gajici, dočim so prvi štirje tiskani v bohoričici. V prvem zvezku se poklanja hvaležna kranjščina baronu 35 Šmidburgu, glavarju ilirskega kraljestva, ki je bil slovenstvu naklonjen. Pesem je zložil Jakob Zupan. Za njo je natisnjena Kastelčeva pesem »Prijateljem kranjščine«; v njej se ozira na »Pisanice« in na Vodnika, za katerimi je bila slovenska modrica umolknila, a naposled pravi: 40 K Slovencem drugim reva je zbežala, k vam, Poljcev, Srbov, Cehov ljub’ rodovi; vi Kranjce znali ste budit’, uneti, narodu spet predrznemo se peti. Kako plodonosna je bila Kranjska Cbelica, nam kaže to, 45 da nahajamo v vseh peterih zvezkih 110 pesmi in pesmic Zupanovih, 94 Kastelčevih, 56 Prešernovih, 7 Ciglerjevih, 6 Potočnikovih, po 5 Holcapfelovih, Kosmačevih in Zemljinih, po 4 Grabnerjeve in Levičnikove ter še nekaj dragih; nadalje 50 55 60 65 70 75 80 85 202 je v tej zbirki 31 narodnih pesmi slovenskih, 22 srbskih, dve češki, 1 ruska. Povrh še je v njej natisnjenih tudi nekoliko Vodnikovih pesmi, deloma izvirnih, deloma preloženih, in pa nekaj narodnih balad in pesmi, med kranjskim ljudstvom petih, ki jih je bil Vodnik zapisal. Čbelico je izdajal Miha Kastelec (1796—1868), ki je, rojen v Stičini na Dolenjskem, služboval v ljubljanski licejski knjižnici. Razen nekaterih pesmi, natisnjenih v »Ilirskem listu/ , ene v »Vodnikovem spomeniku” (1859) in ene pole napisov na zavitke slaščic je objavil Kastelec vse svoje pesmi v Cbelici. Posebno znamenit ta pesnik sicer ni bil, priznavati pa moramo, da mu je tekla beseda prilično gladko. Najbolj so se mu posrečile pesmi veselega značaja. Poleg doktorja Franceta Preščrna je bil glavni Cbeličin sotrudnik dr. Jakob Zupan, rojen na Prevojah pri Brdu v kamniškem okraju (1785). Bil je v Ljubljani profesor bogoslovja ter je, prognan zaradi stanovskih prepirov, živel v Celovcu do svoje smrti 1. 1852. Jakob Zupan je zanimiva prikazen v slovenskem slovstvu. Bil je visokoučen, pa tudi svest si svoje učenosti; zaradi tega in pa radi svoje zbadljive dovtipnosti je imel čestokrat neprijetnih poslov s svojimi predstojniki. Čislali pa so ga najimenitnejši njegovi vrstniki. Njegova učenost se ni omejala samo na bogoslovne vede, temveč je bil tudi vešč starinoslovju, zgodovini (posebno domači) in jezikoznanstvu. V svojem do¬ morodnem navdušenju pa je čestokrat krenil prek mej ter zašel v povestnici in jezikoznanstvu (imenoma v etimologiji) v stran- pota, hoteč tolmačiti vse s slovanskega stališča. Vroče do¬ moljubje ga je napotilo, da je spisal celo vrsto razpravic, v katerih je proslavljal svoj rod, njegova slavna dela, njegove slavne može in prednosti domačega jezika. Isti namen so imele tudi premnoge njegovih pesmic. Objavljal je svoje razprave in pesmi v »Ilirskem listu" in v celovški „Karintiji“. Brez dvombe je osobito njegova zasluga, da so se tedanji pesniki seznanili s književnostjo, posebno s srbskim narodnim pesništvom, kajti bas on je prevajal srbske narodne pesmi, ki so natisnjene v Cbelici. Tudi se nahaja med 500 pregovori, ki jih je nabral, mnogo 203 srbskih, in hrvatskih. Ker je izkušal slovenščino bogatiti z be¬ sedami iz sorodne hrvaščine, so ga dolžili „hrvatenja“, čemur odgovarja v pesmi „Kranjec dolžen hrvatenja“. Resnica pa je, da je čestokrat rabil v pesmih oblike in besede Slovencem celo so neumevne. Izkušal je tudi dokazati, kako blagoglasen je jezik slovenski, ter je zlagal pesmi, v katerih ni nobenega sičnika. Ker si je stavil take meje in poleg tega koval še nove besede, ni čuda, da mu je beseda često neumevna, zasukana, prisiljena. Večina njegovih pesmi potrebuje komentarja zaradi učene 95 vsebine. Vendar gre njegovemu delovanju na književnem polju največje priznanje. On si je mnogo prizadeval, da je jela Cbe- lica izhajati, ter je bil njen najmarljivejši sotrudnik. On je bil prvi, ki je krepko povzdignil glas in pobijal metelčico, ki je sejala razdor med pisatelji, in je bil tudi prvi, ki je napisal 100 slovenske distihe, kakor so prikladni naravi slovenskega jezika. Med ostalimi sotrudniki Čbelice so posebno znameniti Blaž Potočnik, Janez Cigler in Jožef Zemlja. Blaž Potočnik (1799—1872) se je rodil v Struževem, v vasi nakelske župnije na Gorenjskem, umrl pa je v St. Vidu nad 105 Ljubljano, kjer je mnogo let župnikoval. Že dijak je zlagal slovenske pesmi. Spisal in prevel je nekoliko knjig nabožne vsebine, objavljal bogoslovne razprave v cerkvenih novinah, napisal v nemškem jeziku slovensko slovnico (1849, 1858) in več knjig za narodne šole, sodeloval pri Wolfovem slovarju no ter leta 1850. skoz devet mesecev uredoval „Ljnbljanski časnik “ z »uradnim listom“. V različnih izdajah so izšle njegove „Svete pesmi“, posvetne pa je objavljal po raznih časopisih. Kako je znal domače strune prav ubrati, nam svedočijo nekatere njegovih pesmi, ki jim je sam zložil napeve in ki so postale 115 povsem narodne, na pr. Zvonikarjeva; Pridi, Gorenje; Pla- ninar itd. 1 J ) 1) Potočnikove »Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letam" so prvikrat izšle v metelčici leta 1827., drugikrat pomnožene v bohoričici leta 1837. — »Druge bukvice“ svojih svetih pesmi je izdal 1. 1843.; o teh pišejo Novice istega leta: »Krajnskih pesim gosp, fajmoštra B. Potočnika posebno perporočvati treba ni. Pojejo jih po celi deželi; višji hvaliti jih ne 120 125 130 135 140 204 Jan e z Cigler (1792—1869), rojen v Vodmatu pri Ljubljani, je bil duhovnik v različnih krajih na Kranjskem, naposled župnik v Višnji gori. Napisal in izdal je devet knjig nabožne vsebine in je objavil mnogo sestavkov v Novicah in Drobtinicah pod različnimi imeni. Zložil je tudi nekoliko pesmi, od katerih jih je prišlo sedem v Cbeliei na dan. Znamenit pa je Cigler v slovenski književnosti zaradi tega, ker je prvi spisal izvirno slovensko pripovedno delo leta 1836. Naslov tej povesti je „Sreča v nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov/ Pri vseh nedostatkih se odlikuje ta povest ne samo po jedrnatem jeziku, temveč tudi po svoji snovi, kajti v povesti so glavne osebe vzete iz naroda ter se kretajo v okolnostih, kakršne posebno zanimajo naš narod. Zato pa je imela velik uspeh; ljudje so radostno segali po tej knjigi, ki je tako vzbujala v narodu veselje do čitanja. Napisal je razen imenovane povesti še le-tč pripovedne knjige: „Zivljenje sv. Heme” (1839), ,,Deteljica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih soldatov“ (1863), in „Kortonica, koroška deklica” (1866). Jožef Zemlja, rojen na Breznici na Gorenjskem (1805), je bil naposled župnijski namestnik v Ambrusu na Dolenjskem in prav kratek čas v Ovsišču pri Kranju, kjer je umrl leta 1843. Že dijak je zlagal pesmi, ki so se pozneje natisnile v Novicah; prvič je objavil pesmi svoje v Cbeliei in zatem v »Ilirskem listu”. Leta 1843. priobčil v teh novinah prevod moremo. Mislimo pa, de bodo Slovenci nad tem drugim delam „Svetih pesim“ morebit še večji dopadajenje imeli kakor nad pervim, kateri je bil v kratkim času že v drugič natisnjen. — Vse so polne lepili misel in prave serčne vere; kar pa jezik utice, je tako perjetin, de jih je veselje brati.“ Tudi Matija Čop piše o njegovih doneskih h „Kr. Cbeliei": „Seine Beitrage gehoren zu den ausgezeichnetsten in der Sammlung. Er trifft namentlich den eigentlichen Liederton gut (Pridi, Gorejnc; Ženjice itd.).“ Ko so začele 1. 1843. izhajati „Novice“, je sodeloval pri njih B. Potočnik jako marljivo. Takoj v prvem letu so objavile pesmi: Mlatiči, češka predica slovenskim, Zvonikarjeva; 1. 1845.: Hči na grobu matere; 1. 1847.: Planinar, Prašanje -— odgovor, in druge. Potočnik je bil pevec in pesnik. Pri stolni cerkvi ljubljanski je dobil službo tudi v ta namen, da vodi v njej petje, in mora se reči, da je z Greg. Riharjem vred oživil pravo cerkveno petje. Potočnik je bil pravi pevski umetnik, ki je veliko storil, da se je povzdignilo petje na Slovenskem. 205 glasovite pesmi „Jeka od Balkana«, ki jo je v hrvaščini zložil Ognjeslav Utješenovie Ostrožinski (1842). Probujen po zgledu svojega rojaka Prešerna, je zložil leta 1843. v stancah epsko pesem „Sedem sinov«, kateri je našel snov v Gajevi Danici. 145 Pridejana ji je Tomaža Graya (t 1771) sloveča „Elegija na vaškem pokopališču«, v isti meri iz angleškega poslovenjena. Zemlja je poznaval različne svetovne jezike in slovanska narečja. * * * Iz zadnjih vrstic Kastelčeve uvodne pesmi je jasno, da so književna podjetja drugih Slovanov probudila slovenske knji- 150 ževnike na delovanje. Posebno ugodno je vplivalo na razvoj našega pesništva izdanje srbskih narodnih pesmi po Vuku Karadžiču (prvič 1814—1815 v dveh zvezkih, potčm v štirih od leta 1824—1833.) in izdanje slovanskih narodnih pesmi po Celakovskem (1822—1827). Češki pesnik Čelakovski je tudi 155 slovenske rodoljube bodril, naj nabirajo narodne pesmi, ter je nekatere i sam objavil v svojim delu. Vplivale pa so narodne pesmi srbske in sploh slovanske v tem zmislu, da so se pesniki jeli ozirati na svoj domači živelj. Jasen dokaz nam je takoj prvi zvezek čbelice, kjer je pesmim večinoma snov domače življenje, domače razmere, domača zgodovina. Sevčda niti vse- 160 bina, niti oblika ni mogla ostati izključno narodna, česar se pri pesnikih po tuje vzgojenih niti nadejati ni smelo. Poleg slo¬ venskih narodnih pesmi so se sprejemale v Čbelico tudi pesmi iz različnih slovanskih jezikov prevedene. V tem zmislu je vplival v veliki meri na svoje drugove Jakob Zupan, ki se je 165 posebno zanimal za vse, kar je bilo v zvezi s slovenščino in slovanščino. Velika zasluga Čbelice je tedaj, da se je, kolikor je bilo mogoče, postavila na temelj narodnega značaja ter tako naslednjim književnikom pokazala pot, po kateri jim j e treba hoditi. To postopanje ni bilo neuspešno, ker vidimo, da so se poznejši 170 pisatelji trudili, da tej zahtevi po vsebini in obliki ustrežejo. Druga zasluga Čbelice je, da je slovenski književnosti odprla pot v izobražene kroge. Dotlej, kakor tudi še mnogo časa potčm, so smatrali slovenski jezik za občilo primerno niž¬ jim stanovom in učeni Jernej Kopitar sam se je neugodno 175 izjavil o Prešernovih in Potočnikovih pesmih, češ, da jih kmetje 206 ne bodo razumeli. Narod pa, ki hoče kaj veljati in se v knji¬ ževnosti popeti do kake znamenitosti, se ne sme opirati edino le na svoje najnižje sloje, zakaj takč odpahuje od sebe dni 180 del občinstva, ki je zaradi svoje izobraženosti merodajen v javnem življenju. Ker je bila Čbelica bolj olikanemu delu ob¬ činstva namenjena, je prebudila v teh krogih zanimanje za domači jezik in domačo književnost. Da se je pa ta uspeh dosegel, je pripomogla čbelica 185 s tem, da je postala nekako ognjišče, okoli katerega so se zbi¬ rali skoro vsi tedanji slovenski pesniki. Brez dvombe ne bi bil mnogoteri teh pesnikov nikdar ubral svojih strun, da ga niso prebudili glasovi tovarišev, katerim se je mogel pridružiti v Čbelici. Naposled je ta združitev ohranila tudi edinstvo 190 v pismu; zakaj Čbeličarji, v katerih krogu so bili tedanji naj¬ duhovitejši pisatelji in pesniki, so premagali metelčieo, katero je celo Kopitar sam ščitil, ter so tako preprečili še večji razdor med slovenskimi književniki. R. Perušek. 55. Miha Kastelec. 1. Prijatlam krajnšine. 1. Preteklo dvakrat dvajset’ osmo leto, kar združeni so domovini peli; serce od Pisanic je komej zgreto, slovo od njih so razkropljeni vzeli. Preneha petje u Emon’ začeto — le eden serca vnema po deželi; iz njega ust narslaji pesem ’zvira, prehitro take strune glas umira. 2. Modrica krajnska dolgo je zdihvala, utihnili prijetni so glasovi, zastonj ubrane citre prebirala, dremali, Krajna, tvoji so sinovi. K’ Slovencam drugim reva je zbežala, k vam, Polcov, Serbov, Pemcov ljub’ rodovi; vi Krajnce znali ste budit’, imeti; narodu spet prederznemo se peti. 1830. 207 2. Zaterti. 1. Tjekaj gori se ozrimo, kjer svetov ne zmeri oko: jarma žulje preterpimo, tam verige se razspo. 2. Tam kraljuje Oče mili, vidi, šteje nam solze; z njim se bomo veselili, ker nam poka tu serce. 1831. 3. Blagor prostim. 1. Blagor tičem verh dreves! Od vej’ce do vej’ce skakljajo, prijazno med sabo kramljajo, prosti v’ senčici peres priserčno ljubo pojejo sladko. 2. Blagor prosti ribici! V’ tomun iz tomuna priplava, je zmirej vesela in zdrava; po šumeči .bistrici si z družbo igra, serdii ne pozna. 3. Blagor je, metulji, vam! O soncu okoli ferkljate in prosti sladkosti serkljate cvetja polnim rožicam; prekratke vam dni ljubezen sladi. 4. Trikrat blagor ljudstvu je, kjer prosti so vbožni, bogati, jim treba ni jarma razdjati; kjer edin’ pravica vse, ljubezen in mir obilnosti vir. 1832. 4. Natura. 1. Kamor se koli ozrem, je polna natura veselja vse poskakuje okrog, pleše, prepeva sladko. Rože cveto ljubeznivo lepe, po dolinah, po gričih Lepi razšira se duh, rosa ko demant svitli. 2. Pisan’ga cvetja goste se vdajajo vej’ce zelene, čbelice pridne buče, v satje nalivajo med. Loge ož’vi zverina, iz germikov pisanih tičov mili razlega se glas, v travi kobiPca cverči. 3. Bister tam potok Šumija, rož, travnika žeje gasilo; vetra tu v senco ljubo pihleji vabijo nas. Kosec glasan jo peruka, žvenče po vasi kosice, mlade ženjice pojo, brusijo šerpe hitre. 4. Pika pok skedni donijo, verše se kopice prosene; vert in vinograd ima toliko lepih darov. Kamer se ganem, ozrem, se odpirajo viri veselja; večno prepevaj, moj duh, stvarniku hvalo sveta. 1833. 208 56. Jakob Zupan. 1. Jesen. 2. Baron Valvazor. 209 3. Baron Coiz Siga. 1. Povsod se učiti, svet viditi sani, to gnalo ga iti v’ Rim, Amsterodam. 3. Mat’ Krajna imela snu ljubšiga ni, za krajnšno unela, nam oča rodi. 3. Vodnike, Linharte je Žiga budil, bod’ bukve, hod’ karte rad z’ njimi delil. i. Petero jezikov verh mojga kramlja, Cirila nas Grikov brat’ knige ravna. 5. Sromake, bolnike odeva po sto, kup’ ranjenim like, blazino mehko. 6. Slovi do Londona mineralogec, do Kube, Kantona z’ jeklino kupec. 7. Pred Sava nehala z’ Bohinja teč’ bb, ko zabiti znala, Cojz, hišo tvojo. 1830. 57. Blaž Potočnik. 1. Vodniku per Savici 1829. Mojstra pevcov si učila — v’ grobu glas njegov molči — ga, Savica, boš slavila, njemu naj tvoj grom doni! 1830. 5. Vesele bodimo, tak zdrave, gibke, gospe ne želimo bit’ suhe, blede. 1830. 14 iSket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 210 3. Hči na grobu matere. 1. Šrota, srola, ne zaspim; polnoči mi ura bije, groza, strah me je samije; k materi na grob bežim. 2. Na grobeh je trna nocoj, zvezde gost oblak pokriva, solz potok oči zaliva; grob ošlatam pod seboj. 3. Mati, mati, kje ste vi? Groba noč vas je požerla, v zemlje merzli dom zaperla; vaš otrok na njem medli. 4. Ob, zastonj je hčere stok! Čmu li mutaste merliče zapušena srola kliče? Groba ne predere jok. 5. Pridi, matern duh meglen 1 Te objeti se vzdigujem, v černo noč roke stegujem in objamem — križ lesen.. 6. Križ, te kužnem, sveti križ, znamnje mojga odrešenja, znamnje večniga življenja! Noč duha mi razjasniš. 7. Na te, srota, se oprem, kažeš ’z groba na zvezdiše: Gor’ naj duh zgubljenih iše! Upljivo se gor’ ozrem. 8. Žalovala več ne bom; le skoz tamne groba vrata se odpre nam hiša zlata, večniga življenja dom. 1845- 4. Prašanje — odgovor. 1. Povejte, tovarši, mi kaj smo na sveti, kaj naši nameni in kaj nam početi? — Prijatli predragi, popotniki smo, iz ptuje dežele v domačo gremo. 2. Povejte, kaj, ljubi, je naše življenje, zdaj dobro, zdaj slabo in zgol spremenjenje ? — Življenje je cesta čez plan, čez gore, ga naglo zapelje, kdor pola ne ve. 3. Povejte, preljubi, kaj čas nam pomeni, ki naglo nam teče v hitrosti ognjeni? — Čas voz je nemirni,, neneham derdra, se nikdar- ustavit’, obernit’ ne da. 4. Povejte, kaj strasti, kaj pamet, kaj vera, ki. serca posesti nam hoče vsaktera? — ; - Nadležni vozniki popolnih so to; . pa terdna le vera voznik naš naj bo! 1847-. 211 58. Janez Cigler. a) Povračilo. L Veselo letala čebelica v’ log, medu nabirala po evetji okrog. 2. Vihar jo zavije, ne more letet’, v’ vodnjak jo pobije: Kako se otet’! 3. Golobčik kar šine šibiiTco vlomit, jo v’ vodo porine čebel’co rešit’. 4. Nevarnost otveze goloba strašna, ga strelic zaleze, pomeri v’ njega. 5. To vidi čebel’ca, verniti hiti, n roko pic’ strelca, golob odleti. (>. Serce pozabilo ljubezni ne bo, dobrote vračilo da rnilo nebo. J 832. b) Iz povesti: Sreča v nesreči. 1836. Ludvik Bodin, Svetinov sovražnik, hudodelnik, vjet. Drugi dan popoldne Svetinoviga obsojenja prideta dva gospoda obiskat stariga prijatla Teodora, ki sta slišala njegovo žalost zavoljo Svetinove smerti. Bila sta ta dva gospoda zmed števila tistih sodnikov, ki so Svetina obsodili. Lepo sta ga pogovarjala, de naj si te zgodbe nikar k sercu ne jemlje, in -> sta mu rekla: ,Prijate], kaj boš zato žaloval, sej veš, hudobija mora štrafana biti, pravica to ukazuje, ti nisi tega kriv; naše postave tako zapovedujejo, de taka hudobija se mora ojstro štrafati.“ Teodor svoja dva prijatla perderži per večerji, de bi se dalej z njima pogovarjal. Večerja je bila perpravljena, vsi io se vsedejo k mizi, le Ludvika še ni bilo. Teodor ukaže hišni keršenci iti klicat Ludvika k večerji; ona gre tiho v njegovo kamerco, ker je menila, de spi, de bi ga na naglim ne zbudila. Najde ga ležati na dolgim blazinatim stolu, kterimu kanape pravijo, pa prestrašena se ne upa ga poklicati, ker je bil mer- is licu enak; ves prepaden in plašen je ležal kakor v omedlevci in večkrat globoko zdihnil in kakor v hudih sanjah od cekinov govoril. Hišna tiho gre iz kamerce povedat gospodarju, kar je 212 vidla. Teodor in oba njegova prijatla vstanejo berž od mize in 20 gredo v Ludvikovo kamerco tiho po perstih. Še je bil v omed- levci, zdihval je in večkrat te besede izgovoril: ,0 nedolžni Svetin, o peklenski cekini!” Trikrat je te besede tako izgovoril, de so jih vsi dobro slišali; nič ni vedel, de ga kdo sliši. Eden Teodorovih prijatlov migne tiho iti iz kamerce in pa ga per ■os miru pustiti. Ko prideta spet k mizi, reče tisti gospod, ki je rekel ga pustiti: »Tiho bodita, gotovo se bo božja pravica dans pokazala, Bog nedolžniga varje; kmalo bomo kaj več zvedli. Pustite Ludvika per miru, de jest nazaj pridem.” Gospod, kteri je bil sodnikov eden, gre in ko bi trenil, kmalo nazaj pride 30 in perpelja z’ sabo tri žandarme, pokliče zraven Teodora in uniga svojiga tovarša. Vsi gredo v Ludvikovo kamerco tiho; še je ležal in še so mu nekterikrat ušle iz ust tiste besede: »O nedolžni Svetin, o peklenski cekini!” Sodnik ukaže žan- darmam Ludvika obstopiti, on stopi k njemu, ga za roko prime 35 in z ojstrimi besedami nad njim zakriči: »Ludvik Bodin, ti gerda pošast, precej vstani in z nami pojdeš; zvedili smo, kaj si storil, ne boš odšel ojstri pravici, ne.” Ludvik plane na noge, pa se ves trese, ne ve, ali se mu sanja, ali je resnica; druziga ni vedel reči, kakor hitel je: »Sej grem, sej grem. Res io sem jest cekine ukradel, res, pa sim jih skrivej v Svetinovo skrinjo nesel; Svetin je nedolžen.” Zandarmi so ga zvezali in varno ga v ječo vlečejo. j / 59. Jožef Žemlja. 1. 28. jutro velciga travna 1828. 1. Loi.t u Gorenskim kraji slab moj duh spet oživi', riienim, de prebivam v’ raji, deleč preč so vse skerbi. 2. Al pogledaš na planjave rodovitniga polja, al snežnikov gole glave, . zdihaš: »Kraj je blagi ta!” 3. Pod šotoram čist’ga neba kaže Grajsko jezero prelepo svetlobo Feba, bliska se ko zercalo. 4. Glej, na kraji kviško rasi', stopa 'z skale Bleski var, žugal boš zastonj vse čase trošit’ v’ brezen ga, vihar. 213 5. Tam prevzetno uzdiguje gor ilirskih se malik, neba skor se dotikuje . plešasti treh glav snežnik. 6. V’ ti tesnobi razvaline so gradu nekdanjega še, ko ga naše domovine vitez Lamberg zidal je. 7. V’. zraki vesele se ptice, stvarniku pojejo čast; ljube med seboj sestrice en’ga molijo oblast. 1833. 2. Sedim sinov. (Povest u pesmi.) 1. Ak zgodbo čudno v sladkim tvojim kremlji prepeval, dragi domorodic, bom, • ki lastna bližni je slovenski zemlji, naj odpušenja milost zadobom; v spomin si Horvat, Čeh kot Kranjic jemlji, de vsili Slovencev edin le je dom; vse nas je ena kdej rodila mati, dojila z enim mlekarn, Bog ji plati! 2. Blogrene, zadovoljne vživa dneve grof Mikic, slavljeni horvatski ban, prost vsake, ki sromaka stiska, reve, od deželjakov svojih spoštovan; pa kot najlepši zerno ni brez pleve, je sreči njega tud’ osat prisjim, dotika njega tudi se resnica, de tern vsaktera svoj ima cvetlica. 3. V zakonu leta že živi nektere, pozabi skoro, kar je bilo kdaj, blaga, časti obilno si nabere in bil imel na sveti že bi raj, pa kaj? — vse upanje se mu podere, ki cvetlo mu prijetno je do zdaj; preserčno ljubi lepo svojo ženo, pa ah, bit’ mati ni, ji dovoljeno. 1 ) Prešernov -Krst pri Savici"-, ki je izšel leta 1836. v posebni knjižici, je pesnika Jožefa Žemljo tako navdušil, da se je tudi odločil spisati „povest v verzih". Snov za to pesem je vzel iz Gajeve „Danice", ki je leta 1835. priobčila v nevezani besedi povest Sedem sinov MikiSevih". V stancah zloženo (41 kitic obsegajočo) povest je izdal Žemlja v posebni knjižici ob enem? „S slovečo elegijo g. Graja, iz engležkiga ravno u tisti meri" (v gajici, 1843). 214 4. Visocih, reveži, ne zavidajte, vsi skup nezmožna ste in slaba stvar, nad njih blišobo se ne spotikajte, po volji vse tud’ njim ne gre nikdar; marskdej raztergane so bolji bajte, kot Plula, Venere, Atene dar; ni mati še rodila ga sloveča, de bi po godu bla mu vstregla sreča. 5. Gospa sprehaja, kot večkrat, kraj grada nek dan poletni se za kratik čas, približa sc ji ženska srednje mlada, podolja njena v serce gane vas: sirotika uboga sahne glada, raztergan je opravik, bled obraz, na rokah otročičev troje nosi, gospe ponižno vbogajme kej prosi. C. „So otročiči vsi ti vaši? 0 vpraša jo nejevoljna grofinja ojstro. Sirota, ki na dar se ]ep zanaša, odgovori zaupno in krotko: „Vsi moji so, vsokost častita vaša, pa konec vsega hudiga jih bo; ob enim porodila sim vse troje, živili reva s čim jih nimam dvoje. 0 7. Če prav navadniga je kej na sveti, de, kjer otrok obilno, kruha ni, nasproti, kjer svitli so zlalje šteti. brez sina Himen zakon rad stori: ubož’ei noče grofinja verjeti, na moč nad njo iz gerla zakriči: „Poberi se, lažnivka, preč spred mene, pod soucam mater’ take ni nobene! 8. če prav že dosti si jih preslepila, pa jez, gerdoba, te poznam drugač; nobena ni beračiti ti sila, že slišala od tvojih sim zvijač: tožlivka si nedelavna in gnjila, za lene lakot je narboljši vrač; živela rada dobro bi brez dela, zato z lažmi si beračiti jela.° 215 9. Solzico si obriše od očesa in hitro zgine bož’ca spred gradu, oči povzdigne žalostna v nebesa, položi vsigavedniimi Bogu, njo ohraniti in njo sad telesa očetu izroči so večnimu. On, ki pod neham čudno hrani ptice, ne bb pozabil revne sirotice. 10. Gospa, domu ko pride, pripovduje, * kar se naklučilo je, možu vse; de vtogotila ni nikoli huje kot dans nad beračico gerdo se, k’ legali ji. v obraz se ne sramuje, kar nemogočiga na sveti je; in kak. namest do dar bi bla ji dala, prederzno ženo jo oznierijala. 11. Grof, umin mož, prijazno jo pokrega: »Glej, bratovska ljudi vse veže vez, ne stori, ljuba, več v prihodno tega, pred nebam edin jo berač in knez, obdan zaniore bili dans od zlega. . kdor bil učerej je bogati Krez; gotovo pregrešila si sc silno, de si žalila rev’co tak obilno/ 12. Kralj Bela pošlje bana nad Tatare, da vajvoda ga vojsknim trumam vsem, sovražnika krivične vstavit’ kvare, prčderznim ulomiti tile latern. Ko grof se bije za pravice stare, doma, kaj nov’ga se zgodi med tein? Gospa ob enim znos’ sinov sedmero, ko komej mescov sleče devetero. 13. Kako znebiti se sramote take, gospa modruje, misli dan in noč, zvijače, pota si umišlja vsake, pa uma nje preslaba vsa je moč; , ker se raztergati ne dajo šake, storili vonder zadnjič kaj odloč’? Najlepši izcediti sklene dete, končati drugo vse v nečast si štete. 216 14. Jok mili deteov matere ne gane, od misel ne odstopi vragovih, neobčutljivo nje serce ostane do sinkov lastnih njenih tak lepih: zadeti mora dekla v koš pobrane, vtopiti u potoku bližnjim jih. De ne prišlo bi vsega nič na znanje, zažuga keršenei terdo molčanje. 15. Že dekla gre skoz bližnji gozd s košamo-,. povelje svoje zveršiti gospe, ko dokončavši vojsko ban nevarno na poti k domu ji naproti gre. Ko pred seboj jo vidi bežat’ varno, zapreti pot ji slugam zapove; kaj nese, praša jo gospod prijazin, odgovor s straham da, de koš je prazin- 16. Pa ko boječo vidi trepetati, mu čudno zdi se, huje se je vlot’; de ne prederzne naj se mu lagati, gorje nji, če ne govori brez zmot. Resnice plašna dalje mu ne krati, strah ima dobro svojo stran povsot: od kraja mu natanko razodene strupene spruge njega vse namene. 17. Kot kdor predrami ravno se iz spanja, razločno vediti ne more sam, al je resnica, al bilo je sanja, kar se dozdeva mu iz spanja zmani, po glavi banu misel se preganja: „Je to li res, al sanje le imam? • Le smem verjeti to od žene svoje, ki bla edino je veselje moje?“ 18. Hudobi ti se vražji prečuditi ne more grof, ko zve se ’z zmame spet, nezmerno žalost, jad mu grozoviti u serce vliva tak naklep preklet; previdno, modro vonder ve zakriti pravične nejevolje serd unet; lijo pa iz očes solze mu vroče, ko vgleda v košu deteta spijoče. — 217 — 19. Vonder pred ko domu se dekla verne, zažuga ji, de dala bo glavo, če živi duši čerkico razgerne, kar zgod’lo se na poti ji je blo. Služabnike zdej žen iskat zaverne, k’ izredile bi detea mu lepo; in res, dobiti bilo jih je k sreči, ki hotle so dojiti jih, jim streči. 20. Z veseljem, komej stopi v grad, nazvestr edin’ga grofu porod se sinu, pa kar oserčje žuga mu razjesti, zakriva modro svetu celimu; dramiti sprugi svoji noče vesti, ne v hrup spravljati tihiga domu: očeline se radosti unema, vesel ediniga sinu objema. 21. Po skerbi staršev dobrih vsi mogočji je mladi grof doma lepo rejen, odraša naglo starosti otročji, po stanu z vsim spodobno preskerbljen.. od dne do dne modrejši kot visočji, V umetnostih potrebnih vsih učen; po oča ima skerb na skrivnim vedno, de unih šest redi se tudi čedno. 22. Kot dvojčika, vterdvavca star’ga Rima, k’ ju vreči v Tibro dedov brat veli, de se življenje zagotovi njima, volkulja v divji goši tam doji: šestercov svojo dojkinjo vsak ima, ki bolje kot pjih mati zanj skerbi;. vsi rastejo očetu ha veselje, do kraja spolnjene so njega želje. 23. Že bliža zanj se serčno zaželjeni, za tovaršico njega britki čas, ko dopeljati zadnjič jih nameni pred nje, strupene matere obraz. 'Po šegi gostje naredi grofeni, pripravi še s kop6, kar mika nas;. gospodo povabiti da vso slavno in že sede krog mize vsi postavno- — 218 — . Ko b’ trenil, ropi notri šest junakov, vsili kakor mladi grof opravljenih; pod soncam gorših ni jih korenjakov, lepih, čverstih, kot sveča zrašenih; ban ko šest svojih viteških vojšakov plemenitašev zboru, skaže jih; lepoti čudi gostov se neznanih, zdravico jim napiva sledinj zbranih. . Že bliža praznik koncu se obedin, ban stopi vsred sinov, vpašanjc da: „Kaj malopridnež listi bil bi vredin. ki smeri junakov lih bi slast ga lila „Per moji veri, kervolok poredili," oglasi, perva se zmed vsili gospa. ,,ki lih. sokolov hotel kri bi žreli, to uro smerli mogel bi umreli." . „Ta kervolok si ti. sopruga moja." povzame mož besedo njen serdil: „ko bla spolnila bi sc volja tvoja, že zdavnej vsi bli mogli bi vtonit’; pa včdi. de vsili šest, grede iz boja, je jezi tvoji, vedlo mi vniaknit’;* ak vest oterpne, ni uikol te pekla, si sodbo sama čez-se zdej izrfikla." . Kot Cevza nenavadni svit Semelo, na tla njo treši besedi lih jek. prebode, ji presune serce smelo. ki ni ganil ga mili detepv vek: pričjoče vse je v živo spreletelo, zgleduje, čudi se, sterini vse vprek; kako bo zgodba čudna sp končala, skerb ta edina vse je obhajala. . V trepetu nezrečenim zdihujoča. ponižna kot berač razcapan, bos, z razspelimi rokami klečijoča gospa ji odpustiti grofa pros’; solza zaliva ji obličje moča, podobo smerli na obrazu nos’: pa ne da se nikakor omečiti, nezmerno ne zastonj mož njen serditi. 219 29. Pričjočim vsim gospa se v serce sinili v britkosti strašni, ki je ni izreč’; vsi združeni zavzdignejo jok mili, vsak prošnje skrikne svoje glas trepeč, gospe na pomoč v zadnji priti sili, ko vzdigne ban izdert že goli meč, spolnili od nje same izrečeno kervavo sodbo sam nad svojo ženo. 30. „0 stoj, o stoj, sprug, oče razžaljeni! Ak te ne gane žene tvoje jok, saj prošnje imenitnih gostov ceni in krik rojenih dvakrat ti otrok; nazaj spet v nožnice meč ojster deni, de dneva konc veselje bo, no stok; pravične oginj jeze potolaži, pred svetam velkodušnost svojo skaži!“ 31. Vonder — on, ki pravica mu je draga, žaljenje tudi pozabili vel; vse lepo duše je njegove snaga, usmiljeno mu tolče tud’ serce. Na prošnje te se zadnjič ban premaga, krivico svoji odpusti gospe. Lepo pravice sveto je češenje, še lepši odpustiti razžaljenje. 32. Naj vam pripoveduje drupo pero gostovov zbranih čut veselja nov. oko rosi solzice marsiklero u krogu razodetih vitezov. Kdo zrekel bo čutenje mnogotero med sabo se spoznanih braticov? Obilno popisvati take čuda, v resnici prazna bila bi zamuda. . 33. Brat bratu krog urata se ovije, objema nepoznan’ga bratica, solza mu potok po obrazu lije, obraz umiva z njimi druziga; kervi glas slednjima iz serca vpije — kdo priča bil je kdej enaciga? Plaeeča mati tudi zdej spoznana, od njih objemana je, celivana. 220 34. Vsi bana Mikica sedmeri sini pridobili so si slovečo čast, se darovali kralju, domovini, za nje obnašali se slave rast; per nji živeti v vitezov spomini, je hrepenjenja njih edina slast, rodov sedmerih bili so očaki, ki mnogi so iz njih izšli junaki. 1843. 60. France Prešeren, prvak slovenskih, pesnikov. „Vodnik je sam svoje življenje opisal, jaz bi svojega skoro ne mogel. Vse moje življenje je tako preprosto, tako vsakdanje, da bi kar nič posebnega ne mogel iz njega povedati/ — Tako je naš pesnik sam sodil o svojem življenju. In vendar, koliko mikavnega in zanimivega, koliko tragičnega ima tudi to „ pre¬ prosto “, to „vsakdanje“ življenje Prešernovo v sebi! France Ksaverij Prešeren se je rodil dne 3. grudna leta 1800. v Vrbi, v mali vasi brezniške župnije na Gorenjskem, kjer je bil oče mu Simon imovit kmet. Svoja otroška leta je to prebil v Vrbi, na znožjtt Karavank in Julijskih planin, ob bregovih sinje Save, eno uro hoda od Bleda v okolici, ki jo imenuje neki sloveč angleški potovalec najlepšo dolino na svetu in o kateri je pozneje naš pesnik sam pel, da je „podoba raja“. Ko dovrši sedmo leto, ga vzame k sebi pesnikove babice brat, is Jožef Prešeren, župnik na Kopanju pod Smarijem na Dolenjskem. Temu blagemu staremu stricu Prešernovemu se nam je najbrž zahvaliti za našega pesnika, zakaj on ga je izdatno podpiral ves čas njegovega učenja, dokler ni prišel do svojega kruha. Ker Kopanj takrat ni imel svoje šole, pošlje stric svojega 20 nadarjenega nečaka k ribniškemu dekanu, da je hodil pod nje¬ govim nadzorstvom v Ribnici v šolo; morebiti se je živahni deček ravno tukaj že nekoliko navzel krepkega in jedrnatega govora in tiste šegavosti in zabavljivosti, radi katere še dandanes Ribničanje slove po svetu. V Ribnici še hranijo zlato knjigo, 25 v kateri je Prešeren zapisan med odličnimi učenci. Jeseni 1. 1813. je prišel Prešeren na gimnazijo v Ljubljano, kjer je latinske šole 221 In licej z izvrstnim uspehom dovršil L 1821. Že v dijaških letih je bil poseben prijatelj tri leta starejšemu Čopu. Ta je o počitnicah skoro vsak dan obiskoval svojega soseda Prešerna in potem sta skupaj 'po več ur čitala, ali v živem razgovoru a<> hodila ob savskem bregu, ali pa se izprehajala po lepi okolici. Leta 1821. je šel Prešeren na Dunaj; najprej je dokončal modroslovje, potem (1822) pa se je vpisal na pravoslovnem oddelku dunajskega vseučilišča, kjer je vse pravoslovne nauke dovršil (1826) in si leta 1828. pridobil tudi doktorsko čast. Dasiravno je užival 35 naš pesnik na Dunaju Knafljevo ustanovo in ga je tudi podpiral blagi stric Jožef, vendar si je moral kolikor toliko sam služiti .svoj kruh. Bil je učitelj v znanem Klinkovretromovem zavodu, kjer je tudi grofa Auersperga, poznejšega slovečega pesnika Anastazija Gr fin a, poučeval v grški in rimski zgodovini. 10 A ne samo učitelj, tudi prijatelj mu je bil; Anastazij Grun sam pripoveduje, kolikokrat sta skupaj čitala Valvazorja ter se navduševala v skupni ljubezni do kranjske domovine in domače zgodovine. Kako visoko je čislal slavni nemški pesnik svojega učitelja in prijatelja, to bistro vidimo iz pisem, ki mu 15 jih je bil pisal, in iz prekrasne pesmi obsmrtnice, ki jo je zložil v .spomin našemu Prešernu. Gotovo je, da je Prešeren še kot dunajski študent začel pesniti; sam pravi v nekem pismu prijatelju Čopu (1. 1832), da je imel kot jurist četrtega leta zvezek „Carminum camiolicorum“, a da jih je radi metričnih in 50 slovničnih hib skoro vse sežgal razen B Povodnega moža“, „ Lenore “ in ^Lažnivih pratikarjev“. „Ilirski list“ v Ljubljani je prinesel o novem letu 1827. prvo pesem Prešernovo Dekelcam v slovenskem izvirniku in v nemškem prevodu. Po dokončanih pravoslovnih naukih je stopil za neplačanega 55 praktikanta pri tedanji c. kr. kamerni prokuraturi v Ljubljani, toda ker ni mogel ob slabih gmotnih sredstvih dalje neplačane službe opravljati, ji je dal slovo koncem 1. 1831.; . pri tej ločitvi je dobil o svojem uradnem poslovanju jako lepo in častno izpričevalo. eo Leta 1832., in sicer meseca svečana in sušca, nahajamo Prešerna v Celovcu, kjer je mnogo občeval s S 1 o m š e k o m in z Jarnikom, živečim v Blatnem gradu, ter se pripravljalna 222 odvetniško preskušnjo. To prebivši, je vstopil v Ljubljani za f ,koncipijenta v pisarno svojega prijatelja, odvetnika dr. Cro¬ batha, očeta naše pesnice Lujize Pesjakove, kateremu je bil štirinajst let izvrsten in jako vesten delavec. * , * Že v svojih dijaških letih je poznal Prešeren V o d n i k a. in Ravnikarja ter se izobraževal v njiju spisih; na liceju 7 0 mu je bil Metelko v slovenščini učitelj, Slomšek en tečaj sošolec, a na Dunaju se je seznanil s Kopitarjem. Kako živo se je brigal mladi Prešeren za vse slovenstvo, jasno vidimo iz pisma, ki ga je pisal profesor Cop o Metelkovi slov¬ nici Prešernu, tedaj pravoslovcu četrtega leta. Tudi ne smemo ,5 misliti, da je naš pesnik še le v svoji moški dobi začel pesmi peti. Kakor vsak pesnik, tako je tudi on že zgodaj v svoji mla¬ dosti zlagal pesmi. Toda javno slovstveno delovanje Prešernovo se šele začenja v Ljubljani tisti čas, ko je bil neplačan prak¬ tikant pri kamerni prokuraturi. Sploh se je tedaj jako krepko .so oživilo slovensko slovstvo. Vodnikovi, Ravnikarjevi, Metelkovi učenci so spisovali preprostemu naročiti namenjene knjige v lepi slovenščini; na Koroškem sta delovala za slovenstvo Jarnik in Slomšek, na Stajrskem Dajnko in Murko; na Goriškem je pel Stanič svoje preproste pesmi. Da bi se pomoglo tudi sr, zanemarjenemu umetnemu pesništvu, osnujejo v Ljubljani leta 1830. ^Kranjsko Cbelico“; v njej se je takoj prvo leto oglasil Prešeren s tremi pesmimi. Jako bi se moti], kdor bi mislil, da so Slovenci s posebnim veseljem pozdravili Prešernove pesmi. Uresničile so se tudi pri njem Lessingove besede, da pesništva go pravih poznavalcev je bilo vselej tako malo na svetu kakor pravih pesnikov samih. Ko je Čbelica največ vsled stroge cenzure prenehala, je pel. Prešeren slovenske in nemške sonete v ,Ilirskem listu“ in leta 1836. sredi meseca aprila je dal na svetlo svoj „Krst pri Savici", ar, Prešerna vidimo sploh na vse strani podjetnega v slovenskem slovstvu do leta 1840., v živem pismenem občevanju s Cela- kovskim, odličnim češkim pesnikom in pisateljem, kije Slovencem in vsemu slovanskemu svetu prvi povedal, kakšen poet je Prešeren,, in s Stankom Vrazom. Vsako veliko podjetje v slovanskem 223 slovstvu ga je navduševalo s presrčnim veseljem in moške so 100 besede, s katerimi je pozdravljal v pismu do Gelakovskega svojega izza abecedne vojske malo ne osebnega nasprotnika Kopitarja veliko delo -Glagolita Glozianus” (1836). J ) Leta 1840. je dal vzajemno s prijateljem Smoletom na svetlo troje slovenskih knjig: -Vodnikove pesmi”, Linhartovo veselo igro 105 .Veseli dan ali Matiček se ženi” in šaloigro -Varuh”, katero je po Davidu Garricku iz angleškega poslovenil Andrej Smole. Vse tri imajo razen tega, da so izdatno pomnožile slovensko leposlovje, še ta posebni pomen, da so po Vrazovih -Narodnih pesmih” prve v Gajevem črkopisu objavljene knjige 110. slovenske. Zgodaj je bil dozorel Prešeren in zgodaj se je začelo mračiti njegovo življenje. Usoda pesnikova je bila pač taka, kakor nam jo opisuje v svoji klasični glosi: -Slep je, kdor se s petjem vkvarja”, in -pisar” v sloveči zabavljici -Nova pisarija” je vzetiu- iz lastnega življenja, kakor to Prešeren sam pravi Gelakovskemu. Namesto zasluženega splošnega odobravanja in priznavanja so mu rodile njegove pesmi krdelo hudih nasprotnikov; le majhno je bilo število vrlih prijateljev, ki so poznali duhovitega pesnika, in še to malo krdelce se je krčilo od leta do leta. Zupan se 120 je moral 1. 1835. umakniti iz Ljubljane v pregnanstvo v Ce¬ lovec; Gop, najljubši mu prijatelj od mladih let, je utonil v Savi Kopitar je prišel lota 1808. n a Dunaj in je stopil dve leti pozneje po pravoslovnih naukih, v službo e. kr. dvorne knjižnice, kjer je končno postal knjižničar. Kot učenjak je zaslovel že po svoji slovenski slovnici (1808), o kateri M. <’op (SafaFile) piše: -Seine Grammatik gehort zu den einflufi- reichsten philologischen Arbeiten, die aid’deru Gebiete der slavischen Literatur erschienen sind. Sie ist uberreich an hellen Blicken, uberraschend neuen Ansichten und gesunden Urteilen.” Največjo slavo po vsej Evropi pa si je pridobil s knjigo „Glagolita Clozlanus* , kjer je izdal Kločev glagolski rokopis in brizinske spomenike s temeljito razpravo o glagolici in cirilici, s staro¬ slovensko slovnico in slovarjem itd. Ta knjiga je bila tedaj poglavitna podlaga vsemu znanstvenemu preiskovanju o staroslovenski azbuki, o staroslovenskem jeziku in njegovi domovini in je zbudila novo dobo v slovanskem jezikoslovju. Kopitar je po svojih temeljitih ocenah in spisih tako zaslovel, da ga je nemškj učenjak Jakob (Irimin imenoval „monstrum scientla>'um“ in da je veljal za največjega slovanskega kritika v devetnajstem' stoletju. 224 ravno istega leta; pregnanega Poljaka Korytka, znanega nabi¬ rate! ja narodnih pesmi slovenskih, so zagrebli v hladno zemljo t251. 18 3 9., in za Čopom najdražji mu prijatelj Andrej Smole je zatisnil na naglem oči leta 1840. Toda Prešeren ni trpel kri¬ vice samo v slovstvu, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Do¬ vršil je z ugodnim uspehom svoje akademične nauke in je dosegel doktorsko dostojanstvo. (1828), a vendar ga nahajamo še leta oso 1832. brez kruha: Meseca maja istega leta je prebil odvetniško preskušnjo in je bil nato koncipijent v pisarni dr. Crobatha v Ljubljani, a štirinajst let je čakal zastonj srečne ure, da bi se mogel imenovati sam svoj gospod. Se le leta 1846. je bil Prešeren imenovan za odvetnika v Kranj, kamor se je preselil 135 na jesen istega leta. V Kranju je zapel naš pesnik zadnje pesmi. Leta 1846. je zbral svoje pesmi in o novem letu 1847., je poklonil Slovencem svoje neumrjoče B Poezije“. Leta 1848. je Kranjska Cbelica petič rojila. Prinesla je Slovencem še tiste Prešernove no pesmi, katere je bila prej zatrla našemu pesniku ljubljanska cenzura, med drugimi pesem „Nuna in kanarček*, ki jo dandanes lahko čitaš v vsaki šolski knjigi. Tako je Prešeren, s Čbelico izvršil svojo pesniško delavnost, kajti ko je prišla poslednjič na svetlo, je bil že bolehen. Od Vseh svetih ni šel več us iz sobe, imel je vodenico in je trpel velike bolečine. Začetkom meseca svečana 1. 1849. mu je prihajalo posebno slabo in na glas je prosil Boga, naj ga reši iz te solzne doline; vendar je bil pri polni zavesti do zadnjega trenotka. Dne 8. svečana ob osmih zjutraj vzdihne: „ Vzdignite me, zadušiti me hoče!“ — 150to so bile njegove zadnje besede; te izgovorivši je mirno umrl. Tri leta pozneje so postavili slavnemu pesniku njegovi častilci nagrobni spomenik iz pisanega rdečkastega mramdra. na pokopališču Kranjskega mesta z napisom: „Ena se Tebi je želja spolnila. r>5 4 V zemlji domači de truplo leži/ * * * Prešerna imenujemo stvarnika in ustanovitelja slovenskega pesništva, in po vsej pravici; zakaj Prešeren je bil prvi, ki je 225 slovenskemu pesništvu dal umetniški dovršeno, klasično obliko; Prešeren je bil prvi, kije slovenskemu pesništvu stalno določil 160 in osnoval pesniško mero; Prešeren je bil prvi, ki je slovensko pesništvo obogatil s toliko množino raznovrstnih, pri vseh omikanih narodih običnih, a nam Slovencem dotlej še neznanih in nenavadnih pesemskih oblik, stihov, kitic, kakor še nihče pred njim in nihče za njim. 165 „Ako le po vrhu pregledamo Prešernove poezije — tako piše njegov častilec Josip Stritar — vidimo že, kako so mnogo¬ vrstne in različne, dasi je tako majhno njih število. Od nežne pesmi, ki pohlevno-boječe prihaja iz srca, do ostre zabavljice, ki zbada s svojim želom — ne brez strupa —• svojega na- 170 sprotnika tam, kjer ga najbolj skeli; od vesele pesmi, ki jo prepeva vriskaje mladi vojak, svoje mladosti in krepkosti vesel, do žalostne zdravice, ki poje: „Da ni nesrečen, kdor v grobu leži,“ kolik razloček! In vse te pesmi, tako različne — po svoje dovršene! Zdaj ti bo ta bolj všeč, zdaj ta, kakor ti je 175 ravno pri srcu, ko jih vzameš v roke. Prešernova pesem se glasi včasi kakor žvrgolenje škrjančevo, ki se veselo suče proti jasnemu pomladanskemu nebu, včasi kakor pesem slavčeva, ki v tihi noči, samotno na grmu sedeč, globoko iz srca toži svoje bolečine. Vodnik se je še boril s pesniško mero in njegove umetne 180 pesmi so večjidel posnete po narodnih. Ali temu ni moglo biti drugače. Vsak pesnik je kolikor toliko otrok svojega časa, sad svoje dobe, in Vodnik, ki stoji ravno na predelu med narodnim in umetnim pesništvom, se ni mogel osvoboditi spominov narodnega pesništva; notranjo vsebino kakor vnanjo obliko je 185 zajemal svojim pesmim iz njega. In baš zategadelj so njegove pesmi tako naravne, ljubeznive, recimo otroško nedolžne in preproste. A to ni njih napaka, nego njih prednost in prava posebnost. Tudi najbolj nadarjenemu pesniku bi ne bilo možno drugače peti v tistem času, kakor je peval Vodnik. 190 A s Prešernom ni tako. Ta je prišel deset, petnajst let za Vodnikom. In koliko je napredoval, koliko se izpremenil v tem času slovenski jezik! Malokdaj se je za našega jezika napredek storilo toliko, kakor v prvih tridesetih letih preteklega stoletja. Pomisliti nam je samo, koliko slovnic je prišlo tista leta na 195 Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 1 O 200 205 210 215 220 225 230 226 svetlo; uvaževati nam je dalje,, da se je za Francozov naš jezik začel javno učiti in da so leta 1817. na ljubljanskem liceju slovenščini osnovali svojo stolico, da je 'Vodnikovo zrnje začelo iti v klasje: da se je bil oglasil silni glas Ravnikarjev in da je cela kopa vrlih učencev Metelkovih našemu prepro¬ stemu narodu pisala knjige, ki so dalj časa služile v zgled. In v tem času je rastel, v tem času se je učil Prešeren, ki je z neumorno pridnostjo plemenitega, dovzetnega učenca družil svojo čudovito duhovitost in silno nadarjenost za pesništvo. In ko se je bil leta 1830. oglasil v Cbelici s svojimi poezijami, njih glas ni bila več detoustna beseda Vodnikova, nego zrela beseda omikanega moža. Prešeren nič več ni dvomil in ugibal, kako bi pel, kakor prej Vodnik; temveč jasno in bistro mu je bilo svojstvo slovenskega jezika: po ruskem in nemškem zgledu je vzel priglas za podlago in osnovo pevske mere. A ne samo pevske mere, Prešdren je osnoval vso vnanjo obliko slovenskemu pesništvu. Kako uboge, kako preproste so umetne ali po narodnih pesmih posnete kitice Vodnikovih pesmi! A zdaj vzemi Preščrna v roke! Kako mnogovrstna, umetno do¬ vršena je že oblika njegovim „pesmim“! In v ostalih pesniških izdelkih imaš na izbor vsega lepega, kar hrani poetika v svojih predelih. Preščren je prvi pel v moški in ženski asonanci ter v nibelunški kitici; Preščren je prvi pel tercine in glose, stance in sonete; Prešeren je prvi pel šestomere, gazele in epigrame; Prešeren je prvi pel romance in balade, elegije in satire. Skratka, Preščren je obogatil naše slovstvo z vsemi glavnimi pesniškimi oblikami, kar jih imajo različna slovstva omikanih narodov. Med Vodnikovo smrtjo in prvim nastopom Prešernovim je minilo samo dobrih deset let, in vendar kakšna razlika med obema v mislih, v jeziku, v dovršenih oblikah! A ne smemo misliti, da je Preščren to dovršenost, to po¬ polnost kar igraje dosegel, temveč poleg svoje prirojene du¬ hovitosti in bistroumnosti se je učil vztrajno ves čas svojega življenja. Korenito je poznaval grško in latinsko, laško in francosko, angleško, nemško in slovansko slovstvo, in kar je pri drugih omikanih narodih našel lepega in posnemanja vred¬ nega, to je kakor pridna čebela prinesel domov v slovensko 227 pesništvo. A ne samo prinesel, nego prestvaril in prerodil 235 je vse v svoji veliki duši, tako da njegova lirika ni samo umetna, temveč ob enem tudi narodna. Kajti še uspešneje nego Vodnik se je učil tudi Preščren od naroda samega, kako in kaj mu je peti. Pridno je zbiral narodne pesmi, in da se nam je ohranilo še mnogo najlepših in najdaljših, 240 se moramo zahvaliti samo njemu in njegovemu prijatelju Smoletu, ki sta jih na svetlo dajala v Cbelici, v Vrazovi in Korytkovi zbirki. Prešernove Poezije so prava narodna knjiga; njegove pesmi prijajo omikanim in preprostim Slovencem, in s ponosom in 245 ljubeznijo, s častjo in slavo imenujemo Prešerna — ljubljenca slovenskega naroda. Po' Fr. Levcu. 61. France Prešeren. 1. Slovo od mladosti. 1. Dni mojih lepši polovica kmalo, mladosti leta, kmalo ste minule; rodile ve ste meni cvetjo malo, še tega rbž’ce so se kbj osule, le redko tipa stince je sijalo, viharjev jeze sb pogosto rjule, mladdst, vunder po tvoji temni zarji serce britko zdihuje, Bog te obvarji! 2. Okusil zgodej sim tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je vmčril: sim zvedil, de vest čisto, dobro djanje svet zaničvati se je zagovtiril, ljubezen zvesto najti, kratke sanje! Zbežale ste, ko sč je dan zazbril, modrost, pravičnost, učenost, device brez d<5t žalvati vidil sim samice. 3. Sim vidil, de svoj čtiln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača, kak veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibdli vid’la je berača, de le petica da ime sloveče, de čldvek ttiliko velja, kar plača. Sim vidil čislati le td med nami, kar um slepi z golfijami, lažjimi! 15* 228 4. Te vidit’, gerji viditi napake, je sercu rane vsekalo kervave; mladosti jasnost viinder misli take si kmalo iz serca spodi in glave, gradove svitle zida si v oblake, zelene trate stavi si v pušave, povsod vesele lučice peržiga ji tip goljfivi, k njim iz stisk ji miga. 5. Ne zmisli, de dih perve sap’ce bode odnesel to, kar misli sb stvarile, pozabi kbj nesreč prestanih škčde in ran, ki so se komej zacelile, dokler, de smb brez dna polnili sčde, ’zuče nas v stiirjih letih časov sile. Zato, mladost, po tvoji temni zarji serce zdihvalo bo mi, Bog te obvarji! 1830. i) 2. Pevcu. 1 Kdo zna noč temno razjasnit’, ki tare duha! 3 Kdo ve kregiilja odgnati, ki khije serce od zora do mraka, od mraka do dne! g Kdo uči izbrisat’ ’z spominja nekdajne dni, brezup prihodnjih oduzet’ spred oči, prazndti vbejžati, ki zdajne mori! 0 Kako bit’ očes poet in ti preteškč je v persih nosit’ al pekel, al nebo! 13 Stanu se svojiga spomni, terpi brez miru! 1838. !) Ker je zanimivo vedeti, kdaj so prišle posamezne Prešernove pesmi na svetlo, so postavljene pod pesmi dotične letnice. Ponatisnjene pa so pesmi po izdaji leta 1847.: »Poezije doktorja Franceta Prestrma' 1 z geslom: „Sitn dolgo tipal in se bal, Slovd sim ilpu, strahu dal, Serce je prazno, srečno ni, Nazaj si tip in strah želi." (1838.) 229 4. V spominj Matija Čopa. (Mera po zgulili vdarjih.) 1. Tajati led naš še le začne se, pomlad je drugod že; v dragi slovenski vkroten ni domovini vihar. 2. Stčšerno svoj si čolnič nov, z Bbgam zročmb ga valovam; ni se navadil popred breznov se, skal ogibat’. 3. Zvezde, ki rdšjo, bile so neznane, ki čoln. pogubejo; Lel bil naš je kermar, drugi je bil Palimir. 4. Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami kermo popravil, ti mu pokazal si pot pravo v dežčlo duhov. 5. Skrita nobena bila ni zvezd ti neba poezije, sledni je bil ti domač jezik omikan, učen. 6. Stari Rimljan kar sveta je gospod, kar Grecia modra, z Lahi Francoz, Španidl, Nemir: in Albionic, 7. Ceh in Poljak, kar Rus in Ilir, kar rod naš slovdnski slavnih izmislil si bil časa do tvojga pisanj, 8. polno si znadnost imel njih, C6p, velikan učenosti! Ti si zaklade duha Krezove bil si nabral. 9. Nisi zaklepal doma ti žlahtniga blagodarova, sebi zročeno mladost, druge si z njim bogatil. t) Pesem o V. Vodniku je objavil Prešeren v Novicah (1845) pod na¬ slovom: „Ob šestindvajseti obletnici smrti gospoda Valentina Vodnika 11 . Pesem je zložil Prešeren nalašč v meri, ki je bila Vodniku najbolj priljubljena. 230 10- omej zastavil, rojak, si pero, pred praznuvajoče v zgubo veliko rodii, kriviga dokaj zamud, 11. V Save dereče valdv tam vertinčinah smšrt te zasači, glas ti zapre besedi, ’z rok ti potegne pero. 12. Zemlja, nemili čuvaj, nam zaklad tvoj varuje skopa; grobi na tvojim oči materi Slavi rosd. 13. Niso suhe nam prijatlam oči, ki se spomnimo tebe ino predragih z teboj tvoje ljubezni darov. 14. Seme, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo, nam in za nami dokaj vmikam obeta sadu. 15. Naj se učenost in irne, čast tvoja, rojak, ne pozabi, dokler tebi drago v Krajni slovenstvo živi! x ) 1846. 5. Turjaška Bozamiinda. Hrast stoji v Turjaškim dvdri, verh vzdiguje svoj v oblake, v senci per kamnitni mizi zbor sedi gospdde žlahtne, 5 ker Turjačan spet gostiije Rozamiindine snubače. Rozamunda, roža deklic, čast dežele je domače; nje pogledi svitle strele z neba jasniga poslane, m deleč krog junakov sercam vžigajo skeleče rane. i) Prešernovo elegijo »V spomin Matija Čopa“ so prvikrat natisnile Novice, dne 25. svečana 1. 1846., z opombo k petomeru tretjega distiha: „Lelj, bog ljubezni, slovanski Amor. Palimir, Enejev krmar, ki je v morju utonil." — Vergilij pripoveduje na koncu V. speva svpje Eneide, da je Palinur, omamljen od Spanca, zadremal ob krmilu ter je s krmilom vred strmoglavil v globoko morje in utonil. Že se je ladja bližala opasnim skalinam Sirenskim, kar zapazi Enej, da se ziblje brod brez krmarja; tedaj stopi Enej sam h krmilu ter varno zakrmili ladjo skozi noč in vodovje. Tako je srečno dospel v Kume. Ta epilog vseh „Poezij“ Prešernovih je posebna umetniška zgradba po tretjinski „arhitektoniki“. Jedro vse umetnine je osrednja skupina (distihi 4—9, 10—12), ki zakriva v dispoziciji svojih misli — tretjinsko-arhitektonski obrazec: C 1 3Vs) Vs? = 2 /s “F Vs j to „arhitektonsko jedro" vse umetnine, zgrajeno po strogo enakomernih tretjinah, oklepa še spredaj in zadaj po ena „arhitek- tonska enotka", t. j. po troje distihov (1—3, 13—15) kot celota zase: za prolog ter temu simetrični epilog. Prolog (distihi 1—-3), temna slika naših neveselih zaostalih slovstvenih razmer ob rojstvu Čbelice ter ob nastopu Prešernovem, ima za svoj sklep v zadnjem pentametru dispozicijo vsega nadalj¬ njega, osrednjega jedra: Lelj-krmar-Palimir, „Čop!“ (t. j. Čop, — „kakor sam Lelj ljubeznivi mentor čbelici, po svoji smrti v Savi drugi Palimir") — ti nam otel si čolnič-Čbelico! V osredju samem slavi pesnik po tej dispoziciji Čopa „mentorja“ a) kot učenjaka-učenika (v 2 X 3 distihih: 4—6, 7—9), b) kot pisatelja in Paliniirja (v 1X3 distihih: 10—12). Epilog sam (distihi 13—15) pa razvija pobliže vsebino epiteta „Ldlj“: posmrtni spomin o darovih „ljubezni“ (= leljske ljubeznivosti) Čopove, ki naj njegova učenost, vir njegovega 15 20 25 30 35 40 45 Kpitet Lelj pomeni torej kakor epitet mentorstva, ne zatone v morju pozabe! Palinur, dasi vsak po en posebni znak njegov zase, le enega samega ter istega „krmarja“- mentorja — Čopa! — 231 Dokaj jo baronov snubi: troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje ’z štajarske in krajnske, ino zraven Ojstroverhar, ki so boji mu igrače. Lep junak serce bil vnel je gospodične zib košate, ki ukaže mu, de prčsi od očeta jo in žlahte. Nje'mu oča nje napravi imenitno gostovanje, Rozamundo mu obljubi, reče mu perpeljat’ svate v treh nedeljah, de nevesto ’z hiše spremijo domače. Tje h gospodi se perbliža pevic razglašene slave; prčšen strune vbere, poje dela vitezov junaške in deklet oči nebeške, serca od njih ognja vžgane. Ko premolkne, ga popraša teta Rozamiinde zale, de bi jo čez vse pohvalil, reče mu besede take: „Ti povej nam, ki obhodiš bližnje ino didjne kraje, kje bi neki dekle raslo Ičpši od neveste naše?" „Bog jo živi gospodično, B6g ji hčere daj enake, tak cveteče, tak slovčče! Bčg ji sine daj junake! Pod cesarjam zdej narlepši cvet Turjaška rčža rase. Sestra bašetova v Bosni, sonce vse lepote zdajne 50 po vsim svetu razglašena, ako slave glas ne laže, sama bi vtegnila biti lepši od neveste vaše." Ni nevesti všeč, kar reče, 55 mal’ odgovor ji dopade, lica spremeni rudeče, nejevčlja jo prevzame, Ojstroverharja pogleda, reče mu iz jeze nagle: 60 ., Slišim, de so Bosnijaki v siižnost gnali kristijane. Rčs junakam je sramota, de jih še obklada jarem. Meč opaši, Ojstroverhar, 65 hlapce zbori in tovarše, bašetovo izpeljite sestro, ako kaj veljate. Radi dali bčdo Turki za-njo naše vam rojake. 70 Brez otrok moj zakon bčdi, brez veselja leta stare, ako šla bom pred k poroki, ako pred moža objamem, ko perpelješ Bosnijanko 75 v grad Turjaški, de verjamem, de je take rčs svitlobe turško sonce kakor slave!" — Ženin z njo obljubljen svoje zbere Ojstroverhar hlapce, 80 po perjatle bližnje pdšlje in si čjster meč opaše, rdčno jezdi nad Turčine, spolnit voljo svoje drage. Ne globoka reka Kopa, 85 ne vderže ga turške straže. Meč kervavi v močni desni, pred seboj dervi Bošnjake, 232 bašetovi grad razdene, 90 reši ’z siižnosti rojake, z njimi bašetovo lepo sestro vitez sabo vzame, rasti in podobe rajske. Vsih lepot bila je sčnce, 95 ki so tisti čas sijale. Bolj ko lepa Rozamiinda lepši Lejla mu dopade, v grad Turjaški je ne pelje, na svoj grad domu jo vzame. Cvet junakov, Ojstroverhar, 100 ji serce nedolžno gane. Vero zapusti Mahoma, tiirške šege in navade. Ko bila se naučila vsih resnic je vere prave, 105 jo je kerstil, potlej niju je poročil grajski pater. Rozamunda grede v klčšter, čast ljubljanskih nun postane. 1832. 6. Neiztrohnjeno serce. 1. Grob kopljejo, de zadnji merlič bo vanjgadjan; obraz bledga mladenča perkaže se na dan. Kopači ostermijo, de ’z ust njih sape ni, manj vstrašeni pogrebci vanj vperajo oči. 2. De je lepo, bi sčdil, visoko čelo vsak, ak bil bi nekakovi zapustil ga oblak; bile lepe bi usta, lep bil obraz bi bled, ak bil bi nekakovi preč nejevolje sled. 3. Dalj čas ni trupla gledat’, dih pervi ga zdrobi; serce samo zavzetim ostane pred očmi. Še bije, še čutiti je ravno tak gorko, ko de bilo bi v persih še zdravo in živo. 4. Vsi prašajo, kdo zadnji v to jamo djan je bil, gotovo bil svetnik je, ker ni ves v grobu zgnjil. Stal tam je kamen, kterga nihče pred čislal ni, hite mu miih otrebit’, napis tak govori: 5. De Dobroslav je pevic bil tjekej pokopan, ki pel v tak milih glasih je od ljubezni ran, pel v tak slovečih pesmah čast lepe deklice, prevzetne gospodične, nemile ljubice. 6. Al ko si je zvolila mladenča druziga, iz pers nobena njemu ni pesem vfeč peršla. Per Bogu ni tolažbe iskal, ne per ljudeh, oči kalil mu jok ni, razjasnil lic ne smeh. 233 7. V nemar naprej je živel, manj svet ko razujzdan, umeri je nespovedan in ne v svet’ olje djan. Vsi pravijo, de njemu svetost ne brani gnjit’, vsi pravijo, njegovo serce ne more bit’. 8. „To pevčovo serce je,“ star mož tam govori, „ak bi bilo .četnika, bi mir mu dala kri; svetčst ne, pesmi večne mu branijo trohnet’, ki jih zaverte v persih je nosil dokaj let. 9. Mi mu serce odprimo, pod neham naj leži, de dim današnji prejde, de perva noč mini, de vstane drugo sonce, perpelje beli dan; spet zajtro ga poglejmo, ko mine z6r hladan. 10. Hladijo naj ga sapce, naj rosa pade nanj, naj sonce, luna, zvezde, kar so mu pevskih sanj pred vdihnile v življenji, prejmejo spet ’z njega; ak bo ta čas splahnelo, spet zagrebimo ga.“ 11., Razplatili serce so, ležalo noč in dan je tam pod jasnim nebam; ko mine zčr hladan, ko vstane drugo sčnce, serce tako skopni, ko beli sneg spomladi, de kaj zagrebsti ni. 7. Glosa. „Slep je, kdor se z petjam vkvarja Krajnec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, vmerje brez dnarja.“ 1. Le začniva per Homeri, prosil reva dni je stare; mraz Ovidja v P 6 n tu tare; driigih pevcov zgddbe beri: nam spričuje Aligieri, kako srčča pevce vdarja; nam spričiijeta pisarja Luzijade, Don Quix6ta, kakošne Parnasa pota — slep je, kdor se z petjam vkvarja. 2. Kaj Petrarkov, kaj nam Tasov treba pevcov je perjetnih? Slišim od butic nevkretnib prašat’ zdajnih, prednjih časov. Kdmur mar perjetnih glasov pesem, ki pojd Matjaže, 234 boje krog hrovaške straže, mar, kar pevec pel Ilfrje — mar »ČebePce" rdji štirje — Krajnec moj mu osle kaže. 3. Lani je slepar starino še prodajal, ndsil škatle,, meril platno, trak na vatle, letaš kupi si grajšino. Naj gre pevec v daljno Kino, še naprej se pčt mu kaže, naj si z tinto perste maže, naj ljubezen si obeta, vneti lepiga dekleta, pevcu vedno srčča laže. 4. Vimder peti bn ne j eh j a, grab’te dnarje vkup gotove, kupuvajte si gradove, v njih živete brez terpljenja. Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja, v njim zlatnina čista zarja, srebernina rosa trave, z tim posestvain brez težave on živi, vmerjš brez dnarja. 1833. 1) t) Glosa je ime posebni pesniški formi stare literarne umetnosti španske; kot taka je „gl6sa“ poseben »formalni organizem" po stalni, določeni ideji: 1. Organska kal „glčse“ je vedno neka pesniška celota manjše oblike: epigram — z dvema ali pa s štirimi verzi, ki izražaj v s akt eri izmed njih sam jasno, popolnoma samostojno misel zase, in vsi vkup spet svojo celotno zaokroženo idejo (sentenco, ki je glčsi »tema", gaslo). Organizem zase bodi torej ves epigram (j,tema"j; in vsaki del njegov (vsaki verz) spet svoja organska celotka zase. — 2. Število epigramnih verzov določa glčsi število njenih strof (2 ali 4), in sicer po zahtevi, ki je glavno načelo njenega notranjega zistema („sloga“): vsak poedini verz epigrama zadčbi svojo »vari¬ acijo", svojo »gloso" v posebni celoti višje vrste, v posebni strofi zase, ki jej bodi vsak dotični verz, čigar misel razpreja in z dokazi potrjuje (»glosira"), — vedno njen zadnji, sklepni verz, kot nekaka epigramska ost njena, njen vsebinski rezultat. Odtod torej treba kolikor verzov, toliko strof. — 3. Strofa glčse je »dčcima": stalna strofa iz desetero verzov, in sicer četverotrohejcev. Medsebojno rimanje poedinih verzov pa ni strogo določeno. Prešeren je v prvi obliki 1. 1833. delil vso desetvrstično celoto vsake strofe dosledno na dva enaka dela (po pet in pet verzov vkup) ter jih rimal: |abbba|cdccd|; v Poezijah iz 1. 1847. pa je obliko predelal: delil je 235 8. Gazele. 1. Prolog. Pesem moja je posčda tvojiga imena, mojiga serca gospčda tvojiga imena; v nji bom med slovenske brate sladki glas zanesil od zahoda do izb o d aj,tvojiga imčna; na posodi v zlatih ččrkah slava se bo brala 5 od narOda do naroda tvojiga imena, ’z nje svitloba bč gorela še takrat, ko bova unstran Karonov’ga brOda, tvojiga imena. Bblj ko Delie, Korine, Cintie al Lavre qi bil6 pozabit’ škoda tvojiga imena. 1 ) 2. Epilog. Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi'vpije: »Fej te bOdi!" Ta veli mi;: „P6j sonete"; ilni: „P6j balade"; tretji bi bil bblj prijatel Pindarovi Odi. BO perjeten morebiti temu glas gazelic; g uni bd pa rekel: „Kaj za Vodnikam ne hddi?“ Razujzdanim bodo moje pesmi prenedolžne; al tercjalke poreko, de jih je vdihnil zlčdi. Jez pa tebi sami, draga, želel sem dopasti, drugih nisim prašal, kaj se jim po glavi blodi! 1833. vsako „decimo“ sicer tudi dosledno na dva, a ne več enaka dela, ampak na 4-|-6 verzov, ter rimal prve štiri, prav kakor gaslo samo, na obklčp: a b b a, ter istotako zadnje štiri, dasi z drugimi rimami seveda: c d d c; vmes pa je preostala dva verza, na simetrični sredi celote, porabil za vez in prehod med obema četvorkama, z rimanjem: a, c; kar torej v primeri z obliko iz 1. 1833 pomeni novo, skrajno fineso ter da mnogo čistejšo formo: a b b a | 5 £ | c d d c. — (Prim. „Sonetni venec", s podobnim arhitektonskim principom: kal-epigram je sonet „magistrale“, po vrsti vsak verz njegov pa rodi iz sebe po en sonet Venca: 14 1 = 15.) Dr. Avg. Žigon. !) Delija, Zorina in Cintija so imena rimskih deklic, katere opevajo v svojih poezijah rimski pesniki: Vergilij v eklogi III. 67 Delijo, Ovidij na več mestih Korino, Propercij pa Cintijo. Zadnji pesnik pripoveduje, da ga je Cintija (s pravim imenom Hostija) 1. 28. pred Kr. navdušila za poezijo. — Prav tako je navdušila tudi Lavra italijanskega pesnika Petrarka (1304—1374), da je pel svoje slovite sonete. 236 9. Sondtje. 1. Očetov naših imenitne dela, kar jih nekdajnih časov zgodba hrani: kako Metiilum se Avgustu brani, kaj je do zdej Ljubljana doživela, kak vere hramba je bila dežela, kako per Sisku Kope so pijani omagali pred Krajnci Otomani, vam bo Homerov naših pesem pela. Preslabe, peti boje vam sloveče, pojč Krajnic lepoto moje striine in tvojo čast, nevsmiljena devica! Pojč ljubezni moje vam nesreče, kakovi revež je, ki ga presune ’z oči nebeških veržena pušica. II. Sonetni venec. x ) 1. Poet tvoj nov Slovencam venec vije, ’z petnajst sonetov ti tako ga splčta, de „magistrale“, pesem trikrat peta, vseh driigih skupej veže harmonije. Iz njega zvira, vanjga se spčt zlije po versti pesem vsaciga soneta; prihodnja v prednje koncu je začeta. Enak je pevec vencu poezije: Vse misli zvirajo ’z ljubezni ene, in kjer po noči v spanji so zastale, zhude se, ko spet zarja noč prežene. Ti si življenja moj’ga magistrale, glasil se ’z njega, ko ne bo več mene, ran mojih bo spomin in tvoje hvale. 2. Ran mojih bo spomin in tvoje hvale glasil Slovencam se prihodnje čase, ko mi na zgodnjim grčbu mah porase, v njim zdajne bodo bolečine spale. 1) Sonetni venec je poet posvetil „Primicovi Jul’ji“, kakor izpričuje akrostihon v magistrala (15.) in po njem zaporedoma pričetnice vseh poedinih sonetov venca samega (1—14). 237 Prevzetne kakor ti dekleta zale, ko bodo slišale tih pe'sem glase, serca železne djale preč opaše, zvesto ljubezen bodo bolj spoštvale. Vremena bodo Krajncam se zjasnile, jim milši zvezde kakor zdej sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile; vunder te bodo morebit’ ostale med njimi, ker njih poezije mile iz serca svoje so kali pognale. 3. Iz serca svoje so kali pognale, ki bolečin molčati delj ne more; enak sim pevcu, ki je Leontire pel Estijanke imenitne hvale. De s’ od ljubezni usta so molčale, ki mu mračila je mladosti zore, ki v tipu nič imela ni podpore, skrivej so pesmi jo razodevtile. Zelja se ogenj v meni ne polčže, de s’ tipa tvtij pogled v serce ne vlije, strah razžaliti te mi jezik veže. Britktist, k’ od nje serce več ne počije, odkrivajo njegove skrivne teže rnokrocveteče r<5ž’ce poezije. 4. Mokrticveteče rtiž’ce poezije očitajo to, kar se v pčrsih skriva. Serce mi je postalo vert in njiva, kjer sčje zddj ljubezin elegije. Njih sonce ti si. V oknu domačije ne da te najti, Itič ti ljubeznjiva, v gledišu, na sprehodih sreča kriva, ne v krajih, kjer plesavk versta se vije. Kolikokratov me po mesti žene zagledat tebe želja; ne odkrije se men’ obraz lepote zaželjene. V samoti iz oči mi solza lije, zatorej pesmi, tebi v čast zložene, iz krajov niso, ki v njih sonce sije. 238 5. Iz krajov niso, ki v njih sonce sije, kjer tvoje milo se oko ozira, kjer vsa v pogledu tvojim skerb umira, vsih bolečin se pozabljivost pije. Kjer se veselje po obrazi zlije, kjer mine jeza notranj’ga prepira, kjer petje z polniga serca izvira, zbude se v sercu sladke harmonije. Kjer poroseno od ljubezni čiste kali, kar žlahtniga je, žene zale, ko, ki budi dih pomladanjski liste: od tamkej niso pesmi tvoje hvale; pomladi srečne, blagodarne tiste cel čas so blagih sapic pogrešvale. 6. Cel čas so blagih sapic pogrešvale, od tebe, drage deklice prevzetne, pernesle niso božicam prijetne, ki bi bila jih oživela, hvale. Bile so v strahu, de boš ti, de zale Slovenke, nemško govorit’ umetne, jih b<5te, ker ’z Parnasa so očdtne dežele, morebiti zaničvale. Kamene naše, zapušene b6ž’ce, samice so pozabljene žalvale, le ptujke so častile Krajncov množ’ce. Cvetlice naše poezije stale do zdej so verh snežnikov redke r6ž’ce, obdajale so vterjene jih skale. 7. Obdajale so vterjene jih skale, ko nekdaj Orfej ovih strun glasove, ki so jim ljudstva Tracije sirove krog Homa, Rodope bile se vdale. De bi nebesa milost nam skazale! Otajat’ Krajna našiga sinčve, njih in Slovencov vsih okrog rodčve, z domačini pesmam’ Orfeja poslale! 239 De bi nam serca vnel za čast dežele, med nami potolažil razpertije in spet zedinil rod Slovenš’ne cele! De b’ od sladkote njega poezije potihnil ves prepir, bile vesdle viharjov jeznih mferzle domačije! 8. Viharjov jeznih merzle domačije bile pokrajne naše so, kar, Samo, tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo pozabljeno od vnukov veter brije. Obldžile očetov razpertije z Piplnovim so jarmam siižno ramo; odtod sam.6 kervavi piint poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije. Minuli sreče so in slave časi, ker vredne dela niso jih budile, omolknili so pdsem sladki glasi. Kar niso jih zaterle časov sile, kar raste rčž na mladim nam Parnasi, izdlhljeji, solze so jih redile. 9. Izdlhljeji, solze so jih redile ’z Parnasa mojga rčžice prič j Čiče: solze z ljubezni so do tebe vroče, iz domovinske so ljubezni lile. Skeleče misli, de Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajdče, de tebe zame vneti ni mogoče, z b ritk ostjo so serce mi napolnile. Željd rodile so prehrependče, de z tvojim mdje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glasčče; želje, de zbudil bi Slovenšhio celo, de bi vernili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo. 10. Jim moč so dale rasti neveselo, ko zgodnja rdža raste zapeljana 240 od mlad’ga sdnca kopniga svečana, ak nčkej dni se smej a ji veselo; al nagne žalostno glavico velo, megla k’ od biirje perleti pergnana in pade iz nebes strupena slana, pokrije sneg gore in polje celo. Sijalo sonce je podobe zale, pogleda tvdj’ga pil sim žarke mile, ljubčzni so cvetlice kal pognale. Nad žarki sonca so se td zmotile, na mrazu zapušene so ostale, ur temnih so zatčrale jih sile. 11. Ur temnih so zaterale jih sile vse pevca dni, ki te ti pesmi poje obup, življenja gnus začdla boje, Erinje vse so se ga polastile. Ko v veži je Orest Dijane mile zadobil spet bil zdravje diiše svoje, tak bi bilč se od ljubezni tvoje vmirile persi, lica se zjasnile. Zbežale so te sanje kratko-časne, bilo blisk nagel upanje je celo, ki le temnejši noč stori, ko vgasne. Odtdd ni več serce bild veselo; kako bile bi poezije jasne! Lej, torej je bledo njih cvetje velo. 12. Lej, torej je bledo njih cvetje velo, in redke so in slabe, nebogljene, v zideb tak podertije zapušene rastejo včasih rčže neveselo, ki jim kropiv kar delo rejo vzelo in kar nežlahtnih želiš kal tam žene; al, ak v gredice verta jih zelene kdo presadi, cvetejo kbj vesdlo. Tak blizo mdj’ga bi serca kraljice, bi blizo tebe, sonca, njih, dobile moč kviško rasti poezij cvetlice; — 24-1 — ak hočeš, de bi zaljši cvet rodile, veselo vele vzdignile glavice. jim iz oči. ti pošlji žarke mile! 13. Jim iz oči li pošlji žarke mile, mi gledati daj lic svitlobo zorno! Le nji leme kraljestvo je pokorno., samo njo bogajo viharjev sile. Skerbi verige bodo odstopile, odpadlo bo železje njih okorno, z preblago Ivojo pomočjo podporno vse njili se rane bodo zacelile. Zjasnilo se mi bo spet mračno lice, spet upanje bo v serci zelenelo, in listam dalo sladke govorice: na novo bo serce spet oživelo, v njim rasl.le jasnih poezij cvetlice in gnale bodo nov cvet bolj veselo. 14. In gnale bodo nov cvet bolj vesčlo, ko rože, kadar miiie zima huda in spel, pomlad razklada svoje čuda, razsipa po drevesih cvetje belo. . In toplo sonce vabi vrni čebelo, pastir rumene zarje ne zamuda. v germbvji slavčik poje spel brez truda, vesčlje preleti natoro celo. O vem, de niso vredne lake srčec: od straha, de nadležne poezije bi m' bile ti. mi serce trepeče. Naj pesmi milost tvoja saj obsije, ki 'z njili. hladiti rane si skeleče. poet tvoj nov Slovencam venec vije. 15. Magistrale. Poet Ivoj nov Slovencam venec vije, ran mojih bo spomin in tvoje hvali', iz serca svoje so kali pognale inokro-eveteče rož’če poezije. Škot, Slovstvena eilnuka. XI. 1471. . 1p 242 Jz krajov niso, ki v njih sonce sije: cel čžis so blagih sapic pogrešv&le, obdajale so vterjene jih skale, viharjov jeznih merzle domačije. Izdihljeji, solze so jih redile, jim moč so dale rasti neveselo, ur temnih so zaterale jih sile. Lej, torej je bledo njih cvetje velo: jim iz oči ti pošlji žarke mile, in gnale bodo nov cvet bolj veselo. — 11834.) 16. Epilog. Ni znal molitve žlahtnič terde glave, ko te začetek, v kteri poje hvala se nje, ki mati božja je postala: kar znal, je vedno molil ’z misli prave. Ko zrtebil duh se trupla je težave, legenda pravi, de je roža zala ’z njegoviga serca, skoz grob pognala z napisani zlatih čerk: ,,Marija ave!“ Od zora, de se nagne dan k večeri, glasi po noči pesem se ognjena le tebi, se.er nobčni Eve hččri, de pred, ko vgasnila smeri moč plamena, je 'z serca zrastel venec, ne zameri, ki nosi čerke tvojiga imena! III. 1. Sanjalo se mi je, de v svetim raji bila sva srečna tam brez zapopadka: bila je preč življenja doba kratka, kjer me od tebe 16č’jo časi, kraji. Sedela z Lavro ti si sestra mlaji, pred vama je bila dni prčjšnih pratka, bila med vama govorica sladka. kako slovela ktera je od vaji. In tam na tehtnico svet’ga Mihela z Petrarkam djala sva sonete svoji', visoko moja skled’ca je zletela. Perdjala čednosti sva nje in tvoje vsak svojim pesmam, in skudela njega bila ni niž’ od skled’ce moje. — 243 ž. Kadar prcvidi učenost zdravnika, de smerti odverniti ni. mogoče, ne brani jest’ in piti mu, kar hoče, z grenkotami ne sili več bolnika. Ko je viharjev sila prevelika, togota njih se potolažit’ noče, karndr val žene čoln, obupajoče leteti ga puste roke brodnika. Ne boni več tebe pil, solz grenka kupa 1 Pogledi, misli in želje goreče 1 Vam prostost dam. ker zdravja nimam lipa: hodite, kamor vedno sija vas vleče, vpijanite od sladkiga se strupa, ki mi razdjiil serce bo hrepeneči' ! — — IV. Čerkarska pravda. Al prav se piše kama ali kafha, se šola nčvo-čerkarjpv serdita z. ljudmi prepira stariga kopita, kdo njih pa. pravo terdi, to se prača. Po pameti je Laka sodba naša: ak je od kafhe kama b61j’ga žita in boljš’ obdelana in bolj polita, naj se ne piše kafha, ampak kama. Ak pa po čerki boljši jed ne bode in zavolj čerke ne terpi nič škode, obhaja taka misel nas Slovence, de pravdajo so ti možje znabiti, za kir so se nekdajni Abderiti v sloveči pravdi od oslove sence. iis;w.| V. Apel in čevljar. Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vse vprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi. Pred njo s kopiti čevljarčik se vstavi : ker ogleduje smoleč obuvalo, jermenov meni, de ima premalo : kar on očita, koj Apel popravi. 244 — Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namest. de bi šel delj po.svoji poti, ker čevlji so po godi, meč se loti: zavorne ga obraznik imenitni in tebe z njim, kdor napčen si očil.ar. rekoč: ,.Le čevlje sodi naj Kopitar! 11 i) (1833.) VI. Mihu Kastelcu. B’le zapuščne so Parnasa trate, mah, Julka in osat ob krajih, v sredi, na njili se zgubili Kamen so sledi, molčali so glasovi liro zlate. Vabile Krajnce sence so košate, ■stezice zložne, cvet dušeč po medi, sad brez potu; zaplečvat so po redi bodili med muz nemških zbrani' svate. Ti si nas zbudil, zbral ob hudem časi: roke zarašene trebiti jele prostore na domačim so Parnasi. Že vid’jo mesta se mi njim vesele, že slišijo se pesem sladki glasi, pognal je cvet, med nosijo čebele! Vil. Matiju Č6pn. Vam izročim, prijatla dragi mani. ki spi v prezgodnim grobi, pesem milo: ločitvi od njega mi je hladilo. bila je lik ljubezni stari rani. 1) L. 1832. se je pošalil Prešeren v sonetu Pekarska. pravda* z metel- čico in njenimi zagovorniki. Naslednje leto pa je. nastala prav živa pravda med zagovorniki stare bohoričice in mlade metetčice. V nemško pisanem „Ilirskem listu 11 so se napadali nasprotniki v razpravah: „Slonenišcher ABC-Krieg“. Celo znameniti jezikoslovec in kritik Jernej Kopitar sam je posegel v to pravdo s spisom: „Ein Wort liber dvn LaibaeHer ABC-Streit, aus einem Brlele aus Wien an Hm. M.“ (== Metelko). V tem pismu napada Kopitar Čopa in češkega pesnika Čelakovskega, ki. je proslavljal, čbeblico in pesnika Preščrna, a povrh pika tudi Prešerna samega, imeuujoč njegov sonet „o kaši” — „des lielien Preschern Gourmaud-Sonett” itd. Prešeren se je znosil nad Kopitarjem med drugimi zabavljicami tudi s sonetom „Apel in bevljar“ po Plinijevi povesti. Sicer je storil to v tem sonetu jako nežno, ker je pisal v prvotni izdaji: „Le čevlje sodi naj /ropitar:* a vsi so razumeli pravi namen in pomen te besede in v „Poezijah“ 1. 1847. je Preščren tudi sam pisAl: „Le čevlje sodi naj Kopitar!“ - '245 Minljivost sladkih zvez mi svet’ oznani, kak kratko je veselih dni število, de srečin je le ta, kdor v Bogomilo up sreče unstran groba v persib brani. Pokopal misli visokoleteče, želja nespolnjenih sim bolečine, ko čertomir ves up na zemlji sreči’: dan jasni, dan oblačni v noči mine, serce veselo, in bolno, terpeče vpok6j'le bodo groba globočine. 1 ) (1836.) 10. Zabavljivi napisi. 1. Novi Pegasu,s. ,Višnjam, kam ste svojga polža djali?” , ..Za Pegaza smp pevcam ga prodali. 1 ’~ 2. Čebelice pravljičarjam. Pravljica, po Es6p’ od všs zapeta, več nima slasti, kakor jed pogreta. 3. Čebelice pesinam brez.s in c. ,Brez cfitov leče vir mu Hipokrene in esov v pesnlah njčga najti ni!“ Zatorej nimajo nobene cene, zato so pesmi liste brez soli.““ 4. Pred pevcu, potlej homeopatu. Popred si pevec bil, zdaj si homeopat: popred si časa bil, zdaj si življenja tat. 5. Čebelarju. Zakaj pač muhe-moj lovi Kastelic? Prodajat’ misli jih namest čebelic, (». Iliivnikarju. Gorjancev naših jezik poptujčvavši. si kriv, de kolne krnet, molitve bravši. 1) Svoje najznamenitejše delo »Krst pri Savici“ je posvetil Prešeren s tem sonetom I. 1836. svojemu najboljšemu prijatelju, ki je bil prejšnje lelo (6. jul. 1835.) utonil v Savi pri Tomačevem pod Ljubljano. 246 7. Krempelj n n. Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenšino v kremplje; duh preonemČeni slab, voljni so kremplji bili.'j 8. Daničarjain. Dobrivsln. ..Perjalel. ki '7, sveta prideš, mi povej po pravici/ Dobroviuš modrost, praša Kopitarjevo: ..Al Dubrovničanov serpski, a.l mar verli hrovfiški jezik pišejo Gaj, Gaja goreča dndild?" Kopitar. »Gaj daničai.', daničarska. druhal? svi>j pišejo jezik, slavšine ti južnih sb janičarji dežel.“ 2 ) >) Zabavljica ,N6vi Pegasus” je namerjena Janezu Ciglerju, Gbclivimmm pesniku, ki ji' bil župnik v Višnji gori. Urban Jarnik je poslovenil v svoji knjižici »Zber lepih naukov 11 USU) prcejšnje število Ezopovih basni; njemu velja 2. zabavljica. Jakob Županjo zlagal slovenske pesmi brez sičnikov; to smešno povelje mn je zasolil Prešeren s 3. sršenom. V i. zabavljici pika Prešeren Gbeličarja lilaža Potočnika, ki se je rad bavil s homeopatijo; po lem medicinskem načinu so baš tedaj radi lecili razne bolezni z enoistimi zdravili (homeopatske, kroglice). V 5. sršenu nagaja Kastelcu, ki je objavljal v .Kr. Čbelioi* prav krotke puščice, takozvane „Muhe“. \ r 6. zabavljici, se spotika nad Ravnikarjevim jezikom v njegovih »Zgod¬ bah ker se rabi prepogostoma deležnik na -v.ši. Bržkone je Prešeren tu nalašč napravil nepravilna deležnika na -vki od nedovršnih glagolov, ki ne tvorijo tega deležnika. V 7. sršenu zabavlja pač neopravičeno št.ajrskemu pisatelju Antonu Kremplju, ki gotovo ul bolj nemčeval v svojih spisih kakor drugi njegovi vrstniki. Bilo je pač nemško ime ..Krempelj" prav pripravno in vabljivo z.a kako puščico. 2 ) Zabavljica ,,I)anuarjem“ meri na Kopitarja, ki. se je logot.il nad Ljudeiltom Gajem, ker je I. 1830. sprejel češki pravopis za Hrvate, leta 1836. pa začel v štokavščini (v dubrovniškem■ jeziku), t. j. v ilirščini pisati svoje „Novine“ in »Danico ilirsko” (glej str. 250.), in sicer vse to po nasvetu čeških jezikoslovcev Kolarja in. Šafarika. Kopitar je v knjigi: llesgchii glossographi 'discipulus“ lela 1831). pobijal Gajeve nazore in napore v hudo zabavljivem 'sestavku pod naslovom: »De Gaji nune Ljudeviti (olim Ludovicl) duplici molimine novarurh tabulariun lam linguae ipiam seripturac Groatarum Zagra- 24-7 9. Nardbe Katon. Od drugih manjši in časten manj rod je slovenski, lakota slave, blaga vlčče pisarja drugam. Vietrix causa diis placuit, sed victa Galoni: Stanko Slovencov vskok, Vraz si narobe Katon. *) 10. Pričujoče poezije. Sme nekaj nas, ker sjno Prešernove, biti prešernih; pesem kaže dovolj, kak je naš oče krotak. 62. Anton Krempelj. a) Branje od teh svetnikov. 1833. Sveti Ciril ino Metud, škofa. Totima dvema svetnikoma imajo ti kre Dunaju ter vpemski ino moravski, deželi prebivajoči slovenski narodi zahvalti, de so na keršansko vero obernjeni. Ciril, prejd Konstantin, ino Metud sta dva brata, v Tesaloniki od imenitnih starših rojena. Onedva sta vu vseh posvetnih znanjah dobro podvučena bila ino sta 5 spervega dobre posvetne službe dobla, potem pa, kir sta htela Judi k’ pravi veri spravlati, sta svoje službe popustla ino sla šla. k’ tem konstantinopolitanskem patriarki, sv. Ignaci, ino sta mešnika postala . . . biensium.- 1 O rogljih nad č, š, ž pravi Kopitar, da „inusearmn quasi stercoribus inipiinant pulehritudineni". Na koncu pravi: „Neque noslatinis Serbis Ragusinis I)alniatisque invidemus aut veterem gloriam aut hodiernum favorem, sed iure dolemus provincialen! Groatiam, cuitis caput est Zagrabia, tristissimo exemplo deseti asuisfiliis, malentibus in Ragusinam slivam llgna ferre, quam miserae succurrere patriae.“ •) V zabavljici „Narobe Katon" očita. Vrazu, da ga je zvabila lakota po sla vi ■ in blagu v ilirsko kolo; toda to ni opravičeno. Vraz je spoznal, da bi bil za razvitek slovenskega, hrvatskega in srbskega slovstra velik dobiček, ako bi. se vsi. trije narodi oklenili skupnega knjižnega jezika; lej misli zvest, je deloval Stanko Vraz kot ilirski pesnik ter izkušal po svoje uresničiti to veliko idejo. —. Latinski slih pesnika Lukana se nanaša na Katona Utičana, katerega omenja Prešeren tudi v ,Krstu pri Savici". Znano je, da se je republikanec Katon. sam usmrtil, zvedevši,. da je Cezar zmagal pri Tapsu leta 46. in da je stvar republikancev uničena. Katon je bil tako trdovraten privrženec ljudovlade, da se ni bolel podali zmagovitemu Cezarju kakor njegovi vrstniki. Vraz pa se je vdal zmagujočemu, ilirsl.vu; zato ga nazivlje Prešeren „Nardbe-Katona“. 2-1-8 io V moravski deželi je ta prava vera ravno že prejd pred- gana bila, aji blodnje, pregrehe ino neverstvo je njo zupet skoro celo dolzaterlo. Ti moravski kral Radislav (pravilno Rastislav) jo tedej la dva brata v svojo deželo poklical. Onedva prideta ino sv. evangelium z veseljem ino z vsoj skerbnostjoj ir> predgata, tak de je to ludstvo na njujne predge in serčne opo¬ minjanja veliko malikov zaverglo ino Irojnoedinemi Rogi lepe cirkve gorpostavlo. Ob enem so šole vpelali ter pobožne mešnikc ino zaslopne školnike gorvzeli. De bi pa Moravci keršansko vero z tem bol štimali ino se po njoj ravnali, tak 20 sta onedva vso božjo službo v slovenskem ino vsem zasl.opnem jeziki opravlala. Kak je rimski papež zvedi!, kelko lepega ino dobrega sta ta apošfolska brata v Moravii storila, je njidva v Rim pred se povabil. Onedva preči grela, ino kak sla v Rim pred papeža prišla, je on njidva prijatelno gorvzel ino poterdil zb vse lo, kaj sta v Moravii naprejvzela ino storila, ter ja njidva ZiU^kola žegnal, njujne tovarše pa za. močnike ino diakone. .Cjtil^e v P'i lu > ostal ino v enem kloštri sveto vmerl v tem leti 868. (pravilno 869); Metud pa je nazaj v Moravio šel ino je z serca gorečnostjo polerdjaval ino povekšaval vero ino 30 nav n k Jezusov. Ali tečas so nemški škofi tega apostolskega moža per papeži zatožli, kak de bi on kaj novega bil vpela! ino se od tega- od cirkve vpelanega reda razločil, ino on je, kir je zdaj že drugi papež bil. mogel v Rim pred njega priti. Metud je 35 pa. svojo reč tak modro ino terdnb zagovoril, de je papež njega z velikim poštuvanjom odpravil, njegovo vso djanje po¬ len lil ino njemi dopustil, božjo službo v slovenskem jeziki, opravlati, ino ga je za višiškola Črez Moravio postavil. Potem, je njega pemski deželski vajvoda Borivaj k sebi povabil, de je io njegovo ženo ino otroke ter veliko Pemcov kerstil ino nekere cirkve gorposlavil. Kir je pa zadnje od svojega apostolskega, dela oslabil, je zopet šel v Rim ino je lam ostal, doklam je njega Bog k sebi vzel v tem leti 882. (pravilno leta 885., in sicer na Velikomoravskem). Tota dva sveta škofa sta od Boga 45 tudi zadobla dar tiii čudežov ino se po pravici imenujeta apoštola tih Slovencov. 249 b) Pesem iz Dogodivščin štajrske zemlje, 1845. K četrtemu preteku (800—1122). 1. Hod’ pozdravlen, o prijatno venčeni Cifkevnjak moj Tu moj duh okol obratno vu živočnosti postoj; tu, kamkol pogled te pela, se ti serce veseli, kak Slovencem je tu cveia sreča njih’ve slavnosti. 2. Tu na poli Radislavce razveselno zaglediš, tam v' goricah pa Moravce rad v’ pogledi si deržlš: da. slavilne te imena pelajo veselo te v one čase, kad' rumena sreča nam. prievela je. 3. Ja, veselo te ta ‘pela, gde 'z slovenskih sta deržav lepo, velko kito plela Svatopluk no Radislav; ja, kak 'z Tiske no Slavonske. 'z Vogerske no Sirmiša, iz Slovakov no Panonske je Moravska velika! 4. Tam pred očmi ‘maš Kozlavce, tu pod toboni Lindoves, z’ njima one lam Podravce, kerim Privina je knez: Privina no Kozil slavni, zlate so nam imena vu Slovenski starodavni, kero tak oži vi ata. Glej, kak hojkovi brežiči si odkrijejo glavo no se lepo kak dekliči z’ lersovjom opletejo; kak se zbrišejo ravnice od gošfc zarašenih, no že žita no pšenice žnje Slovenka si na njih. 6. Glej, kak dva solunska brata. svet’*'Ciril,, no svet’ Melud. za Slovence si zavdata poslavitni sveti trud, nje vučeča, kak častili 'majo pravega Boga no v’ ponižnosti moliti neba, ženile stvarnika. 7. Glej, kak šole že slovensko Kozil verediti hiti, v’ kere mladi možki, ženske no vsa deea vkup Serci; kak veselo se vučijo tam slovensko pismo štet'. Vse veselja me budijo, kam obernem moj pogled. 8. V’ loti veliki Moravski. v’ keri Svatopluk je kral, vu Slavinii podravski, keroj telko poješ hval: v’ toti tudi naši kraji zdaj po prejdnjih bojih se veselijo v’ mira slaji, v’ sreči slava narodne. 63. Kajkavski pisatelji in ilirski pokret. Kajkavsko slovstvo se je tudi v. 18. stoletju krepko razvijalo. Ko so redovniki v Lepoglavi na Hrvatskem Belostenčev latinsko- ilirski in ilirsko-latinskl ročnik „Gazophylacium“ izdali leta 1740.. 250 t. j. 65 let. po smrti' pisateljevi, je že pripravljal jezuit. France » Sušnik drug velik latinsko-ilirsko-nemško-ogrski slovar 'L be¬ sednim kazalom (Index) ilirsko- ali hrvatsko-latinskim. Toda smrt mu je delo ustavila in njegoy redovni tovariš Andrej Jambrešič je rečnik dovršil in izdal 1. 1742. v Zagrebu. Razen nabožnih knjig so pisali kajkavski pisatelji koncem 18. io in začetkom 19. stoletja tudi knjige s posvetno vsebino in za vsakdanje potrebe, tako na pr. slovnice hrvatsko-slovenske, latinske in nemške; pesmi posvetne in cerkvene, osobito pa različne igrokaze, katere so igrali po semeniščih in drugih zavodih. Priljubljen je hi] zlasti „(rrabandjaš dijak 11 in m ,,Dio(/enes“. Popolnoma, nov prevrat na polju hrvatsko-kajkavske književnosti pa je povzročil dr. Ljudevit, Gaj, početnik ilirski' ideje, doma iz Krapine v hrvatskem Zagorju (1809—1872). Leta 1830. je izdal „Kratko osnovo horvatcko-slavenskoga so pravopisanja 11 ter priporočil v njej, naj se soglasniki zaznamujejo po češkem načinu, ne pa po ogrskem črkopisu, kakor so doslej pisali kajkavski pisatelji. Koncem leta 1834. je začel izdajali v Zagrebu „Novine horvateke 11 s slovstveno prilogo „Danico horvatckb, slavonsko i dalmatinsko 11 . Ta časopis je bil sprva pisan 25 v kajkavščini, toda že z novim, t. j. češkim črkopisom. A videč, da ne more v omejenem kajkavskem narečju dovolj uspešno vplivati na ostale Hrvate in Srbe po Dalma¬ ciji, Slavoniji, Srbiji, Bosni itd., je nadomestil Gaj L 1836. kajkavščino s hrvatsko-srbskim jezikom, kakor ga po Dalmaciji »o govore in so ga pisali znameniti nekdanji dubrovniški pisatelji. Svoj časopis je odslej imenoval „ Ilirske narodne novine 11 in njegovo prilogo ,,Danico ilirsko 11 , jezik pa „ilirski“. S tem izrazom je hotel zaznamovati, da so baje Srbo-Hrvatje potomci starih Ilirov. Ta Gajeva misel je hilro prodrla in našla na- 35 vdušenih privržencev pri Hrvatih in Srbih, saj so se itak vsi Čakavci in Stokavci dobro razumevali med seboj. A tudi kajkavski rojaki Gajevi so se takoj poprijeli novega pisnega jezika, takozvane ilirščine, in celo med Slovenci je bilo pisa¬ teljev, ki so hoteli uvesti ta pisni jezik v svojo ’ oniikancem »o namenjeno književnost: 'Luka Jeran, Svetec, dr. Razlag, Davorin 251 Trstenjak, Ferd. Kočevar, Iv. Muršec i. dr. Leta 1843. so slovstveno ime „ilirsko“ opustili, isti pisni jezik pa pridržali pod imenom hrvatski ali hrvatsko-srbski, „Iliri“ pa so bili odslej Jugoslovani. Slovenci so sicer odklonili „ilirščino“, spre¬ jeli pa so hrvatsko-češki črkopis; Je Stanko Vraz je postal « znamenit pesnik ilirski. 64. Stanko Vraz. a) Pismo Pavlu Jožefu Safariku.') V Gradcu. 1831). Radostjo) Vam na vse Vaše prašanja odgovoril bom. Kaj po moji misli bi Vam po volji blo od naše slovesnosti zezvediti. je na kratkem takega stališa: Naši dozdajni še živi pisarje so zvtin Ravnikarja, Jarnika in Prešerna, pred kt.erimi se naj vsak Slovenec pokloni, vsi ne spomenja vredni, pa tudi hvala » Bogu že malokteri peresa gubi (naj Sloven.com ne bo za-nje žal!), alj boljšega dobička se slobodno Slovenska nada od zdajnih krepkih mladencov, sinov, kteri so se ne samo školnoj mddrosljoj zadovoljili, ampak, v knigah plemenitih moži starega in zdajnega veka pravico in resnico iskavši. navčili tudi svoj 10 narod ljubiti in mu duševnim in telesnim premoženjem na ponudbo biti. Do zdaj še je scer jihovih marlivih del ničesar ni na svetlo se podiglo, alj kritično pilenje. naj bo naše slobodno rečem, se popolnoma zrok je nevtrudno popravlanje, slovesno obščinstvo tim bolj, ž njih pismami. 9 Pavel Jožef ŠafaHk (1795 1861.) po rodu Slovak, je po Jožefo Dobravskem (1753 1829) najznamenitejši roški jezike- in starinoslovec. »Zgodo¬ vina vseh slovanskih slovstev 11 (1826), ( »Slovanske starožitnosti" (1837) in »Slovanski narod.opis 11 (1842) so njegove .najznamenitejše knjige. Šafafik je preiskoval tudi starofieške spomenike ter se pridno bavil s staroslovenskim jezikom, zlasti z vprašanjem o domovini glagolice in cirilice. V rokopisu je ustavil »Zgodovino jugoslovanskega slovstva 11 v treh knjigah: slovensko, hrvatsko- ilirsko, srbsko; to delo je izdal po smrti njegovi J. Jiretek (1864—1865). Zgodovino slovenskega slovstva mu je bil izročil učenjak Matija Cop, a tudi Šufafik sam je bi) v ozki zvezi s slovenskimi pisatelji in je z njimi dopisoval. I — 252 — Frani. Miklošič, pravnik tretjega leta na univerzitaf i takojšni. mladenc po starih klassikih in zdajnih znanovitib delali razsvečen. Je že .mnogo v vrstnem in prostem spisal, peru, kar ▼ Krajnski Gbelici in v nekem drugem časopisu, kterega bo ■2» sam redigoval, na svetlo dati nakani. Po mojem nabadanji sem štiri mladence naklonil, kaj so se pri meni rosiski učili; več bo jih se prihodno letino k tem nauku priklenolo. Drugo leto bo tudi g. Miklošič polski učil. Po takem načini misliva v Gradci Slovence s tim obuditi, se vsem slavenskim jezikom 25 priučovati in je na cesto napeljati, lepoto in obilnost našega lastnega narečja v pamet vzeti in spoznali, ktero bi se že slobodno se sestrami v red postavilo bilo, de bi jemu solnčece milši sijalo bto. .teden .tih spomnjenih je jako čutlivega in vrelega srdca za vse dobro in lepo, t. j. on je za pevca so rojen. Pod imenom Ivan Dragutin bo tudi v Cbelico neke drobtine dal. Letos in ravno tega hipa je tukej z Lajkamove tiskarnice zišlo delo, najmre: Pesme in fabule duh. g. Volkmera, izdal An. -1. Murko. Trezen sodec tih 12 arkov bo scer spovedal, ai> de so nekdej iskričice pevskega duha spaziti, kter pa v potih nevednosti gramatične in aistetbične zdihavle. . . . Jaz se zares nad vsem brez reda veselim nad vsem dokonalim našega narečja; Gbelica mi je že nek sladki hipek privabila, alj lake trume mi vso dobro voljo ogrenčijo, de ustnice morajo bridkim u besedam odpreti, Tacitov zakon „sine ira et studio“ prelo¬ miti. Se enkrat' in na vsikdar rečem: Vse, kar je v našem narečji pisano do zdaj, se je zvun Gbelice in del Ravnikarovib, Vodnikovih - in Jamikovih pridnim zobekom listnih molov zadolžilo. « Al zadost od prešlosti zdajne. Prihodnost nam lepši sad obeče. Jaz mislim, de me moja nada ne bo vkanila, ker večidel starše in zdajne ljubovnike in hranitelje našega jezika poznam. Starši, kterim tudi Murko mema še več 26 let) dohaja, so lastnovoljni-ljublivo koristni; k lem še pridajte Horacjevo: guerulus, castigator censorque minorum. Ge nas kdor kaj bojezlivo drzne reči, laki je nemški odgovor: Was vvisset Ihr jungen unerfabrnen Lente, Ihr sollet miter alt en Mannern 253 sclitveigeii. Takih odgovorov voljno. Zatorej se nečemo več radovoljno v tako društvo zapeljati: če iiavk. in razcvet vanje potrebujemo, ga raj v tihih knigah in v lastnem prostem »s narodu iščemo. Zato vsaki lili, ki bo kaj pisal, slobodno reče: Če sem kaj mojem narodeku pomagal, sem samo z močjo lastnih iriidov moje glave in pričinkom mojih prijatljev, mojih vrstnikov — pomagal. Bog daj, da bi se le moje besede na skorem spolnile, obščinslvu se prvenci mojih prijatljev «• oglasili ... 'j b) Hvala Nj. c. Visosti nadvajvodi Jeanu. -) ,1. D, hi se zori, ki prinesel tebe v svetlih nam povojih, ki že davno z bratci vesel kaže zvezde hval nam Tvojih. ‘i. Nemška muza berž se zbudi, z pohlebnostjoj da se bliža k Tvoji slavi, k Tvojem trudi, kih se blesk po sveti križa. 3. Zdrami tudi se Slovenka, se obleče v bele hale, v tenke citre si zabrenka, da bi sestre njo slišale. 4. Neje ona prilizavka pisana kči laži, praha: ko gerliea, ne ko kavka Tebe peti če brez straha, 1) Vrazov jezik nas spominja na narečje, kakor ga govorijo okoli Ljuto¬ mera. v čigar okolici sta Vraz in Miklošič doma. Izmed nekaterih manj znanih besed omenimo: gubiti (peresa) = kvarili; slovesno (občinstvo), slovesnost = književno, književnost; arlc (iz lat. arcus) — pola: c potih nevednosti — v sponah nevednosti, prim. stsl. palo, Fessel; Trubar pozna besedo: pota: od glagola: p nem, peti, spannen, kor. peti: nad vsem dokonalim = nad vsem dokončanim, nad vsem, kar dokonamo, dokončamo, doženemo, izvršimo: glagol dokonati nahajamo tudi pri Trubarju. 2) Vraz je zložil to pesem mi čast velezaslužnemu nadvojvodi Ivanu, očetu Štajrcev. Na naslovnem listu čitamo, da je pesem „zapeta na den XX. januarja kakti na. spomin rojstva ino posvečena na den XXIV. junia kakti na spomin godovna Nj. c. Visosli z ponižne podanosti od murskih 'mo dravskih Slovencev.“ V Zagrebi, 1839. Pesem je tiskana v novem črko¬ pisu. gajici. Nadvojvoda Ivan je sin Leopolda Habsburškega, ko je bil ta še veliki vojvoda Toskanski. Rojen l. 1782., je prišel že kot osemleten deček na Avstrijsko, kjer je postal njegov oče po smrti Jožefa 11. kralj in cesar (1.790 1792), Nadvojvoda Ivan, se je udeleževal francoskih vojsk in prišel leta n,a 1809. Štajrsko, ko so Francozi že tretji krat bili'v deželi in sb obsedali Gradec. Leta 18.15. je bil namesto cesarja na Laškem, kjer sta se mu poklonili Lom¬ bardija in Beneško kot novi, avstrijski pokrajini. Leta 1837. ga je poslal cesar 254- 5. K nebu gledajoč z doline, mahne se na breg pevkitija, ki Tva slava ga obsine, no tak blažena začinja: * 16. Zatim Njegova se mila roka žtegne po deželi: glej, nerodnost njo pustila., rodovitost se priseli. 17. Roža zcvete na kupinji; jaboko na glogi zrase; grozd visi na škrobotinji; drač rodi pšenične klase. 18. Potnik, ki gre. šir krajine, čudi se. sam sebe pita: .Kak to? Rile lo ledine, a zdaj žolto morje žita/ 19. Pojdi ti zdaj zkoz deželo, pitaj pridnega ratarja; on bo rekel t.i veselo: ..To naš svetli Joan stvarja/ 20. Al kdo more vse prešteti svetle zvezde v rimski e.esti ? Kde besede muza vzeti, Tvoje dela v pesen splesti ? 6. Slav’mo svetli den, sestrice, naj brez pesni nam ne mine, od gorice do gorice, od doline do doline. >) * 21. Kodkol po deželi šeče, kodkol gleda, kodkol stane, rasto žita slave, sreče, od Tve roke posejane. 22. Novomesto, Reč bliši se pred njoj z Oeniponta zidi. no Tve itne, nad njimi se ki zlatiti nebo vidi. 23. Al nad Muroj stane v mesti, ki ga Slava je kerstila: zakaj Tvojo slavo nesti tam najviše vidi krila. 24. Tam si zgradil vert znanosti, kde inladenčom, knige cvetje davajo, kak čele gosti z sladkim medom protiielje. 25. Tam postavil muzam lunine z Tvojim duhom nadehnjene, kam vsele se sestre, same po deželi raztepene. na Rusko; bil je v Odesi, v Carigradu, v Mali Aziji in na (Trškem. Tega potovanja se spominja Vraz v svoji pesmi ter opisuje vihar, ki ga je zadel na morski vožnji. Štajrska dežela se je nadvojvodi tako prikupila, da je najrajši bival v njej in je po očetovsko skrbel za njeno blagostanje. Leta 1811. je ustanovil v Gradcu znanstven zavod, takozvani „Joanneum‘, mu podelil vse svoje bogate zbirke, mu pridobil lep botaniški vrl. in utemeljil tehniko. Na njegovo prizadevanje in njegov vpliv so se ustanovili: Kmetijska družba štajrska, Štajrski časnik in Zgodovinsko društvo v Gradcu. Slovencem je bil zelo naklonjen in se je zanimal za njih narodno pesništvo. Tudi za naše slovstvo ima veliko zaslugo, ker je leta 1843. pripomogel, daje dobila kranjska „G. kr. kmetijska družba“ dovoljenje, izdajati „Novice“. *) V kiticah 7. —15. poveličuje rojstvo, ponižnost in hrabrost nadvojvode Ivana, ki je bil zbral vojsko in napravil mir na Laškem. Po vojski pa je skrbel, da povzdigne blagostanje ljudstva, kar se opisuje v kitici lli. in sled. V kitici 32, sloji jedra namesto jadra, die Segel, kakor v srbskem jeziku. 26. ' (Srečen on ki v temple Tvoje stopi z čistim, mladim duhom! On oskerbil dni je svoje z sladkim vinom, z blagim kruhom.) 27. Al kam ideš, varih mili? Sledit trake Tvoje slave? Težko je to, ki se krili krez vse svete no d&ržave. 28. Ta nam ide, ta, kde Slava 29. Tudi za Te vkup ga stavi, da boš nosil vence dvoje, ki si sine nji na Dravi grel pod krilbm skerbi svoje. 30. Za Te, ki boš za krajine skčrbil, pesen kde skoz mlada, kde ljubezni sonce sine, zmirorn vera serca lada; 31. kder že mizo za Te davno radogostnost je prestčrla, vzela Tvoje ime slavno v pesmico, ki ne bo vmerla. z večnim krona se spominom, ta, kde vsim ta mati prava včnce spravlja svojim sinom. 32. Oj veselo prestri jedra, pot Ti je že pripravila po vsem sveti slava ved) z svojimi krilami mila. 1 ) * 44. B6ra sluša, ztiha stane, gre v oblake, se razpreže, k večnim strebrom prikovane vetre, strele tam odveže. 45. Vdari strani od polnočne z silnim mehom viher ino bele jedra, voza močne terga kakti pavoeino. 48. Šterta vgrezne, peta poči; šesta, sedma, gorje, gorje! Kde so ladje? —■ V vččni noči, samo blanje rivlje morje. 49. Venda pred zloboj na sveti krepost nikdar ne opeha. — tako bora se razleti, se prikaže zračna streha. 46. 50. Viher vbegne, morje zbito leže spet si sred postelje, le na ustah strahovito še stoje mu pene bele. 51. Kde so ladj gizdavi tropi? Eno le zrem na kraj gnati, tak se ladja po potopi vstavila na Ararati. . Bliski križajo oblake, grom po nebi se razleva, strašno kakti grobje, rake pod ladjami morje zeva. 47. Ladja padne, ladja škriplje, val njo zgrabi, se naduvlje; .druga (resne, se razsiplje, tretjo zgrabi, na dno suvlje. 52. Kdo ž nje stopi? — „On je, On je! krič od vseh je k nebi nešen. ., Ki od sveta vreden kron je, On je rešen! On je rešen!” 2) 1839. >) V kiticah 33.—43. želi dežela svojega dobrotnika hitro nazaj s poto¬ vanja po morju, kjer človeka čestokrat čaka nesreča; zakaj morje se je zarotilo zagrniti nadvojvodo v svoje krilo. —- V kit. 45. voža r die Taue; vože, Seil, glag. vezati. ?) V kiticah 53.—64. izraža pesnik svoje veselje, da se je rešil nadvoj¬ voda, in prosi odpuščenja, da se je drznil zapeti pesem njemu v čast in hv^lo. 256 65. A. M. Slomšek, ljudski pisatelj in vzgojitelj. L Anton Martin Slomšek se je rodil dne 26. listopada leta 1800. na Slomu, na prijaznem griču ponikovske župnije štiri ure od Celja ob Južni železnici, kot sin precej premožnih, kmet¬ skih staršev. Šolal se je najprej v zasebni šoli na Ponikvi; o i veliki noči leta 1814. pa je stopil v tretji razred nemških bi jeseni istega leta v prvi razred latinskih šol v Celju. Med nje¬ govimi učitelji v latinskih šolah moramo posebno imenovati profesorja Zupančiča, ki je izpodbujal svoje dijake, naj spi- sujejo naloge včasi tudi v slovenskem jeziku. Nihče ni rajši i.o ubogal modrega učitelja kakor Slomšek, in ko je' ob godu ne¬ kega profesorja zložil slovensko pesem za veziio in jo govoril vpričo zbranih profesorjev in učencev, mu je tekla beseda lak o lepo, milo in gladko, da so se krasoti slovenskega jezika čudili učitelji in učenci. Po latinskih in modroslovnih šolah, katere is je (zadnje v Senju in v Celovcu) z izvrstnim uspehom dokončal, je stopil v celovško bogoslovni«). Tukaj se je marljivo poprijel bogoslovnih naukov, a tudi slovenščine ni zanemarjal. Ravna¬ teljstvo ga je celo naprosilo, naj poučuje bogoslovce, t. j. svoje vrstnike v slovenskem jeziku. Tako je postal Slomšek 2o prvi učitelj slovenskega jezika v duhovščnici v Celovcu. Po dovr¬ šenih bogoslovnih naukih je mladi duhovnik nastopil kaplansko službo pri Sv. Lovrencu na Bizeljskem blizu Brežic, odkoder je prišel k Novi cerkvi blizu Celja (1827). Kot kaplan sc je trudil, da je razlagal v lepi, gladki in čisli slovenščini besedo 25 božjo, in pravili so o njem, da govori, kakor bi „ rožice sadil". Tudi pesnikova! je Slomšek kot kaplan in večina njegovih v Ahacljevi zbirki priobčenih pesmi je iz te dobe. Leta 1829. je bil Slomšek imenovan za spirituala v celov¬ ški bogoslovni« in tukaj je začel svoje plodonosno delovanje so za razvoj slovenskega slovstva. Prva skrb je bila Slomšeku, da pouči bogoslovce temeljito v slovenščini, dobro vedoč, da mora duhovnik, popolnoma razumeti jezik ižrbčenega mu ljud¬ stva. Zategadelj obudi zopet slovenski pouk, ki ga je bil kot 257 bogoslovec utemeljil. Da bi pa svoje učence izpodbujal še k večjemu in veselejšemu delovanju, je zbiral njihove prevode in 35 sestavke ter jih izdal v peterih knjigah s pristavkom: ,,Poslo¬ venili (oziroma spisali) mladi duhovnik/. Te knjige so: »Pri¬ jetne pripovedi za otroke' 4 (1832), »Krščansko devištvo" (1834), »Hrana evangeljskih naukov 44 (1835), »Kratkočasne pravljice 44 (1835) in »Življenja srečen pot“ (1837). Toda pristavek, da so 40 jih »poslovenili ali spisali mladi duhovniki 44 , je le prevelika skromnost Slomšekova in občudovanja vredna nesebičnost nje¬ gova. Hašnik, eden izmed teh »mladih duhovnikov' 4 , piše: »Mi bogoslovci smo bili velike reve, kar zadeva »copiam verborum 44 in pravilnost slovniških oblik; trud, katerega je imel Slomšek 45 s popravljanjem naših prevodov, je bil neizmeren. Pilil in gladil jih je noč in dan, o počitnicah pa je urejal in oskrboval poprave. 44 Devet let je deloval Slomšek kot spiritual v bogoslov¬ nim, a v koliko duhovnikov srcu je zbudil v tem času ljubezen 50 do domovine, koliko je storil za razvoj in povzdigo slovenskega jezika in slovstva! Kot spiritual je osnoval Slomšek na prošnjo višje sodnije v Celovcu tudi slovenski učni tečaj za vnanje slu¬ šatelje, v prvi vrsti za uradnike, in je negoval slovenski jezik tudi v krogu svojih prijateljev. V to svrho je ustanovil z 55 rojaki, v Celovcu in v okolici bivajočimi, nekako slovstveno društvo. Po večerih so se shajali v stanovanju vrlega domo¬ ljuba Ahaclj a, licejskega profesorja v Celovcu, kjer so svoje pro¬ izvode čitali, jih pilili in popravljali, prijateljski se pogovarjajoč. Tako je Slomšek pridobil mnogo prijateljev slovenskemu jeziku, 60 toda dobro je izprevidel, da so te pridobitve brez podlage, dokler se ne prenaredijo šole. Daši Slomšek kot spiritual ni imel nobene pravice do šol, vendar njegova bistra glava ni prej mirovala, dokler mu ni prišlo na misel sredstvo, po katerem bi se dalo tudi v šolah vsaj nekoliko storiti za izomiko sloven- 65 skega naroda. V ta namen si je izmislil krasno osnovo nedelj¬ skih šol, ki so jako veliko koristile v oni dobi. Dobro vedoč, kako neizmerno vpliva petje na človeško srce in kako se z lepim petjem zbuja rodoljubje in ljubezen do materinega jezika, je izdal leta 1833. »Pesmi po Koroškem 70 Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 17 75 80 85 90 95 100 105 258 in Štajerskem znane", ki nosijo ime Matija Ahaclja; ali ta je dal samo ime namesto ponižnega in boječega Slomšeka. Ome¬ niti nam je še, da je Slomšek kot spiritual obhodil o počitni¬ cah skoro vse Koroško, Štajersko, Kranjsko in Goriško ter velik del Hrvatske, da bi bolje spoznal razna slovenska ple¬ mena, njih jezik in šege, njih dobre in slabe lastnosti, in česar se je na potovanjih naučil, je obrnil v knjigah Slovencem v prid. II. Leta 1838. je postal Slomšek nadžupnik in dekan v Vuze¬ nici ob Koroški železnici na Štajerskem. Da bi pa ostala vez ljubezni med učiteljem in učenci stanovitna, je izdal in jim posvetil knjigo z naslovom „Mnemosynon Slavicum -< (1840), ki obsega cerkvene obrede, slovenski razložene, nekaj duhovnih ogovorov, pridig in pobožnih pesmi. Slomšeku je bilo kot dekanu tudi izročeno nadzorništvo ljudskih šol in kot nadzornik je imel priliko, prav spoznavati prežalostno stanje tedanjega šolstva. Ves goreč za omiko dragih mu rojakov, je osnoval knjigo, v prvi vrsti sicer nedeljskim šolam namenjeno, pa tudi za vsakdanje šole jako rabljivo, vsem Slovencem dobro znano knjigo „Blaže in Nežica v nedeljski šoli“. Ta knjiga (prvikrat na svetlo dana v Celju leta 1842., drugič 1. 1848., tretjič pa leta 1857.) je Slomšekovo najizvrstnejše delo. Citajoč jo, ne vemo, kaj bi bolj občudovali: ali Slomšekovo lepo, gladko, umljivo pisavo, ali njegovo vsestransko omiko in nedosežno spretnost, najrazličnejše tvarine tako razlagati, da jih lahko razume najpreprostejši človek. V njej se je izkazal Slomšek pravega zvedenca v šolskem pouku, izvrstnega in bistroum¬ nega pedagoga. Ni se torej čuditi, da se je ta knjiga, če tudi v štiritisoč izvodih tiskana, kmalu razprodala in da je za¬ slovela daleč črez slovenske meje. Leta 1844. je postal Slomšek stolni korar v Sv. Andreju v Labodski dolini in šolski nadzornik vse škofije. Na tem važ¬ nem mestu je vplival posebno na podložne mu dekane, ki so nadzorovali šole vsak v svoji dekaniji. Že iz dosedanjega delovanja Slomšekovega razvidimo, da je posvetil ves svoj trud izomiki slovenskega naroda, in to na 259 eni strani s tem, da se izboljšajo šole, na drugi pa s tem, da se začne obdelovati slovstveno polje in da pride vedno več dobrih in koristnih knjig med Slovence. Po nedeljskih šolah je vsaj toliko dosegel, da se je preprosti narod naučil citati slo¬ venski; da bi pa Slovenci dobili tudi dosti duševne hrane, 110 dobrega berila, je nameraval Slomšek že leta 1845. ustanoviti „društvo za izdavanje dobrih slovenskih knjig . Ker pa se mu to tedaj ni posrečilo — pozneje se je rodila iz te misli »Družba sv. Mohorja 1 ' — je osnoval, da bi vsaj kolikor toliko dosegel svoj namen, letnik »Drobtinice, učiteljem in učencem, starišem 115 in otrokom v poučenje in za kratek čas“ (1846). Po raznovrstni in mični vsebini, po lepem in lahkoumevnem jeziku so se Drobtinice, katerih 20. letnik je prišel na svetlo leta 1869., tako priljubile, da skoro ni bilo slovenske hiše, kjer bi jih ne bili poznali. 120 Leta 1846. meseca malega travna je nastopil Slomšek opatijo v Celju, a že velikega travna istega leta je bil imeno¬ van za knezoškofa lavantinskega. Če je dotlej Slomšekovo solnce blagodejno ogrevalo otrplo slovstveno polje slovensko, je poka¬ zalo za njegovega vladikovanja (1846—1862) svojo polno moč. 125 Največ je vladika Slomšek pisal za Drobtinice, ki jih je za novo leto 1847. še sam izdal; pozneje je zaradi premnogih opravkov prepuščal njih uredništvo drugim rokam, vendar pa je ostal do svoje smrti njih najplodovitejši sotrudnik. Prej iz¬ danim knjigam je prirejal nove izdaje, a je tudi še spisal mnogo iso novih del, izmed katerih tu le imenujemo »Apostolsko hrano“ (1849) in »Dejanje svetnikov božjih“ (1853). Posebno znameniti so iz te dobe njegovi »pastirski listi“, prvi, ki so se pisali za slovensko ljudstvo na Štajerskem v slovenskem jeziku in ki slove še dandanes po izvrstni vsebini in lepi slovenščini. 135 Največje zasluge si je vladika Slomšek pridobil na polju slovenskega šolstva. Slomšek se je, kakor smo videli, že od leta 1829. počenši mnogo trudil, da izboljša slabo stanje ljud¬ skih šol, ali pravo priložnost za to mu je vendar naklonilo še le burno, za razvoj narodov avstrijske države velevažno leto 140 1848. Jedva je bila istega leta po milosti našega presvetlega cesarja proglašena enakopravnost vseh narodov in jezikov v 17* 260 Avstriji, se je uvidela tudi potreba, ljudske šole na narodni podlagi prenarediti. Grof Leon Tinin, tedanji naučni minister, 145 poprosi torej Slomšeka, ki je glede šolskega pouka slovel kot izvrsten strokovnjak po vsej Avstriji, podpore in mu piše, da noče, kar se tiče prenaredbe ljudskih šol, ničesar storiti brez njegovega sveta. Štiri leta sta si potčm Slomšek in Thun dopisovala in iz teh pisem razvidimo, da je Slomšek od leta 150 1850. počenši osnoval in večinoma tudi sam spisal vse slovenske šolske knjige. Neprecenljive zasluge za razvoj slovenskega slovstva in narodne zavesti si je pridobil Slomšek tudi s tem, da je po dolgoletnem trudu in z velikimi žrtvami preselil škofijski sedež 155 od Sv. Andreja na Koroškem v Maribor (1859). Vsled te prese¬ litve so bili vsi Slovenci „Malega Štajerja“ združeni v vladiko- vini lavantinski in v Mariboru se je ustanovila bogoslovnica, v kateri se vzgojujejo slovenskemu ljudstvu namenjeni duhov¬ niki. Tako je Slomšek deloval za izomiko naroda in za i«0 razvoj slovenskega slovstva do svoje smrti dne 24. kimavca leta 1862. V priznavanje Slomšekovih velikih zaslug so mu postavili Slovenci leta 1876. v stolni cerkvi mariborski krasen spomenik iz kararskega mramora, a najlepši, najtrajnejši spomenik si je 165 postavil sam s svojimi spisi. Toda jako redke so bile že dan¬ danes Slomšekove knjige in tudi razni letniki Drobtinic, v katerih nahajamo največ gradiva iz Slomšekovega peresa, so bili le malokomur pristopni. Zatorej nismo že po 20 letih poznavali več prave vrednosti Slomšekovih del, niti jih 170 cenili po zasluženju. Umestno in dobro je tedaj, da so se jeli izdajati „Slomšekovi zbrani spisi“, ki bodo obsegali 15 knjig. III. V Slomšekovih spisih nam je v prvi vrsti občudovati mnogovrstnost njegovega delovanja. Podal nam je zbirko lepih 175 pesmi, katerih obsega prva knjiga njegovih zbranih spisov 135. Daši Slomšekovih pesmi ne smemo meriti z merilom, katero nam podaje lepoznanstvo, ker se je Slomšek zaradi težavne 261 službe malo bavil s poetiko in je pesnil le iz same ljubezni do naroda slovenskega, vendar so njegove pesmi „odsev blagega, veselega srca, čiste pobožne duše”. Zložene so, kakor Vodnikove, 180 čigar „zvest učenec“ je bil, v narodnem duhu in vsled tega so se narodu tako priljubile, da se jih je mnogo udomačilo med njim. Vsem Slovencem in tudi sosedom Hrvatom so znane in priljubljene pesmi, kakor „Glejte, že solnce zahaja”, „Preljubo veselje, oj kje si doma?”, „Sloven’c Slovenca vabi”, itd. V duhu 185 Schillerjeve „Pesmi o zvonu”, katero je bil Slomšek jako točno poslovenil že leta 1§26., je zložena pesem „Hudo vreme'. Njegove basni, prilike in pripovesti (druga knjiga zbranih spisov obsega 77 basni in prilik, 102 povesti, 100 prijetnih pripovedi za otroke in 100 kratkočasnih pravljic) se odlikujejo 190 po mični vsebini, ki zanima mladino in ji blaži otroško srce, odrastlemu človeku pa oživlja spomin na presrečni čas tako hitro minule mladosti. Slomšekovih životopisov (21) ne moremo sicer prištevati znanstvenim spisom, odlikujejo pa se po mnogovrstnosti svoje 195 vsebine. „Vsak stan, vsaka starost nahaja tu obilo lepih naukov, vzornih zgledov. Ni lahko razmere v vsakdanjem življenju človeškem, o kateri bi Slomšek tu ne govoril v svoji razsvetljeni modrosti, s svojim bogatim izkustvom.” Najbolj pa nam kaže četrta knjiga zbranih spisov, obsega- 200 joča njegovo različno blago, kako je Slomšek porabljal svojo vsestransko omiko na slovenskem slovstvenem polju. Tu se nam predočujejo Slomšekove misli o šoli in odgoji v 37 razpravah, v katerih najde vsak odgojitelj mladine mnogo krasnih misli in odgojevalnih vodil, ki mu bodo pri važnem, rekel bi, svetem 205 poslu, pri odgoji, izvrstno služila. Njegovi nazori o narodnem življenju, jeziku, slovstvu in gospodarstvu (40 razpravic) nam kažejo Slomšeka kot vzor pravega katoličana, kot vzor odlič¬ nega Avstrijca, kot vzor domoljubnega Slovenca. Kako je obogatil Slomšek slovensko cerkveno slovstvo, 210 razvidimo že iz tega, da bo devetero knjig njegovih zbranih del obsegalo cerkvene spise; in kdor pozna Slomšekove pridige, njegove izvrstne pastirske liste itd., vč, da ima vsaka beseda 262 zlato zrno v sebi, in mora priznati, da Slomšek ni le pisal 215 „multa,“ temveč tudi „multum“. Toda Slomšek s svojimi knjigami ni le obogatil slovenskega slovstva, temveč njegovi spisi so se prikupili po mikavni in po¬ učni vsebini in po lepi, gladki pisavi omikanemu občinstvu kakor preprostemu ljudstvu. Rad je čital Slomšekove proizvode 220 duhovnik, učitelj in vsak drugi izobraženec, pa tudi preprosti kmet je v svojem prostem času, ob nedeljah in praznikih, in po dolgih zimskih večerih kaj rad prebiral Slomšekove spise, ali vsaj rad poslušal svojega sinka, svojo hčerko, čitajočo iz prekrasne knjige „Blaže in Nežica”. S svojimi spisi je tedaj 225 Slomšek ustvarjal na eni strani slovenske čitatelje in zbujal hrepenenje po slovenskih knjigah, na drugi strani pa pridobival novih delavcev in jih učil, kako jim je obdelovati raznovrstne slovstvene stroke. Za Slomšeka še Slovenci niso imeli toliko pripomočkov, 230 izobražati se v materinščini, kakor dandanes. Vsak pisatelj si je moral sam pomagati. Kakor Vodnik je nabiral tudi Slomšek med preprostim narodom besede. Mnogo izrazov nahajamo v Slomšekovih spisih, ki so znani le v tem ali onem kraju, mnogo izrazov je skoval tudi sam, da bi se ognil 235 tujkam; in če tudi nahajamo v Slomšekovih spisih precej tujk, vendar se je tudi on trudil „slovenski jezik čeden narediti” in zlasti tuje, nepotrebne besede iztrebiti iz njega. Občudovati pa nam je v Slomšekovi pisavi njegov slog, njegove kratke stavke, njegove krasne in jedrnate misli, izražene v pravem 240 slovenskem duhu, milo in prisrčno njegovo besedo, ki nam sega do srca in nas navdušuje za prelepo materinščino. Poseb¬ nost Slomšekove pisave je, da misli in izreke, katere bi si naj zapamtil čitatelj, izraža navadno v dveh stavkih, in sicer tako, da se enako naglašata in končujeta zadnji besedi vsa- 245 kega stavka; na pr. „Kaj pomaga veliko znati, pa se slabo zadržati.” — „Kdor pismo in pero prav pelja, tak človek kaj velja.” — „Prehitro vode ne pij, da se želodec ne prehladi.” Takih stavkov nahajamo na vsaki strani zlasti v spisih, pre¬ prostemu ljudstvu namenjenih. Po obliki in vsebini so podobni 250 narodnim prislovicam ter nam kažejo, kako misli in govori 263 preprosti narod, in to je baš lastnost, po kateri se odlikuje Slomšekova pisava. Veliko zaslugo za razvoj slovenskega slovstva sije Slomšek pridobil tudi s svojim trudom, da se uvede na podlagi vseh slovenskih narečij občeslovenski književni jezik. Da dandanes 2S5 ni več govora o kranjskih, štajerskih, koroških, nego le o slo¬ venskih pisateljih, se imamo mnogo zahvaliti Slomšeku, ki je tudi glede črkopisa prvi potegnil za Bleiweisom ter mnogo pri¬ pomogel, da so se združili Slovenci na slovstvenem polju. J. Lendovšek. 66. Anton Martin Slomšek, a) Pesmi. /. Večernica. 1. Glejte, že sonce zahaja, skoraj za gore bo šlo; hladen počitek nam daja, pojdmo veselo damo! Čujte zvoniti! Počivat zvoni. Zvoni le, zvoni nicoj, sladko počivat zapoj! 2. čujte po drevji šumeti, glejte, kok veterc pilila; urno! ž6 začne mračiti, hitro! de bomo doma. čujte zvoniti itd. 3. Delo smo dones storili, naj se vsa ves veseli; bomo se tudi požvili, 4. Sed’mo za mizo in jejmo z’ pametjo božje dari, serce hvaležno imejmo stvarniku, ki nas živi, čujte zvoniti! Počivat zvoni. Zvoni le, zvoni nicoj, sladko počivat zapoj! 5. Vzem’mo po jedi in pijmo sladkiga vinca bokal, svojga očeta hvalijmo, k’ je nam tok dobriga dal. Čujte zvoniti itd. 6. Zdaj se počijmo po volji, naj nas petelen zbudi, kader škorjančik na polji juterno pesem slovi, čujte zvoniti itd. že se večerja hladi, čujte zvoniti itd. 7. Vsi bomo enkrat zaspali, v’ miru počivali vsi, delo na vselej končali, v’ hišo očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite lepo, klič’te k’ očetu damo, klič’te nas v’ sveto nebo! 1827. — 264 — 2. Tri narlepši rožice. 1. Tri rožce naj v’ našimu vertu cveto: ta perva je roža veselja; naj vselej opleta nam našo glavo, pravična naj spolni se želja! 2. Tri rožce naj v’ našimu vertu cveto : nedolžnosti lilja ta druga; lepota to našiga serca naj bo, de vest nam kaj hud’ga ne žuga. 3. Tri rožce naj v’ našimu vertu cveto: zelen rožmarin pa ta treka; na našim pokopi vsajena naj bo, zelena od včka do včka. 1833. 3. Novoletnica. 1. Beli den se je perbližal, stara noč minila je; staro leto ponovilo nikdar več ne bode se. Časno s’ čašam odtekuje, nam min’jočnost oznanjuje; rožca še le percvetf, ocvetena že leži. 2. Le poglejte tam višave, jih zastaran beli led, morja strašne globočine, de Sternu nad njim pogled. Vod’ brez konca tam izvira, to pa jezar rek požira. Z’ njimi leta tečejo, v’ večno morje vtonejo. 3. V’ čudne kroge se obrača po širjavah velik svčt; sonce nam po dnevi sveti in po noči mesene bled; zvezda zvezdi pot nahaja, z’ svojo lučjo njo napaja; sonce zvezde zatemni, temna noč pa razsvetli. 4. Cerna ženila, dobra mati, se postara, omladi; nam potreben sad pernaša in preživla vse stvari. Peretina in zverina, dve in štirnogata žvina se rodi in je več ni, zemlja še le zeleni. o. človek gore prekopava, morje je njegovi pot, vse zverine ostrahuje, on je vsih stvari gospod. On narode premaguje, duh nebes se doteknuje; zemlja in nebo stoji, v’ prah se človek spremeni. 6. Zvezde bodo otemnele, sonca bode večni mrak; zarja ne bo več denila, noč zgubila svetel snag; zemlja se bo razvalila, vsa lepota razkadila: le kar človek zasadi, to na večno obstoji. 265 7. Nas sromakov vse težave, vsih nesreč nevsmilen grom, vsih bridkost grozenske strele, naš’ga žvota strašni lom le en kratek čas zadčva, kratka je na zemlji reva; vse, kar zemlja porodi, se na zemlji premeni. 8. Vojske, kuge, bolečine, terdih časov grozni strah, vse veselje in dobrote pokadijo se ko prah. Kje je vboštvo vsih sromakov, kje zdaj sreča vsih vojšakov? Sluha jih in duha ni, samo djanje še slovi. 9. Pošli,.oče, ojstre šibe, če se tebi dobro zdi, alj veselja zale rožce, dober oče si nam ti! Tvoje roke smo vesčli, le pomoč nam ti podeli; naj se v’ djanji vsih ljudi tvoja volja vselj zgodi! 1833. b) Blaže ino Nežica. 1842. 1. Predgovor. Čuješ, preljubi moj! Boš bral, kar sta se Blaže ino Nežica v’ • šoli učila, naj se tudi tebe nauk prime. Beri, štej no poskušaj; koljko toljko se prijelo ino veselilo te bo, tudi kaj znati. Hočeš ti druge učiti ino bolj moder biti, ko skerben učitel 5 ino priden gospod kaplan, ki sta v’ šoli učila, ti ne branim. Uči kakor rad; naj le dobro seme na dobro zemljo pade, imej si v’ rokah sevko alj sevavnik. Per setvi mora sonce sjati, de se da lepo orati; tudi per nauki bodi vešči — dobre volje, kar je prav. Povedal sim ti 10 torej mnogotero za smeh. — Naj tudi setvo pohleven dežek po¬ moči, se bo hitro ozelenila. Rodoviten dež na razložen nauk so solze iz ginjeniga serca. Mislim, de bi te tudi vmes posilile. Je tebi preveč, kar se v’bukvicah uči, zogni se; je pre¬ malo, pa dodaj. Včš, de po sveti vse vage (tehtnice) enako 15 ne vlečejo, tudi vse ure ravno ne tečejo; vsakima vse po glavi biti ne more. Naj tebi nauk dopade, reci: Bodi Bog hvalen! — ako ne, pa ti popravi ino bom jez Boga zahvalil. K’ veči časti božji, naši predragi mladini pa v’ izveličanje naj se vse zgodi! — To želi prijatel tvoj Anton Slomšek. 20 5 10 15 20 5 266 2. Iz predgovora k tretjemu natisku. 1857. Mnogo let je preteklo, kar so bile te knižiee pervič spisane; mnogo oblik se je od tiste dobe premenilo, mnogo po¬ pravilo, kajti popolnoma nikaj pod soncam ne najdeš. Vse se premeni, tudi človek in njega dela; le resnica ostane. Tudi bukvic za šolo in za domačo podučbo se je v preteklih letih veliko boljših skovalo, kakor jih Blaže in Nežica imata, ki sta se tudi že postarala. Je pa novo vino bolj močno, je starina vender bolj zdrava. Nadjam se, da tudi knižiea ta ne bo škodvala, posebno mladim učitelom in rednikom, naj le po¬ skusijo, kar je dobro in prav. Pijanost pa ni modrost, bodisi pijan od starine alj novine — napihnen od starih alj novih oblik. Vsaka slovniška oblika je kolo živega jezika, ki ne stoji nepremakljivo, dokler jezik živi, marveč se neprenehoma obrača in toliko hitreje premenjuje, za kolikor bolje omika ljudi in jezika napreduje. Kolo prenaglo tirati in preterdo zavčrati, dobro ni; tiraj in opoveraj rabo oblik, kar je prav, da kolo jezika gladko poteče; pa tudi preveč v stran ne vozi, zaničevaje sosedov bistne oblike, da bratov pravice v svojo lastno škodo ne povoziš. Bolje bo na vsih štirih kolesih oblike voziti prav po braterno, kakor za kolesnice (ki le dva kolesa imajo) svojeglavno deržati, alj clo samokoliko enostransko tišati, se na oblikah sosedov spotikajo. Združena moč velja. Tako misli in želi brez zamere tvoj prijatel Anton Slomšek. e) Iz predgovora k Drobtinicam 1847. Bil sim za lansko leto 1846. majhino krušenco drobtine nabral, jih ljubim bratam ino sestram za novo leto dal, ino hitro so pošle. To me veseli, pa tudi priganja, zopet skerbno naberati ino za drugo novo leto 1847. drugi pletarček Drobtine prijatelam podati, dokler vem, de jim vstrežem. Nate jih, ljubi sosedje, ino po svoji potrebi rabite jih! Vem, de vsaka drobtinca za vse ne bo; pa tudi gospodinja vsakimu dosti dobriga kruha ne speče. Kako bi Drobtince vsim dopadle, ki so delo velikoterih glav inO rok? Tudi pero ne 267 piše vsako za vsakiga enako dobro. Nadjam (troštam) se pa, 10 de bo vsaka drobtinca saj nekaj veljala. . . . Tndi gerlica ni vsim dosti lepo zapela. Pravijo, de je ne- koljko pesm brez soli, druge so jim prelesene ter nimajo pev- skiga duha. Lehko, de je taka; pa tudi godci vsim dosti vbrano ne godejo, dokler se prav ne izučijo; tudi okrogla, ki 15 Gorjancam dopade, se Spodjancam prenerodna zdi. Taka se našim pesmam godi. Želel sim vsakimu kako pesmico dati, otročajam in nevestam zapeti. To pa možje sami lehko spo¬ znate, de mora mati pri zibeli drugo popevati, kakor školnik na pogrebi. Tudi meni vse pesmice niso po volji; kdor pa za 20 razne stane pesm kaj gorših ima, lepo ga prosim, naj nam jih da! Dajaj pa kakor rad, vsim nikdar, kakor jas, vstregel ne boš. Tudi na besedah se spodtikajo ino jim ne dopade, de bi mož ino žena bila človeka prav po volji božji (kakor dva božja 25 voleka). Pa besede rade v drugim kraji tudi kaj drujiga pome¬ nijo. Po Štajarjih se imenuje lepa rudeča, pikasta žužica, ki rada otrokam po roči lazi ino mirno izleti, božji volek. Potem ljudje pravijo: on je pohleven ko božji volek, ino dopade Šta¬ jercu, če ga tako pohvališ. . . . Ne zasmehvati, ne zaničvati 30 ptujih zarekov ino besed, temuč povedati si jih hitimo! Moje zagovorilo pa nimaj zamere, ampak zahvalo, de se prav pogovorimo, kako je naša ino vaša, ter potem sklenemo, ktera velja. 5 10 15 20 25 268 Doba narodne prosvete. 1843—1903. 67. Kratek slovstveni pregled od leta 1843.—1903. I. Doba slovenskega slovstva, ki se začenja z letom 1843., ima za kulturni razvitek našega naroda naj večji pomen. Vse narodno življenje se je prerodilo v tej dobi. Svobodomiselni nazori so prodrli do najnižje koče gorskega Seljaka, ljud¬ stvo se je začelo učiti, samostojno misliti in se politično gibati. Slovstvo se razširja na vse stroke književnega delovanja, število pisateljev raste in omika prodira tako med ljudstvo, da postajajo slovstveni proizvodi občno blago vsega naroda. Pisa¬ telji se združujejo v skupno delovanje, ustvarjajoč si lastna glasila in književna društva, ter delajo z združenimi močmi za korist in prosveto narodovo. Kakor prejšnje dobe ima tudi sedanja svoj začetek v Ljubljani, v naravnem središču slovenskega ozemlja. »Kmetijska družba“ kranjska je ustanovila sredi leta 1843. po posebnem posredovanju nadvojvode Ivana v Gradcu slovenski Časopis z namenom, da bi poučeval preprosto ljudstvo v kmetijskih in obrtnijskih stvareh. Uredništvo je izročila družba svojemu tajniku doktorju Janezu Bleiweisu, ki je bil isto leto došel z Dunaja za profesorja na kirurški zavod v Ljubljani. Blei- weis, rojen v Kranju na Gorenjskem (1808), je dobro poznaval gospodarske razmere na kmetih in, dovršivši medicinske in živinozdravniške nauke na Dunaju, je bil kot vešč strokovnjak najbolj sposoben, da postane našemu kmetu zanesljiv voditelj in svetovalec v gospodarskih stvareh. Po prvem časniku sloven¬ skem, ki ga je izdajal Valentin Vodnik od leta 1797.—1800., 269 je imenoval Bleiweis novi list »Kmetijske in rokodelske Novice 44 . Sprva le kmetijskemu pouku namenjene, so širile polagoma svoj delokrog od leta do leta, tako da so postale naposled središče vsemu slovstvenemu delovanju. V njih, je zabeležen vsak pojav narodnega življenja in je zapisana vsaka 30 količkaj vredna književna novost. V Novicah so se oglašali vsi sodobni pisatelji od najboljšega do najslabšega, v njih se je reševalo vsakatero slovstveno vprašanje; skratka, Novice so bile od leta 1843. do 1858. središče vsem slovenskim književnikom. Duševni oče Novicam je bil njih urednik Janez Bleivreis 35 od začetka do svoje smrti leta 1881. Njegovo delovanje je bilo čudovito plodonosno in, ker so prihajali njegovi spisi med ljudstvo in se pridno čitali, tudi jako koristno. Ne le, da je v vsak letnik, lahko rečemo v vsak list v tednu spisoval kračjih poučnih sestavkov, je izdajal Bleiweis tudi posebe knjige razne 40 vsebine. V prvi vrsti je pisal za kmeta, izdajajoč knjige o živinozdravstvu in o živinoreji. Vsako leto je prirejal „Veliko pratiko“ za preprosti narod in povrh še »Koledarček slovenski' 4 (1852 — 1856) z leposlovnimi in poučnimi sestavki, s pesmimi in životopisi slavnih rojakov Bleiweis je sestavil slovenske 45 čitanke za nižje razrede srednjih šol (1850—1855), je izdajal gledališčne igre in urejal „Letopis Matice Slovenske 44 . Sploh je imel Bleiweis na slovstvenem polju važno besedo. Po Novi¬ cah je zedinil slovenske pisatelje v črkopisu, pridobivši gajici občno veljavo, ker je svoj list od leta 1846. začenši izdajal le so v novem črkopisu. Novice so se protivile nenaravnim poskušnjam nekaterih pisateljev, ki so navdušeni po ilirski ideji iz sloven¬ ščine in drugih slovanskih jezikov kovali vzajemen književni jezik slovanski. Novice so ohranile čisto slovenščino in utrdile občeslovenski književni jezik. Največja zasluga Bleiweisova pa 55 je ta, da je znal svojemu listu pridobiti malo ne vse tedanje pisateljske moči; le tako je bilo mogoče, da so Novice zastopale vse stroke našega slovstva. V gospodarski stroki zavzema zraven Bleiweisa važno mesto Matija Vrtovec (1784—1851), župnik v Št. Vidu go nad Vipavo. Spisal je za kmetovalce »Vinorejo" in »Kmetijsko kemijo 4 ; oba spisa sta izšla kot posebni, Novicam priloženi 65 70 75 80 85 90 95 270 knjigi (1844 in 1847), Kemijski spisi Vrtovčevi se odlikujejo po domači pisavi in tehničnih izrazih, katere je ustvarjal iz domačih korenov. Povrh je objavil več sestavkov o zvezdoslovju ter spisal občne zgodovine stari in srednji vek, ki pa sta še le po njegovi smrti prišla na dan (1853). Celo novo stroko sta uvedla po Novicah v naše slovstvo Jurij Kobe in Miha Verne, in sicer narodo- in potopisje. Kobe, rojen v Poljanah blizu Kolpe (1807—1858), je služboval kot duhovnik na Dolenjskem in je dobro poznal svoje rojake. Najbolj so ga zanimali Beli Kranjci, katere je opisal v Novicah (1847). Med njimi je tudi nabiral narodno blago, zlasti pesmi, ki so srbskim podobne, in je popisoval njih šege in navade ter jugoslovanske običaje. — Miha Verne (1797—1861), doma blizu Postojne, pozneje stolni prošt v Trstu, je veliko potoval. Prehodil je Kranjsko, Hrvatsko in Štajersko, pre¬ potoval Laško in šel tudi v sveto deželo. Svoje potovanje je obširno popisal v Novicah (1851, 1852, 1858) in tako pre¬ prosti narod učil druge kraje in tuje dežele Spoznavati. Verne se je bavil tudi s prirodoslovjem ter je priobčil več sestavkov „o prirodi in previdnosti božji v njej’ 1 po nemških izvirnikih (Novice 1853—1856). Končno je dovršil Vrtovčevo občno zgo¬ dovino, ki je prišla vsa po njegovi smrti na svetlo (1863). Tretja slovstvena stroka, katero so jele obdelovati Novice, je domača zgodovina in slovenske starožitnosti. Po zgledu če¬ škega učenjaka Pavla Jo s. Safafika, ki je izdal leta 1837. najslavnejše svoje delo „Starožitnosti slovanske“ (v nemškem pre¬ vodu so izšle leta 1843.—1844.), so začeli tudi slovenski pisatelji domačo staro zgodovino preiskovati. Po svojih starinoslovnih in zgodovinskih spisih so zasloveli posebno Davorin Trstenjak na Štajerskem, Matej Ravnikar-Poženčan in Peter Hicinger na Kranjskem. Ne le po Novicah, temveč tudi po drugih časopisih so objavljali svoje znanstvene razprave o prvih slovenskih naselbinah, o tukajšnjih rimskih postajah in mestih, o razširjanju kristjanstva po Slovenskem, o ostankih slovan¬ skega bajeslovja iz pradavnih poganskih časov. Taki spisi so čitatelje navduševali za domovino in narod, kažoč jim, da imajo tudi Slovenci staro zgodovino. 271 Zraven teh književnih strok pa se ni zanemarjalo niti 100 pesništvo, niti pripovedno slovstvo. Osobito pesniki so se radi oglašali po Novicah. Najbolj so se priljubili nekdanji Cbeličar Blaž Potočnik (1799—1872), Anton Žakelj s pesniškim ime¬ nom Rodoljub Ledinski (1816—1868), France Svetli¬ čič (1814—1881) in Lovro Toman (1827—1870), zadnji 105 znan kot navdušeni pesnik „ Glasov domorodnih« iz leta 1849. Nad vse pa se je proslavil kot prvi pesnik Noviške dobe Ivan Vesel Koseski. Takoj leta 1844. je objavil veličastno odo „Slovenija cesarju Ferdinandu L«, kjer poje ponosno, da „hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane.« Na- no vdušeno je dramil svoje rojake, češ, „kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti,« ter jim kazal, da premore delo in pridnost vse težkoče; saj poje v pesmi ,,Kdo je mar?«, da je Slovenec bistre glave in da slovenski oratar vse doseže, kar mu drago, bodi slava, bodi blago! Tako so zbujali pesniki 115 narodni čut in ponos ter dramili svoje rojake na delo. Koseski je bil do svoje hude bolezni leta 1852. eden glavnih delavcev na slovstvenem polju in je veljal za prvega pesnika svoje dobe. Njegova pesniška moč se kaže najbolj v prevodih iz drugih slovstev. Najlepše nemške in ruske pesmi, žaloigri 120 „Devico Orleansko« in „Mesinsko nevesto« ter šestero spevov iz Homerjeve Ilijade je Koseski podal prvi našemu občinstvu. Takoj v prvih letih te dobe se je jelo slovensko slovstvo bujno razcvetati. Ta razvitek je sevčda zelo pospeševalo zname¬ nito leto 1848., ko so svobodomiselni, napredni nazori stopili 125 na plan. Vso Evropo je pretresel preobrat v socijalnem in poli¬ tičnem življenju. V Avstriji se je rodila ustavna doba in z njo se je zbudilo tudi po Slovenskem živahno gibanje na slov¬ stvenem polju. Kar na enkrat je oživelo vse književno delovanje. Ves narod se je predramil in zbudil in ravno ta probujenost 130 je vzmogla tako velikanski napredek. Kmalu se vzdigne glas po ravnopravnosti slovenskega jezika v šoli in uradu. Sloven¬ ščina se uvede kot obvezni predmet v srednje šole in na Du¬ naju se jame izdajati ^Državljanski zakonik« tudi v slovenskem jeziku. Novice niso mogle več zadostovati vsem slovstvenim 135 potrebam; zatorej so se porajali časniki po vseh pokrajinah 140 145 150 155 160 165 170 272 slovenskega ozemlja. V Ljubljani se je porodil list ..Slovenija" (1848) pod uredništvom Matija Cigaleta, ki si je pozneje kot urednik »Državljanskega zakonika’' in Wol±bvega nemško- slovenskega slovarja (1860) pridobil mnogo zaslug za razvitek našega jezika. Ko je »Slovenija" prenehala, se je ustanovil leta 1850. prvi slovenski uradni list »Ljubljanski časnik" pod uredništvom znanega pesnika in pisatelja Blaža Potočnika. Za mladino je osnoval Ivan Navratil list »Vedež , za njim pase je porodil »Pravi Slovenec", ki je prinašal kratkočasno in leposlovno berilo zlasti iz spretnega peresa ljubljanskega zdrav¬ nika Franceta Malavašiča, ki si je po krepkih pesmih, lahkoumevnih prevodih raznih povesti in po poučnih sestavkih pridobil v našem slovstvu stalno ime. V Celju zagledajo beli dan »Slovenske Novine", v Trstu pa »Jadranski Slovan". Toda vsem tem listom je bilo usojeno kratko, eno- ali dveletno življenje. Zraven Novic se je ohranil najdalje »Slovenski cerkveni časopis", ki je ustanovljen leta 1848. po Janezu Po g ačar j u, poznejšem škofu ljubljanskem, izhajal (od leta 1849. pod imenom »Zgodnja Danica") do 1. 1902. Kar so Novice v kmetijskem, obrtnijskem in narodnem, to je Danica v cerkvenem oziru. Tudi ona je združevala slovenske pisatelje, osobito pospešujoč nabožno pesništvo in cerkveno književnost. Zlasti pomenljivo je sodelovanje Petra Hicingerja, ki je raz¬ pravljal o zgodovini katoliške cerkve po Slovenskem, in njenega urednika Luke Jerana, ki slovi po raznih nabožnih knj igah in pesmih kot dober cerkveni pisatelj. II. Živahno književno delovanje na Kranjskem je našlo svoj odmev v drugih slovenskih pokrajinah. Osobito štajerski pisa¬ telji so plodonosno delovali v družbi svojega vladike Antona Martina Slomšek a, ki je bil že leta 1846. osnoval letnik »Drobtinice", učiteljem in učencem, staršem in otrokom v pouk in kratek čas namenjene. Po vsebini popolnoma različne od ljub¬ ljanskih Novic, so delovale Drobtinice blagonosno med štajer¬ skimi Slovenci, pišoč zlasti o nabožnih predmetih in o šolskih stvareh. Gledč na cerkveno govorništvo so mnogi njeni letniki 273 izvrstni zborniki; kar se pa tiče prilik, povestic, basni, šolskega pouka in vzgoje, životopisov književno ali cerkveno veljavnih mož, gre Drobtinicam prvo mesto v našem slovstvu. Naj¬ marljivejši pisatelj Drobtinic je bil vse do smrti svoje (1862) 175 Slomšek sam, za njim pa celjski opat Matija Vodušek, konjiški nadžupnik Jožef Rozman in braslovški dekan Miha Stojan, ki so tudi vsak zaporedoma namesto škofa Slomšeka uredovali Drobtinice. Slomšek je zbudil toliko duševnih sil na Štajerskem, da štejejo Drobtinice v vseh svojih (20) letnikih do 180 leta 1869. okoli 130 sodelavcev. Slomšek zavzema ne le v cer¬ kveni, temveč tudi v šolski književnosti prvo mesto. On je ob enem naš prvi in najboljši vzgojeslovni pisatelj; po njem se je narodno šolstvo na Štajerskem popolnoma prerodilo in v kratkem jako povzdignilo. Slomšek je skoro sam vse takrat 185 potrebne šolske knjige preskrbel. Spisoval je abecednike, slov¬ nice, katekizme, male in velike čitanke; ljudstvu je podajal molitvenike in dejanje svetnikov, duhovnikom pa pridige in druga potrebna navodila. Tudi sv. pismo si je prizadeval spraviti v novem prevodu na dan, a izšli so le trije zvezki starega za- 190 kona (1848—1854) po prevodu o. Plači da Javornika. Slomšek je smatral za umestno, da izide tako obširno delo v slovenskem središču, in po njegovem nasvetu je izročil naš mecen, ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, duhovnemu vodji ljubljanske duhovščine, Juriju Volču, to delo, ki je kot 195 drugi katoliški prevod vsega sv. pisma leta 1856.—1859. na škofove stroške prišlo na svetlo. Krepko slovstveno gibanje se je začelo z letom 1848. tudi na Koroškem. Seme, ki ga je zasejala blaga roka Slomšekova v prejšnji dobi, je obrodilo obilnega sadu. Leta 1848. se je 200 izročil pouk slovenščine na gimnaziji mlademu Antonu Jane¬ žiču (1828—1869) iz Leš pri Št. Jakobu v Rožu. Taje začel takoj za potrebne šolske knjige skrbeti. Izdavši slovensko slov¬ nico za Nemce (1849), ki je v mnogih izdajah nad 30 let služila za šojsko knjigo, je sestavil izvrsten nemško-slovenski in slo- 205 vensko-nemški rečnik (1850, 1851). Videč, kako uspešno delujejo ljubljanske Novice in Slomšekove Drobtinice, je ustanovil Janežič prvi slovenski list na Koroškem. ,,Slovensko Bčelo‘‘, ki je bila Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 18 274 namenjena leposlovju in znanstvu, če tudi je samo štiri leta izha- 210 jala (1850—1853), je vendar znatno povzdignila naše slovstvo. Slovenska Bčela je donašala umetne in narodne pesmi in po¬ vesti, popisovala domače šege in navade ter poučevala o šolskih stvareh. Zraven Janežiča sta delovala v Celovcu nadzornik ljudskih šol Simon Rud maš na polju šolske 215 književnosti ter profesor prirodoslovja in matematike Karol Robida. Ta je izdal od leta 1846. do 1859. sledeča dela: Zdravo telo najboljše blago, ali Nauk, zdravje ohraniti; Nara¬ voslovje ali fizika; Domači zdravnik in Domače živinozdrav- stvo (zadnji dve po nemških izvirnikih). Četrti v koroškem 226 pisateljskem krogu je bil profesor Andrej Einspieler. Izdajajoč nad 30 let »Šolskega prijatelja" (začenši z letom 1852., od leta 1856. pod imenom »Slovenski prijatelj“), je deloval zlasti v šolskem in cerkvenem slovstvu ter si po tem listu kakor po drugih knjigah pridobil častno ime. Kot peti se 225 jim je pridružil Matija Maj ar Zilski, poznan kot pisatelj književne vzajemnosti slovanske. Po zgledu »ilirskega” pesnika Stanka Vraza se je zanimal osobito za narodno blago in za domače običaje. Po Koroškem in po drugih pokrajinah sloven¬ skih potujoč, je nabiral narodne pesmi, katere je deloma izdal 230 v »Pesmarici cerkveni" leta 1846. Majarju Zilskemu gre za¬ sluga, da je prvi popisal običaje koroških Slovencev ter opozoril na slovenske in slovanske starožitnosti. Glede pisave pa je hodil svojo pot. Kakor je gajica v črkopisu združila Slovence s Hrvati, Čehi in Slovaki, tako je nameraval Matija Majar 235 ustvariti iz slovenščine in drugih slovanskih jezikov vzajemen književni jezik jugoslovanski. V to svrho je izdelal leta 1848, »Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje”, ter spisal »Vza¬ jemno slovnico slovansko” (1865). Dobro vedoč, da se ne da umetnim potem ustvariti občeslovanski književni jezik, so se 240 skoro vsi slovenski pisatelji protivili takemu početju. Le neka¬ teri so pisali v takozvani »ilirščini”, pred vsemi Jurij Kobe in Jakob Razlag, odvetnik v Brežicah. Zadnji je izdal (za leto 1852. in 1853.) zabavnik »Jugoslovanska Zora”, v katero je pisal sam v čisti ilirščini, t. j. v štokavskem 245 srbsko-hrvatskem narečju, drugi, kakor Božidar Raič in 275 jezikoslovec Oroslav Caf s Štajerskega, v mešanem jeziku, nekateri pa zopet v slovenščini, med njimi prva slovenska pisateljica Josipina Turnogradska (1833 —1854), žena pesnika Lovra Tomana, ki je zaslovela po svojih novelah in povestih v „Zori" in »Slovenski Bčeli". Proti Majarjevim in 250 njegovih vrstnikov poskušnjam so se oglasile Novice in prodrle z edino pravimi nazori, ki se glasd: Slovenščina se likaj na podlagi narodne govorice, staroslovenščine in drugih slovanskih jezikov, ali inače se naj ohrani čista, brez primesi tujih slovanskih oblik. 255 Imenovani koroški pisatelji so v zvezi z drugimi rodoljubi, zlasti po prizadevanju škofa Slomšeka osnovali društvo sv. Mohorja za izdavanje dobrih slovenskih knjig (1852). Duša temu društvu je bil Anton Janežič. Do svoje smrti je oprav¬ ljal težavna opravila družbenega tajnika in je prirejal njene 260 knjige, s tem izvrstno pospešujoč naše slovstvo. Kot bratovščina (od 1. 1860.) se je »Družba sv. Mohorja“ tako povzdignila, da šteje sedaj okoli osemdeset tisoč udov, od katerih dobiva vsak na leto po šestero knjig nabožne, pripovedne in poučne vsebine. Kdor pomisli, koliko knjig Mohorjeva družba vsako 265 leto razpošlje med ljudstvo, ta bode brez dvombe vedel tudi ceniti veliko važnost te družbe za duševni in gmotni razvitek našega naroda. Razen tega se je Janežič kot profesor slovenščine na realki in gimnaziji v Celovcu oziral na potrebe šolskega slov- 270 stva. Ker ni bilo pripravne slovenske slovnice in slovenskih čitank, je sestavil tri „ Cvetnike “ za slovensko mladino in izdal »Slovensko slovnico“. Naslanjaje se na izborno primerjajočo slovnico slovanskih jezikov prvega jezikoslovca Franceta Miklošiča, je ustvaril Janežič izvrstno slovniško delo, ki je 275 vsem tedanjim in sedanjim pisateljem služilo v pouk. j ) 1) Leta 1854. je izdal Janežič »Slovensko slovnico s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagoliškim berilom za Slovence/ S to knjigo je postavil dober temelj slovenski pisavi in utrdil naš pravopis. Slovnica je služila pri pouku na srednjih šolali, a bila tudi ob enem pomožna knjiga vsem našim mlajšim pisateljem. Janežič je porabil v svoji slovnici , 18* 280 285 290 295 276 III. Velik napredek v našem slovstvu je storil Janežič s tem, da je osnoval „Slovenski Glasnik", list za slovstvo in umetnost (1858—1868), in da je izdajal ,,Cvetje iz doma¬ čih in tujih logov« (1861—1867). V Slovenskem Glasniku je združil urednik Janežič vse tedanje pesnike in leposlovne pisatelje. Med pesniki se osobito odlikujejo France Levstik (1831 — 1887), Miroslav Vilhar, Simon Jenko, France Cegnar. Kot vzorni prozaiki slovijo France Levstik, kije s svojim „Martinom Krpanom« (1858) določil naši prozi pravo pot ter dejanski utrdil ona pravila v naši pisavi, ki jih je dokazoval po Novicah v svojih kritičnih spisih; potem Josip Jurčič po svojih značilnih romanih in povestih ter France Erjavec po svojih potopisih, povestih in vzornih prirodo- znanskih spisih in knjigah. Zraven Slovenskega Glasnika je ..Cvetje iz domačih in tujih logov« najbolj razširilo naš knji¬ ževni obzor. Ne le izvirni spisi, pesniške zbirke in romani, temveč tudi prevodi izvrstnih tujih proizvodov so zagledali v »Cvetju« beli dan. Tu so izšle pesmi Antona Umeka in Jurčičev prvi slovenski roman „Deseti brat« (1866); tu so se objavili prevodi: Marija Stuart, Viljem Tel, češka ,,Babica«, vsi trije od Franceta Cegnarja, kije povrh izdal še preiskave Miklošičeve na jezikoslovnem polju in tako njegovim naukom pripo¬ mogel do dejanske veljave in uporabe pri Slovencih. Vpliv te slovnice se začne takoj kazati v našem slovstvu. Večja doslednost in pravilnost odlikuje odslej slovenske spise in marsikaj omahljivega se je takoj odpravilo. Tako so popolnoma izginile oblike na -am, -ami pri moških in srednjih samostalnikih; po mehkih soglasnikih so pisali zdaj e namesto o, na pr. delavcev nam. delavcev. Pri pridevnikih so služile zlasti kranjskim pisa¬ teljem več stoletij oblike na -iga, -imu, in v mestniku in orodniku niso razlo¬ čevali končnic -em in -im; toda zdaj so po vplivu štajerskih in koroških piša teljev, osobito pa vsled Janežičeve slovnice začeli pisati lepega, lepemu in ločili mestnik lepem od orodnika lepim, kakor so pisali pri zaimku njega, njemu, pri njem, z njim. Namesto nesrečin, kratile so pisali odslej nesrečen, kratek itd. V drugi izdaji (1863) svoje slovnice je Janežič tndi že pisal samo- glasniški r brez e, ker je bil Miklošič dokazal njega samoglasniško naravo v slovanskih jezikih; poznejši slovenski pisatelji so polagoma krenili vsi po Miklošiču, pišoč samoglasniški r. 277 zbirko svojih pesmi in leta 1866. tudi Valenštajnovo trilogijo v krasnem prevodu. V „Cvetju“ so čitali Slovenci prvikrat pre¬ vode staro-klasičnih umotvorov, kakor so Sofoklejev Ajant od 300 Matija Valjavca, slavnega nabiratelja narodnih pravljic in pripovedek, Ksenofontovi Spomini na Sokrata po o. Ladislavu Hr ovatu in Vergilijev Georgikon po Jožefu Šubicu. Razen tega nam je podalo „Cvetje“ še več izvrstnih del iz češkega, ruskega, poljskega, laškega in španskega jezika v dobrih pre- 305 vodih. S prevodi se je v obče zadnja desetletja marljivo bogatilo naše slovstvo in likal naš jezik, osobito odkar so jeli naši pisa¬ telji, v prvi vrsti Lavoslav Gorenjec Podgoričan (t 1886), prevajati iz bogatih slovanskih književnosti. Tako se je naš slovstveni obzor razširil na vse strani. 310 Zlasti leposlovje se je krepko razvijalo po lastnih glasilih. Za Slovenskim Glasnikom so gojili in še deloma gojijo lepo književ¬ nost razni leposlovni in znanstveni listi, kakor v Celovcu Be¬ sednik in Kres (1881—1886), v Mariboru Zora z znanstveno prilogo Vestnikom, na Dunaju Zvon (1870, 1876—1880), v Ljub- 315 Ijani pa Vrtec (od 1871), list za mladino, Ljubljanski Zvon (od 1881), Slovan, Dom in Svet (od 1886). Po teh glasilih je dospelo lirsko pesništvo in pripovedno slovstvo na vrhunec obli¬ kovne dovršenosti.. V liriki pripada prvi venec pesniški trojici Francetu Levstiku, Josipu Stritarju, Simonu Gre- 320 g or čiču: v epiki, t. j. v romanu in povesti zavzemajo odlično mesto Josip Jurčič, Josip Stritar, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Fran Detela; po narodnih bajkah in povestih se odlikuje Janez Trdina, pevec balad in romanc pa je Anton Aškerc. Pa tudi vsaka druga stroka, bodisi šolska, 325 pravoslovna ali gospodarska, ima dokaj izvrstnih zastopnikov ter se razpravlja po lastnih glasilih ali v knjigah. Za slovensko razum¬ ništvo delujeta književni zavod „Matica Slovenska« (od leta 1864.) in ,,Dramatično društvo« (od leta 1867.) v Ljubljani, za pouk preprostega naroda pa skrbi „Družba sv. Mohorja" v Celovcu. 330 V zadnjih dvajsetih letih, ob koncu devetnajstega in začet¬ kom dvajsetega stoletja se je slovensko slovstvo zopet znatno povzdignilo in oživilo. Mlade, čile moči so stopile na poprišče slovenske književnosti. V pesništvu kakor v povestih je zavladal 335 340 345 350 5 10 15 278 nov duh, ki pa ne izhaja toliko iz domačega življenja, kakor iz moderne struje drugih svetovnih slovstev. Na polju slovenskega pesništva slovejo v prvi vrsti Anton Aškerc, Dragotin Kette, Josip M urn-Ale¬ ksandro v, Oton Zupančič; v povestih in romanih se odli¬ kujejo zlasti France Zbašnik, Fran Ks. Meško, Ivan Cankar, Fran Finžgar, Fran Go v 6 k ar, Rado Murnik, na dramatskem polju pa so dosegli lepih uspehov Fran Finžgar, Fran Detela, Ivan Cankar, Fran Govčkar, Engelbert Gangl, Anton Funtek in Etbin Kristan. Pa tudi v drugih strokah se kaže vsestranski napredek; razni gospodarstveni in znanstveni spisi svedočijo dovolj o slovenskih književnikih, kako vedo ustrezati vsakdanjim potrebam svojega naroda. Najnovejši pojav na slovstvenem polju pa je peda- goško-književno društvo „Slovenska šolska Matica“, kate¬ remu je namen, gojiti pedagoško slovstvo in pospeševati slovensko šolstvo po modernih vzgojnih in učnih načelih. 68. Janez Bleiweis. a) Oznanilo Novic 1843. Učenosti, umetnosti in znajdenja so se v kratkih letali tako razširile, de, kdorkoli z njimi naprej hiti, ne posnema, kar so drugi koristniga znajdli, ampak se terdovratno stariga derži, gre rakovo pot, vsaki dan mejn zna, se v zdajnim obrazenji sveta ne znajde, v sredi svojih rojakov, znancov ino prijatlov si neznan ptuj dežel ec, zdi in si ne more nikakor pomagati. Zlasti krajnskim kmetam ino rokodelcam, kteri se ptujih jezikov niso učili, se tako godi. Kar vidijo, slišijo ali berejo, znajo posnemati, tode malo, kir li po redkim zvunaj dežele grejo in malo berejo, kir ptujih jezikov ne razumijo in v krajnskim jeziku zvunaj molitvic nič pisaniga ni. Zlasti te izznanit z vsim, kar so učenosti in umetnosti njim koristniga znajdile, jim pokazat in jih napeljat, kako se z narmajnšim perzadnjanjam vsako delo opravi, kako in kje znajo svoj perdelk z pridam v dnai’ spravit, kako in kje znajo za se potrebne reči, to je orodje, živež, obleko in t. d., po ceni si previditi, kako verte 279 obdelavati, drevje ravnati, saditi, cediti in cepiti, kako čbelice, zidne gosence (sviloprejke), domačo živino in perotno ravnati, sploh jim pot kazat, po kteri hodivši bojo brez velikiga per- 20 zadjanja zhajali, sebi in svoji družini bolj ohlapno živlenje pervošiti zamogli, — kmete in rokodelce opomniti nemarnost, nerodnost in škodlivih navad, ktere njih stan narveč grene, jim navod dati, kako znajo svoje zdravje, ta narveči dar božji perhraniti in si milo živlenje dolgo obvarvati, je namen tčh 25 novic. Kmetovske in rokodelske djanja, ktere se v drugih deželah drugači kakor per nas opravlajo, bodo razsojene, koristne nasvetvane, mejn koristne odsvetvane. Nove znajdenja bodo ročno oznanjene, pa tudi razsojene, če so posnemanja vredne ali ne. so Kmetijske in rokodelske v slovenskim natisnene bukve (knige) bodo zvesto pregledane in njih vrednost pošteno pre- vdarjena. Vse vikši postave in povelja, kmetijstvo in roko¬ delstvo zadevajoče, tudi oznanila v tčh rečeh bodo tukej raz¬ glašene. 35 Skerbno si želi vsakktiri Krajnec poznati svojo krajnsko de¬ želo, se izznaniti z imenitnimi rojaki ino zvediti imenitne pri- godke svojih sprednikov. Te želje spolniti bo posebna skerb naša. Za sklep bo nasledval žitni kup vsakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu. 40 Iz tega zapopadka je lahko spoznati namen, cilj in konec teh novic, namreč poduk in napeljevanje kmetvavcov in obert- nikov ali rokodelcev, si svoj stan, kolikor je mogoče, zboljšati, ne pa dobičke z njimi iskati, pa tudi ne samo krajnšine učiti ali krajnski jezik čistiti. V pomankanji krajnskih besedi si bomo 45 enako Rimcam, Nemcam, tudi Ceham, Rušam, Poljakam ptuje besede zposodili. Zatorej bo njih kup prav nizek, pa tudi ne bode mogoče perjaznim pomagavcam truda obilno plačvati, ampak c. k. družba krajnskih kmetvavcov, ktera se je pogojenja tčh novic lotila in njih spečanje nase vzela, jma vse upanje do 50 svojih častitih deležnikov, kterim poboljšanje stanu kmetvavcov in obertnikov na sercu leži, de ji bodo v vsim pripomogli na¬ menjen cilj doseči. Vsaka pomoč bo hvaležno vzeta in po vrednosti z imenam pisarja natisnena. 280 55 Vsakkteri poduk v či stenju jezika ali v drugi reči nas bode razveselil in nam za znaminje veljal, de se te novice prijaznih deležnikov razvesele. b) O pesništvu. Nekiga kmeta je sinek prašal: »Oče, povejte mi vunder enkrat, kaj neki so verzi, v kterih pevci svoje pesmi pišejo; celo leto si že glavo ubijam, pa ne morem nikakor praviga zvediti. Oče, ki tega sam ni vedil, mu odgovori: „ Verzi so 5 verstice, ki zaporedama sledijo, na popirji nikoli od eniga kraja do druziga ne sežejo in večidel na sredi nanaglama prenehajo; dostikrat je clo ena versta veliko krajši od druge, če je pevcu nategama besedi zmanjkalo.“ — Pri marsikterim pevcu zares verzi niso nič druziga kot gole verstice, in dostikrat je ena 10 krajši od druge samo zatč, ker so mu besede pošle; od praviga pevskiga duha ni duha, ne sluha. Pevec (pesmenik) mora rojen biti, pravi star pregovor; današnji dan pa že vsak pesme dela in se ubija, de mu pot po čelu stoji. Iz starih pripovedk je znano, de je nekdej krilati konj 15 na svetu bil, ki so ga Pegaza imenovali in kteriga so le pesmeniki jezdarili. Od tistih časov še dandanašnji Pegaza jezdariti toliko pomeni, kakor pesmi zlagati. Imenitni Pegaz pa je le prave pesmenike nosil, vse druge derhali ni na sebi terpel ter jo je na tla potlačil. Takih pevčkov, ktere Pegaz 20 jezdari, namesto de bi oni Pegaza jezdarili (sie reiten nicht, sie werden nur geritten), tacih pevčkov je dandanašnji cela truma. Ni bolj zoperniga na svetu ko slaba pesem — naj tedej opusti p>eti, kterimu pesem ni dana! Sej je tudi ravno tako lepč in častno, brez verstic kaj dobriga pisati. Vsi ne moremo pre- 25 pevati, pa tudi treba ni. Naj nam pravi pesmeniki prepevajo in s svojimi pesmami serca razveseljujejo: radi jih bomo poslušali. Vsak drugi pa, ki ni za to rojen, nej pesništvu slavč da, de ne bodo od njega rekli: „Ta tudi vprega Pegaza v galejo. 9 Nov. 1845. 1) Ta izrek navaja Bleiweis iz Zabavljivih napisov Prešernovih. Ker so Čbeličini pesniki zlagali čestokrat nepravilne šestomere, jim je zložil Prešeren (1832) pod naslovom: „Cebelice še'stomerjovcam“ sledečega sršena: „Ak kdo v heksametru namest spondeja al daktila posliiži se troheja, ne ve; kam se ceziire dejo, on vprega Pegaza v galejo/ 281 e) O novem pravopisu. Novo leto se je za Novice prav veselo začelo; nobeno leto ni tolikanj deležnikov vnovič pristopilo kakor letaš! Med novimi bravci so morebiti nekteri, ki še niso Novičniga pisanja vajeni; tem povemo, de je pri tem pravopisu vse po starim, samo tri čerke ne, ktere se pa dajo, ko bi z očmi mignil, na- 5 učiti; td-le so: namesto stariga ojstriga- / imamo s; namesto /h pa s, „ „ mehkiga s „ z; „ sh „ ž, 77 » z n c 7 n n C ’ To je vse in ne pičice več. S tem pravopisam pa stopimo v 10 kolo z drugimi Slovani, de oni naše, mi pa njih bukve lahko beremo. De bi tedej prihodnjič zmešnjav v Novicah ne bilo, prosimo, naj bi se vsi naši gosp, pisatelji ediniga pravopisa posluževali. Zdej ta, zdej uni pravopis Novicam ličnost jemlje in bravce 15 moti. Rodoljubni Slovenci niso svojoglavni, ampak si v občno- koristnih rečeh radi roke podajo. Z radostjo in ponosam za- moremo reči, de so vsi slavni slovenski pisatelji tudi pisatelji Novic in de narbolj sloveči med njimi so jeli sploh pisati v občnim (Gajevim) pravopisu. Naši prebrisani kmetje ga že 20 brez spotikleja berejo; za male otroke, ki se še le brati učijo, je pa novi pravopis veliko ložeji od stariga. En glas, ena čerka, to je velika prednost noviga pravopisa. V šolah je sicer stari pravopis še vpeljan, prepovedano pa ni učiteljem zraven tega memogredč učenčike tudi občniga pravopisa vaditi, 25 kar pridni učitelji brez vse pogube časa gotovo tudi storijo. *) Nov. 1846. 1) Bleiweis je z letom 1846. začenši izdajal Novice le v gajici, dočini je v prejšnjih treh letnikih večinoma rabil bohoričico; sprva je le sem ter tja ponatisnil kakšno pesem v gajici,- a potem je čim dalje tem več prostora prepuščal novemu črkopisu, kakor so ga pač rabili slovenski pisatelji in sotrudniki Novic. Leta 1845. je celo objavil sledeče naznanilo, kakor da bi se hotel opravičiti, zakaj se poslužuje tudi gajice: „Mi nobeniga k pisanju v novim pravopisu ne silimo in dajemo vsak spisek v Novice tako, kakor ga prejmemo. “ 5 10 15 20 5 10 282 d) O prevodih. Kar se prestavljanja knjig tiče, je res to Ahilova peta slo¬ venskih pisateljev, ker mislijo, da prestavljavec mora poredoma pobirati vse besede tistega spisa, kterega prestavlja, in stavke skladati ravno tako, kakor jih je zložil izvirni pisavec. Ker je nemški jezik per eminentiam jezik samostavnih imen, slovenski jezik pa jezik glagolov, izvira pri prestavljanji iz nemškega v slovenski jezik ravno tista zelo navadna okornost, ki je duhu našega jezika naproti. Dalje je lastnost nemškega jezika, da zapletuje stavke tako, da med poglavni stavek vriva deset druzih, ki je po takem ves raztergan in sila dolg; to je sicer po duhu nemškega jezika, pa je ravno nasproti duhu slo¬ venskega jezika, ki govori v kratkih, malo zapletenih stavkih. Sicer nam pa vendar tudi niso všeč celd prekratki stavki, da se po vsacih 5 ali 6 besed že postavlja pika; to je po naših mislih otročja pisarija, ktera je le v abecednici na svojem mestu. Po naši misli naj prebere prestavljavec vselej celi stavek ali še več stavkov izvirnega spisa, potem pa naj si reče: „Kako naj ga prestavim, da bom zadel tako, kakor govori prost Slo¬ venec ?“ Če tako prestavlja, bo odletela cela truma samostavnih imen, in dolgi, desetkrat presekani stavek se bo razkrojil v več samosvojnih stavkov. Tako bo ostal zapopadek izvirnega spisa, pa v drugačni obleki in obliki — v duhu slovenskega jezika. Nov. 1855. 69. Črtice o Ivanu Veselu Koseskem. Ivan Vesel seje rodil dne 12. kimavca leta 1798. v Sp. Kosezah blizu Moravč na Kranjskem; odtod pesniško mu ime „Koseski“. Šolal se je na celjski gimnaziji in ljubljanskem liceju ter je služ¬ boval, dovršivši pravoslovne nauke v Gradcu in na Dunaju, najprej pri kameralnem uradu v Ljubljani, potčm v Gorici in Tolminu, naposled pa v Trstu. Tukaj je preživel i zadnja leta kot višji finančni svetovalec v pokoju; trudne svoje oči je zatisnil dne 26. sušca leta 1884. V mladosti je občeval z Vodnikom in Čopom, najbrž tudi s Prešernom. Pesniti je jel že na ljub¬ ljanskem liceju, toda nemški. Med letom 1817.—1821. je zlagal 283 po Schillerjevem vplivu nemške balade in je objavil (1818) sonet „Potažva — Der Trost “ v nemškem in slovenskem jeziku. Ta brez dvom.be po nemški matici zloženi umotvor je Koseskega prvi pesniški poskus v materinem jeziku ter sploh prvi slovenski sonet, pri katerem mu je za nemški izraz „Trost“ sam Vodnik 15 nasvetoval besedo „potažva . Po teh mladeniških poskusih je Koseski umolknil za. dalje časa, videč menda, da se na nemškem Parnasu ne bode poslavil, slovenski si pa najbrž ni upal peti, v svesti si svojega ne¬ zadostnega jezikovnega znanja, ki mu ni dopuščalo, da bi se 20 meril s Prešernovo pesniško vzvišenostjo. Zato se je v tej dobi bržkone le pripravljal na poznejše popevanje; kajti zaman iščemo plodov Veselove muze v vseh štirih zvezkih Kranjske Cbelice, ki je razglašala pesnitve tedanjih slovenskih pesnikov (1830—1833). Še le leta 1844. prineso Bleiweisove Novice v 25 posebni prikladi Koseskega pesem: „Slovenija presvetlemu, premilostljivemu gospodu in cesarju Ferdinandu prvemu ob veselem dohodu Njih Veličanstva v Ljubljano/' Podoben po svoji vsebini (ne po obliki) Vodnikovi ..Iliriji oživljeni”, je dosegel ta pesmotvor kot izraz narodnega navdušenja ob tej 30 slovesni priliki navzlic mnogim, zlasti jezikovnim hibam ne¬ navaden uspeh. Njega vabilno miloglasje, silna krepkost in zveneča gladkoba v izrazili, prazniško visokoslovje in izredna spretnost v stihotvorstvu je razvnela in obajala Slovence, da so jeli staviti Koseskega — „pesnika vseslovanskega” — celo 35 nad „lokalno-kranjskega pevca“ Prešerna, ki zaradi svojih ljubavnih poezij v tisti dobi itak ni bil priljubljen. Veličastna, na široko razpredena snov, ki razklada Slovencem sijajno, dasi sem ter tja pesniški izmišljeno minulost, je prevzela, ganila, pretresla mnoge takč, da so čitali ta proizvod s solznimi očmi 40 ter tekmujoč slavili pesnika v vezani in nevezani besedi. Odslej je bil Koseski stalen sotrudnik Novicam, v katerih je vsako leto do leta 1852. priobčeval iz raznih tujih jezikov preložene in svoje maloštevilne izvirne proizvode. Leta 1852. pa je naš pesnik nevarno obolel. Neugodna 45 operacija mu je omrtvila ves život. Zatorej se je napotil zdravja iskat v Abanske toplice pri Padovi, ki so mu tako 50 55 60 65 70 75 80 284 ugajale, da je vsaj telesno skoro popolnoma okreval leta 1856. Med boleznijo je moral seveda pesniško delovanje ustaviti in še le po dolgem prestanku šestnajstih, let se je Koseski zopet oglasil v Novicah leta 1868. s prevodom: »Mazepa Jovan, hetman ukrajinski dobe Petra Velikega. Pravljica zgodbe res¬ nične. po Byronovi istega imena." V zadnji dobi svojega življenja je Koseski večjidel le prevajal iz tujih slovstev, tako iz Puškina, iz Dantejeve »Nebeške komedije« in iz drugih slavnih pesnikov. Koseski je doživel redko starost šestinosemdesetih let, ne manj redko usodo pa kot pesnik. Povzpel se je bil namreč takoj v začetku svojega delovanja do silne slave, ki mu je hitro vzplamtela, a tudi hitro ugasnila. Mnogi so ga kovali v zvezde, proslavljajoč ga kot prvega slovenskega pesnika; ne dolgo potčm so ga pa drugi teptali v prah. Kdor hoče Ko¬ seskega pravično soditi, ta mora prvič v poštev jemati dobo, v kateri je živel in deloval, drugič pa ne sme biti slep napram njegovim uspehom in pravim zaslugam. Kakor rimski pesnik Ovidij, tako je tudi Koseski po¬ polnoma otrok svojega Časa, čigar dobri in slabi znaki se poznajo vsem njegovim umotvorom. Pesnikova mladost spada v dobo naše slovstvene, zlasti pesniške bede, ko se z učiteljskih stolic .še nikjer ni čul slovenski glas. Ker se je torej Koseski v šolah poleg latinščine in grščine učil le nemškega jezika in slovstva, ni čuda, da je zlagal sprva le nemške pesmi. Še le ko so slovenščini ustanovili prvo javno stolico v Ljubljani, so se zavedeli Slovenci, poučeni po izvrstnih slovnicah Kopitarjevi in Metelkovi, svojega jezikovnega siromaštva. Pri¬ čeli so se otresati dosedanje neokretnosti ter so pilili, likali, čistili in bogatili jezik strastno; toda pri tem so zabredli cesto na napačno pot in so nepravilno kovali besede, zavijali srbsko- hrvatski ter si pomagali v zadregi tudi z drugimi slovanskimi narečji; ali pri vsem temle niso mogli zatajiti v pisavi nemškega duha, v katerem so bili vzgojeni. Tako je bilo z obliko. Pogrešali pa so tudi primernih snovi, ki bi bile obetale kaj uspeha. Segli so torej na zgodovinsko polje, zasledovali slovenščino po vsem svetu in, opirajoč se na izmišljeno minulost, so prorokovali narodu sijajno bodočnost. 285 Te časovne hibe kazijo Koseskega izvirna in preložena 85 delo. V nemških šolah izučen in vzgojen, živeč osebij en od ro¬ jakov svojih večjidel med Lahi in Nemci, se je potujčil i sam ter, pojoč slovenski, mislil vedno le po tuje. A ne znajoč pri¬ mernih domačih izrazov, jih je iskal po slovaijih, in če jih ondi ni našel, je posegel v druga narečja slovanska, katerim 90 pa ni bil dodobra vešč. Ker je ravnal z jezikom samooblastno ter mu delal silo, je postal češče popolnoma nerazumljiv. To so vzroki, zakaj se njegove poezije niso priljubile preprostemu narodu. Sicer pa je treba v Koseskega delovanju ločiti dve dobi: 95 njiju mejnik je leto 1852., ko je nevarno zbolel. Proizvodom prve dobe ne moremo odrekati niti dejanske, niti krasoslovne vrednosti. Pesniška darovitost se javlja ne manj v tehnični spretnosti, kakor v krepkih, jedrovitih. vzvišenih mislih. Po bolezni pa so mu opešale s telesnimi močmi tudi duševne sile 100 tako, da so umotvori te dobe prave pesniške igrače brez slovstvene vrednosti. Poleg tega je Koseski bolj prelagatelj nego izviren pesnik. Prelagal je najrajši nemške pesnike; ti so Schiller, Goethe, Kbrner, Burger, Chamisso. Uhland. Kose- garten, Langbein, Lessing; a lotil se je tudi angleških, laških, 105 grških in ruskih pesnikov CByrona, Manzonija, Danteja, Homerja, Puškina, Lomonosova, Državina). Izvirne njegove proizvode prešinja čut ljubezni do Boga in do domovine; prelagajočemu pa so ugajali najbolj fantastični predmeti. Prevodi se ne drž 6 vselej natančno matice, ampak pogosto je no prevzel pesnik le izvirnikovo snov ter jo „svobodno", t. j. po svojem okusu gledč na mero in pesniško obliko predelal ali celo razširil, češče umotvoru samemu na kvar (primerjaj pesmi: „Pohlep oslepi" = Chamissov ..Abdallah", „Legenda" = Kose- gartenov „Das Amen der Steine', „Raj izgubljen" = Lang- 115 beinova ,.Die neue Eva, itd.). Njegov slog je vseskoz retorski. čemur se ni čuditi ako pomislimo, da so gojili tisti čas v šolah zlasti govorništvo. Na pesniško delovanje je izpodbujal Koseskega (poleg Vodnika) njegov učitelj iz zgodovine in govorništva Richter, sam pisatelj 120 in pesnik; ta mož je čislal posebno Schillerja, čigar proiz- -- 286 vode so se morali učenci pridno učiti na pamet in jih krasno- sloviti. Na ta način se je umilil Schiller tudi Koseskemu, ki se je navzel njegovega retorskega visokoslovja tako, da ga ni 125 mogel zatajiti ne v nemških, ne v slovenskih svojih umotvorih. Najboljši njegovi prevodi so: Pesem o zvonu, Grof' Habs¬ burški, Legenda in Devica Orleanska; izmed izvirnih pesnitev pa gre prvo mesto njegovim pesmim: Slovenija Ferdinandu L, Visoka pesem, Kdo je mar?, Novice bralcem h koncu leta 1845. iso Neznatno je bilo takrat krdelce izobraženih mož, ki so se zavedali svoje narodnosti. Slovenščina ni imela svojega mesta niti v ljudskih, še manj pa v latinskih šolah, in ker šole niso skrbele za slovstveno seme, je imel narod kaj malo dušne hrane. Naenkrat pa nastopijo Bleiweisove Novice leta 1843. 135 Z njimi se začenja slovenskemu narodu popolnoma nova doba prosvetnega in književnega razvoja. Da pa so se Novice v na¬ rodu ukoreninile, da so obrodile tako vesel in bujen sad, ki ga uživamo dandanes mi in ga bodo uživali še pozni rodovi, da se .je povzdignil zlasti naš jezik in z njim naša književnost 140 tekom nekaterih desetletij tako čvrsto in krepko, kakor tega ne opazujemo niti pri večjih narodih: ta zasluga gre dobršen del glavnemu sotrudniku Novic, Koseskemu; kajti skupno in uspešno delujoč z Bleivveisom, je bil Koseski kot prvi politični pesnik ob enem tudi vodja svojemu narodu. V vzvišenih besedah 145 je kazal Slovencem, ki so se takrat sramovali svojega roda in materinega jezika, sijajno, če tudi pesniški izmišljeno minulost (Slovenija Ferdinandu I.), spominjal jih je ,,del pokojnih očetov“ (Novice bralcem h koncu leta 1845.), učil, da je vzrastlo tudi iz zaničevanega kmetskega stanu mnogo Slovencev državi in 150 cerkvi v čast (Kdo je mar?); da torej slovenska narodnost ne sramoti nikogar, marveč da „biti slovenske krvi bodi Slovencu ponosOgnjevito, kakor nekdaj Tirtej Spartance, je dramil in klical zaspane rojake na dolgo zanemarjeno delo, na duševni boj, obetajoč jim svetlejšo bodočnost, ako se ne ustrašijo truda, 155 temveč krepko delujejo za narod svoj. Njegove krepke budnice so pretresale in navduševale srca starcem in mladeničem. Narod se je prebujal, se je jel zavedati svoje dolžnosti ter je, pogumno lotivši se dela, čvrsto uspeval na potu do omike in 287 izobraženosti. To je prva in glavna zaslnga Kosesknga, ki ostane z zlatimi črkami zapisana v knjigi naše slovstvene in 160 prosvetne zgodovine. A poleg tega je vplival tudi mogočno na razvoj slovenskega pesništva. Zbudil je namreč toliko navdušenost zanj, da so se jeli v Novicah oglašati mnogi nadarjeni pesniki, ki bi bili morda vedno molčali, da jih ni zdramila in osrčila muza Veselova. 165 V slovenskem stihotvorstvu zavzema Koseski važno mesto med našimi pesniki. Koseski je namreč zlagal tako vzorne šestomere, kakršnih noben slovenskih pesnikov pred njim in le malo za njim. Celo Preščren je občudoval in priznaval njih nenavadno krepkost in blagozvočnost; zakaj Koseski je pogodil 170 edino veljavna pravila slovenskemu šestomeru ter s tem poka¬ zal slovenskim pesnikom pravo pot, po kateri so krenili vsi boljši šestomerjevci. Število izvirnih pesmi Koseskega je res neznatno in njegov jezik kaže obilne napake, toda njegovi umotvori so storili, 175 kakor nič bolj dovršeni Vodnikovi poprej, o svojem času svojo dolžnost; saj je Koseski dosegel z njimi večji uspeh kakor marsikateri poznejših rodovitnejših pesnikov s svojimi, če tudi po obliki bolj uglajenimi proizvodi, a dobrega uspeha ne smemo pri nobenem delu prezirati. iso Fr. Wiesthaler. 70. Ivan Vesel Koseski. 1. Slovenja cesarju Ferdinandu I. (Ob veselim dohodu v Ljubljano 1. 1844.) — [Odlomek.] 1. Trojno ovenčan umik vladarjev iz hiše Rudolfa, zgodnimi! soncu enak sveta v ogledu stojiš, kron sedmero bleši v škerlatu sedeža tvojga, silnih narodov devet varje ti slavo in dom, sme se iz temnih osod približati zvesta Slovenja? 2. Sme rudorov Ti, o knez, odpreti ljubezni neskončne, ktera do Tebe rodu vnema slovenskiga kri, kaplico slabo boječ pridružiti morju svitlosti, ko Ti visoki prestol soncetemnivši gradi, svoje prisege poklon doložiti vrisku narodov? 288 3. Cula žvižgati meč sem Tvoj iz pozonskiga hriba, duše ko skazal si sklep Stranam čveterim sveta, cula v radosti sem rujoveti českiga leva; cula odgovor gromeč brata jadranskiga sem, ko prisegovali so bregovi Veltave, Pada. 4. Željno prašaje, al smem se šteti med Austrije stebre, ali na zboru deržav moja beseda velja, sini slovenski al so v številu zemlje junakov, tudi za mene razpet al je istorie list? Slišim iz neba oglas ponosne Klione Grekinje: 5. „Kako, ti dvomiš? Mar treseš se clo, ti moja ljublenka, ker ti imena s kervjo Rimic ni pisal in Grek? Dvigni se, dvombe na stran! Prestolu dostojno se bližaj, slava je tvoje ime, slava porod ino rast, zvedi iz mojih ust, kaj bila si svetu od nekdaj. 6. Preden Bizanc ino Rim verige kovala narodam, bila Evropi si varh; veči le hvale želiš? Tvoja žarila je kri od ledniga Balta do Jadre, mirnimu svetu razum, bojnima bila si meč, zlobi gotova zajez med jutram in divjim zapadam. 7. Tebi kmetija doma, kupčija po morju slovele, jeklo v trojanski prepir vitezam dajala si, tvojih poznal je pušic hritkost maeedonski Aminta, bil arbelski je breg priča slovenske moči, ko sta za zemlje oblast borila zapad se in istok. 8. Ear je visokiga um, častitiga desna storila, ptuje ostalo ti ni, slave deležnica si. Grom je slovenski krotil narode v jeziku latinskim, Cerniga morja prestol tvojih junakov je bil, Pravda, Dioklecian, Belizar so ti trojka sestrancov." 9. Reče — in temni oblak nekdajnih razdeli časov, glej, pred mano stoji vitezov krasni izbor: Agron, silni brodnik, Jadranskiga morja krotitel, Pinez, Brem ino Bolk, dika slovenske kervi, Skerdilaj, Pleurat, brezbrojno vitezov drugih. 10. Medju ženami potem Teuta, ponosna Birka, zraven ravenski jetnik, velikodušni Baton, hrabri Metulčanov rod, sloboden do zadniga zdiha, z vencam mnogi junak, ptujimu ljudu ponos, trikrat škerlatnikov šest, gromivših iz dvojniga Rima. 289 11. Zdaj ko junake spoznam, velikane hrabrost svoje, vname se v sercu ko blisk vrednosti lastne mi čut, v persih otajanih vir odpre se goreče besede, kjer se bežeči govor djanja v svitlosti žari in Ti ljubezen redim gorečo v junaškimi! mozgu. 12. Tako se bližam, o knez, z bogastvam dlana in uma, gradov Ti ključe podam verno na zlatili blazin’, verlo namestvana sem od petkrat petsto županov, moje prisege oglas Donava sliši in Pad, Donava sliši in Pad slovenskih junakov obljubo. 13. Blago, živlenje in kri, visoki vladar, Ti posvetim, bistri v sodbi razum, v boju nevžugani dlan, Tvojimu rodu na čast, na zgubo protivnikam Tvojim snuje v oserčju mi duh, cuka na bedri mi meč; hrast se omaje in hrib — zvestoba Slovencu ne gane! * » » 14. V padu gromečimu let poginejo imena, narodi, moje prisege zaklep časa viharju stoji, ko bi se bližala kdaj rešetanja železniga ura, kakor se zčrnje iz plev, kakor iz sipa demant bi se Ti cena takrat slovenskiga serca svetila. 15. Vedno zahvalna dobrot prededov Tvojih ne zabim, duši globoko vsajen milosti njih mi je sad, Rudolf pervi je bil moj pervi v resnici zveličar, lekar veliki, iz ran vzame mi ost ino strup, hrabra sinova mi dva za vojvode, varhe postavi. 16. Stara Emona se zdaj iz praha digavati začne, srednica mojih dežel bila je, biti če zmir Kakor na vodjevi glas se družjo po bitvi junaki, sestri oživleni krog stop’jo Slovenke na hip, Pivka, Metlika hiti mladiti se — bramba nje praga. 17. Reka se zdrami iz sanj, naslednica slavne Promone, desno Albertu poda, z levo mu morje odpre; Terst Leopoldu in Kras; Frideriku Celeja, Dolenja; živa Gorica potem pervimu Maksu se vda in polovici moči slovenske trese Mletak se. 18. Zdaj prestrašin oblak na čelu se istoka dvigne, Bajesid Ildirim — blisk — njemu se v jedru rodi, novi vihar buči, na Kosovu Miloš Obilič pade za vero, za dom, Lazar junaški je prah, v morju keršanske kervi nikopoljsko ozidije plava. Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 19 290 19. Kje je natoku zajez, kje v zmoti občinski otetba? Svetu zapadnimu mor, pravdi razbitje grozi, jaderno bliža verig rožlanje se, mečošumenje, grozo-množivši komet žuga na nebu pogin, opominjaje poklic mi moje nekdajne namembe. 20. Sine nadušene zdaj med borce v prednimu redu urno postavit’ hitim, vrata jadranske zaprem, roko sestrancu podam na Donavi, Tisi in Karki, vodju posvetim život ter se Bogu zarotim, moje domovje mejak krivoverstvu de bode gotovo. 21. Gore slovenske so zdaj od Kope do Soče, do Drave v žarku gorečih germad trombe zapadu na boj, persi slovenske jez viharnimu toku divjakov, svetu trepečimu varh, trum janičarskih obup, meči slovenski pogin tlačivniku vere in pravde. 22. Vojska mi divja gromi zdaj trojno stoletna na mejah, duša se strahu ne vda, sercu ne opade pogum; kako se bije moj sin za vero, za kralja, za slavo, priča Kostajnica, Beč, Radgona, Kisek, Siget, Siskia stara slovi Andreja junaškiga mojga. 23. Glej, in dopolneno je! Sovražniku strašnim oserčje vjedajo rane ko strup, dlanu odpadel je meč, naskakovavec osod, ki zobe drakonove s’jal je, kaj je današniga dne? Votla podoba za vid, sužnim nezvestim posmeh, zaničvanimu ptujcu jigrača! 24. Tode ne samo na meč, na um veličanstvo opiram, kjer časti se modrost, tam se imenuje moj sin. Kar so mi — Karola dva in mati velika Terezja, Jožef slavni in Franc — znanstva odperli zaklad, sveti slovenski razum se v sodbi o mizah zelenih. 25. Misel se sveti in duh slovenski na zraku Evrope, v družbi nekdajnih bogov Vega na nebu blešf, Valvazor, Voglar, Cojz, Korenini in stotine drugih, vnukam prihodnim izgled, Austrije slava in moč, vnemajo v sercu mi čut ko sonce vrednosti lastne. 26. Bližam se vredna tedaj z bogastvam dlana in uma, gradov Ti ključe podam verno na zlatni blazin’, verlo namestvana sem od petkrat pet sto županov, moje prisege oglas Donava sliši in Pad, Donava sliši in Pad slovenskih junakov obljubo. 291 27. Blago, živlenje in kri, visoki vladar, Ti posvetim, bistri v sodbi razum, v boju nevžugani dlan, Tvojimu rodu na čast, na zgubo protivnikam Tvojim snuje v oserčju mi duh, cuka na bedri mi meč; hrast se omaje in hrib — zvestoba Slovencu ne gane! 71. Matija Vrtovec. Kmetijska kemija. 1847. Iz predgovora. Namenili smo bili in senčno želeli ljudske bukve Sloven- cam spisati, v ktčrih bi — razun božjih zapoved in cesarskih postav — vse nepremakljive natorne postave, ki se vežejo z dobro rastjo, z zdravjem in življenjem človeka, živine in rastlin, ob kratkim in vender umevno razložili. Kakor je bila naša 5 „Vinoreja <- , je tedej tudi ..Kemija" pervopis. V tacih reččh jo prav zadeti, je zlo teško. Ako se pre¬ malo reče, je človek nerazumljiv, ako pa preveč, je nadležen in dolgočasen;, in vender je od druge strani treba prostimu ljudstvu vse s posebno natanjčnostjo razložiti in mu dopovedati; 10 treba ga je, ker je velikrat terdo, še premalo zbrušeno, od več strani drezati in spodbadati. Učenim se z malo besedami dosti povč, neučenim pa z veliko besedami malo; pri učenih ui treba spodbadkov, s kterimi bi se jim človek še clo zamiril; pri neučenih pa se še s spodbadki malo opravi; brez njih pa 15 mende clo nič. Učenim razlagajoči pisavec mora zmirej pri govorjenji ostati; neučenim pa, ki ne morejo svojiga duha tako napenjati, se mora govorjenje štopati z mnogo drugo resnico, ako se ravno z govorjenjem terdno ne veže. Prosimo tedej svoje drage bravce se dobro tčga spomniti, de naš namen ni 20 bil, učenim, ampak prostimu ljudstvu bukve spisati. Ali smo pa v tem in v kakošni meri smo svoj namen dosegli, ali bo naše delo zahvaljeno, tč naj drugi sodijo. Kar človek s težavo in s potam v djanji spelje, noče vselej ravno tako biti, kakor se mu je bilo pred v duhu prikazalo. 25 Tudi ni nobeno pervo delo popolno, pot smo pa vender le pokazali, po kteri naj drngi za nami napredujejo in modro po- 19* 292 pravijo, kar je pomanjkljivega v naših bukvah ostalo. Slednji: bo spoznal, de smo primorani bili nekaj, pa clo malo novih be- 30 sedic ali imdn za daljne in bližnje dele organskih reči vpeljati,, kratke so in čisto slovenskih koreninic. . . . Kemijo smo spisali z veliko marljivostjo, skerbjo in tru- dam; spisali smo jo v razjasnjenje, razvitljenje in blaznost verlih sinov Slovenje; o de bi se pa vender pri tem ne bili 35 zastonj trudili! Ako bi se kmetijska kemija v celi naš narod vcepila in se mu vrasla, kakošna bi neki bila naša domovina čez 20—30 ali 50 16t? — Ljudjč zdravi, lepi in krepki; hlevi polni dobro rejene in zdrave živine; dežela modro obdelovana, v prijeten raj spremenjena; pridelki, de bi se ne vedlo kam z 40 njimi, bi zdelani in nezdelani plavali na vse kraje iz Slovenje; velika kupčija bi se odperla in domovine blaznost bi čez vse naše zapopadke rasla. Dobro včmo, de se bodo marsikteri našim besedam posmehovali, pa pri vsim posmehovanji je vender tudi res, de saj v primčri, kakor se bo kmetijska kemija Slovencam 45 vrasovala, so bodo tudi te naše serčne želje in besede spolnovale.... Vse učene Slovence še zadnjič do živiga poprosimo in za¬ rotimo, vedno, vedno skerbeti, de bi za pomnoženje slovenske pismenosti ali slovstva — kakor jim Bog da — s koristnimi knjigami v omikanje svojiga nardda, kteriga so sami mesč in 50 kri, pripomogli. Cehi so že pred več sto Ičti od vsih nemških dežel narslavniši visokošolstvo imeli; po tim takim ni čuda, de so že tudi pred 200 leti z lastno pismenostjo bogato prevideni bili; v poslednjih časih se gibljejo pa in pišejo v razjas¬ njenje svojiga naroda, kakor de bi od popred še clo nič ne 55 imeli. Slovenci, o predragi Slovenci, ako je vašim dedam in preddedam pri pomanjkanji miru in pokčja kaj taciga clo nemo¬ goče bilo, saj zdaj vživate mir, saj ste zdaj z vsimi pripomočki bogato prevideni; druziga se pri vas več ne pogrešuje kot dobre volje in veči gorečnosti. Predragi, z molitevnimi bukvicami so se še vse pri ljudstvu ne doseže! Ne de bi vam mdgli kedej v tem vnuki vašo zanikernost ali še clo lenobo očitati in v grobu vam s takim nepokoj delati, ali de bi vas drugi narodi zasmehovali! Prizadevajte si marveč, de bodo vaše imčna v bukve življenja in slave zapisane! 293 4 72. Jurij Kobe. Beli Krajnci. V krilu naše majhne mile domovine živijo ljudstva, ki so v izobraženosti, jeziku, noši in šegah toko različne, de se ptujic ti razliki dovelj načuditi ne more. Vso pozornost pa zasluži zavolj svojiga odstopa od druzih Krajncov tisto ljudstvo, ki unkraj Gorjancov in Kočevarjev ob Kčlpi od Metlike do Osilnice 5 prebiva. Ko se na Gorjance od Noviga mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po metliški okolici tje do Ogulina na Hrovaškim, in včdni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere po noči, vsaka doma namesto sebe 10 škopnik. pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od Vahte skoraj do Tanče gore, 4 ure delječ, razprostirajo vinske gorč, in ker sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko ok6 na nje ravna in jih še delj ko do malih južin 15 živo prepčka, dajejo one tako kapljico, ki kri razpali in za¬ makne sercč. Te gon' rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti hrovaški meji od- 20 perta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi 25 kristjanski zlogi takd, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in 30 ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobjč. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajo- čimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kčrje znamnje devištva. Na 294 35 glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rokavi (ošpetelj), ki pokrivajo moderc in persi in do pol pasa segajo, na persih z lepo, od bisera leskajočo iglo speti, so njih dolnja obleka. Verh tega perthniga oblačila pride zabunec, to je bela suknja, ki 40 čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočevarica, kožuljo iz celiga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne so- tkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in 45 dvajsetice; odtod pride prevertani denar; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo), ktera je iz bele kosti lepo narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi in jo opregačo imenuje. Devica se le 50 v eno kito spleta, ki zad po herbtu visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lase v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti ver- huncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane 55 počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je iz volne ple¬ tene, pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravna taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: 60 vsi nosijo bele, po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mestve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev 65 samb takd imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, 70 govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskemu regi- 295 mentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po metliški okolici govore- slovensko-hrovaško narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hro vaškimu narečju 75 bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in ik izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravna gora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tii se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo Krajnce. so Med belimi Krajnci je Poljane narbolj vesel; on malokdaj tiho grč, ampak vselej poje, in desiravno še precej krajnsko govori, so vender njegove pesmi čiste serbsko-hrovaške. Kdor je serbske narodne pesmi bral, pa Poljance pdti slišal, bi misliti utegnil, de jih je Vuk v Poljanah zbiral. 85 Akoravno tukej ženski spol veliko terpi, kčr na glavi v no- grade in njive, kamor se voziti ne more, ves gnoj znosi, in kadar možje po teržtvu odidejo, tudi možke dela opravlja, ima vender veliko pčsem, ki jih povsod, koder grč, poje. Ako je Poljanka sama, poje sama; akoli ste dve, ena v6di, druga pa 90 prilaga. Ona ne misli dolgo, ktero pesmico bi zapčla; kar ji pred oči pride, od tega tudi zapoje. Ako je po leti v košenicah in send grabi, zapoje, ko je treba domu iti, de jo drugarice slišijo: „Ddba došla, da idemo doma, 95 Da idemo h kuči pevajuči.“ itd. Ako gre kod sama po gori, daje si serčnost, kčr zapoje kako pobožno pesmico: „Moli Boga, rožica devojka, Moli Boga, "ne boj se nikoga, 100 Nit se ne boj Turka, nit ajduka.“ itd. Poljanka je rada zmeram vesela, tode njeno veselje izvira iz mirne vesti in čistiga serca; ona obrajta več svoje poštenje kot vse drugo blago. Zemlja je tu večidel kamnita in daje prav po pičlim kruha 105 ljudem, ki vso svojo pozornost (pazljivost) le na nograde obra¬ čajo, kteri pa velike trude in potroške tirjajo, pa jih malokdaj obilno povernejo; temu je narveč vzrok toča, ki te kraje rada 296 obiskuje. Na Gradniku v semiški fari je pred nekaj Išti sedem 110 Ičt zaporedama toča vse potolkla. Njih revšina se pa največ izhaja iz majhnih zemljiš. Ne vera, ali iz strahu pred vojaškim stanam so nekdaj očetje med svoje sinove zemljiša razpisati dajali; ali pa so morebiti po izgledu svojih hrovaških sosedov vsi možkiga spola v hiši se pooženili in potem, ko jim je 115 gosposka v delitvo privolila, so med sabo razdelili se. Nikjer vender ni bila delitva na tako drobno razdrobljena kot v Kostelji; tii spada polovičar (polgruntar) med perve kmete; narvečjih je, ki imajo po štertino, šestino, osmino ali clo samo šestnajstino zemljiša. Torej Kosteljic večidel pšenice ne sšje, 120 ampak majhni prostor, ki ga ima, z narpotrebnišimi rečmi obsčje. Na zimo grč vse, kar je možkiga spola še pri moči, po svetu s trebuham za kruham. Osilničan popade žago in gre na Hrovaško; Kosteljic zadene kišto in se poda na Ogersko ; Poljane in Semčan nasledujeta Kočevarje in obiskujeta Nemško. 125 Po ti tergovini si pridobe, de plačajo davke in si še kak mernik žita v Karlovcu kupijo za dom. Vender bi jez mislil, de kmetija poleg tega teržtva svojo škodo ima, kčr bi se brez tega mnoga kerpa (kšs) zemlje še bolj obdelati in porabiti dala, ktera zdej pusta stoji. Ni navade brez razvade! 130 Goveja živina je tukej tako majhna, de enake nikjer še nisim vidik Res je, de so v nekterih krajih stermi hribi in jako gerdi klanci; pa vender mislim, de bi se govedina srednjiga plemšna lahko imela. Med vsimi si Poljane po svojih stermih in kamnitih košenicah še narveč sena nakosi, ki ga več stane, 135 ko je vredno, in ga potlej čez zimo kakim meršavim bušam jesti daja, ki so komaj tolike kot dobre koze. Po občinskih pašnjah je germovje zaterl, kšr je' brinje in ternje popalil; de bi bil pa namestd uniga kaj koristniga zasadil, še ni poskerbel; zdaj se mu krava celi božji dan po praprotu na soncu prepeka, 140 in ko izstradana domu brez miška pride, misli, de ji je za- coprano. Ene dni je prišel nek slepar, ki je znal, kakor so rekli, kravam miško poverniti, v vas N. — in glej, v celi vasi, kdorkoli je kravo imel, je dal pod hlevnim pragam kopati, kjer je bilo, kakor je goljufivic rekel, storjeno, in povsod so našli 145 kak žebelj, se ve de, ker ga je sam podvergel. 297 Kolo (narodni plds) — pri kterim se dekleta, tudi mlade snahe (žene), vzajemno (nasprotno) na suknjah za žepe deržeče -z/ - na podobo šestila (cirkel) okoli ver te, dve stopinji naprej, eno nazaj grede — se v nekterih krajih v svoji stari svetačnosti še zmerej vodi; v nekterih se je pa tudi že opustilo. Med njimi 150 je vselej ena vodja, in sicer taka, ki je narbolj urna in narveč pesem v6; zakaj kolo se popevajoče vodi, dokler se ples ne začne; kader se pa plčs začne, odstopijo vse tiste, ki so slabe, ali pa ki ne znajo na las z vsimi drugimi dve stopnji naprej, eno nazaj poskočiti; zakaj v enim trenutji morajo noge vsih 155 po zemlji potreptati in zopet odskočiti v zrak. Stari terg v Poljanah je bil njega dni velikonočni pondeljik pred večer¬ nicami ves v takih igrah in vse je od petja gromelo, kčr vsaka vas iz cele fare je ondi na svojim prostoru svoje kolo praznovala. Kolo se začne vselej s pesmijo: 160 Zbiraj se, zbiraj lepi zbor prelepih vsih mladih devojak itd. Vsled tega se pojejo razne pesmi v čisto serbsko-hrovaškim narečji, odlog nekterih majhnih premčr, de se človek zares prečuditi ne more, ako pomisli, kako so se te pesmi na krajnsko 165 zemljiše zasaditi mogle. Kolo se v naši dobi redkokrat vodi, samo v velicih praznikih in na piri (svatbi) drugi dan po poroki, ako nevesta ni vdova. Pirne (ženitninske) šege imajo nekaj enaciga z navadami starih Rimljanov o piri. Na dan poroke zarano, prej ko se dan 170 napoči, pridejo svatje z mladoženjem (ženinam) na nevestni dom, streljaje in »kraljeviča Marka“ popevaje. Pred hišo jih pristreže kak prebrisan šalec, ki ž njimi šale vganja, jih šegavo (pfiffig) kaj vpraša in modro odgovarja, dokler se v hiši po¬ spremi. Stopivši v stanico, se ne vsedejo za mizo, ampak po 175 klopčh. Skleda, polna orehov in lešnikov, čaka pripravljena na mizi. Nevesto (mlado) pripeljajo vso plaho iz kakiga kota ali kambre k- mladoženju, ki na sred stanice stoji. Starašina mu ob kratkim pove, de je zadnja doba, izzuti detinske postole (čevlje) in stopiti v družtvo mož. Po končanim govoru ženin, 180 vzemši podano skledo z lešniki, jih verze proti vratam med otroke, ki se za nje prav jagmijo (pulijo), in od dečakov na ta 298 način odstopivši, poda nevesti desno roko, ki ju sklopljene (sklenjene) starašina z vinam navkriž polije, rekoč: „V imenu 185 očeta in sina in svetiga duha/ Nato reko vsi drugi: „Amen/ To je hišna poroka. Zdej se vsedejo okoli mize po redu svoje časti: pervo mesto obvzameta ženin in nevesta na sredi med vojačico in vojačem, potem prideta starašina in zastavnih (ki bandero nosi). Žene sedejo na desno stran neveste, ločene od mo možkih, takd de nevesta mejo dela. Nevesta nima še zdej nobeniga druziga kinča na glavi, kakor parto. Ko se daniti začne, izpuste nevesto izza mize, ki da vsakima svatu po versti robec in odide kinčit se za poroko. Ko je mlada (nevesta) s svilnimi verbci (pankeljci), ki z glave do pleč visijo, nakin- 195 čena, s parto na čelu in z leskajočo krono venčana, se vzdignejo svatje na noge, streljajo in pojejo razne pesmi po poti grede. Tu se ne sliši godba (muzika). Poljanci le pojejo dva po dva, edin vodi, drugi prilaga. Kadar ena dvojica verstico izpoje, jo druga zapoje, in tako grd od perviga para do zadnjiga. Ce 200 ima ženin več takih parov, bolj je imeniten. Tii se serbsko- hrovaške pesmi razniga zapopadka pojejo, de se razlega krog in krog. Nevesta daje ljudem, ki ji naproti pridejo, beliga kruha iz žepa; za ta dar dobi vošilo, de bi se ji v novim stanu dobro godilo. 205 Merliči se tukaj na pogreb spremljujejo z velikim žalo¬ vanjem. Cela vas se večkrat zbere na sprevod mertviga, ako je bil v življenji v časti. Ne najet, ampak radovoljno grd ženski spol za takim merličem in narekuje za njim, to je na glas jokaje vse njegove dobre dela prešteje. Tu se ne poje 2io nobena pesmica, ampak kar ktera vd od njega, to tako sostavlja in na take besede vdark deva, de se vezano izgovarja, včasi tudi ne. De bo vender bravec zapopadek od tega imel, na¬ znanim upitje zakonske žene za svojim možem: Prelepi moj mili mož, komu si me izročil? 215 Zlato moje dobro, zakaj si me zapustil? itd. Pojedine, na ktere se povabijo pogrebniki in varovnice, se še zmiram dajejo, tode kadar kdo primore, nekterikrat tudi ob letu, večidel v jeseni. Na takih pojedinah mora biti 9 jestvin 299 (jedil); kadar se po tri sklede izpraznijo, se za mertviga moli. Taka pojedina se karmina imenuje. 220 Opravo (obleko) si Beli Krajnci doma naredi. Ovčjo volno žene doma po zimi izpredejo, dajo v tkajo in v stope; ravno tako tudi predivo spredejo doma. Vsak gospodar zna skorej postole (čevlje) šivati. Čednosti teh ljudi so: gostoljubnost, prijaznost, zadovolj- 225 nost in pokoršina do poglavarjev; mane (napake) so: kletve, nezmernost in pa nevošljivost. Njih pregovori so: Dan se iza rana lovi; komu se je molit, s tem se ni borit; od nebojana je draga postrana (kdor na moči slovi, večkrat iz tepen v dragi obleži); ki ne vaga, 230 nema blaga; brez skrivalca ni kralca; nepovabljenima gostu se stolac za vrata stavi; kar mačka rodi, rado miši lovi; delaj, ko da boš vavek živel, moli, ko da boš vale umeri; koliko vran belih, toliko mačeh dobrih; kadar mačka spi, lonec pokri; sita vrana lačni ne razme; tern se iza mlada špiči. 235 Novice 1847. 73. Rodoljub Ledinski. 9 1. Razne pota. (Kmetam.) 1. Oj kmet, al veš do kruha pot? Al veš, kje poln dobi se sod ? Plug in matika vesta zanj : le prašaj ju, kdar vstaneš ’z sanj. 2. Pa rano vstani; nezaspan rabotaj, dokler sije dan; skerbno obdelaj si polje, okoplji v nogradu tertje. 3. Pomladni hlad, poletni znoj po versti hodi naj s teboj; na levo, desno ne poglej in stopaj z njima zvest naprej 4. In kdar se leto jeseni, se ti na njivi hleb zori; in kdar umre jesenski grom, tekoč ti nograd zajde v dom. i) Rodoljub Ledinski, s pravim imenom Anton Žakelj, rojen 1. 1816. v Ledinah pri Žireh nad Idrijo, se je šolal v Karlovcu, v Novem mestu in naposled v Ljubljani, kjer je kot bogoslovec bil Metelkov učenec v slovenščini. Za mašnika posvečen 1. 1842., je služil najprej med Belimi Kranjci, potem na raznih krajih kranjske dežele, naposled pri Sv. Duhu nad Leskovcem, kjer je umrl 1. 1868. Ledinski je za svojo dobo znamenit pesnik, ki je objavljal v Novicah začenši 1. 1844. svoje pesmi. Njegov jedrnati jezik in krepke misli nas spominjajo na prvaka Prešerna. Kakor ta, boril se je tudi Ledinski proti 300 5. Al veš, kje rajnši se dobe? Po krajcarjih se pride tje. Sej — komur krajcarja ni mar, ni nikdar rajnša gospodar. 6. Veš, kod se v siromaštvo gre? Skoz hiše s smreko znamnjane; v njih sladko vince točijo in nove kvarte hranijo. 9. Kje je pa steza do cesti, do mirne, srečne starosti? Od te poštenje ti pove: naravnost po dolžnostih gre. 10. Če najdeš na-nji križempot, ne veš, al šel bi tam al tod, le prašaj svojo dobro vest, sej krajnsko zna — pa bod’ ji zvest. 7. In v zadnji torba se dobo: kdar pojdeš vitn, le vzemi jo! Oj, kak se ti lepo poda beraška prazna mavhica! 11. Kje neki steza v grob pelja? Ta se zgrešiti pač ne da; po nji vsi hodimo vsak dan, na nji počivamo vsak dan. 8. V nji boš lesen kozarc dobil, 12. Al unstran groba se zdeli, z njim bodeš hladno pitje pil, na levo, desno tam derži; kjerkoli najdeš bistri vir, na ktero si boš nagnil vest, zastonj — tam je sam Bog oštir. to pojdeš — tega bodi svest! 1845. 2. Pepelnična. 1. Pomisli, človek, de si sad prahu’ de vanj verniti se je tvoj namen in de pod sdncam vse je rop begu. de bo vesoljnost clo kdej časa plen. Neznan je tir počitek, ptuj pokoj, kjer sonce meri nam kratkobo dnev; minljivost bije že svoj strašni bbj s prirodo, kar je svet domija rev. 3. Le enkrat cvete roža in nikdar se več ne verne njen begljivi cvet; na nje cvetila pust, razdert oltar obeša vence pomlad drugih let. 4. Ko zbežno val hiti tje v okean, tak hitro zbe'gne detešce z igriš; in všl, detdšce in igriša plan raznese časa vijorepna piš. zaničevalcem pevcev 11 . Za narodno pesništvo se je Ledinski zeld zanimal in je zapisal več krasnih narodnih pesmi; take so na pr. Mlada Zora, Mlada Breda, Nuna Uršiča, ki so z drugimi vred prišle na svetlo v V. zvezku »Kranjske Čbelice“ 1. 1848. V nevezani besedi je spisal povest »Kralj in možaka pošte¬ njaka" in spis o »pobratimstvu". 301 5. Tu prišit mož otroku pol skerbi, tam gre počivat sivček, sonca sit; kolovrat bitij vedno se verti — pa le motoz mu je nardaljši nit. 6. Kaj veš, če ne boš zdihal poln solza tam, kjer poji te zdaj veselja zbor; vse, kar miluješ, čislaš v dnu serca, ti vtegne vzeti jutro rani zor. 7. Naj čelo venca venec ti kraljev, al brije piš naj krog beraških las, ne gleda smert na čast, ne loči rev; enako gre berač in kralj k nji v vas. 8. Enako tare kron demantno vez, ženinov vene, nevestin šapel zlat; na en kup meče žezlo, bergljic les, beraški plajš tik na kraljev škerlat. 9. Edin’ ga ne zadene smertna 6st, naj bo še bolj napeta nje tetiv; kristjanstva blagodarni cvet — krepost — bo saboj vzel mem smerti mlad in siv. 10. Tedej pomisli, ljubček svetnih klam, ki ceniš strast in radosti razsaj: de, vjet v goljufne zanjke hudih zmam, na prah le zidaš, kjer si staviš raj. H. Naj bo v spomin današnji ti pepel: le bogoljiibu ptuj je groba strah, de le krepost mem smerti bodeš vzel, kdar strast in slast zdrobila se bo v prah. 1846. 3. Tak prepeva v kletki slavec, kdar od zunaj pomlad sije in po berdih in ravninah svobodo in radost lije. i/' 3. Enako naključje. 1. Kolikrat pač j>evec poje tak okroglo in veselo, pa mu skrivna solza lije dol’ na lice obledelo. 2. In druhal, krog njega zbrana, pesmi radostno posluša; sej, kar serce mu ujeda, nja britkosti ne okuša. 4. Vse posluša njega petje, ah, in vse je zveseljeno, pa kar revež v pesem sklada, serce ne ume nobeno. 302 5. Sej nobeno ne občuti mirokradne prebritkosti, ki jo spleta v svoje pesmi miloslušljive sladčsti. 6. Pevec-slavec, slavec-pevec verstnika sta pač v težavi; oj, da b’la bi na vse veke tudi verstnika si v slavi! 1855. 74. France Malavašič. 1 ) 1. Sanje cesarja Rudolfa I. 1. Na Dunaji v poslopji mogččniga cesarja veselje s krepkim glasam v zlate strune vdaija in s hvalo povzdiguje junakov hrabre dela, ki Avstrija med svoje jih vedno bdde štela. 2. Le cesar Rudolf milo prijatle pogleduje, serce se mn ž britkostjo u persili razpokuje; še enkrat zlato kupo na zdravje vsih povzdigne ter blagovoljno reče, ko pevcam molk pomigne: 3. „Junaško dal je zmago gospod nebes in zemlje, ki kracam krone kuje in kraljam krone jemlje; spodobi se hvaležnost za zmago mu skazati, pa mertvim tudi bratam pomilovanje dati!“ 4. In bile so besede te sveto vsim povelje, v molitvi na kolenih puhte vsim vroče želje v višave zdaj nebeške za vero, dom, cesarja, za terdin mir dežele, za dušo Otokarja. t) France Malavašič, rojen v Ljubljani 1. 1818., se je učil po dovršen- latinski šoli pravoslovja v Gradcu, a 1. 1843. so ga zvabile Novice v Ljubljano in tem je bil od začetka do svoje smrti 1. 1863. neumoren sotrndnik in po. močnik. Stopivši v zdravniško šolo, je postal ranocelnik in je bil za Metelkom od 1. 1847. naprej prelagatelj vladnih postav in ukazov pri deželnem guberniju Malavašičevo delovanje je bilo plodovito in vsestransko. Zdaj je zložil kako prigodno pesem ali čestitko, zdaj pisal ocene in razprave o slovenskem slovstvu, zdaj zopet objavil kakšno povest, bodisi izvirno, bodisi poslovenjeno. Zlasti pridno je deloval na polju pripovednega slovstva. Poslovenil je več povestic Krist. Šmida, Zschokkejevo povest „Zlata vas“, »Stric Tomovo kočo“, katero je spisala v angleščini Henrieta B. Stowe, in »Oče naš“. Med pesmimi imenu¬ jemo: »Narlepši imena 1 -' (Novice, 1843), »Gospod, pri nas ostani 11 , (Nov., 1846,) »Sanje cesarja Rudolfa I.“; zadnjo pesem je zložil „v poslavljenje rojstniga godu Njih Veličastva, presvitliga cesarja Ferdinanda L, 19. dan maliga travna 1847“. Snov te pesmi se nanaša naboj na Moravskem polju, kjer je bil češki kralj Premisel Otokar II. dne 24. velikega srpana leta 1278. premagan in zoper voljo svojega nasprotnika cesarja Rudolfa L umorjen. — Ob stoletnici Cojzovega rojstva (dne 23. listopada 1. 1747.) je objavil pesem, v kateri po¬ veličuje zasluge barona Žige Cojza za kranjsko deželo .in slovensko slovstvo. 303 5. Ko polnoči odbije, že v spanji vse počiva, le cesar Rudolf sam še britkd solze preliva; sej rad bi dal cesarstvo, rad zgubil svojo zmago, de bi le Otokarju spet vdihnil dušo drago. 6. In ko dremota perva oči mu solzne zveže in pervo sladko spanje na dušo se mu vleže, mu zdi tako se živo, kralj Otokar de vstaja in serčno kakor bratec desnico mu podaja. 7. Kot v jasni noči luna se po obzdrji zlije, takd se u posldpji svitloba zdaj razvije in korov glasno petje mu oznanuje hvalo, de serce blago v sanjah se mu je radovalo. 8. In iz svitlobe jasne podoba Otokarja prijazno se izsnuje in stčpi pred cesarja, v rokah ’nia vejco oljke, iz oljke vene na glavi in z milim glasam sprave cesarju milo pravi: 9. „Gospod je s tabo, Rudolf, in on je večna slava! Iz groba se ppvernem — pri tebi le je sprava! Duh krepkih me narodov prebudil je iz spanja, sladak pokoju duše kot rosa pomladanja. 10. O vodi jih po poti, po kteri se pravica sprehaja večno terdna, nezmagana kraljica; in terdna bo v narodih ti v tvojih v včk podpora, de vsak naklep sovražni razkrušiti se mora. 11. In davno že po tebi u časov skrivnim teku bo v tčm sedel poslčpji u mira zlatim veku vnuk moder in pravičen — narodov vsih veselje, ki bo imel za blagor vsiga človeštva želje. 12. In rod bo tvoj Evropa še mnogo let častila, ker vedno le od njega se bo modrosti učila. Na, vejico te oljke, vse sprave žlahtni kamen, ohrani rodovini jo svoji — Amen! Amen!“ 13. In v pokoj duh se spravljen spet Otokarja verne, razšle so se nad grobam njegovim megle Černe; stoglasnih korov petje napolni visočine: „0 blagor, blagor vnukam Rudolfa rodovine!" 1847. 304 2. V spomin barona Žiga Cojza. 1. Vena, de pomorje je vtihnilo in vse valove svoje milo zibalo na teržaški breg; vem, de ogorje je gorensko se radovalo po slovensko, gromel de je v Bohinji jek: 3. Zakaj vtihnilo je pomorje, zakaj se radovalo ogorje, de je gromel v Bohinji jek? Odgovor da vam Terst, Gorensko, odgovori vam vse Slovensko, odgovori vam celi vek. 2. ko blaga nam je rojenica, vsih blagodušnih tovaršica, poslala Žiga verliga, res, de iz laške korenine, prijatla vunder domovine in pa serca slovenskiga. 4. Kar mertvo je poprej ležalo, kar večno bi pod zemljo spalo, poklical Žiga je na dan. De Vodnik in Kopitar sluje, de Ind železo naše kuje — to storil Žiga je poslan. 5: Zato se danes še pomorje raduj, gorensko ti ogorje iz jekla njemu vence kuj; ti pa, modrica domovine, zanesi med vse svoje sine ime in s slavo ga osnuj! 1847. 75. Lovro Toman. ‘) Iz „Grlasov domorodnih". 1849. 1. Zagovor. L Zmiraj najde se še kteri, ki prostost na vatle meri, posvaruje skerbno me, de pustim naj pesmice, ki svobodo preslavitno povzdigujejo očitno. 2. Bratic dragi, kaj začeti serce hoče, kaj zapeti vender druziga, kar zna, kar življenja zgodba ga le navdihje, ga prežari, de poječe v strune vdari? Lovro Toman, rojen 1. 1827. v Kamni gorici na Gorenjskem, je obiskoval prve in srednje šole v Ljubljani in se je učil pravoslovja na Dunaju in v Gradcu. Sprva je bil odvetnik v Radovljici, potem v Ljubljani, kjer je bil tajnik kupčijske in trgovske zbornice in predsednik »Matice Slovenske", katero so bili zlasti po njegovem prizadevanju ustanovili leta 1863., ter je deloval kot deželni in državni poslanec. Umrl je 1. 1870. v Rodaunu blizu Dunaja, pokopan pa je v Kamni gorici. Toman je začel že 1. 1847. zlagati pesmi. Prva njegova pesem, ki je prišla v Novicah na svetlo, opeva „prostost“ ,(Siižen biti je strašnč!) in znači takorekoč vsa Tomanovo poezijo. Toman je pesnik svoje dobe, leta 1848., ko 305 3. Alj zamorem zamolčati, mertvo v sebi zakopati, kar se silno prebudi, kar mi vnema žarno kri, kar požgati serce hoče, serce mlado, živovroče? 4. Glej, kot morje se vzdiguje, na ostrove vale bljuje, kviško rase njega plan; ti pogon je čudni znan rasti vodniga obzira, kaj ga zbuja, kaj navira ? 5. To morbiti lune mile čudne so moči storile, de voda nakupni liv se prebuja v brezdnu živ. Alj so vednosti ti dane, zjasniti moči neznane? 1. Mati lepa, mladi mati, sprehajajo se po trati, plete kite venčike: mali sinček, sinček zali krasne kite, vence hvali, za-nje terga rožice. 2. „Pleti meni tudi kite, vence z zalih rož povite, o predraga matica!" Tak veselo sinček prosi, zbira rožce, vkup jih nosi, kar narlepših le zazna. 6. Glej, natok nehavši mine, v brezdna temne globočine hitro val polega zdej se v obmerje morskih mej; tolažiti kaj sirove more spenjene valove ? 7. Kadar pride čas rasenja, kadar pride čas padenja, vzdigne se in pade val, nikdar moči ni obstal, moči vse prebudni zgorni, moči stvarniku pokorni. 8. Večni serce mi podaril, v njem je pesmice ustvaril in naročil on je sam mojim serčnim pesmicam, de svobodo preslavitno naj vzdigujejo očitno. i rožice. 3. „Gledaj, gledaj, ah! rudeče, žarnojasne in goreče, glej cvetlice, mati glej! Svitle ko zlate kresnice, žarne ko neba zvezdice, kak se zovejo, povej!" 4. ,,Sinček, rožce te rudeče, žarnojasne in goreče maki so zarudoni; tak ljubezen v sercu vneta mora biti tvoja sveta za domače vse reči!" se je vse gibalo in klicalo po »svobodi". Njegove pesmi so polne domoljubnega ognja in so v tisti dobi ogrevale srca Slovencem. Svoje domoljubne pesmi je zbral in izdal 1. 1849. v Ljubljani podnaslovom „ Glasi domorodni". Nekatere Tomanove pesmi so se po milih napevih zelč priljubile in se še dandanes pojč. Toman je poleg nekaterih;štajerskih Slovencev ustanovnik »Slovenske Matice" (1. 1863). Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 20 306 5. Sinček skoči, krog pogleda, kar mu kroglovita, bleda zabliši cvetličica. „Mati ljuba, vidiš te-le, bolj ko merzli snežec bele, krila tak nedolžniga?" 6. „Sinček mali, rožce te-le, bolj ko merzli snežec bele, imenujejo se slak. Tvoje serce ptuje zlobe, ptuje želje in hudobe mora biti čisto tak!" 7. Rožce druge krog išeči, od veselja hrepeneči sinček k materi hiti: „Ko nebesa večne slave, mati, glej cvetlice plave, lepših, oj, gotovo ni." 8. „Ko nebesa večne slave, te cvetlice čisto plave lepe so plavičice. Kakor zvezde neba cesti, moraš biti vedno zvesti, vreden sin Slovenije!" 9. Serčno reče, rožce zveže, sinku jih na serce vleže, jasno vzdigne mili glas: „Mali sinček, sinček zali, zvesto ljubi, zvesto hvali rožce te, življenja čas! 10. V žitu zvesto vkup rasejo, z njim objete, z njim padejo, kadar šerp odseka jih: tih zato vzemite znakov, kar vas serčnih je junakov, na Slovenskim rojenih. 11. In ko vlečejo težave se brez mira, se brez sprave nad preljubo materjo, z njo junaško se deržite, jo rešite, z njo padite, ak zapusti jo nebo!“ 12. Serčni govor sinka vname, besediti vneto jame: „Mati, ljuba matica, rožce bodo povenele, alj za vek so želje vnele, slavne želje v dnu serca!" 3. Človek brez rodoljubja. 1. Kar drevo brez zalga cvetja, brez klasovja lepo žito; kar je ladja brez zavetja gnana v jezero serdito; 2. kar planjava je pobita od vremena, toče sile; kar je dan brez sonca svita, kar je noč brez lune mile; 3. kar polja brez rož cvetečih, brez snega narviši gore; kar devica brez rudečih lic, čistosti jasne zore; 4. kar podložni brez povelja, brez očeta so sinovi; kar nebesa brez veselja, brez vladarja vsi svetovi: 5. oj, to človek brez iskrene je ljubezni domovine, ki, če žalost jo zadene, zapusti jo, de pogine; 6. jo izdaja, zaničuje, le za ptujstvo moč potrosi; ki ni vreden, de varuje, de ga v sebi dalj še nosi. 307 4. Moje pesmice. 1. Kdor bere moje pesmice, naj misli, de so rožice, ki bodo lepši razcvetele, od sebe slajši duh. puhtele, ko gnale bodo cvetnice. 2. Kdor bere moje pesmice, naj misli, de so tičice, ki bodo viši gor zletele, ki bodo krasneji imele in urniši perutice. 3. Kdor bere moje pesmice, naj misli, de so kapljice, ki bodo vkupej zašumele, naprej, naprej ko val hitele, ko zderejo zaturnice. 4. Kdor bere moje pesmice, naj misli, de so iskrice, ki so se v mladim sercu vnele in bodo žarneji gorele, ko vplamijo jih sapice. 5. Kdor bere moje pesmice, naj misli, de so samčice zaperte skoraj ovenele, ker revce niso smdle zapeti ’z skrivne izbice. 6. Kdor sliši moje pesmice, naj misli, de so strunice, ki bodo vedno glasno pele čast, slavo materne dežele, Slovenje, drage ljubice. 76. Hicinger, Trstenjak, Ravnikar-Poženčan. Peter Hicinger, rojen v Tržiču 1. 1812., se je šolal v Novem mestu in Ljubljani, postal leta 1835. duhovnik ter bil od leta 1859. župnik, dekan in šolski nadzornik v Postojni, kjer je umrl 1. 1867. Hicinger je bil vsestransko izobražen pisatelj slovenski, kakor njegov vrstnik Davorin Trstenjak (1817—1890) 5 na Štajerskem. Obadva sta razpravljala o jezikoznanstvu, zgodo¬ vini in starinoslovju slovanskem, drug drugega navdušujoč in dopolnjujoč. Med tem pa, ko se je Hicinger pečal bolj s cerkveno zgodovino slovenskih dežel, je segal Trstenjak rajši nazaj v slo¬ vansko in slovensko prazgodovino ter dokazoval, da so Slovenci 10 že pred Kristovim rojstvom bivali v sedanjih pokrajinah. To trditev je izkušal Trstenjak dokazati s pomočjo laškega beneš¬ kega narečja, v katerem se nahaja mnogo besed slovanskega izvira; spisal je več obširnih jezikoslovnih razprav o »slovanskih elementih v venetščini“. Nadalje se je Trstenjak mnogo bavil is s slovenskim bajeslovjem, razlagajoč, kakor nemški učenjak Jakob Grimm, slovenske narodne pravljice in pesmi bajeslovne vsebine. Po vseh tedaj izhajajočih časopisih nahajamo mnogo Hicingerjevih in Trstenjakovih razprav. Sevčda te razprave niso brez hib in večjih napak, toda temu se ne čudi, kdor po- 20 20* 308 misli, da sta bila obadva samouka in sta brez prave znanstvene metode preiskovala najtežja vprašanja na jezikoznanskem, zgo¬ dovinskem in starinoslovnem polju. Razen tega se odlikujeta oba v leposlovju, Hicinger 25 kot pesnik, Trstenjak kot pisatelj dovtipnih povesti. Po raznih časopisih, zlasti po Novicah, je mnogo Hicingerjevih pesmic; vseh vkup bi jih lahko našteli blizu poldrugo stotino, med temi mnogo narodnih, katere je sam zapisal in potčm izdal v pre¬ delani obliki. Trstenjak pa slovi kot prvi slovenski pisatelj so humorist pod imenom Vleko Dragan, čigar humoreske in povestice so se zelo priljubile. V mladih letih je zlagal tudi pesmi; med temi je obče znana Zvezda" (Tam za goro zvezda svčti, oj, kak jasno se blešči!), ki jo je zložil dijak še leta 1837. v Gradcu. Ondi je občeval s svojima bližnjima rojakoma, Stan¬ ič kom Vrazom in Francetom Miklošičem, se navdušil za ilirski pokret ter sodeloval pri »Danici ilirski . Kot tretji se jima druži Matija Ravnikar-Poženčan, (rojen 1.1802. v Poženku, v vasi cerkljanske duhovnije na Gorenjskem), ki je bil tudi duhovnik in župnik na kmetih kakor prejšnja 40 dva. Umrl je v Predosljih na Gorenjskem 1. 1864. Na latinskih šolah v Ljubljani so ga navdušili Vodnik, Ravnikar, J. Zupan in Metelko za slovenščino in zgodaj seje že poskušal v slovenskih pesmicah. Pozneje se je pečal zlasti z narodnim pesništvom. Nabiral je marljivo narodne pesmi; iz njegove zbirke jih je več 45 v Vrazovi knjigi iz leta 1839, a v Korytkovi zbirki narodnih pesmi (I—V. zv. 1839 — 1844) jih je vsaj petina, katere je nabral Ravnikar. Ilirski pokret je bil tudi njega navdušil kakor druge njegove vrstnike, na pr. Vraza, Trstenjaka, Jarnika, Matija Majarja, Jurija Kobeta, Žemljo itd., in Poženčan je tudi 50 sodeloval pri »Danici ilirski". Ko pa so po prizadevanju nad¬ vojvode Ivana začele 1. 1843. izhajati »Novice", je stopil v krog njenih pisateljev. V Novicah je objavljal sprva razne pesmi, jim spisal včasi kak zgodovinski sestavek, razglasil kako na¬ rodno pesem ali ljudsko pripovedko (Peter Klepec, Lukec 55 Kljukec, Škratelj), naposled pa se je posvetil zgolj slovenski zgodovini in starinoslovstvu. Tu pa razpravlja vprašanja, kakor: Odkod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje? Kdo so Skythae 309 ali Skuti? O začetku imen Ljubljana in Laibacli itd. Zdaj piše o „sobotki, kupalu in kresu“, potčm o rojenicah in o slovenski Šimbilji, a vmes še zlaga pesem za pesmijo, med katerimi ime- 60 nujemo tukaj njegovo znamenito „Kralj-Matjažev sel“. 77. Peter Hicinger. a) Pesmi. 1. V spomin sv. Cirila in Metoda. Kdo sta častita moža? — Je podoba ko Grecije mnihov. Ino pa vajno blago? — Bukve helenske so sk6r. „ Klicali naju, 11 povesta, „so knezi slovenski; neseva vero, pa knjige svete, kakor umevne so jim.“ Draga sta brata, Ciril pa Metodi 1 Kako zaželeli vaju Sloveni so že, slišati božji poduk. O pač kmalo prišla sta tj h do meje Slovenje, jela cveteti lepo vera je Kristusova. Zaliga sadeža rast pa vihar polnočni zatare; kjer zgol ptujci dero, ptuj je še daljni Sloven. Zdaj med ljudstvo novo zasejati besedo nebeško, pride sem Italijan, bliža se tudi Bavar. Ali po rodu le-teh ni jezik, umeti ne more lahko Sloven besedi, vnet za resnico pa je. Vama neznana pa ni govorica, preblaga Slovena, glas mu je vajnih ust kot materinski sladak. Zbrati za vama hiti pod znaminje križa se narod, srečno nebeški si mir v vajnimu vodstvu dobi. Z glasi domačini Bogu čast daje ko Grek pa Latinic; kar razodel je Gospod, bere po svoje celd. Ce za viši edinost tii Sloven se k latinšini druži, on ne pozabi nikdar, kar se po vama je učil. Sveta moža, še prosita za rod, ki sta kdaj ga vodila, v njem duh vere de bo vedno nezmagan ostal. 1847. 5 10 20 2. Novo in staro. 1. Dan se za dnevom dalje pomika, leto za letom lahno poteka. 2. Staro odstopa, stvari se novo, vendar se vrača vedno še staro. 310 1854. b) Začetki krščanstva pri novih, slovenskih naselnikih. V nastopu sedmega stoletja so novi slovenski naselniki že po vsi Panoniji, po Noriku in po delili Istrije in Venecije bili razširjeni. Po njih se je nekdanji sredozemeljski Norik imenoval Slavinija ali Slovenija, tudi Karantan ali Korotan, prejšnja po- 5 savska Panonija se je zvala Slovenska stran, Karniola pa se je glasila Krajna in namesti stare Karnije je nastopila Furlanija. Slovenci so bili Avarom podložni mnogo let, dokler njihovega jarma niso mogli več prenašati; hrabri Samo se jim je ponudil za vojvoda krog leta 624. ter jih je oprostil težke sužnosti. 10 Skozi 36 let jih je srečno vladal, branil tudi pred močnimi Franki ter zmagal njih napad; pa po njegovi smerti so si Avari zopet moči povzeli in so bolj ali manj nadlegovali Slovence. Zoper Avare in njihove stiske je pozneje krog leta 750. 15 korotanski vojvoda Borut poklical Bavarce v pomoč, s tem pa je tistim in posredoma Frankom prišel v pokoršino. Karol Veliki, frankonski kralj, si je leta 774. z Longobardijo vred popolnoma osvojil tudi Furlanijo, leta 777. z Bavarijo vred Korotan, leta 789. pa Krajno in Istrijo in leta 799. po osem- 311 letni vojski vso Panonijo ali Avarijo. Tako je bila s koncem 20 osmega stoletja vsa slovenska zemlja v oblasti Frankov. Za nove neverske naseljence na slovenski zemlji so bili kristijani, ki so se od poprej še ondi obderžali, nekakošen kvas, kterega se je časoma vse ljudstvo navzelo in tako božjemu kraljestvu pridružilo. Za južno stran je bila akvilejska cerkev, 25 čeravno po razcepljenji bolj ob moč djana, vender zmiraj kakor svetilo na viharnem morji; po soedinjenji z rimsko cerkvijo pa so ondašnji patriarhi tudi bolj krepko začeli delati za popolno zmago keršanstva zlasti na južni strani dereče Drave . . . Kar je slovenske zemlje na severni strani dereče Drave, 30 ondi je bilo za ponovljanje ali vpeljevanje keršanske vere toliko težje, kolikor huje so Avari svojo divjo silo razprostirali. V starem Lavreaku (ob Donavi), odkodar bi bila luč s. evan¬ gelija utegnila svetiti čez noriške hribe, škofje niso imeli var¬ nega mesta. 35 Vendar zdaj je pa drugo mesto tehtno postalo za spre- obernitev slovenskega naroda v severni strani, namreč Solni grad, ki ga je s. Rupert, poprej škof v Vormaciji poleg Rajne, pozidal iz razvalin stare Juvavije . . . V tistih dneh je bil s. Virgili škof v Solnem gradu; tega 40 je čez nekaj časa prosil korotanski vojvoda, naj bi obiskal nje¬ govo ljudstvo in tisto v veri bolj poterdil. Ker je apostolski mož sam drugod imel opravilo, je poslal svojega podškofa s. Modesta in z njim več mašnikov na Korotansko; tedaj so bile na mnogih krajih cerkve posvečene in duhovni pastirji 45 postavljeni, zlasti pri Grospej sveti na mestu starega Virnna, v Liburniji ali nekdanji Tiburniji v gornji podravski dolini in v Undrimah v gornji pomurski dolini. Po smerti s. Modesta je bil v Korotansko poslan mašnik Latin in za tistim drugi maš- niki; pa večkrat se je med narodom vzdignil upor zoper sveto 50 vero in oznanovavci s. evangelija so mogli bežati. Celo huda vstaja je bila po smerti vojvoda Ketimara, tako da več let ni bilo nobenega mašnika v deželi. Ko je novi vojvoda Valduh leta 769. ljudstvo nekoliko pomiril, je s. Virgili zopet poslal mašnika Hajmona in za tem še druge duhovne pastirje na koro- 55 tansko zemljo; tako se je keršanska vera časoma dobro vter- 312 • dila med ondašnjimi Slovenci. Med tem pa je sv. Virgili sam na drugi strani se trudil za razširjenje Kristusove cerkve; pre¬ hodil je kraje na severni strani Visokih Turov do panonske 60 meje, kjer se je takrat tudi mnogo Slovencev nahajalo, in je oznanoval nebeške resnice. Po njegovem nasvetu je bavarski vojvoda Tasilon leta 777. vstanovil Kremiški samostan blizo nekdanjega Lavreaka, da bi keršanska vera v tistih straneh imela boljšo podslombo; razun druzega je dal temu samostanu 65 več slovenskih družin v last.Ravno ta vojvoda je že poprej leta 770. Atonu, šarniškemu opatu, daroval in verh tega Ari- bonu, frizinškemu škofu, izročil kraj Indijo ali nekdanji Agunt v Pustriški dolini, in sicer iz tega namena, da bi evangeljski oznanovavci odtod neverni slovenski narod na pot resnice vodili. 70 Tako je Slovencem tudi ondi, kjer so najdalje segali v severji in zahodu, se odperl pristop v keršansko cerkev. Vender ta čas je izhodna stran še pod jarmom grozovitih Avarov zdihovala in apostolskim možem je bila ondi pot za- perta za oznanovanje s. evangelija. Zmaga čez ta divji narod, 75 pri kteri so Frankom tudi zahodni Slovenci pomagali, je proti koncu osmega stoletja tudi ondašnji revni stan na boljše ober- nila. Takrat je Arnonu, ki je bil leta 785. za s. Virgilijem kot nadškof prišel v pastirstvo solnograške cerkve, Karol Veliki sporočil, naj ljudstvo v nekdanji Panoniji med Dravo, Rabo in 80 Donavo oskerbuje z naukom in cerkvenim opravilom. Tedaj je 1) Listina, v kateri daruje Tasilo II. posestva novoustanovljenemu samostanu Kremsmunstru, je za nas tem bolj zanimiva, ker nahajamo v njej najstarejše poznamenovanje slovanskega župana. Ne daleč od mesta Steyr na Gornjem Avstrijskem je daroval Tasilo kremsmiinstrskemu samostanu med drugim tudi „decaniam (= territorium) Sclavorum cum opere tiščali seu tributo iusto, quod nobis antea persolvi consueverant, lios omnes praedietos Sclavos, quos suh illos aetores (= Vogt) sunt, qui vocantur Taliub et 'Sparuna, quos infra terminum manent, que coniuravit ille iopan (= župan), qui vocatur I’hysso“, in potem: „totum et integrum ad eum tradimus locum et tric/inta Sclavos ad Todicha cum opere fiscali seu tributo iusto 1 11 . Sicer pa nahajamo še le v 10. stoletju pri pisatelju Konstantinu Ponfiro- genetu nekaj podatkov o županih, katere je zasledil pri Hrvatih. O njih poroča tako-le: „Principes vero hae gentes non habent, praeter zupanos senes quem admodum etiam reliqui Slavorum populi 11 , t. j. poglavarjev pa nimajo ta ljudstva, razen starih županov, kakor tudi drugi narodi slovanski 313 pobožni nadškof leta 798. potoval v slovenske strani, je v veri poterdoval ljudstvo, posvečeval cerkve in odločeval mašnike; tako se je ondi pokazalo veliko koristi. Da bi se pa duhovno pastirstvo med slovenskim narodom bolje opravljalo, je bil Teodorik za podškofa postavljen; izročena mu je bila vsa koro- 85 tanska zemlja in vse pokrajne na severni strani reke Drave do njenega iztoka v Donavo. Ker so pa poprej ne samo v južni, temuč tudi v severni podravski strani akvilejski višji pastirji imeli višjo cerkveno oblast, se je zategavoljo patriarh Urs pri¬ tožil zoper nadškofa Arnona, ta pa se je zavračeval na odločbe 90 papežev Caharija, Štefana in Pavla; tedaj je cesar Karol pravdo leta 811. tako razloči], naj Drava mejo dela med akvi- lejsko in solnograško cerkvijo. Ko je pozneje patriarh Maksenci o ravno tej reči delal nove ugovore, je cesar Ludovik leta 820. poterdil poprejšnjo razločbo in tako je ostalo do novejših 95 časov . . . Hvala zavoljo apostolskega djanja med Slovenci pa gre še deloma frizinškim škofom iz Bavarskega. Tisti so namreč memo Indije ali Intihe v Pustriški dolini pozneje v devetem stoletji razun druzih posest še dobili cerkev Marije device na 100 Otoku, s. Petra pri Liburniji, v Pusarnici in na Gornji Beli v Korotanu; in njim ni bila skerb samo za množenje časnega, marveč tudi za dušni blagor ljudstva. Ravno v arhivu frizinške cerkve so se našli najstarji spominki slovenskega jezika, namreč daljša in krajša očitna spoved in cerkven govor; po vseh znam- 105 njih se razodeva, da so ti spominki že iz devetega in desetega stoletja, ali iz dni frizinških škofov Hitona od leta 811., Anona od leta 855., Valdona od leta 889. in dalje Abrahama, kteremu je bila leta 974. darovana Loka na Krajnskem . . . Po takem načinu je bilo keršanstvo med slovenskim na- no rodom tastran in unstran Drave o polovici devetega stoletja že na vse strani obilno zasajeno; neverstvo in malikovanje je bilo odpravljeno. Vender spreobernjenci še niso bili toliko vterjeni v veri, ker oznanovavci s. evangelija, zlasti nemški, dostikrat niso dostojno razumeli njih jezika; v dušnih potrebah se ravno 115 zategavoljo niso mogli lahko posvetovati s svojimi duhovnimi pastirji. Tedaj se lahko sodi, koliko si je ljudstvo želelo tacih 314 učenikov, kteri so mu znali v domačem jeziku govoriti; ta želja je posebno obveljala unstran Drave v nekdanji Panoniji, kamor 120 so mašniki iz Bavarskega najbolj dohajali. Tu sta prav po višjem naklepu dva brata prišla hrepenečemu ljudstvu na pomoč, namreč ss. Ciril in Metod. Zlati Vek 1863. M 78. France Svetličič. 2 ) 1. Vprašanje. 1. Po suhim produ kupec milo gleda, ko z ljutim morjem ladja se vojskuje-, po soncu noč in dan jetnik zdihuje, ki ne najde v ječi njega sleda. 2. Vesel pozdravi romar dom soseda, zad kteriga se mu njegov vzdiguje; sladkost počitka kmet si obetuje, ko se budi na nebu zvezdic čeda. 3. Zakaj človeka merzel pot oblije, ko čuti, de bo kmalo ura bila, ki ga popelje v večno domovino, 4. kjer ni vročine, burja kjer ne brije, kjer bolnim sercam teče vir zdravila, počitik trudnimu bo dan v lastino ? 1847. 1) „ZIati Vek ali Spominica na čast ss. Hermagoru iu Fortunatu, sv. Nikolaju in ss. Cirilu in Metodu 11 . Založili in na svetlo dali dr. A. Čebašek, L. Jeran, A. Lesar, J. Marn in dr. L. Vončina. V Ljubljani, 1863. — Tako se glasi naslov knjige, s katero so Slovenci proslavili tisočletnico slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, 1800 letni god. sv. Mohorja in Fortunata, ki sta razširjala v prvem veku po Kristu kristjansko vero med Slovenci, in štiristoletnico sv. Nikolaja, pod čigar varstvom je bila ustanovljena ljubljanska škofija. 2 ) France Svetličič zavzema jako važno mesto v krogu Noviških pesnikov. Rojen v Spodnji Idriji 1. 1814., je dovršil latinske in bogoslovne nauke v Ljubljani, kjer ga je učil Metelko slovenščine. Služil je za kaplana in župnika po raznih krajih na Kranjskem, od I. 1878. je bival v pokoju na Razdrtem in potem v Ljubljani, kjer je umrl 1. 1881. Svoje pesmi je začel priobčevati 1. 1846. v Novicah in od tedaj je pesnikoval do svoje smrti; zadnjo pesem »Slovenski junak" je zložil 1. 1880. 315 2. Minljivost. 1. Ko spred pene pena zgine, ura uri se ugane, dan za dnevam v noči mine, teden memo tedna plane. 2. Mesci, leta ko valovi v pretečenost se dervijo; čas pomigne in rodovi ko dim v zraku se zgubijo. 3. In kar rod za rodam dela, čas natihoma podira; mest posutih versta cela ti resnico to podpira. 4. Akoravno pa terdnjave zidane se razvalijo in gor plešastih višave strel in mraza se drobijo, 5. vunder, človek, list na veji, misliš vekomaj živeti, biti vedno visokeji ino nikdar persteneti. 6. Tode, alj prek misli te-le čas odmerjen ne poteče? Ali smert ti veke cele: „Idi z mano!“ ne porčče? 1852. 3. Življenje. 1. Stoje pri morji, gledal sim valove, ki težko ladjo kakor list so gnali pred sabo in jo sem ter tje metali, kot meče kmet omlačene snopove; 2. sim vidil, kak spodjedene bregove spod nog so spotama mi požirali, da bi mornarjem trudnim izkopali tik brega zaželjeniga grobove. 3. In nekaj mi je djalo : Čas življenja je pot čez morje ljuto, valovito, ki utopljenih ni in ne bo sito. 4. Po njem ne hodi nihče brez terpljenja, ker vsim, ki išejo zavetja sreče na njem, sovražna sapa proti vleče. 1852. Novice kakor Slovenski Glasnik so se ponašali z njegovimi pesmimi; Bleiweis sam je stavil Svetličiča v prvo vrsto slovenskih pesnikov zaradi pes¬ niške vsebine in vnanje oblike njegovih proizvodov. V svojih pesmih se često¬ krat ozira na slovensko zgodovino, na domače kraje in domače živ¬ ljenje, v obliki in jeziku pa srečno posnema Prešerna in narodne pesmi; zatorej so se njega pesmi omilile njegovim vrstnikom in bodo ohranile stalno vrednost v našem slovstvu. 316 4. Čudno 1. V deželi daljni, kjer izhaja rumeno solnce zad gore, ko se pri nas za goro maja, za čudno jezero se ve. 2. Na dnu njegovem, ak ne dije nad njim nobena sapica, se kraj tak krasen ti odkrije, da zemlja nima lepšega. 3. Gorice z doli se verstijo, dobrave senčne s travniki, sadu drevesa se šibijo, cvetlic nagledati se ni. 4. Ak pa pozabiš, kak globoko so te cvetlice pod vodo, in stegneš derzno svojo roko, da bi utergal njih eno: 5. ko trenil bi z očmi, ti zgine, je vsa podvodna krasnost preč in spod skaljene globočine se dno ne da ugledat’ več. 5. Zgublj 1. Otrok z nočjo sem hodil v travo sedet in gledat na zvezde, ki šle so na neba planjavo, kot čeda ovc na pašo gre. 2. Prijazno vsaka je sijala, pa ene le sem bil vesel, le ena mi je tak migljala, da za njo sem se ves unel. 3. Zamaknjen v njene žarke mile prečul sem marsiktero noč, ji tožil serca britke sile in zvedil nje hladivno moč. 4. Al en večer so mi oblaki prevlekli višnjevo nebč in več noči po zvezdi vsaki in tudi moji je bilo. jezero. 6. Kot krije voda ta dno krasno, ki raju skor enak je svet, zagrinja meni dobo jasno mladosti mrak preteklih let. 7. Skoz njega gledam tje v ravnino, ki sem otrok po njej skakljal, tje v trato, hribec, breg, melino, kjer sem z otroci se igral; 8. tje v senožeti, tje v steržine, kjer sem kadaj cvetlice bral in branja truden brez blazine na golih tleh sladko zaspal. 9. Ak pa želim si omladeti, želim si biti spet otrok in vidim, da mi preleteti prepada ni — je preširok: 10. se jame redki mrak gostiti, se dela megla pred očmi in srečnih krajev razločiti mi tame več mogoče ni. 1857. a zvezda. 5. Nebo se je sicer vjasnilo, sijale zopet so zvezde, le moje viditi ni bilo, če še tak gledal sem po nje. 6. Serca britkost utolažiti me v ptuje kraje gnalo je, pa želj, zgubljeno zaslediti, mi dano ni znebiti se. 7. Prehodil sem kaj polj širocih, samotnih dolov, mest, vasi, planin zelenih, gor visocih, nikjer je zaslediti ni. 8. Al so oči mi oslabele, al ona je ugasnila? Povejte, zvezde mi vesele, da mine me britkost serca! 1857. 317 6. Pot skozi življenje. 1. Kot val za valom po potoku šine, otroku, kedar sit igrač se vleže v naročje materi, ki ga pristreže, za uro ura, dan za dnevom zgine. 2. Mladenča srečna jasnost kmalo mine, ker zdajci mu življenje rane reže; prijatel mu je, ki mu jih obeže in ga uči terpeti spečenine. 3. Mož skerbni vihtam krepko v bran se stavi in varje zlega rod svoj in družino, kot lipa cvetke, ki pod njo so v travi. 4. Vesel, da je prenesel let vročino, ozira v grob se starček beloglavi, ko trudno solnce v morja globočino. 1861. 7. Hrušica. 1. Kedar solnce teka trudno v sinje morje se topi in njegov poslednji žarek z mračnih hribov se gubi, grem pod lipo, se usedem in strmim v daljavo tje, kjer čez Hrušico visoko stara cesta vije se. 2. Noč zagrne zemlji lice, glasne pevke vtibnejo, hladne sape se igrajo v gostem listji nad menč, šumotljanje njih me vabi trudne stisniti oči, duh zamišljen v čase davne pa budeti me veli. 3. Zdaj prisije luna čista, zvezd obdana, na vrhe, mi razsveti ■ temne klance, ki krivijo se v dole; ino jasno ko po dnevu vidim čudne potnike truditi po njih na goro ino ž nje v nižave se. 4. Vidim hrabre Galijane. ki jih pelje Belovez, vodja skušen, v južne kraje po preseku ozkem čez. Vidim čete krvosrdne, ki jih goni mnogo let Bim ošabni, plena hlepni, v jutrov in polnočni svet. 5. Vidim vojsko hoje sito, ki iz sremskih mest zidin žene jo nad Gordijana nepošteni Maksimin. Vidim trume bojoslavne, ki derejo ko vihar, kamor stopati veli jim Teodozi, verni car. 6. Vidim Gote črnomorske, ki se selijo v zaton, da pred njih krdeli trese se mogočni Stilikon. Vidim Hune grozovite, ki drvi jih prek gora spred Emone tje nad Oglej šiba božja, Atila. 318 7. Vidim silne Longobarde, ki s pogorja se vale tje v ravnotno Furlanijo, dol’ na Padove brege. Vidim divjih Ogrov roje, ki iz Tisinih ravnin dirjajo v skok nad Hugona mim pavijskih podrtin. 8. Vidim Turke krvoločne, ki pokopoma leže pokončani v trdem boji na planoti vštric ceste. Vidim cenjene junake, ki vriska j e tečejo z vršit pravdo z Benečani pred Gradiško, stiskano. 9. Gost oblak zakrije luno, potnikov ne vidim več, mislim, da stoletne svade je končal krvavi meč; al bobnjenje in rožljanje, ki ga čuje spet uh<5, mi je porok, da narodi nad narode vnovič vrč. 10. Hrup poneha, dan zazna se, zlato solnce pribliščf in veselo pevka vsaka svojo pesem žvrgoli. O da bi jim njih veselja ne kalil prihodnji čas, da bi nikdar jih ne glušil bojne trombe jari glas! 1864. 79. Miha Verne. Čudo človeškega glasa. Človeški glas je eden narvečih čudodel stvarnikovih. Na¬ prava njegova je tako čudovita, da je vredna, da jo premišljuje vsakdo. Odkod nek pride, da si v stanu glas od sebe dati? To 5 dela naprava tvojega gerla. Majhen predor, ki v sapnik pelje, dela glas, ko se zrak naglo po njem požene. Sapnik je iz okroglih hrustancev, ki so s kožo med seboj zvezani. Na svojem predoru ima pokrovček, ki se odpre, da zraku, ki se ima iz te cevi pahniti, pot napravi. Odpira pa se bolj ali manj, kakor id je treba, da se glasovi ali zvuki glasa spremene in pomnožč; in se zapre, kadar požiramo, da jed, ki čez-nj skoz požiravnik v želodec derči, v sapnik ne more. Skušnja uči, da človeški glas lahko dvanajst polnih glasov ali zvukov daja. Po ti raz¬ ličnosti mora tudi sapnik v dvanajstero enacih delov razdeljen 15 biti. In ker ste strani precepljenega sapnika nek za deseti del pavca saksebi, se da iz tega zrajtati, da glas lahko razdeli polni zvuk v sto druzih in da je človek v stanu 2400 različnih glasov od sebe dati, ki jih uho še razloči. Al po ti, dasiravno čudopolni napravi smo še malo pred 20 živaljo. V tem še le se pokaže prednost človeka, da zrak lahko 319 tako stiskamo in svoj glas tako vpodobljamo, da s tem čerke in besede izrekujemo. K temu pomagajo nebo, zobje in ustnice. Zanimivo je razne glasnice premišljevati, ki jih usta popol¬ noma priprosto izrekujejo. Ko se čerka a izreče, je zvuk ali 25 glas ves drugačen, ko kadar se čerke e ali o ali i ali u izrek- vajo, čeravno pri vsih v enacem naglasu ostanemo. Uzrok te različnosti je nezapopadljiva skrivnost narave. Da se te razne čerke izrečejo, je treba ustno votlino razno vpodobiti. In k temu so naše usta pred usti vsili žival posebno napravljena. Celo so nekteri ptiči, ki se nauče človeški glas posnemati, niso nikdar v stanu raznih glasnic popolnoma razločno izreči. Zato je njih posnemanje v tem obziru sila nepopolno. Soglasnice izrekovati nam pomagajo trije telesni udje: ustnice, jezik in nebč. Pa tudi nosa je k temu močno treba. Če se zatisne, ni moč nekterih 35 čerk izreči, ali saj ne razločno in razumljivo. Očiten dokaz čudovite naprave naših ust, po kteri smo v stanu besede izre¬ kovati, je brez dvoma tudi to, da se človeški umetnosti še ni poneslo, človeški glas s kakošno strogo ali mašino do dobrega posnemati. Petje se posnema, toda brez vsega včlenovanja zvukov 40 in brez vsega razločka raznih glasnic. V mnozih orglah je neka pisal, ki ji »človeški glas" pravijo. Al navadno daja le zvuke, ki se glasnicam ai ali ae bližajo. In vsa človeška umetnost ni v stanu, ene same besede človeškega glasa ponoviti. Je tedaj neprecenljivo dobro glas človeški. Kako žalostna 45 bi bila človeška tovaršija na svetu, kako malo sreče bi vživalo človeško društvo, ako bi ljudje daru ne imeli, si svoje misli vzajemno razodevati in skrivnosti svojega serca prijatlom zaupo- vati! Kako žalostna bi bila tvoja osoda, prijatel moj, ako bi med tacimi reveži bil, ki so nemi (mutasti) rojeni! Novice 1854. so 80. Levstik, Jenko, Jurčič, Stritar. France Levstik se je porodil v Spod. Ketjah pri Velikih Laščah na Dolenjskem 1. 1831.; latinske šole brez mature je do¬ vršil na ljubljanski gimnaziji ter stopil v nemški red v Olomucu, katerega pa je moral kmalu zapustiti vsled svojih „Pesmi“, 5 10 15 20 25 30 35 40 320 ki jih je bil izdal v Ljubljani leta 1854. Brez gmotnih pripomočkov ni mogel nadaljevati vseučiliščnih naukov ter je služil za do¬ mačega učitelja in odgojitelja pri grofu Pace-tu na gradu Turnu pri Litiji in pri Miroslavu Vilharju, znanem slovenskem pes¬ niku, v Senožečah in na Kalcu pri Št. Petru na Notranjskem. Bivajoč na deželi in občujoč s preprostim našim narodom, je vestno in bistro opazoval njegovo govorico, in povrh se še ne¬ umorno učeč staroslovenščine in drugih slovanskih jezikov, je dobil slovenščino tako v oblast, da mu ni bilo v tem vrstnika med Slovenci. Nekaj časa je bil Levstik tajnik slovenske čitalnice v Trstu in potem „Matice Slovenske“ v Ljubljani, kjer je tudi urejeval slovensko-nemški del Wolfovega slovarja. Preselivši se na Dunaj, je izdajal ondi nekaj časa 1. 1870. šaljivi list ..Pavliho", s katerim si je pa zaradi svojega neustrašenega bičanja domačih razmer nakopal mnogo nasprotnikov. L. 1872. se mu je še le posrečilo, da je dobil stalno službo kot skriptor na c. kr. licejski knjižnici v Ljubljani, kjer je umrl leta 1887. Levstik je znamenita prikazen v slovenskem slovstvu. Kot pesnik stoji na vrhuncu oblikovne dovršenosti, y prozi je pokazal, kako se naj piše lepa slovenščina, kot kritik je razkazoval na¬ pake slovenskega pisanja in kot jezikoslovec je izkušal določiti in utrditi pisavo slovenskega jezika. Prvo zbirko svojih pesmi je izdal 1. 1854., pozneje pa je objavljal svoje pesniške pro¬ izvode v raznih glasilih, tako v ,,Slovenskem Glasniku j v ./Mla¬ diki ‘, zbirki pesmi in povesti, katero sta izdala 1. 1868. Josip Jurčič in Josip Stritar na Dunaju; nadalje v Stritarjevem „Zvonu 1 , v svojem šaljivem listu „Pavlihi“ in v „ Vrtcu j listu za mladino. Bivajoč v Olomucu, se je bavil s staročeškimi spo¬ meniki in kot plod teh svojih naukov je izdal izvrsten prevod kraljedvorskega in zelenogorskega rokopisa (1, 1856.). Izvrstnega prozaičnega pisatelja in poznavatelja sloven¬ skega jezika se je pokazal Levstik leta 1858. V Novicah je začel isto leto pisati o „napakah slovenskega pisanja" ter v ob¬ širnih razpravah dokazoval, kakšnih hib se morajo najbolj varo¬ vati slovenski pisatelji. Pa to še ni bilo dovolj; kdor hoče druge učiti, mora tudi sam pokazati, da kaj zna. In to je storil Levstik. 321 Zastavil je pero in spisal povest o ..Martinu Krpanu" v tako domačem duhu in izborni slovenščini, da Slovenci do iste dobe še niso imeli tako vrlega prozaičnega spisa. Enake vrednosti je nadalje njegovo »Popotovanje iz Litije do Čateža", kjer nam 45 kaže v jedrnatem, domačem jeziku, kako se naj pišejo potopisi. Tako je Levstik s svojimi kritikami in prozaičnimi spisi dal našemu jeziku nov pravec in povzdignil slovensko prozo na višjo stopinjo. Z letom 1858. se začenja torej nova doba v naši prozi. Odslej so pisatelji vseskoz bolj gledali na lepo, čisto slo- 50 venščino ter so začeli pisati in razpravljati o pravilnosti slo¬ venske pisave. »Slovenski Glasnik 1 ' pod uredništvom Antona Janežiča je bil sedaj glavno glasilo našim leposlovnim pisa¬ teljem; tu so se vadili in se učili ter vzajemno navduševali za slovstveni prospeh. 55 Naselivši se v Ljubljani, se je Levstik oklenil „ Vrtca", lista za mladino; v njem je objavljal svoje krasne »otročje pesmi" in povedal čestokrat kako mično basen, pravljico ali povest; naposled je začel prevajati zgodovinske črtice iz staro¬ ruskega letopisca Nestorja (1066—1116) in je tako seznanjal 60 Slovence s staro slovansko zgodovino. Do te mnogostranske pisateljske spretnosti pa je došel Levstik po dolgotrajnih jezikoslovnih naukih. Zraven pesništva se je bavil najbolj s slovanskim jezikoznanstvom; plod teh temeljitih študij so mnogobrojne jezikoslovno razprave v raznih listih. 65 slovenskih. O slovenskem jeziku je izdal tudi slovnico »Die slovenische Sprache nach ihren Redeteilen' (1866). Levstikova roka pa se kaže tudi še v proizvodih drugih pisateljev, na pr. v Vilharjevih pesmih (1860), v Cegnarjevem prevodu Schiller¬ jevega »Valenštajna" (1866), v Jurčičevem ..Tugomeru" (1876), 70 žaloigri v petih dejanjih, in v »Potni torbi 1 ' Franca Erjavca v Letopisih Matice Slovenske. V prvih treh delih je likal in pilil jezik, v „Potni torbi“ pa je razlagal in tolmačil po Erjavcu nabrane, malo znane slovenske besede. Simon Jenko, rojen v Mavčičah na Sorškem polju na Go- 75 renjskem leta 1835., je dovršil šest latinskih šol v Novem mestu, sedmi in osmi razred pa v Ljubljani. Leta 1856. je bil bogo¬ slovec v Celovcu, pozneje pa se je učil modroslovja in pravo- Sket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 21 322 slovja na Dunaju, kjer je brez gmotne podpore preživel tiste so žalostne čase, ki so vtisnili tožni značaj večini njegovih pesmi. Po dovršenih naukih je stopi] v službo pri notarju v Kranju, od 1. 1866. pa je bil odvetniški koncipijent, sprva v Kamniku, pozneje v Kranju, kjer je rano sklenil svoje tožno življenje 1. 1869. in je pokopan zraven pesnika Prešerna. 85 Jenko je že kot dijak zlagal pesmi (na pr. Pobratimija, Jadransko morje) in takoj pokazal velik pesniški dar. Zaslovel pa je po svoji navdušeni pesmi „Naprej“ (v Slov. Glasniku 1860), kateri je zložil Davorin Jenko napev (1861), ki je znan po vsem slovanskem svetu. 90 Prišedši 1. 1863. z Dunaja domov, je zbral svoje pesmi in jim iskal založnika; končno se mu je posrečilo spraviti plodove svoje muze 1. 1865. v Ljubljani na svetlo. »Pesmi“ Jenkove so pravi poznavatelji pesništva sicer radostno pozdravili, vendar niso našle občnega priznanja zaradi ljubavne vsebine in obup- 95 nega duha, ki jih tu pa tam preveva. Hvalili pa so njegove pesmi zlasti zatd, ker so sploh domače, lahko umevne, naravne, jedrnate. Majhna je sicer zbirka Jenkovih pesmi, a stalna je njih vrednost. Lirsko pesništvo slovensko se je po Jenku popol¬ noma oživilo in zelo razširilo. Naš pesniški obzor je bil precej 100 omejen in naši pesniki si niso upali prekoračiti njim tesnosrčno določene meje. Levstik je bil sicer prvi poskusil to v svojih pesmih, izdanih 1. 1854., ali njegove žalostne izkušnje so slabo vplivale na druge lirske pesnike. Jenko se je osmelil in preko¬ račil ozki obzor naše lirike. On opeva ljubezen, prijateljstvo, 105 slovanski svet, človeško življenje in prirodo. Znameniti so nje¬ govi „Obrazi“ ali slike iz prirode; v njih se je Jenko pokazal nedosežnega mojstra. Josip Jurčič se je rodil 1. 1844. na Muljavi pri Stični na Dolenjskem, obiskoval je srednje šole v Ljubljani ter se učil 110 pravoslovja na dunajskem vseučilišču. Po pravoslovnih naukih se je posvetil političnemu novinarstvu ter urejeval ,,Slovenski Narod“ sprva v Mariboru, natd pa v Ljubljani, kjer je umrl v 37. letu svoje starosti 1. 1881. Jurčič je prvi slovenski romanopisec. Dijak še, se je vadil 115 v pisateljevanju in spisal kot sedmošolec povest »Jurij Kozjak", 323 ki jo je izdala Družba sv. Mohorja 1 1864. Po tem potu se je seznanil s tajnikom te družbe, Antonom Janežičem, ki je takrat izdajal ..Slovenski Glasnik 1 ’ in »Cvetje iz domačih in tujih logov“. Janežič je navduševal mladega pripovedovalca in ga tudi gmotno podpiral, ob enem ga učeč, kako in kaj naj piše. 120 Odsihdob je bil Jurčič »Slovenskemu Glasniku« neumoren sotrudnik in je objavil v njem dolgo vrsto lepih povesti in več pesmic. Prvi obširni slovenski roman je Jurčičev »Deseti brat“, ki ga je izdal Janežič v »Cvetju« 1. 1866. Ta roman je pro¬ slavil Jurčičevo ime; z njim se začenja nova doba v slovenskem 125 pripovednem slovstvu. »Deseti brat« se zlasti odlikuje po krep¬ kem domačem jeziku in po jasno orisanih kmetskih značajih; nekatere osebe v tem romanu so pravi tipi našega ljudstva, ki jih takoj na prvi pogled spoznaš. V Ljubljani bivajoč, je osnoval Jurčič »Slovensko knjižnico 11 , v kateri je objavljal po največ 130 svoje povesti in romane. Tudi dramatike se je lotil in je spisal prvo slovensko žaloigro v petih dejanjih, Tugomera, in zgodo¬ vinski igrokaz Veroniko Deseniško. Jurčičeve povesti so se jako priljubile slovenskemu občin¬ stvu, ker je njih snov vzeta skoro izključno iz domačega živ- 135 Ijenja ali iz domače zgodovine. Imenitnejšim Jurčičevim pripo¬ vednim delom prištevamo romane: Deseti brat; Lepa Vida; Ivan Erazem Tatenbah; Cvet in sad; Doktor Zober; Rokovnj ači; potem zgodovinske povesti: Jurij Kozjak, slovenski janičar; Kloštrski Žolnir; Hči mestnega sodnika; Sin kmetskega cesarja. — 14 Josip Stritar je rojen 1. 1836. v Podsmreki pri V<'likih . Laščah na Dolenjskem, tedaj blizu tam, kakor Levstik. Dovršivši latinske šole v Ljubljani, se je učil staroklasičnega jezikoslovja na dunajskem vseučilišču. Kot domači učitelj in odgojitelj v višjih rodbinah je potoval po Nemškem, Francoskem, Itali- 145 janskem, Švicarskem itd. ter na tak način spoznaval tuje narode, njih šege ter družabne in državne razmere, ob enem pa tudi proučaval raznih narodov slovstva in jezike. Končno je stopil v državno službo in je deloval dolgo let kot profesor grškega in latinskega jezika na Dunaju, kjer tudi sedaj živi. 150 Javno slovstveno delovanje Stritarjevo se začenja z letom 1866. Kot pravi pesnik je spoznal Stritar vrednost Prešernovih 21 * 324 poezij in je sklenil pokazati prvaka slovenskih pesnikov v pravi svetlobi. Prešerna niso namreč vedno tako visoko cenili kakor 155 dandanes, ampak to je še le dosegel Stritar, ki je z Jurčičem vred izdal 1. 1866, Prešernove poezije s pesnikovim životopisom in z obširno kritično-estetično oceno vseh njegovih pesmi. Uspeh tega dela ga je napotil, da se je združil z najboljšima, tedaj še mladima slovstvenikoma, z Jurčičem in z Levstikom, ter je 160 izdal 1. 1868. ..Mladiko", t. j. zbirko pesmi in povesti. Ta knjiga je bila nova, znamenita prikazen v našem slovstvu. Tu se je oglasil zopet Levstik s svojimi pesmimi, Jurčič je podal povest „Sosedov sin« in Stritar je stopil prvič z večjimi pro¬ izvodi na dan. Tu je objavil tudi mnogo svojih mičnih pesmic, 165 ki so zbudile občno pozornost, zlasti „Popotne pesmi 1 , ki tako lahko in gladko tekd, da jih je slast čitati. Na mah so našle pesmi „Borisa Mirana' mnogo častilcev in čitateljev, posebno mladina je hlastno segala po njegovih pesmih in po¬ vestih. Tako si je pripravil Stritar pot za svoje poznejše delo- 170 vanje. Leta 1869. je izdal novo zbirko svojih pesmi in si pri¬ dobil z njimi tako važno mesto v našem slovstvu, da je postal pesnik-voditelj na slovenskem Parnasu. Ko je prenehal »Slovenski Glasnik« leta 1868., ki je bil deset let sredotočje slovenskega leposlovja, je ustvaril Stritar na Dunaju novo leposlovno 175 glasilo ,,Zvon‘ in združil vse novejše pisateljske moči okoli njega. Leta 1870. je krenila naša proza z „Zvonom ‘ na novo pot in storila velik korak v svojem razvitku naprej. Stritar je zbral vse svoje moči in neumorno deloval. Skoro polovico lista je pisal sam in povrh še list urejeval in gladil pisavo svojih sotrud- 180 nikov. Tu je objavljal pesmi, dramatske slike, šaljivo in lepo- znansko uk ovite spise in roman »Zorin«. Videč, kako malo so poučeni mlajši pesniki o pesniški obliki in tehniki sploh, je začel v »Literarnih pogovorih« podajati raznih naukov, ocen in navodil o pesništvu in njega obliki ter si je tako vzgojil zvest 185 pesniški naraščaj. Spisi v »Zvonu« so se odlikovali po lepem, gladkem, nežnem in lahkoumevnem jeziku, a njegova vsebina je bila namenjena zgolj slovenskemu razumništvu in se je zlasti prikupila mlajšemu svetu. Novo življenje in mlad duh je zavladal v našem slovstvu, toda takozvano »svetožalje« je našlo odpor 325 pri starejših in treznejših pisateljih. Nastala je slovstvena 190 borba, „Zvon" je prenehal, a Stritar je poslal med svet svoje mojstrske, toda hudo ostre, zabavljive »Dunajske sonete j Sčasoma so se duhovi pomirili. Stritar je nadaljeval svoje lepo započeto delo, izdajajoč zopet „Zvon“ od 1. 1876. do 1880. na Dunaju. V šesterih „Zvonovih“ letnikih nam je podal svoje 195 najznamenitejše proizvode ; z njimi je vzgojil nov pisateljski rod in odprl slovenskim povestim pot v olikano, gosposko družbo. Med Stritarjevimi povestmi in romani so najznamenitejši: Zorin, Gospod Mirodolski, Rosana, Sčdnikovi. V zadnjih letih je pisal Stritar tudi knjige za mladino, 200 ki jih je izdala družba sv. Mohorja, in sicer „Pod lipo“ (1895), „Jagode“ (1899), »Zimski večeri 1 (1902) in »Lešniki" 1 (1906); njih vsebina so pesmi, povestice in igrokazni prizori. 81. France Levstik. 1 ) a) „Pesmi“. 1854. 1. Pesmim. 1. Duri vam stoje odprte, moje tičke, izletite! Prepevaje se glasite čez planjave i čez vrte! 2. Cul bo vaše prepevanje brlez, škorec in kraljiček, vrabec, čuk i mnogi tiček, vnel bo morda ropotanje: 3. „Ve ste tujke v našem dvoru, pesem vaša nam je pusta, ne prepevajo vam usta glasov ljubih v našem zboru. “ 4. Ve jim pa odgovorite: „Me smo Levstika poeta, hčerke mladega očeta, bratje, torej potrpite!“ 2. Božica. Rožica zlata, rožica mila na vrtu je stala,' rožica zlata, rožica mila je bridko jokala. Oj rožica moja, rožica draga, al’ sapa, al’ slana te je ranila, da tukaj bridke pretakaš solzice? J ) Odslej so zgledi tiskani v sedaj navadnem pravopisu. 326 O ni me slana mrzla ranila, i sapa mi cvetja ni oskrunila, 10 al’ solnce rumeno pripekalo je, posušilo potok bistre vode, ki mimo mene vesel je šumljal, ki z mano se rožico je igral, ki vselej mi dober, prijazen je bil, 15 v zemljici mi je korenin’ce hladil, hladil vrh zemljice cveteče mi lice, ki sva navajena tako si bila, da nikdar ne bova se pozabila; zatorej zdaj prelivam solze, 20 zatorej žaluje moje srce. Rožica zlata, rožica mila na vrtu je stala, rožica zlata, rožica mila je bridko jokala. 3. 1. Lej, upanje hodi pred nami od rojstva, da gremo s sveta, ko tare nas teža na rami, nam palico v roko poda. 2. Kadar se nam sreča obrne, da megla pred nami leži, nebeški nam raj se odgrne, ko upanja luč zagori. Upanje. 3. Oh, kolikrat te je ranila globoko nesreča v srce, al’ vanje ti upa je vlila, i bile so rane cele. 4. Hvaležen za razne darove res človek Bogu naj bi bil, al’ vendar ni ’z roke njegove od upa nič boljega vžil. 1. Brez nehanja biješ, vence groba viješ, ura, nam iz dni; le uhajaj, ura, kar rodi natura, vse enkrat mini. 2. Brž ko smo rojeni, noter v grob zeleni z nami si ves čas; leta nam minijo, lica obledijo, ti ne greš od nas. 4. Ura. 3. Spremljaš naša dela, bridka i vesela, spremiš jih v pokop; kadar nam veselje polni srca želje, ti ga pahneš v grob. 4. Ako srce poka, tvoja trda roka bije brez miru: srca slast i rane tebi so neznane, nimaš tu .domu. 327 5. Kmeta up najbolji ti končaš na polji, ko zbudiš vihar; kadar ploha suje, upa nag zdihuje, kolne te čolnar. 6. Kdor se v sli spozabi, roka tvoja zgrabi ga brez milosti; revežem, cesarjem tvojim ni udarjeni vstavljat’ se moči. 7. Grehe, hudobijo, ki zaprti spijo v skritem dnu srca, vse v svojem časi jezik tvoj razglasi, vse na znanje da. 8. Tvoja pesem kliče iz grobov mrliče, tvoja pesem spet črni grob zapahne, kadar jutro dahne, v zori plava svet. 9. Brez nehanja biješ, vence groba viješ, ura, nam iz dni; kmalu boš odbila, v hladno prst zakrila naše boš kosti. iO. Bila boš nad nami, ali gluho v jami naše bo uho; ko boš zadnjič bila, zopet poročila z duhom boš telo. b) Iz „Mladike“. 1868. 1. Pesmi in pevec. Pesmi. 1. Bil zletčti nam si velel; me smo bile izletele, dvigale se v zrak vesele, prepevaj e, kar si želel. 2. Zbral je zrak viharje svoje, strele so nas razbijale, pa v trepetu pribežale spet smo k tebi hčeri tvoje. Pevec. 3. V tihem srcu sem vas hranil, v prsih nosil mnoga leta, skrival palni luči sveta, vse nesreče sem vas branil. 4. Kadar v skalah orel zrase, mati z gnezda ga izvabi, krmo brati mu pozabi, de periit ga svoja pase. 5. Bog in sreča tudi z vami! Izletite in zapojte, strel grajččih se ne bojte, naj vas hvale dim ne zmami! 6. Kjer je zrna polno klasje, ne konča ga toča vražna; . kjer je slama zrna prazna, ne doda ga hvaloglasje. 2. Udomačitev. 1. Človek je podoben vinski trti, ktero mož odreže, da jo presadi in zagrebe tam na svojim vrti, kjer jo solnce greje, blagi dež poji. 328 Prime se, ko nekaj časa mine, ter zasaja nove korenine, v tuji zemlji spet se domači. 2. Tudi človek sreče je enake, umni se privadi vsacega svete in veseli najde veseljake, bodi sto milj daleč, bodisi doma. Kjer se vstavi potnik vrhu zemlje, ko slovo na pragu zopet jemlje, solza po obrazu mu kaplja. 3. Knjižna modrost. 1. Po knjigah samo ne prebiva modrost, ko mesec ne v zrcalu vdde, ki, vtrjen v brezkončnih svetdv širokost, blešči iz vodene posode; to znali že davno so vedni možjč, za njimi je svet se postaral, a vendar še zdaj smo otroci ljudje, naš rod za nauke ni maral. 2. Vi, ktere pri knjigah obrastel je mah, v život se viharni vrzite 1 Ne bodi vas radosti, solze ne strah, iščite, vživaje trpite! Razgrne poklic se vam solznih ljudi, nesreča in sreča po sveti; naj pametnik vas in neumnik uči, kak’ človek imel bi živeti. 3. Po trgih, poslopjih in kočah sirot, tam knjiga naukov je zlatih; pogumno se spusti na sredo povsod, boječ se ne stiskaj pri vratih! Če prčdalno gledaš iz daleč blagd, pri mnogem enaka veljava, a kadar pomaknil si bliže oko, razloček se velik spoznava. 4. In kogar le knjige debele uče, da svet je še zmeraj okrogel, da tčkajo v morje iz morja vodč: nikdar naj bi peti ne mogel, 329 ker on, kar pozabil je davno očak, iz nova premleva in poje; v zmotnjave se lastne zapreda bedak, bedakom je mota na dvoje. 4. 1. Izlivajte curke svoje, grenkosolzne ve oči! Tolažite srce moje, ki v bridkosti se topi. 2. Hiše krasne tu bleščijo, križajo se ceste vmes; sem ter tam ljudje hitijo, radost seva jim ’z očes. Solze. 3. človek rad se ne ožira, vsak le sam za se skrbi. svoje solze si otira, svoje rane si hladi. 4. Tudi vas nikdo ne gleda, saj ste tujčeve solze! Pokrivajte lica bleda, utešite mi sreč! c) Napake slovenskega pisanja. I. Skoraj vsi, ki pišemo, stavimo slovenske besede, mislimo pa le nemški. Po taki poti ne tipajmo kmalu izvrstne proze. Čudo res ni, da je tako, ker se ločimo iz domačega kraja, ko smo še otroci; potem pa v mestih živimo, govorimo večjidel nemški, beremo večjidel nemške knjige poleg pisanja drugih 5 narodov. To je že stara tožba, pa vendar še zdaj nova. Ni še dospelo naše slovstvo do tiste stopinje, da bi se človek do do¬ brega izučil jezika iz golih knjig; zaklad slovenščini je zmeraj še kmet in ljudstvo zunaj mesta. Ali koliko pisateljev pa je, ki morejo na selu živeti? Zato je pa tudi sestavek našega jezika, 10 zlasti v knjigah, redek, o katerem bi se brez skrbi reklo: to je čist in dober govor! Bog obvari, da bi s tem hotel koga uba¬ dati, ampak samo dovoljeno mi bodi, naj povem odkrito svoje misli, kakor grč poštenemu človeku. Malo se je do zdaj še pisalo o skladbi slovenskih besed 15 v stavek; zato hočem po svoji moči nekoliko govoriti o tem, pa ne bom pozabil najhujših in najnavadnejših grehov slovenskega peresa v zadnjem času. Naj se mi tedaj ne zameri, da opo¬ minjam tudi to, kar se je sem ter tja že opomnilo po Novicah. Zgledi, katere bom tu pretresal, vzeti so skoraj vsi iz neke naših 20 knjig, ki je bila ravno pred mano, ko sem to pisal. 25 30 35 40 45 50 55 330 Slovenskega pisanja prva napaka je, da glagole (Zeitworter) devamo vedno le stavku na konec, kakor da bi ne smeli drugje stati, na pr. „0 mraku se že napravi, spet moška oblačila obleče, se dobro v kožuhe zavije in tudi par samokresov za pas vtakne/ Tako je Nemcem navada in takih zgledov ima vsaka knjiga po sto in sto; le-ta še ni najslabši med njimi. Vendar pa vpra¬ šam : Ali bi ne bilo blagoglasnejše: „Napravi se že o mraku; obleče spet moška oblačila; zavije se dobro v kožuhe in vtakne tudi par samokresov za pas.“ Poiščimo si drugega: „Poleg tega jezljivega srditeža (t. j. nekakov potok), ki danes le bolj tiho v globoki strugi teče in, se le sem ter tja svoje gorne ali divje rodovine spomnivši, predrzno poskoči, bomo lezli.“ To je taka zmes, da človek še skoraj ne vč, kaj bi pisatelj rad povedal. Zdi se nam vsa misel nemška; ali vendar bilo bi dosti umevnejše vsaj tako-le: „Lezli bomo poleg tega jezljivega srditeža, ki danes le bolj tiho v globoki strugi teče in le sem ter tja poskoči, spomnivši se svoje gorne (?) ali divje rodovine (?).“ To vse pa le odtod izhaja, ker prestavljamo nemške misli od besede do besede. Naslednji stavek mi bodi priča, da je res, kar sem dejal: „Mesec je svetlo svetil.“ Kdo tako govori? Bi li pametnemu človeku kdaj prišla na um taka neumnost, ako bi pred njim ne stale nemške besede: „Der Mond leuchtete hell.“ Vsak dan bereš, kolikor hočeš, stavkov takih, da imajo po¬ možni glagol (Hilfsverb) kmalu od začetka; ali dopovedovalnik (Aussageverb) pa stoji daleč zadaj notri v deveti deželi tam pri Jakobu Žerjavu. Iz trne zgledov edinega: — — „kakor ti an- geljski mladenč, ki je vedno, tudi med strašnim vrišom in gro¬ mom krvave vojske, nedolžno srce, živo vero, trdno upanje, gorečo ljubezen do Jezusa, pokorščino do svete cerkve in hva¬ ležno srce do svoje matere ohranil." »Ohranil" je ravno tri¬ deseta beseda za pomožnikom „je“. To ni slovanski! Kdor noče meni verjeti, poslušaj kmeta in beri dobre knjige drugih narečij. O grehih zoper slovnico (mladenč, vrišom) raje molčim; saj vem, za koliko sto pisateljev se je zastonj trudil ta in oni slovničar. Slovenec, ako ne misli nemčiti, ne sme trgati pomožnikov. „sem, si, je, bi, bil, bom i. t. d.,“ tudi ne okrajšanih oblik oseb- 331 nega zaimena: ,,se, si, me, mi, te, ti, ga“ predaleč od dopove- dovalnika; le malo stavkovih členov bi smelo biti vmes, ne pa 60 cel stavek, posebno če je dolg, ali še celo po dva. S takim so naši pisatelji bogati, na pr. „Pri tem pogovoru si je stari Vazil večkrat na skrivnem marsikatero gorko solzo, ki mu je po licu pritekla, obrisal.“ Ali bi se ne moglo reči; „Obrisal si je več¬ krat na skrivnem stari Vazil pri tem pogovoru marsikatero gorko 65 solzo, ki i. t. d.“ Srb res da včasi vrine klicalnik (vokativ), ki je skoraj nekoliko podoben samostojnemu stavku; ali to je le ena beseda, na pr. „Sto li si se, sino, namrdio?“ Bere se tudi v narodnih pesmih, da je kratek mali stavek (Nebensatz) vgožen med okrajšano zaimensko obliko in med glagol; pa takih zgledov 70 ni dosti; jaz vem do zdaj le za dva: „Sve joj, staje i kako je, kaza;“ nadalje: „Sve mu, stoje, po istini kaza.“ Ali vsako uho čuti, posebno v prvem, da se je pevec osvobodil skoraj črez navado. Večkrat se bom opiral na slovstvo srbskega ljudstva, ker je to narečje našemu najbližje in ker sta v njem stavek in 75 misel krepka, domača, kakor hoče imeti svojstvo slovanskega je¬ zika. Vsaka beseda je samorašča, pognala iz prave korenike, ne skovana z veliko skrbjo, pa vendar napak; tu misli in govori prosti narod. Skladba je čista, posebno v pesmih; v pripoved¬ kah ne vselej tako, ker jih lahko vsak pripoveduje in kvari, 80 kakor hoče; pesmi pa so vezane in zvarjene; učiti se je mora, kdor jo hoče peti. Tudi ni utegnil Vuk pravljic tako skrbno zbirati in tankovestno primerjati, kakor je pesmi, za kar naj bi mu veliko hvalo vedeli vsi Slovani, zlasti pa Srbi. *) B Levstik imenuje preporoditelja srbske književnosti kratko le z imenom Vuk namesto „Vuk Stefanovič Karadžič 11 . Rojen leta 1787. v Tržiču ob Drini iz hercegovske rodbine, je začel Vuk pisati v čisti srbščini brez primesi cerk- veno-slovanskega jezika in je tako ustanovil novo srbsko slovstvo. Njegova glavna zasluga pa je, da je zbral ogromno srbsko narodno blago, pesmi in pripovedke, in tako odkril zaklad srbskega narodnega pesništva. Izdajati je začel leta 1814. „Narodne srbske pesmi 11 , ki obsegajo petero knjig; razen tega je izdal: Život i običaji naroda srpskoga; Srpske narodne pjesme iz Hercegovine (ženske); Srpske narodne poslovice ; Srpske narodne pripovijetke; Srpski rječnik. Na Dunaju živeč, je mnogo občeval z našim znamenitim jeziko¬ slovcem Jernejem Kopitarjem, ki je zeld vplival nanj in ga vsestranski pod¬ piral pri njegovem delovanju, zlasti pri sestavljanju srbskega rečnika. Umrl je leta 1864. na Dunaju. 85 90 95 100 105 110 115 332 2. Gotovo bi se jeziku dostikrat jako ustreglo, posebno v slo¬ varjih, ko bi puščali stare besede, daravno so morda neslovenske, če nismo do zdaj še zalotili nikjer med narodom čisto domače. Kaj nam pomaga, da lošamo jezik z lažnivo lepotico? Zanamci bodo metali, če Bog da, med pleve vse, kar je slabo zgrajenega. Tii je zopet Vuk mož, kakršnega manjka Slovencem; spoznal je, da „rečnik“ mora besede zbirati, ne delati! Saj ni ne tolika nesreča, ne sramota, ako imamo tudi v bukvah kako tujko, brez katere dandanes ni, pa tudi biti ne more noben jezik, kolikor jih ljudje govorijo po vsej široki zemlji; hujše pak je, da ne znamo po domače misliti, da ne znamo slovenski zavijati stavkov! Ta skaza, če se utrdi v jeziku, nikakor se ne da z lepo izriniti; udomači se najprvo v knjigah, ker pisatelj pisatelja praznoglavo posnemlje; potem pak zaide tudi v narod. Vse kaj drugega pa je s tujimi besedami, ker prvič jezika ne skrunijo v njegovem korenu; drugič pa, kar je neznano v tem kraju, to se čisto go¬ vori v drugem; in kadar zvemo, kako je tej ali tej reči pravo ime, gotovo se ga ho vsak z veseljem poprijel. Po takem bi se jezik res nekoliko počasneje gladil in mikal; ali mikal bi se v resnici, gladil bi se na trdnem stalu. Prešeren, akoravno besed ni koval, pa vendar bi rekel, da je pomogel jeziku več od marsi¬ katerega drugega pevca, ki po svoje predrzno ugnčta slovenščino. Germanizme, kolikor jih ima v pisanju, te je že našel med ljud¬ stvom; a sam ni pridil in pačil, ampak lepšal je govor. 3. Zadnjič pa izhaja naše slabo pisanje tudi odtod — naj se povč še to; saj menda je že enkrat čas, da se iz blekne — ker se bojimo vsake sodbe in vsakega še tako pametnega pretreso- vanja. Kritika nam je večje upanje napredovanja! Nikar ne re¬ cimo : časniki se ne bodo pričkali in prepirali! Kdor se med ljudi pokaže s kakim očitnim delom svojega uma ali svojih rok, mora biti pripravljen, da se mu tudi očitno povč, zakaj in kako je njegovo delo všeč ali nevšeč. Kdor je zavoljo tega v strahu, pa naj raje molči; potem ga nihče ne bo ne grajal, ne hvalil. Vuk pravi: „Kdor se boji vrabcev, naj ne seje prosa; kdor izmed 333 pisateljev se plaši recenzentov, naj nikar ne jemlje peresa v roke: literatura ne bo nič izgubila z njim; zakaj- on sam priča ne samo, 120 da ne zna, ampak da tudi noče znati. ‘ Menim, da ni že s tem vse opravljeno, da se piše, ampak da je prva in poglavitna reč, kaj in kako se piše. Ko bi se črevljar oglasil in rekel, „da je že dobro, da se le škornje delajo; na tem pa ni malo in dosti ne, kako se delajo; naj bo stopalo 125 merjeno okoli ogla, ali pa okoli človeške noge; naj bo golenica široka kakor stopa ali ozka kakor nožnica« — gotovo bi se ta¬ kemu krpucniku smejalo malo in veliko in vsi bi rekli, da je neumen. Čudo pa je, da se nam to čudno ne zdi, ker dosti pa imenitnih pisateljev med nami trdi in ker z boječnostjo pred 130 kritiko sami kažemo, da nam je vse enako, naj se piše, kakor hoče, da se le piše; bodo že zanamci popravljali! Zanamci bodo imeli brez tega popravljanja dovolj, in menim, da slab oče svo¬ jemu sinu bi bil, kdor bi dejal: „Tu bom dve, tri smreke po¬ sekal, obelil in oklestil jih pa ne bom; tudi bo treba tri voze 135 kamenja ulomiti, kadar moj sin zraste, da si bo kočo zidal, ako bo hotel; lahko bi mu več pomagal, pa nočem; za-me je dobra od štirih strani podprta bajtica, če prav dež in sneg va-njo grč.« Ni treba vsega zanamcem na glavo obešati! Kaj pa bo, ako se bodo tudi zanamci vedno in vedno le na svoje prihodnjike 140 zanašali? Kdaj bo kdo prijel za delo? Vsakemu človeku je dolž¬ nost, da stori, kolikor mu je mogoče. Ali navada med ljudmi in tudi potreba je, kdor se poprime kakega posla, da se ga najprvo do dobrega izuči. Se loncevezec, ki res nima zvitega rokodelstva, se mora vendar učiti, preden gre sam 145 z dratom po svetu; pa bi se pisar ne učil, preden se loti peresa ? Ako ti je res kaj za narod, pa he samo za-se, ne boš otresal, če se kdo zglasi in ti dobrovoljno reče: „Brate, lej, to in to me¬ nim, da nisi prav naredil. Ako si pravi pisatelj, kateremu je tso mar svojega dela, še vesel boš, da imaš človeka, ki ti kaj po¬ kaže, da se veš prihodnjič ogniti, česar se prvič nisi vedel. Kdor pa samo zato piše, da bi prinesel malho polno hvale domov kakor lončar za svoje piskre polno vrečo žita, temu je le za-se; naroda, jezika mu je toliko mar, kolikor žabi ordha. Tak, če kaj 155 334 ne zna, taji, da ne zna; zato se pa tudi noče nčiti in se tudi nikdar hotel ne bo, ker misli, posebno ako je že prileten, da je grdo učiti se: tak ni vreden prizanašanja! Kako je to, da imamo dovolj pisarjev, ki še ne znajo prvih slovniških pravil, 160 pa vendar hočejo biti gotovi nesmrtne slave, pa vendar hočejo dajati postave? Kdo nam je tega kriv? Samo to, ker se bo¬ jimo vsake sodbe in ker jo zatiramo. Slovenec naj bi se ne bal kritike, ampak še prosil naj bi je kakor vsakdanjega kruha, da bi nam Bog poslal moža z bistro 165 glavo, z ostrim peresom, kateri bi iz naše dozdanje revščine izplel ljuljko in druge smeti; kateri bi nam luč prižgal in „pravo pot pokazal v deželo duhov”. Ali kolikokrat, ne da bi vsaj molčali in potrpljenje imeli z nadlogami svojega bližnjega, temveč na vsa usta hvalimo, kar je dostikrat morda še preslabo, da bi se 170 grajalo. Sleherni pa, kdor je kolikaj napisal in za svoje delo pohvaljen bil, posebno če je pisanje slabo, pisar pa mlad, brž misli, da se je vsaka besedica njegove hvale pretehtala na zlati vagi, in zato meni, da vse zna, torej se več ne uči, ampak maže in čečka, da jeziku več škoduje kakor pa koristi. Odvadimo se 175 praznega vpitja „Slava mu!” in raje eden drugemu pot kažimo! Ni treba očitati, da je naše slovstvo pretresovanju še. pre¬ mlado. Tudi Srbi so trdili, da je njihova literatura še dete v zibeli; pa ho že prišel čas, v katerem bo znalo govoriti. Kaj pa jim je Vuk na to odgovoril? Dejal je: „Res je naša 180 literatura malo dete v zibeli, ki naj se mu ne brani blebetati; ali malo dete med blebetavci ostane blebetavo do veka. Naša literatura ima že 37 let, pa še zmeraj svojo pot blebeče v zi¬ beli !“ In mi odgovarjamo: že 1550 se je tiskala prva slovenska knjiga in od tačas do letos je minulo 307 let. Naše slovstvo 185 ni tedaj po svoji dobi več ne otrok, ne mladenič, ampak sivolas možiček. Pa tudi otroku ne grč dovoliti vsake porednosti, kakor bi samo rado; ampak zasukniti se mora, kadar hoče kaj nerod¬ nega početi. Kaj vidimo pa nad Nemci? Kdaj se je njih slov¬ stvo jelo vzdigovati? Se le potem, ko je Lessingov meč poklatil 190 stare slamorezce z ukradenih prestolov. Nihče ne taji, da naša književnost se ne da soditi po tistem merilu, po katerem na pr. nemška, ali vsaj dovoljeno bodi 335 resnico govoriti svojemu bližnjemu; dovoljeno bodi resnico slišati! Ne poganjam se za hudobno zabavljanje, ki nikomur ne 195 daje koristi, ampak za pametno presojevanje, ki vč, kaj govori. Se noben pravi knjižni pretresovalec, naj bo s tem ostrejši, ni nikoli nobenega pravega pisarja iz kože del; temveč kritika še le budi in kaže, kod je cesta v Atene. Res je pa, da sodba plaši diletante kakor mačka miši; in zato se je menda mi bojimo, 200 ker vse preveč diletantujemo. Ko bi vse slovenske pisatelje v red postavil in moža za možem vprašal: Kaj je tvojega, pa tvo¬ jega in tvojega pisanja pravi namen? — koliko bi jih vedelo z gladkim potom odgovoriti? Ni se treba tudi na to opirati, da nas je premalo števila; pa ko bi se začelo vejati, da skoraj 205 nič zrnja v kotu ne ostane; da bi se oplašila tudi ta peščica pisarjev, kolikor jih je. Kaj pomaga še toliko delavcev v vino¬ gradu, če pa ne znajo in tudi nočejo znati, kako se okopava in reže? Trta poleg take postrežbe ne bo rodila; književnost pa pri slabih pisarjih, naj jih bo dosti ali malo, ne bo napredovala, 210 ne bo izobraževala naroda. Le treba je, da se zares lotimo; treba je, da si iz glave izbijemo neumno misel: ,,Našim rojakom je kmalu dobro, da se jim le kako kaj napravi; saj jim tako vsega manjka l“ Res je, da nam vsega manjka, in manjkalo nam bo večne čase, ako se naše slovstvo ne predrugači. Slovenec ima 215 bistro glavo, to hvalo mu daje, kdorkoli ga pozna; toda človeku ne pomaga sama bistra glava, če je prav ne rabi. Ko bi jaz kdaj kaj opomina vrednega spisal, na glas in očitno bodi rečeno, da bi se ne upiral nobeni sodbi, naj bi bila s tem hujša in ostrejša, ali pa s tem pohlevnejša. Cernu se bojimo 220 kritike, ki ji vendar ne odidemo? Zadela nas bo gotovo, če danes ne, morda jutri; če letos ne, morda prihodnje leto. Ali ni Apčl podobe popravil, ko je slišal, da črevljar jermenje graja? Vsak ■ človek ima prost jezik, da pošteno povč, kar misli o poštenih rečeh; vsakemu bodi med nami prosto še 225 pero, da tudi pošteno piše, kar in kakor hoče o poštenih rečeh! To je sodnikova skrb, da ne zatrobi kake neumne, ker bi se mu potem grohotaje smejal, kdor bi ga slišal; tisti pa, kogar je napak sodil, vem, da bi ga za vselej k pokoju 230 5 10 15 20 25 30 336 posadil. Kdor Slovencem dobro hoče, naj z mano reče: „Bog živi kritiko!“ Novice 1858. d) Iz „Popotovanja iz Litije do Čateža* 1 . 1. Bilo je letošnjo jesen o svetem Martinu. Napotiva se na Dolenjsko jaz in moj prijatelj, ki ga imenujem Radivoja, ker ni vsakemu človčku všdč, da se njegovo imč raznaša po knjigah od ust do ust. Včm, da jih je dovolj, ki tega komaj čakajo; ali nikdar niso bili vsi ljudje enaki, pa tudi ne bodo. Zjutraj ob osmih odrineva iz Litije, vzemši starikavo babo, da nama je od¬ našala in pot kazala. Nisva šla zdaj še le prvič v tč kraje, ali nikdar še ne po tej poti; bila je tedaj obema neznana. Iz Litije se pride najprvo v Šmartno, ki ni prevelika, pa ččdna vas, da bi se lahko imenovala trg. Do tukaj gre široka, gladka cesta, ki drži dalje proti Šentvidu. Kakor hitrno ostane Šmartno za hrbtom, precej se začno stiskati hribi od občh strani; njive in travnici med njimi so vedno ožji. Kdor hoče iti na Čatež, kakor sva midva misel imela, mora v Kostrevnici zaviti z ravne ceste na desno roko v hrib po grdem kolovozniku, da še kmet ne vem kako drva po njem izpeljava; pa vendar je dejala baba, da pride včasi celo kočija sem doli, kadar se gospoda iz dolenjskih grajščin pčlje do Litije, potem pa dalje po želčznici. Zdaj neki merijo drugo cčsto, ki bo krajša, pa vendar ne bo imela tako zaprtih klancev. Koračila sva z debelimi gorjačami po strugah in jarkih; babiiza pa je pravila to in to, vendar nič takega, da je vredno opomina. Vprašam je, ali znajo v njenem kraju ljudjč še kaj narodnih pesmi, pa mi ni včdela povedati; le v Šmartnu je kazala eno samo ženico, ki poje od Jezusovega trpljenja se¬ demdeset razdelkov dolgo pesem in tudi še drugih takih. Poezija, našega naroda umira; samo kaka babuška še zna odlomek tč ali one stare junaške pesmi. Naselile so se med nami, posčbno v Gorenjcih, kratke vrstice, zložene po nemški navadi. S prav¬ ljicami je skoraj tudi ravno taka. Minula je doba, ko se je skla¬ dalo in pčlo. Kar se ni še do zdaj nabralo, poslej se ne bo do¬ bilo več dosti izvirnega. Ako bi mi tudi imčli Vuka,nimamo !) Glej opombo na strani 331. 337 pesmi, da nam bi jih zbiral, in ko bi prav imeli pesmi, gotovo nam bi manjkalo Vuka; saj še t6, kar je cvetčlo med ljudmi, nam je moral pokazati Neslovenec — Korytko. 0 Pot je bil zmeraj enak. Šli smo zdaj skoz borovje in 35 smrečje, zdaj po golem nizkem grmovju. Malokjč je stala majhna kočica revnega osebčjnika. Za nami so se dvigali onostran Save beloglavi snežniki; pred sabo pa, tako tudi na levo roko, imeli smo same gozde. Le na dčsno, po daljnih gorah, vidiš tu in tam kako prijazno cerkvico. Najbliže ti je grad Wagensberg, 40 dobre pol ure za Šmartnim, tikoma ravnine, strugi podobne. Zidan je vrh strmega, pa ne previsokega hriba, ki je enak se¬ nčni kopici. Nekdaj ga je imel Valvazor in slovečemu pisatelju v čast se imenuje še zdaj ena soba Valvazorjeva; v njej nihče ne stanuje. Tako je ukazal knez Windischgratz, ki je nedavno 45 kupil to grajščino. Dalje gredč smo videli tri grmade eno za drugo. Pravila je žena, da so v tem gozdu nekdaj prebivali hudi tolovaji. Strčgli so popotne; jemali jim, kar se je zatčlo, pa tudi pobijali jih. Ravno tukaj bi trije bili ubiti. Na široko po slovenski zemlji 50 je navadno, da se mčče na tako mesto, kjer je kdo z nesrččno smrtjo umrl, vejica ali kamen ter se govori: „Bog se usmili tvoje dušel“ Lepo je, da se miluje še po smrti človek, ki je moral nehdtoma pustiti zemljo; morda še mlad in željan sveta in života, negotov za popotovanje do neznane dežele, ki se je boji 55 vsak, bogat in siromak, pobožen in hudoben. Vselej izprelete človeka bridke misli, kadar ide mimo take grmade. Narod sploh trdi in veruje, da se ne sme raznesti ali zapaliti dračje, ki leži v žalosten spomin, ker bi mrtvec na onem svetu potem ne imel pokoja; hodil bi strašit in klicat, dokler bi zopet ne dobil no- go vega kupa. Vendar včasi poredni pastirji zančtijo ogenj, ali pa 1) Emil Korytko je bil Poljak (r. 1813 v Lvovu), ki je živel od 1. 1837. iz političnih vzrokov pregnan v Ljubljani (f 1839). Marljivo je nabiral slo¬ venske narodne pesmi med ljudstvom in tudi druge slovenske rodoljube je izpodbujal, da so mu pošiljali nabrano gradivo. Njegova zbirka je prišla še le po njegovi smrti na svetlo pod naslovom: »Slovenske pesmi kranjskega naroda", I—V. od 1. 1839—1844. Uredila sta jih Miha Kastelec, izdajatelj Čbelice, in Jurij Kosmač (1799—1872), skriptor na licejski knjižnici v Ljubljani. Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 22 65 70 75 80 85 90 95 338 razmečejo veje; pa kmalu pride kdo, ki v novo suhovine in ka¬ menja navrhovati. Ta šega je še gotovo ostanek iz poganskih časov. Ko do razpotja pridemo, vpraša žena, hočeva li črez G-objek ali po Štorovju. Radivoj odgovori: „Le na G-objek! Pravijo, da je krajša pot, in tudi je Gobjek najbolj sloveča vinska gora, kar jih je tukaj v obližju.“ Hrib se je prevalil. Kakor je bilo dosihdob navkreber, tako smo zdaj začeli iti navdol. Bilo je blato in pot še neprijetnejša zato, ker ima skoraj ves ta hrib ilovo prst z drob6čim belim laporjem. Hostaje kmalu nehovala; samo še kak dob ali kostanj,, ki gaje tukaj mnogo, nam je zaslanjal razgled. Počasi zmanjka vsega drevja. Odpre se pred nami dolenjska dežela. Proti jugu stojč Gorjanci, proti severu Kum, ki teh krajev prehude burje in mraza varuje; pred nami pa se na obe strani prijazno dvi¬ guje gorica za gorico z belimi zidanicami, z vinskimi hrami. Na desno vidiš Zaplaški hrib z rdečo streho nove romarske kapele;: na Rvo v dolini poje zvonovi svetokriški, kjer sta dva duhovna. Zemlja ima, posebno v tem kraju, ves drugačen obraz kakor pa na Gorenjskem. Širokih polj, velikih travnikov ni; le ozka, ze¬ lena riža je tu in tamkaj med hribi in goricami. Tudi vasi niso velike, hiše raztresene, večjidel zidane, pa tudi lesčnih obilo. Kjer je bliže vinograda, ondi si kmet najraje stavi poslopje, da le more in sme. Nekatera vas je pol ure dolga, pa ima komaj trideset tod in tam raztaknjenih koč. Ura je bila enajst. Nismo šli več dolgo, kar pridemo do prve zidanice. Ker se je ravno praznoval svetega Martina dan, zatd je bil hram tudi odprt. Stalo je mnogo ljudi pred sodom v glasnem pogovoru; vino jim je majalo jezike. Glčdali so in kazalo je, da nam hi radi velčli pit; pa menda si vendar nihče ni upal, ker smo bili čisto neznani. 2. Kanonik je imel, kakor je slišati, v mladosti čudno usodo. Bil je dobro dolgo proti koncu svojega života učitelj in orglar v Dobrčpoljah, kjer je tudi umrl Ičta 1841. ali 1842. V pesmih, pravijo, daje vsakega prekosil. Zabrčnčal je, kadar se je lotil r 339 vsak praznik in vsako nedeljo novo pesem; dajal je sam besede in napeve, ki so si bili pa vsi jako podobni. Kančnikovo ime je slulo široko po Dolenjskem. Poleg svetih je zdelal mnogo drugih, posebno zabavljivih in zdravic. Prepevajo se nekatere 100 njegove še zdaj po Dobrčpoljah, po Laščah in po Ribnici. Gotovo ni bil praznoglav, ali uka je imel premalo. Vsako je zapel tako, kakor jo je spisal, in vsako je spisal, kakor mu je prišlo pod palec; zatorej tudi niso, da bi se iz njih učil je¬ zika ali druge pevske umetnosti. Nekoliko je natisnjenih med 105 narodnimi; toda najsmešnejše se pogrešajo, ker jih Korytko morda ni slišal, ali pa, kar je še bolj resnici podobno, ker so se mu zdčle prerobate. Ljudstvo je v šalah robato, v jeziku rado ohlapno; take so tudi Kanonikove pesmi. Skladal je včasi tudi verze (to ime jim je sam dajal), katerih pa ni pdl, ampak samo govoril, 110 zlasti pri vinu, ki ga je vrlo čislal po navadi slehernega pevca. Dva taka verza sta mi znana. Prvi ubada učene poete ter se glasi: Vi pojete tako, da nas nihče zastopil ne bo; 115 mi pa pojemo tako, da nas zastopi vsaki lahko: filozofi in poetje in vsi drugi kmetje. Izmed Kančnikovih pesmi še zdaj slove tiste, kar je zabav- 120 Ijivih in godčevskih. Narod šale ne čisla samo v navadnem po¬ govoru, kakor nam kažejo mnoge ribniške smešnice, ki so ravno po Ribnici najbolj znane; ampak Slovencu je dobrovoljnost vščč tudi v knjigah. Prepričan sem, da prosti ljudje v Novicah radi berč, kar piše Kurnik; in ravno le-ta pevec sije v rodu s Kanc- 125 nikom. Kmetje imajo še celd veselje nad lažnivim Klukcem (Miinchhausen) in nemškim Pavlihom v slovenski obleki (Eulen- spiegel), daravno je oboje le prestavljeno, pa še zelč po vrhu. Kaže nam vse t6, da bi jako ustregel, kdor bi znal resnico za¬ vijati v prijetne šale. S takim pisanjem bi se ljudstvo najlaže 130 budilo, najlaže bi se mu dajalo veselje do knjig. Se vd, da bi se moralo pisati v domači besddi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, dahi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu. Takemu delu pa gotovo ni kos, kdor 22* 135 140 145 150 155 160 340 ne v6, kako ljudstvo misli in govori, kaj ga razveseljuje, kaj žali; kakove so mu kreposti, kako ve napake. Hočeš li biti pisatelj, moraš najprvo jezik imčti, kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo; moraš do dobrega poznati narod — sicer je vse vpuhlo, kar ple¬ teničiš, akoravno morda, sam sebe in svoje bistroglavnosti črez mčro vešči, meniš, da tvoje delo je s tem bolj izvrstno in go,- tovo nesmrtne slave; da je vredno tvoje pero, naj bi se obesilo v kako cerkev ali na široko razpotje za vččen spomin, da bi se nad njim zgledovali pozni rodovi in se čudili njegovi kreposti, kakor se tudi mi še zdaj čudimo velikemu ajdovskemu rebru, ki visi na Gorenjskem v Cerngrobu. Mogoče je, da se ti plazi vse to po možganih, ali morda še tudi kaj drugega ; toda — čas je veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča. Marsikdo večkrat zavpije med nami: „Zaljudstvo! Za ljud¬ stvo 1“ Ali vprašam: „Koliko je prav za prav pisanih knjig za slovensko ljudstvo ?“ Lesami duhovni ugajajo dušnim potrebam v narodu in vsi naši tiskarji, ako so imeli kaj dobička, gotovo si niso z drugimi knjigami tako opomogli kakor s pobožnimi. Koliko natisov je učakala sama „Dušna paša« ! J ) Ne smč se opo¬ našati, da Slovenec brati ne zna in noče, in kadar kaj v roko prime, nikoli ne vpraša po drugačnih knjigah kakor po samih pobožnih. To ni tako! Res je, da starci po kmetih večjidel še črk ne poznajo; ali starci mrjo in mi tudi ne pišemo zanje, ampak za mladi zarod, ki se mora učiti; trudimo se zanamcem v korist, da bi oni dovršili, česar prednjimcem ni bilo moči! Ako tudi mlajši ljud posvetne knjige še zdaj glčda po strani, to je samo zato, ker Slovenci menijo sploh, da so prazne vsake bukve, če niso duhovske; in kdo bi si upal tako biti predrzen, da bi se prvi pripognil in kamen pobral zavoljo te misli? Opom¬ niti pa tudi moram, kako so kmčtje moje domovine v slast pre- 1) Knjigi je naslov: „Duina paša za kristjane, kateri žele v duhu in resnici Boga moliti/ Spisal Friderik Baraga, kaplan v Metliki. V Ljubljani, 1830. Ta molitvenik je bii posebno priljubljen in je prišel 1. 1845. v četrtem, 1. 1869. pa že v sedmem ponatiskn na svetlo. Znamenit pa je te in drugih nabožnih knjig pisatelj Friderik Baraga (1797—1868) tudi zaradi tega, ker je šel 1. 1830. v Ameriko in postal ondi „prvi kranjski apostolski misijonar in škof“ med Indijani. Njegovo življenje in delovanje je popisal dr. Leon Vončina (1. 1869.). 341 hirali Svetina. *) Komaj so dobili knjižico v vas in brž se je 165 vrstila od hiše do hiše; in še zdaj se včasi menijo pozimske večere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu. Sme se reči, da je bila ta knjiga skoraj do dobrega postala narodna; škoda je le, da se ni tiskala drugič, ker je bilo gotovo hitro zmanjkalo prvega natisa, kajti dandanes je ni več dobiti na 170 prodaj; še med ljudmi se rčdko nahaja. Tudi Robinzonova po¬ vest je prostemu človeku jako po godu; ali — jezik, jezik bralca straši! Kdor ni bil med ljudmi, ne verjame, koliko pisava po¬ maga bukvam, da se prikupijo ali odkupijo. Minulo jesčn sem videl kmeta, ki je srdit vrgel knjigo pod klop, ker je zavoljo 175 prekosmatega nemčenja ni mogel umeti, akoravno je na čelu no¬ sila lažnivo imč „za prosto ljudstvo -1 . Na Dolenjskem sem na¬ letel domačina, ki je imel celo Robidovo fiziko; skrbno me je izpraševal, česar ni mogel sam razumdti. Iz tega, kar se je opom¬ nilo do zdaj, vidimo jasno, da ljudstvo bi že bralo, ko bi le 180 imelo kaj. In kakor bi rastlo med nami število dobrih knjig, tako bi tudi rastlo med narodom veselje do njih. Slov. Glasnik 1858. e) Zgodovinski spisi. Perun. Penin je bil starim Slovanom velik bog, dokler so živeli še v poganstvu. Z njim so si vobraževali nebeški ogenj ali blisk ter ga po božje častili. Da so ga imeli tudi Slovenci, to še zdaj svedoči jezik, namreč perunika nam je cvet, nemški imenovan Schwertlilie, ter po Štirskem žive ljudje, ki jim je Penin pri- 5 imek. A kadar so se naši pradedje pokrstili, odvrgli so vse kumirje (malike) in z njimi tudi silnega Penina. Kako se je temu siromaku tedaj tesno godilo, pripoveduje slovanska stara zgodovina. Tam čitamo o ruskem velikem knezu Vladimiru, da, iz početka tudi pogan bivši, pozneje prejme krst 10 in pride v svoj stolni grad (mesto) Kijev. Kakor je tam, ukaže kumirje pometati na zemljo, t<5 na drobno sesdkati, druge ognju dati, a Penina privezati konju za hvost (rep) in vitici z brda D Svetin je junak v Ciglerjevi povesti ,, Sreča v nesreči. 1 ' Glej str. 211. 342 nizdolu v reko Dneper; še dvanajst mož pristavi, da bi ga tepli 15 s palicami. Tako je padla stara slava temu bogu, kateremu je bil poganski Vladimir poprej nov srebroglav kip dal postaviti na svetem brdu blizu knežjega dvora. Ko je bil vlečen k Dnčpru, so plakali njegovi neverni ljudje, kajti še niso bili prijeli svetega krščenja. Privlekši, vržejo Pe- 20 runa v Dneper vodo. Pristavi jim Vladimir: „Ce kje pride h kraju, to ga odrivajte od brega, dokler ne preide pragov dnčpr- dkih; tam ga ostavite!” A oni so storili povelje. Kakor ga spuste po vodi, Penin priplove zopet k bregu (ni odhajal rad), a mož ga odrine z drogom. „Ti,“ reče, „Perumšče, dosti si jedel in 25 pil, a zdaj poplovi proč!“ Kadar preplove dneprske prage, izvrže ga veter na suho, kjer je obležal in segnil. Ta kraj se je potlej imenoval Perunj breg. Vrtec 1874. 82. Simon Jenko. 1. Izpremenjeno srce. 1. Kaj ptici je, da žalostno v grmovju žvrgoleva, zakaj več pesmi, kakor prej, veselih ne prepeva? 2. Zakaj po nebu zvezdice tak žalostno brlijo i več tako, kakor so prej, veselo ne bleščijo? 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, zapoj mi pesem žalostno, ki bo mi v srce segala, občutkom se prilegala. 2. Po travnicih sprehajam se, prelepe trgam rožice; oj rožice diše lepč, al’ zame duha nimajo. 3. Saj ptica speva v eno mer, ko nekdaj je, veselo, nebo od zvezdic še blešči, ko nekdaj je bleščelo. 4. Vse tako je, kakor poprej, bleščeče i veselo; le ti srce, le ti srce, le ti si mi zbolelo! 2. Ptici. 3. Ljudje krog mene se vrste", se smejajo, se vesele; moj duh teman je i molči, nikomur nič ne govori. 4. Star sedemnajst še komaj let zaničeval že ves sem svet i vem, da v srečo to mi ni, pa mi srce tako veli. 343 3. Obrazi. 1. 1. Vstala je narava ter se giblja živa; znane čute kaže, kar nebo pokriva. 2. I sreč umeje čudne govorice, ki jih govorijo zvezde i cvetice. 3. Kamenje budi se in občutke moje z mano čuti, z mano glasne pesmi poje. 3. 1. Ko je solnce vstalo, dajal sem mu hvalo, da na oknu rože mi je obsijalo. 2. Solnce mi je reklo: „Tebe, rož ni bilo, ko mogočno z neba zemlji sem svetilo. 3. Ti ko rosa zgineš, jaz pa bom ostalo, grob ti obsevalo; revež, hrani hvalo 1“ 5. 1. Zelen mah obrasta zrušene zidove, veter skoz-nje diha žalostne glasove. 2. Pdvej, razvalina. v solncu zatemnela: Kaj je moč človeška, kaj so njena dela? 3. I življenje naše, ki tak hitro teče, al’ so same sanje? Sanje — jek mi reče. 2. 1. „Naj vso svojo silo burja name žene, vendar vsako pomlad veje so zelene; 2. ali črv pod kožo, ki redi se z mano, on za smrt gotovo vsekal mi je rano.“ 3. Tak v večernem mraku mehka lipa plaka, trdi hrast se smeje i nje pada čaka. 4. 1. Z glasnim šumom s kora orgle so donele, druži se z donenjem glas soseske cele: 2. „Bodi počeščena, rajska ti devica, vseh nebes i zemlje, naših src kraljica! 11 3. Tak soseska poje i na prsi bije, skoz visoka okna jasno solnce sije. 6. 1. Mlad junak po polju s težkim srcem hodi, zvestega konjiča na povodcu vodi. 2. „Pasi spet se mirno, travo jej zeleno; trud i boj i rane, vse je izgubljeno! 3. Zlomljena je sablja, bratje pokopani, kar jih je ostalo, tujcem se podani! 11 344 7. 1. Mlade hčere truplo črna jama krije, poleg jame mati bridke solze lije. 2. Kar oko doseže, smeje se narava, pomlad po grobovih cvetje razsipava. 3. V joku svojo zgubo človek Bogu toži, slavec, drobni slavec pa vesele kroži. 9. 1. Med borovjem temnim mlada breza rase, v lastnem svetu tuja stoji sama zase. 2. Tuja dolga leta raste sredi lesa, vetra moč jo maje, listje ji otresa. 3. Veter nosi listje sestram v daljne kraje, tam jim o samici sporočila daje. 8. 1. O večerni uri stal sem poleg Save, drla z glasnim šumom je z višav v nižave. 2. „Mladi fant iz zdrave, iz strani gorate, grem na južne kraje, grem med tvoje brate." 3. Tak šumečim glasom bistri val mi pravi. Dam mu poročilo: „Srčno jih pozdravi!" 10. 1. Zarja dan pripelje, dan darove razne s sabo nam prinese, tužne i prijazne. 2. Žalosti se znebi, predno dan ugasne, al’ spomin ohrani na trenutke jasne! 3. To vodilo zlato za življenje kratko kožo ti ohrani dolgo časa gladko. 4. Naše gore. Mogočno se dvigajo naše gore, ozirajo se na cvetoče polje, pošiljajo toke mu bistrih voda; navzdčl se podvizajo hčere gora, 5 pozdravljajo rod, ki se dviga na dan i last imenuje gorč ino plan, pozdravljajo ga, na uhč mu bobne: „Naj volja tak krepka ko tvoje gore, naj moč ti bo taka, ko tvojih je rek, 10 ki trgajo jez i potresajo breg; al’ mirnoponosno srce naj ti bo, ko tvoje spomladi polje je cvetno!" — 345 — 5. Na Sorškem polju. 7. Trojno gorjd. 1. Gorje, kdor nima doma, kdor ni nikjdr sam svoj gospod; naj križem svet preroma, saj vendar tujec je povsod. 3. Gorje, kdor zatajiti prisiljen voljo i srce, bedakom posoditi čas mora, glavo i roke. 2. Gorje, kdor se useda za tujo mizo žive dni; vsak grižljaj mu preseda, požirek vsak mu zagreni. 83. Josip Jurčič. a) Iz romana: Deseti brat. 1866. 1. Mrtin Spak. Povsod poznan, nikjer doma, kjer vleže uro se poslednjo, tam smrt mu domovanje da. Fr. Levstik. Kdor pozna življenje, dejanje in nehanje, misli in prepričanja, kakršna so bila nekdaj po pripovedih naših starih slovenskih 346 očakov, ki, gluhi in slepi za spačeni novi svet, vedno le čase svojih in svojih prednikov dni hvalijo: ta mi bo pritrdil, da je 5 bilo pred štiridesetimi in več leti med našim narodom veliko več poezije ko v današnji suhoti. „Kje se zdaj še kaj čudovitega zgodi? Kdo dandanes še kaj ve? Le kakov sleparček še pride, da človeka opehari/' Tako pravijo dedje. Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! 10 V poprejšnjih časih se je pa še vendar včasi naletel, ki je, rojen deseti sin, s čudovitimi lastnostmi in zmožnostmi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazoval, pesmi pel in prav¬ ljice pravil kakor nihče drug. Ljudje so ga častili, radi videli is in mu dali živeti in spati. Pač pride v kako hribsko dolino še zdaj semtertjakak raztrgan in umazan peripatetikar, ki murobato po domače pravimo berač, ki se izdaja za desetega brata; toda svet je postal neveren, manj gostoljuben ko nekdaj in tudi da¬ našnji deseti bratje niso tisti ko nekdaj, malo vedo in kakor 20 očetje trdijo — niso drugega ko goljufje. A pustimo taka premišljevanja bolj izurjenim mislecem in vrnimo se rajši k svojima popotnikoma! Tiho je korakal človek, katerega je Lovretu deklica imeno¬ vala desetega brata, konju pred gobcem in mladenič je imel 25 časa dovolj, v mesečini opazovati to čudno podobo. Bilje človek kakih štiridesetih let star, toda že mu je hrbet hotel lesti v dve gubi. Na sebi ni imel drugega ko srajco iz najdebelejšega platna, kakor ga sprede slovenska mati, dolge hlače iz iste tvarine, ne¬ kdaj na črno pobarvane, zdaj že zarjavele in pod koleni jako 30 blatne in razcefrane, na glavi pak mu je čepel rjav klobuk s širokimi krajevci in črez oglavje z belo nitjo prevezan. Da mu hlače niso uhajale, je branila usnjata oprtavnica, na križ črez ramo razpeljana. Večerni zrak je bil precej hladen, Lovretu se je celo mrzlo zdelo, vendar je stopal deseti brat bosonog. Da bi 35 pa kdo ne mislil, da črevljev nima, nosil jih je z bekovo trto pre¬ vezane črez ramo. Kaka dva pota se je nazaj na Lovreta ozrl ter ga ostro ogledoval. Pri tej priliki je Kvas videl obleki po¬ polnoma primeren obraz. Lice je kazalo kosti, ki so imele voljo in nagon, vsemu obličju štirioglato podobo ustvariti. 347 Strani sta bili upadli in širok nos je ošabno nosnice v zrak 40 molil. Vrh malih sivih oči so se v sredi zrastle obrvi pre¬ drzno visoko vihale gori v čelo, katero se ni veliko videlo iz zmršenih las. Dasiravno ga je deklica bila potolažila, da se ni treba bati desetega brata, vendar je Lovreta nekaj čudno izpreletelo, ko je 45 na širokem polju po noči sam bil s takim, ne malo neznanskim človekom. Ko je pa črez nekaj časa v dalji zapazil luč, ohrabrilo ga je to nekoliko in mislil si je: kaj mi more storiti; enega sa¬ mega se ne bom bal. Da bi poprej čas minil, začne pogovor z njim. 50 »Koliko je še do grada?” »Poprej boš tam, kakor pojdejo spat,“ odgovori deseti brat z glasom, ki je bil vse drugo prej ko prijazen. »Ali ste vi znani z gospodo?” vpraša dalje Lovre. Njegov drug se grozovito zasmeje, potem po reče: »Ti si 55 šema! Zakaj me pa vikaš? Jaz sem Mrtinek Spak, deseti brat, kakor vsi otroci vedo. Če nočeš, da bi se ti kdo smejal, ki je bolj neumen ko ti, tako me pošteno tikaj, pa utegneva še prija¬ telja biti v teh letih, kar boš šolmoštraril na Slemenicah." „Kako pa vdš, kdo sem? -1 vpraša Lovre, čudeč se. 60 »Saj si me vprašal, če sem kaj znan na Slemenicah,“ odgo¬ vori Mrtinek in se zopet smeje na vsa usta. čudni grajščaki morajo to biti, h katerim pridem, da vsako izpremembo v svojem družinskem in domačem življenju zaupajo takim Ijudčm, mislil je Kvas sam pri sebi. 65 »Ker je videti, da so ti povedali, da bo tak in tak človek prišel,” reče Lovre, »moram misliti, da si star znanec v gradu. Zato mi lahko poveš, kakova je gospoda.” »O prav lahko ti to povem.” odgovori Mrtinek. »Pa nočeš? Zakaj ne?“ 70 »Ti nekaj rad poprašuješ,” odgovori Spak. »Zatč mi moraš dovoliti, da te še jaz eno reč vprašam. Kako sem ti kaj jaz všeč?" Rekši je čudoviti človek Kvasa tako ostro pogledal s svo¬ jimi malimi svetlimi očmi, daje bilo mladeniča skoro strah. Ven¬ dar na misel mu je prišlo njegovo smešno vprašanje, pobesil je 75 — 348 — oči in s posiljenim smehom je odgovoril: „Prav dobro si mi všeč, prijatelj, zakaj pa ne?‘ »No, jaz ti bom povedal, da mi tudi ti dopadeš. Mislil boš morda, da je to pač vse eno, pa ni taka. Mrtinek Spak, deseti 80 brat, in kakor bi se še lahko imenoval, bode ti še prav prišel v sili, zatd ga le dobro poznaj!“... „Ali si že ti dolgo tu v okolici ?“ vpraša Kvas. „Kar mi je mati umrla/ 4 reče Spak nekako zamolkleje pri tem vprašanju. 85 »Kje si pa doma? Kako je to, da po svetu ne hodiš, ker praviš, da si deseti brat? l< „Jaz sem doma, kjer so dobri ljudjč, kjer po mojem jeziku govorč. Nimam svojega zapečka, pa se ne pritožim zato. Če ne verjameš, da sem deseti brat, pa pusti! Misli, kolikor hočeš, pa 90 malo govori, če nočeš, da se ti kaj ne zgodi. Zdaj pa molči o tem in kaj veselega govori! Jaz imam poskočne in vesele ljudi rad. Juheja, hopsasa! 4 ' In kakor bi bil na enkrat ves drug, poskoči od tal, zažene črevlje z rame daleč od sebe proč in leti zopet po nje. Kvas ni 95 mogel razumeti vsega tega. Človek mora biti malo prismojen, mislil si je. „Ali znaš peti, prijatelj škric?“ vpraša ga Spak. „Malo, pa zdaj ne pojem. Ti zapoj Spak vzdigne glavo proti mesecu, odpre široka usta in hre- ioo ščaje začne robato pesem: „Stara baba Iskrca jedla sok iz piskrca, migala s suho bradd, hčer zmerjala je tako. . . . 105 Ha, ha! Kaj ni lepa, pesem od mene, kaj?' „To si sam zložil ? No poj do konca! Takih sem še malo slišal.' 1 „Le čakaj, prijatelj suknjač, to in nekatero ti bom še zapel, če se bova lepo gledala na Slemenicah. Še srečo ti bom po¬ vedal, če hočeš, precej nocoj. Samo to si izgovorim, da se mojih no sovražnikov ogiblješ/ 1 „Kdo pa je tvoj sovražnik ?“ 349 „To boš zvedel, preden bo dva, tri dni. Na Slemenicah ga boš videl vsak dan/ Prideta na travnik. Pri poti je stalo na samem košato li¬ povo drevo, kije fantastno molilo svoje goste veje v tiho krasno 115 mesečno noč. Na zapadn se je videla s hriboa prijazna lučica izmed sadnega drevja, grajske strehe so se v mesečini svetile. Mladeniča so zopet obšle prijetne in otožne misli vred, ko je za¬ gledal svoje novo stanovanje pri tujih ljudeh. „Tu pod lipo grajska Manica sedeva; tu sem ji srečo po- 180 večal," pravi deseti brat. „Saj nič ne veš/ odgovori mladenič, „kako prihodnost bom imel jaz?" „Ti boš nekaj doživel tam gori, česar se ti še ni sanjalo nikdar. Le dobro ogledaj grad, mesec sveti lepo, pomnil ga boš 125 do smrti, pomnil boš tudi desetega brata, Čeravno mu ne ve¬ ruješ; do groba ga boš pomnil/ Glas Spakov je bil pri teh besedah popolnoma različen od prejšnje govorice, nekako temen in strašan, tako da je mladeniča malo osupnil. In ker se je ravno ta trenutek luna skrila začasno 130 za oblak, prešinila ga je tembolj neka čudna čut; rajši bi bil že v gradu ko tu s tem pol norim človekom na samotnem polju. Dasiravno kakor izobražen človek ni trohice verjel na vraže, obšla gaje vendar misel, da Mrtin Spak res kaj več vč ko navadni ljudje. „Sitno je po noči prihajati; ali ne bi mogel tod v kaki krčmi 135 prenočiti?" vpraša Lovre. Ko odgovora ne dobi, obrne se nazaj in pogleda za Mrtinom. Nikjer ga ni bilo. Lovre si ni mogel razložiti, ni kam, ni zakaj, ni kdaj mu je izginil. Ostalo mu ni drugega na izbiranje kakor po belo potresenem potu v grad jezditi, katerega je imel pred očmi, no 2. Kerjavelj. Tak dedje nam bili pred stotino let. Jak. Zupan. Prišel bo en možiček! Stara pesem. Kerjavelj se nam zdi tako imeniten, da ga natančneje na- risamo, in zato z njim celo nov odstavek začnemo. Zakaj da- 350 nasilji Obrščanje, ki so bili tačas otroci, ko se je naša povest godila, trdijo, da niso razen desetega brata Mrtina Spaka ni- 5 kogar za večje čudo imeli ko Kerjavlja. Bil je ta mož že črez šestdeset let star, srednje velikosti, pa precej životen. Lica je bil zabuhlega, čela nazaj visečega in nekaj čudnega, pol škiljavega pogleda. Oblečen je bil po zimi v suknjo, ki je bila Bog vč kdaj vojaška in iz plavega sukna, kateri se pa 10 zdaj iz množine pomččkov, zaplat in lukenj, z vlaknom in nitmi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je prvotna in katera je še le potlej pridejana. Hlače prtnenice so segale samo do kolena, kjer je Kerjavelj za malo pčd bose kože kazal, ker so bile golenice njegovih črevljev že tolikrat vdelane, da niso več 15 segle do kolena in do stremen. Na glavi je imel klobuk s širo¬ kimi kraji, kakor ga sem ter tja današnji čas samo še včasi v starini ali na glavi častljivega slovenskega deda vidimo, ki se ne da zapeljati neumnim nošam mlajšega sveta. Pa da bi Kerjavelj pokazal, daje svoje dni cesarja služil, torej kaj sveta izkusil, imel 20 je krajevec nad levim ušesom gori zavihan in na oglavje pripet, kakor nekdanji brambovci v francoski vojski. Pravijo, da je lepše, če se človek nevednega kaže, kakor če laže. Zatč bom tudi jaz naravnost povedal, da ima pričujoča povest med drugimi slabostmi ravno na tem mestu znamenito 25 prazno lino, katere nikakor ni bilo moči zadelati in zamašiti. Ni namreč znano, kje se je naš dedek Kerjavelj — rodil; ni znano, kje in kako je pastirčeval in fantoval, kje in kaj so bili njegovi roditelji.... Toda naj bo že Kerjavljeva mladost taka ali taka, to mo- 30 remo za trdno povedati, da je bil pred desetimi leti smreko po¬ sekal, katera je bila za prvi tram v hiši, ki si jo je Kerjavelj na pusti Obrščakovi njivi tik boste postavil z lastno roko in katera še današnji dan stoji, dasiravno namesto Kerjavlja samo miši in podgane v njej gospodarijo. Kerjavelj je smolo bral po hosti ter 35 jo prekuhaval in prodajal kmetom, da so si kola mazali. Zraven tega pa je imel še več lastnosti, ki so ga daleč okrog sezna¬ nile. Skupek vseh teh lastnosti ga je pa po vsem ločil od de¬ setega brata, ki se je veliko z njim pečal. Ljudje namreč, ki so videli in vedeli, kako Mrtinek vse preudari in vsako reč zve, 351 in so ravno zato radi verjeli, da zna več ko drugi, ravno tisti 40 ljudje so govorili, da ima blaženo lastnost, ki marsikoga stori srečnega v nesreči — dejali so, da je Kerjavelj dobra duša, samo malo neumen. In vendar Kerjavelj ni nič posebnega počenjal. Smolo bral, kislega mleka gospodinj v vas prosit hodil, smolno olje prodajal 45 po dva krajcarja funt, vranam in vrabcem nastavljal, veverice streljal in pekel in jedel, crknjene prašiče po okrožju pobiral in doma za predpustno slanino in slaščico sušil, zvečer k sosedovim za peč hodil sest, pravil tam vselej in vsak večer, kako je morski strah, hudirja na barki, videl, ko je bil vojak, kako je kozo 50 ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je „štatljivemu“ konju navado odpravil itd. — nič drugega ni revež počel. To pa go¬ tovo ni Bog vedi kaj. In vendar so ga neusmiljeni jeziki raz¬ nesli za neumnega ali vsaj malo prismojenega. Ker so vedeli, da je Kerjavelj dobra duša in rad ustreže, imeli so ga za Jurčka 55 in nalašč govorico napeljali na hudirja, na kozo in na take reči, da je le mož, pozabivši, kako je to stokrat že v raznih izpre- membah pravil, še enkrat tisto reč ponovil. In če je ubošček malo drugače zategnil, če je danes dejal, da ga je bilo strah, ko je hudiča na kose sekal, jutri je pa rekel, da ga ni bilo nič strah, 60 brž so ga dejali na osla in ga na laž stavili. Da, nekaj jih je bilo, ki celo niso verovali, daje bilKerjavelj kdaj morski vojak, ampak so hoteli vedeti, da ni v svoji vojaščini dalje prišel ko gori do Sorškega polja nad Ljubljano in da jo je tam kakor bojazljivec skrivaj pobrisal. Pa to so bili menda le hudobneži, 65 ki nikomur nič ne verujejo; zato menim, da bode bolje, če midva z bralcem vzameva Kerjavljevo za resnično. „Tak6 ti praviš, Kerjavelj, da se temu Mrtinku ne sme od karsibodi govoriti?" pravi kmet Matevžek. „Kaj šel- Ne sme se ne!“ vpije Kerjavelj, ki je imel zraven 70 naštetih še to dobro lastnost, da je glasno govoril in besede vlekel. „K tebi rad zahaja, pravijo,“ dostavi Matevžkov sosed, „ti že veš, kaj mu je nevšečno. Kaj praviš, zakaj noče o tem go¬ spodu s Poleska nič slišati, pa vendar eni vedč, da sta znana? Kaj ti kaj povč?‘ 75 „Nič ne povč?“ odgovori Kerjavelj. 352 »Ce je hudiču zapisan, kar jaz mislim, ker ima zmeraj denar, dasiravno živi kakor čuri-muri božji volek v travi, brez dela — včm, da se kaj pomenita od vraga, “ pravi Matevžek in 80 črez ramo pogleda soseda, krčmarja in mladega Franca, ki se je bil tudi bliže pomaknil. »Saj ga ni hudiča; kdo ga je pa videl?' pravi krčmar in namežika drugim gostom, kakor bi hotel reči: Zdaj ga imamo, poslušajte! 85 In res je bil Kerjavelj na enkrat ves živ. „0 to pa to! Hudir je pa, hudir/ Rekši, se iztegne po mizi, pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkovaje pravi: »Saj sem ga jaz presekal, o polnoči sem ga presekal na dva kosa/ »Povedi nam, kako je to bilo." 90 „Takč-le: Jaz stojim ob enajstih na barki za stražo, pa- c ' »Prej si pa rekel, da o polnoči, seže mu France v besedo. Kerjavelj se ni dal ni temu ugovoru, ni smehu motiti, ampak je svojo trdil in dejal: »Ob enajstih je bilo, to še dobro včm. Sam sem stal, megla je bila in tema kakor v rogu. Zeblo me je, pa 95 sabljo sem imel. Dremoten sem prihajal, zatč sem začel tjakaj po morju gledati.“ »Kako si po morju gledal, ko je bila tema?“ »Naj bo tema, saj sem imel kresilo in gobo in drva, pa sem zakuril. Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrr, vrr! 100 Jaz gledam, gledam — ni bilo nič! Spet dremoten začnem pri¬ hajati. Le počenem tja na tla. Kar se barka tri pote zaguglje sem ter tja. Jaz gledam, gledam, poslušam — ni bilo nič! Kar nekaj sem po morju pride po vodi in z nogami pravi: comp! comp ! comp! Jaz gledam, gledam — kar vidim, da hudič gre! 105 »Kako si pa vedel, da je hudič ?“ vpraša eden nevernih poslušalcev. »Kaj ne bi vedel! Ali ni imel rdečih hlač, zelene kapice, kosmatih tačic in take nohte na prstih, ko oni-Je kavlji pri vagi?“ »Ali te je bilo kaj strah ? £< vpraša krčmar. 110 »Kako me bo strah, ko sem bridko sabljo v rokah držal? — No, potlej je tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal gori ob barki prav na glas: škreb! škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se ti je z oči v oči meni nasproti postavil. »Sveta 353 mamka božja, sedem križev in težav 11 — sem jaz dejal — pa sem zavzdignil bridko sabljo, pa sem zamahnil, pa sem črez glavo ubral 115 m loputnil: lop! — pa sem ga presekal, samega hudiča sem presekal, na dva kosa! 11 »Kako pa včš, da si ga presekal? 11 vpraša Francelj. »Kaj ne bi vedel, saj je dvakrat padlo v morje; prvič je reklo: štrbunk! v drugič pa se je slišalo: štr-bunk! Pa reci iso potlej, da ga nisem presekal, da ga nisem na dva kosa presekal/ 1 »To je res, da si ga! Na, pij, ki si tako dobro delo storil/ pravi Matevžek. „Ali ti še koza kaj na Obrščakovo njivo uhaja? -1 ,,O nič več ne, zdaj sem jo že ozdravil, kozo, že dobro 125 dolgo let je tega, 1- pravi Kerjavelj in prazno kupo na mizo postavi. »Kako si jo ozdravil? 11 „1 kako! Kri sem ji izpustil, pa se je popravila. Jaz sem imel s kuho opraviti, moral sem paziti, da se mi smola v loncu 130 ne vžge; zato nisem mogel zmeraj v kozi očesa imeti. Ti Obr- ščak si mi vedno žugal, da mi jo boš vzel, če bo v škodo ho¬ dila. Kaj je bilo početi! Zaprte nisem mogel imeti, varovati in vračati zmeraj in zmeraj nisem utegnil. Čakaj me vrag, čak! ti bom že eno naredil, kozača, da ne boš ven in ven 135 gobca v ograjo tiščala! Pa sem vzel veliki nož ter sem ga nabrusil na 6s in sem se ulegel na trebuh prav tiho za mejo tam pri vrzeli, kjer je žival noter hodila. Kar ti pride! En gobec trave namuli, pa odtrga: hrst! Zopet namuli — tačas se pa jaz iztegnem in šop! porinem nož kozi v bedro. Kri je 140 tekla kakor v turški vojski in vpila je uboga dimka, kakor bi jo na meh drl; jaz sem pa dejal: »čaki! zdaj te ne bo več v škodo«. 11 »Ali ti je. crknila potlej ?“ »Kaj še! Kakor ji je tista pregrešna kri odtekla, ki jo je 145 zapeljevala, potlej je ni bilo več videti v škodi in zdaj včm, da nima nihče bolj pohlevnega živinčeta. -- »Kaj meniš, da je hudobija v krvi? 11 „To je da'/ 1 vpije Kerjavelj. »Slaba kri sama stori pri živali in pri človeku, da se greh dela. To sem jaz od učenega 150 Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 23 354 Hrvata zvedel v vojakih, na barkah sva bila vkup. Tam na morju imajo take igle, da puščajo vsakemu, kdor je uporen, razposajen, hudoben, poreden in pregrešen. Zato sem pa še jaz kozi puščal. 155 „Kolikrat so tebi puščali?“ vpraša Francelj. ,.I te zgaga prekanjenska, kdaj sem se pa jaz kaj pre¬ grešil? Nikoli!' odgovori Kerjavelj malo hud. „Klin se s kli¬ nom izbija, vino z vinom, glava z glavo, tako pa tudi hudobnost s hudobnostjo. Ali sem vam že pravil, kako sem Bučarjevemu igo konju poštatljivost odpravil?* „Nikoli nisi še pravil!** odgovore sosedje, čeravno je vsak izmed njih to pravljico že Bog ve kolikrat slišal. „No, spomladi onega leta, ko je bil lan pozebel, je sejal Bučar oves po lanišču. Ker je bil hlapec — tisti Urh je tačas 165 služil Bučarja — nekaj obolel in je v stanici ležal, ni mogel za brazdo hoditi. Bučar pride pome in pravi: „Pojdi, Kerjavelj, pojdi; boš namesto Urha ene tri kraje povlekel. * Jaz grem precej. Bučar mi vpreže tistega sirastega konja, ki ga je predlansko spomlad konjederec vzel, pred brano in jaz pože- 170 nem: ti hčte! Dvakrat sva šla po razboru gori in doli. V tretje pa poženem: bistahor po sredi! Pa ni hotel iti po sredi, le v razbor je silil, mrha. Cukam za vajeti, cukam, vpijem, pa nazadnje se mi pošast še ustavi in se ne gane. Ko bi bil imel nož, precej bi ga bil popravil, kakor sem kozo; 175 kar porinil bi ga bil tja v tisto suho rčber. „Caki me, čak!** pravim in odpnem vago, pomerim in mu zviškoma eno tako po rebrih prisolim, da se tri rebresa zlomijo.* Kaj te ni Bučar nič oštel, ko si konja končal? „Kaj še, saj sem mu rebra spet zravnal.'* iso „Kako ?** „Kar še enkrat sem loputnil, pa so kosti zopet nazaj stopile.** Vem, da bi bil Kerjavelj tisto popoldne še nekateri izmislek svoje modre in misleče glave sosedom povedal, ne 185 samo, kako se žival po novem zdravi, ampak še druge izkušnje, postavim, kako je svojo mačko voziti učil, kako je ponočne tatove, ki so okrog njegove koče lazili, za vselej 35o odgnal, ko ne bi bil krčmar v tistem hipu zagledal, da dva mlada gospodiča s puškami črez pleča gresta mimo hiše, in sicer Marijan s Poleska in novi grajski učenik. Vedečni možje 190 so pa vendar hoteli videti, kakov je poslednji, in so se skoz okno iztegnili. Kerjavlju ni bilo mar gospode; ali kakor so ljudjč trdili, da je neumen, domislil se je zdajci prav po pameti, da bode treba kmalu plačevati, denarja pa ni imel, ker je bil ravno za sol in za tobak dal polšest krajcarjev. Zagodrnjal je 195 nekaj, da ima doma „molzovo kozo“, da mora torej iti molst, ter se je tiho izmuzal iz izbe, da ni nihče prav vedel, kdaj. b) Iz zgodovinskega romana: Rokovnjači. 1881. Prvo poglavje. Še pred desetimi leti je bilo veliko slišati od rokovnjačev. To so bili prava nadloga deželi, ki so po malem beračili, po malem kradli in s silo jemali. „Novice“ 1855. Leta 1810. početkom meseca ržčnega cveta je bil lep solnčni dan. V Kamniku je bil semenj. Po cesti, ki drži od Mengša do Kamnika, je jezdil dolg mož v pol kmetski obleki iskrega konja, a štiri druge konje je gnal poleg sebe in za seboj privezane. Konji so bili, kakor se je na prvi hip videlo, 5 različne starosti in vrednosti. Zato so trije hoteli vzdržavati počasnejši korak, dva pak, in sicer tisti, na katerem je bil jezdec, in še drug sireč, bila sta mlajša in brzonoga. Tako je bil gonjač vedno siljen, vleči na desno in levo in z vrbovo šibo priganjati, da niso počasnejši konji zaostajali in vlekli za 10 svoje priveze. To je tudi izredno dobro znal, in čeravno je imel namesto sedla le sivosukneno kamižolo pod seboj, vzpenjal se je vendar na hrbtu svojega konja sedaj na to, sedaj na ono stran, s svojo šibo udarjajoč po grivah, ali nazaj ali naprej obračajoč se s tako brezskrbnostjo in gotovostjo, da se je takoj 15 poznalo: ta suhi mož, z dolgimi nogami in dolgimi, z usnjem obšitimi hlačami ter polhovo kapo na glavi, bil je vajen sedeža na konjskem hrbtu. „Hej, to je Oblčški Tonček, kobilar in konjski meščtar,' 1 reče eden izmed kmetov, katere je konjar prijezdil na poti. 20 23* 25 30 35 40 45 50 55 356 „Od tega se včasi po ceni kupi, čudno po ceni; včasi pa ne da k sebi. Dolgo ga že nisem videl. “ »Pravijo, da hodi noter k Madjarom na Ogrsko po konje in jih goni daleč noter v Lahe. Jezdi pa, kadar ima pravo žival, da pride v štirih dneh iz Karlovca tjakaj v laško deželo. Se spi na konju, kadar najbolj dirja/' Tako je pripovedoval drug kmet, ki ga je poznal. Drugi, ki ga niso poznali, izpraševali so in zvedeli še o kobilarju Obloškem Tončku, da je sedaj zabogatel, ker že s petimi repi dirja po cesti, ali nekdaj je samo drugim kupcem meščtil. V tem in podobnem razgovoru pridejo kmetje v Kamnik na semenj, na včliki trg. Semenj je bil majhen, ljudi malo, čas ni bil ugoden za velike shode. Vendar na včlikem trgu je bilo še prilično polno ljudi, kmetov in kamniških meščanov, starih in mladih. Kajti razen prodajalcev in kupčevalcev bilo je tii videti še nekaj drugega, kar je zanimalo zlasti mladino. Pred mestno hišo je namreč na vzvišenem kamenu stal na tako imenovanem sramotnem odru obsojenec, berač, ki so ga poznali nekateri ljudjč le z imenom Tomaž, drugi ga pa sploh niso poznali. Kamen, na katerem stati je bil obsojenec eno uro vsemu ljudstvu izpostavljen, bil je le dva čevlja od tal visok, takč da se je na sramotnem odru izpostavljeni človek ravno lahko videl po vsem trgu. Pred prsimi je imel tablico, na kateri je bilo zapisano: »Tat . Po tedanjem kazenskem zakonu je imel biti nepoboljšljiv zločinec tri dni za vrstjo po eno uro tako na sramotni oder na javnem trgu izpostavljen, a berač Tomaž se je kazal danes prvi dan. Ker se že precej dolgo v Kamniku ta kazen ni rabila, bilo je dovolj zijal. Tudi kobilar je izpostavljenca že od daleč ugledal tem laže, ker je bil na konju, sam vzvišen nad drugo ljudstvo. Ko pa jezdec bliže prijaha in zločinca na sramotnem odru natančneje pogleda, bil bi oster opazovalec videl, da se je nje¬ govo sicer usnjato in nagubano lice stemnilo. Hitro skoči s konja, vzame kamižolo pod pazduho in pelje svojo živino za uzdo dalje. Na oglu pak prosi tam stoječega dečka, naj poprime za nekaj časa konje, da dobi groš. Sam pa pristopi bliže v tolpo med ljudi, ki so stali gostč natlačeni okoli sramotnega odra — 367 — in ki so neusmiljeno sodili in obirali izpostavljenega tatu, berača Tomaža. „To je rokovnjač, kaj staviš ?“ de prvi gledalec. »Poglej 60 ga v oči, ali ni takšen kot levi razbojnik na Golgati?“ vpraša drugi. „Ta bi svojega očeta obesil, ko bi ga za sodnika posta¬ vili/* reče še drugi. »Kaj?“ prigovarja tretji, krepek hribovec, „le dobro si 65 ga oglejte; ali ni takov, da bi samemu hudiču palico posodil, s katero bi potlej hudič kakovega svetnika udaril, ko bi si samega Boga udariti ne upal?“ In glasan smeh med množico odgovarja tej robati primeri. Ko so se vse oči obrnile tja, kjer je ta govornik stal, je videl to naš konjar, da njega nihče ne opazuje. Z očmi je izpostavljencu namignil, a takoj se obrnil in gledal po ljudeh, kakor da bi jih štel, ali da bi nekaj premišljal. Ko se prerije nekoliko bliže, ogrne svojo kamižolo, sname kučmo od polhovih kožic, skrivaj jo obrne, da je bila vsa druge barve, od črnega sukna, in jo 75 zopet natakne. Precej je bil nekoliko drugačen človek. Kakor zanj nalašč, oglasi se na trgu boben. Mestni birič je bobnal, da ima ljudstvu nekaj imenitnega povedati. Sicer je svoje stvari drugikrat pripovedoval pred mestno hišo, od tam, kjer je danes stal tat. A sedaj ni mogel, ker je tam bil sra- so motni oder. Torej je stopil z nasprotne strani na usnjarjev voz, ki je stal na semnju. Ljudje so precej pustili izpostavljenega tatu in so se zbirali okoli mestnega biriča. Glasno in daleč razumljivo je naznanjal ta: »Gospod Stefan Poljak, kateri gospodari na gradu Kolovcu 85 v imenu visokorodnega gospoda grofa Hohenvvarta in kateri je v našem okraju poglavar narodni gardi, kakor jo je naredila francoska vlada, ukazal je vsem ljudem v Kamniku in daleč okoli Kamnika, v Mekinah, na Brdu in v drugih krajih pove¬ dati, da dobi tisti, kdor povč ali pokaže, kakč bi se na sled 90 prišlo tatinski in razbojniški družbi rokovnjaški, od njega na Kolovcu ali v Kamniku precej petnajst kron ali trideset goldi¬ narjev, ali v cesarskem avstrijskem srebru ali v francoskih frankih, kakor kdo hoče. Kamniški mestni sodnik pak, gospod 95 100 105 110 115 120 125 130 358 Janez Gavrič, prideva iz svojega še toliko, tudi petnajst kron ali trideset goldinarjev v francoskih frankih/ Ker je bila to jako zanimiva novica, objavljal jo je birič dvakrat in na koncu jo je osolil s šaljivimi svojimi opazkami. Pa tudi meščanje in kmetje so začeli živ posvet. Najprej so rešili vprašanje, kdo je ta gospod Poljak s Kolovca, da je gospoda Gavriča, kamniškega mestnega sodnika, zet, da njegovo hčer Reziko jemlje v zakon, skoro bode svatovanje. ,,Lep denar obetata, zet in tast! Dobro bi ga bilo zaslu¬ žiti,“ to je bilo obče mnenje. Ali nevarno je. Toliko let je že, kar se je ta človeška ljuljka zasejala, ti rokovnjači. Toda nihče ne ve, koliko jih je. Pa kje so rokovnjači, kje jih je mogoče prijeti? Enkrat so, pravijo, v Jčlovici, enkrat v Udnem borštu, enkrat v Črnem grabnu, enkrat v Jermanovih vratih, enkrat v kamniških mestnih gozdih nad izvirom Bistrice. To so pa le taki kraji, kamor nihče ne more za njimi, kdor nima vseh tistih hudičevih pomočkov in urokov, katere imajo oni sami, ki znajo vedeževati in coprati. Gospoda lahko druge ljudi pošiljajo lovit in jih sledit. Gospoda naj gredo naprej na rokovnjače, videli bodo, kaj opravijo, dokler sami nimajo v žepu roke od takega otroka, ki je iz materinega telesa izrezan, in ki posušena na brinjevem ognju rokovnjače varuje, da se znajo ne¬ vidne narediti, kadar jim se najhuje godi. Zato se imenujejo rokov¬ njači, ker imajo take otroške roke v malhi s seboj za veliko silo. In ko so kmetje in meščanje tako govorili, se raznese med njimi naglo kakor blisk novica, ki jih je mogla v njih veri o strahoviti rokovnjaški moči le potrditi. Mestni ječarski čuvaj, ki je imel stražiti berača Tomaža, na sramotnem odru stoječega, pristopil je bil tudi dva koraka bliže k mestu, odkoder je birič razkričaval svoj razglas. Saj je bil izpostavljeni tat, čuvanec njegov, zvezan na nogah in rokah z močnim motvozom, torej se ni mogel ganiti z mesta. Ali ko se je čuvaj črez nekaj hipov zopet ozrl po svojem varo¬ vancu, bilo ga ni več! Široki štirioglati kamen, ki je bil za sramotni oder, je stal tu, ali prazen, nobenega berača Tomaža ni bilo na njem! Izginil je bil, kakor bi se bil v zemljo udrl. In noben človek ni videl, kdaj. Glej! Na tleh leži prerezana 359 vrv, s katero je imel noge zvezane. Tudi tablica, na kateri je bilo zapisano, da je „tat“,je ležala odtrgana na tleh. Kani je bil izginil? Brzo se med ljudstvom po vsem trgu raznese glas: Ta Čas, ko je vse poslušalo, koliko gospod kolovški oskrbnik Poljak in 135 mestni sodnik Gavrič obetata tistemu, ki zasledi rokovnjače, rešili so ti isti rokovnjači Tomaža, ki je gotovo eden njih! In takšen velik strah je obšel vse ljudi, da so se bledi kar med seboj spogledovali in sumnjali drug drugega, ali ni morda sosed tudi skriven rokovnjač. 140 Hitro se je stvar še poveličala. Čuvaj, ki je prej sam rekel, da ni nekaj trenutkov nič pazil, je trdil sedaj, ker se je bal za svojo kožo, da se ni niti za eno ped premaknil od ka¬ mena, temveč pred njegovimi odprtimi očmi je Tomaža s kamena zmanjkalo, nevidno, kakor megle zmanjka na solncu, samo še 145 hitreje. A ljudje so verjeli in se od straha križali. »Rokovnjač je, opaljeno otroško roko ima pri sebi, nevid¬ nega se zna narediti/ 1 so dejali in groza jih je bilo tako, da si napčsled niso več upali glasno govoriti. Kajti kdo je vedel, da li ni Tomaž neviden v sredi med njimi? 150 Kobilar Obloški Tonček pak je sedel že davno zopet na svojem konju, kamižolo je imel zopet zganjeno kot prej pod sedalom, kučma njegova je bila zopet siva polhovka kakor prej, in ko je udaril po najlenejšem konju, da bi odjahal na zgornji konec mesta, kjer je bil konjski semenj, razgledal si je pre- 155 strašeno množico z zaničljivim posmehom. Pognavši svoje konje, je vpil: »Ogni se, ogni, da bi ti rokovnjač sedel za vrat’.“ Tretje poglavje. Govorila sva med sabo o visoki stvari; rešetali so med sabo kmetje svoje vboštvo. Pa mi zlodej glavo zmoti, vrže me za kmeti; skoči z mano moj prijatelj, v tek spuste se kmetje. Fr. Levstik. Umevno je tedaj, da je bil v tako nevarnih časih pomla¬ danski semenj leta 1810. v mestu Kamniku prav majhen. Kmetje 5 10 15 20 25 30 35 360 so se bali prodajati, če so kaj imeli, nekoliko zatd, ker je bilo nevarno, denarja imeti, nekoliko pa tudi zato, ker so bili zme¬ šani zaradi preklica in ne polne veljavnosti prejšnjega avstrij¬ skega denarja, zaradi uvedbe novih »frankov^ in zaradi različnih pretiranih govoric, kakor se v takih časih rade raznašajo med kmeti. Kupovat hoditi so se tudi bali, ker je bil vsak pot opasen pred razbojniki. Kdor ni torej prav moral, ostal je doma. Kam¬ niški prodajalničarji so zato upravičeno tožili, da ni skoro nič trgovanja, da semenj že dolgo ni bil tako slab, da še nikoli ni bilo tako malo ljudi. Tudi kamniški krčmarji so bili slabo zado¬ voljni, ker so videli, da bodo morali polovico za semnjarje pri¬ pravljenega mesa jesti sami in da vina ni bilo treba posebej za ta semenj nastavljati. Le en krčmar je bil izvzet, eden je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko pivcev. To je bil krčmar Jošt Vlagar, ki je točil vino in žganje v svoji mali hiši na severni strani Kamnika, na levem bregu Bistrice. Med vsemi pivci ob tem semanjem dnevi v Vlagarjevi krčmi je bil najglasnejši Blaž Mozol. petinštiridesetleten človek, pa na videz starejši, velike rasti, posušenega lica, a jako živih in iskrih oči, nekoliko zanemarjen v obleki, ali vendar opran in osnažen. Zmeraj in zmeraj je vstajal izza mize; govoril z vso izbo, sedaj s tem, sedaj z onim, zmeraj šaljivo in zbadljivo, tako da mu je sedaj odgovarjal živ smeh, sedaj rezno zabav¬ ljanje. Zlasti trem sumnjivim neznancem, ki so za ozko mizo pri peči sedeli sami, je metal ostre puščice, tako da so ga dni srdito pogledovali. Poleg njega je sedel lep mož, najmanj deset let mlajši, v kmetski, toda izredno skrbni obleki. »Nikar, stric, molčite, pa pijte 1“ reče ta Blažu, potegne ga z močjo poleg sebe na sedež in mu toči vino. »Pustite ljudi na miru!“ „ Včš kaj, Nande,“ govori stric Blaž Mozol mlajšemu sosedu na uho, »Nande, verjemi ti meni, da so 6ni-le trije, ki pri peči sedč, kakovi rokovnjači, tovariši berača Tomaža, ki seje danes v zemljo pogreznil, če ni ušel. Pa jaz se jih nič ne bojim."’ 361 Pri tej srdito govorjeni trditvi Blaž Mozol zopet vstane, a lahka rdečica izpreleti obraz mlajšega tovariša, katerega je 40 oni Nandeta imenoval in čigar roke so bile bolj bele in manj delavne nego drugih omiznikov. „Naj bodo oni, kdor hotč, kaj nama to mari; dražiti jih nikar!« reče Nande bolj tiho in pomakne svoj klobuk od zajčje dlake niže na oči, da je zasenčil široki, toda lepi obraz. 45 „Dražiti? Menda se jih vendar ne bojiš?« ropoče Blaž. „Ti veš, Nande, če misliš moje sestre hčer jemati za ženo, moraš znati tudi udariti, kadar je treba, posebno dokler še fantuješ. One-le tri rokovnjače pri peči pa jaz sam vzamem nase in si jih upam s starim metliščem poditi skoz vso kranjsko deželo tja 50 v Lahe. Ti capinje bi bežali kakor pes, kadar je klobaso ukradel.« Glasno so se kmetje zasmejali okoli. Oni trije pri peči so mrmrali nevoljno med seboj, jezno in zaničljivo pogledovali Blaža in pili. Dva sta bila mlajša, eden star. Vsi trije so bili slabo opravljeni z različno, močno ponošeno in ne njim na telo 55 novo umčrjeno obleko. Starejši je imel malo osivelo brado raz- rastlo gori do pod oči. Med mlajšima je bil eden majhen, šepav in je imel širok obraz, od osepnic razjeden. Drugi je bil srednje rasti, debel in lasje so mu padali kakor griva dolgi po plečih. Tega je Blaž že večkrat videl, dva sta mu bila neznana. 60 ,.Poznaš li one?« vpraša ga nasproti sedeč kmet. „Ne poznam vseh treh, ne, ali jaz imam takšen dober nos, da rokovnjača že pol ure daleč dišim, kakor rokovnjač biriča in lisica past.« „Pij, samb ne delaj zabave, Blaž! Zopet bi se rad tepel, 65 ali danes se pod mojo streho ne bodeš, ‘ reče sedaj krčmar Jošt Vlagar in pobriše drobtine in razlitke po mizi. Blažev mlajši sosed dene roko na čelo in z očmi pritrjevalno namigne krčmarju. Toda Blaž Mozčl je bil, kakor se je z njegovega izredno iskrega očesa videlo, že nekoliko vina prepoln in torej 70 nepokoren. Rekel je: „Ti si grd človek, Jošt, da ti povem, če imaš prav dobro vino. Bog ti pomagaj! Grd človek si pa res, če mene zmerjaš, ki sem dober kristjan. Tam pri peči, glej, imaš rokovnjače; če niso vsi trije, eden je gotovo, ker meni smrdi kakor hudiču 75 — 362 — krst. One pokaraj, Jošt, ali ne mene, kristjana! Da bi te pasla sama kisla repa/ Med tem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize in skrivaj namignil krčmarju, naj gre iz izbe za njim. Blaž se je rotil so dalje, posnemajoč pridigarski glas, kmetom govoril, a vedno po strani pogledaval: »Resnično, resnično vam povem, prijatelji moji, ko bi nas eden mogel vse rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno veselje v nebesih in v peklu: v nebesih, ker bi se na tem svetu nič 85 več toliko razboja, tatvine in greha ne delalo, kakor ga dela ta nesnaga, in v peklu bi vsi hudiči plesali od veselja, da so enkrat te kranjske zlodeje dobili med se. Pa meni se zdi, da se je že konoplja razrastla, od katere bode vlakno pleteno, da jih obesimo vse. Novi gospod grajščinski oskrbnik kolovških gospodov 90 se jim je zarotil, rokovnjačem, da hoče vse povesiti, ste li sli¬ šali? Davi je bilo na semnju klicano, da dobi trideset tolarjev, kdor povč, kje imajo brlog, ali kdor ujame kakovega glavarja. Kdo jih bode zaslužil? Ko bi jih jaz mogel! Precej! Nič se jih ne bojim ! -< 95 „Jaz grem/ reče eden kmetov drugemu tiho in boječe. »Čakaj, da plačamo, jaz pojdem s teboj/ reče oni in dregne drugega tovariša, rekoč: ,,Ce je res onih ciganov kdo rokovnjač — vedeti ne more nihče kot Bog, ki jin pozna, mogoče je vse — potlej ni dobro iflo biti zraven, ko jim Blaž zabavlja. Pridejo lahko po noči in mi streho nad posteljo zažgo, kaj si morem zato. Takšen lahko usta razteza, ki nima ni hiše, ni otrok, ki je vse zapravil kakor Blaž. Zato bčžimo, pijan je in preveč naravnost govori, kar misli.“ 105 Plačavši svoje račune, so kmetje odhajali drug za drugim, Blaž pak je dalje rokovnjače obdelavah Trije možje pri peči so bili ali zelč potrpežljivi, ali pa so se bali krepkega, kot pretepalnika poznanega Blaža Mozčla, zlasti ker kaki štirje kmetje so bili še v sobi, ki bi mu bili 110 morda pomagali. Zdajci je bila Blaževa pozornost za nekaj hipov odvrnjena na drug predmet. 363 Vrata se odpro in v izbo stopi gost, s konjskim bičem v roči. Blaž Možni ga takoj spozna; zato vzdigne svojo čašo in ga kliče vesel, kakor bi Bog zna kako ljubljenega pobra¬ tima po dolgi ločitvi zopet ugledal: 115 ..Hejo, hoj! Tone Obloški, Rajtguzen, na, pij, Rajtguzen! Se zmeraj si suh kakor drenov klin, ki je devet let v dimu visel, o ti ljubi moj Rajtguzen, ti konjski lišaj, na, pojdi pit, Rajtguzen! Suh si pa res kakor kajžarska koza sušca meseca, Rajtguzen! Hejb !'' 120 S tem imenom počaščeni došli novi gost, nam že znani kobilar ali konjski meščtar Obloški Tonček pride k mizi, spusti dolgi konjski bič ob sebi, da glasno trkne na tla, obriše roko ob grobosuknene hlače, ki so bile z usnjem obšite na sedalu in med koleni, kakor jih imajo jezdeški gosposki hlapci, prime 125 ponujano čašo, ovrti jo dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdrav: „Suh? No, ti se tudi ne moreš z mastjo bahati, Mozdl! Ali te še ni nihče pretepel, kakor bi bil zaslužil, ko si lepo doto zapil in zabil? Ti si tudi suh, dasi lahko doma za pečjo 130 ležiš po zimi in kruh ješ, ki so ga drugi pridelali, po leti se pa v senco zavališ, klada ti pijanska! Kaj misliš, da ne vem? Dokler je tvoja dleta pela, smo ga pili, da je bilo vse mokro. Sedaj ti pa včasi že bolj grčavo hodi, slišim. Pa vendar še tudi staremu prijatelju napiješ in kapljo privoščiš. Zato dobro 135 zdravje, Blaž!“ Rekši, popije konjar iz Blaž Mozolove polne čaše polovico. „Le stresni ga, da bodeš dno videl; to vse Nande plača, ne jaz. He, Jošt, vina na mizo, ali te kislice vinske, ki ni vredna, da bi jo podganam nastavil, a piti jo pa moramo 140 vendar. — Sedi sem, Rajtguzen! “... Blaž se sedaj ogleda in vidi, da so bili že tudi zadnji štirje kmetje odšli. Njegovega tovariša Nandeta tudi ni bilo nazaj. Novoprišli konjar pak ni prisedel k njemu, temveč sedel je k mizi pri peči, k trčjici, katero je Blaž dolžil rokov- 145 njaštva. „Kam je šel Nande? Kje je, Jošt, povejl“ reče pijani Blaž. 364 »Šel je in plačal je vse, le še ti pojdi za njim/ deje krčmar, „ dosti imaš’“ 150 »Zakaj me podiš? Misliš, da nimam denarja? Več ko ti, več ko ti, Jošt/ Rekši, išče Blaž po žepih, ali ničesar ne pokaže, tako da se je moralo misliti, da ali ničesar nima, ali pa ga je že vino tako premagalo, da ne najde. »Kdo je ta Nande, da je tako neumen, da zate plačuje? 1 ' 155 vpraša Blažev znanec Oblčški Tonček od druge mize pri peči sem. „Kdo je Nande? To sam Bog vč, jaz že ne. In nihče pri nas ne. Res, udari po me glavi ali koder misliš, če vemo, kdo je Nande, ali kod je prav doma. Naj bode, odkoder je!“ govori Blaž. »Pri nas se ženi. Našo Poldnico bi rad, moje sestre hčer. 160 Čedna mala punica, tako lepa, da bi jo ciganje ukradli, ko bi jo videli. Od našega soseda je kupil v last vse: poslopje, njive, travnike, hosto, še mačko. In polovico je z gotovino plačal, s starimi tolarji, tako ti rečem, všš? Ampak, ti pojdi k meni! Kaj si tam sčdel?‘ 165 »No, takšen zet k hiši, ki ima denar in za vino rad plača, to ti je po volji, kaj ne? Kaj ti ni nikoli povedal, odkod je prišel ?“ »Odkod? Tam s Štajerskega od nekod. Ne vem več, kako so pravi. Ali to je čudno, ali ni čudno, ljubi moj Rajtguzen, 170 da, kadar govori, takd govori, kakor mi govorimo, le malo bolj zavija, kakor naši poljci doli. Ne zavija pa tako, kakor sem slišal, ko sem šel enkrat z rajnco svojo materjo na Šta¬ jersko na božjo pot, v Gornji grad, kaj misliš ti, Rajtguzen? Vidiš, ti zmeraj po obloško zavijaš, tako nekako po ribniško 175 »najsem — najsem«. A ta naš Nande, ki bi rad pri moji sestri bil zet, nič ne zavija po štajersko. Denar pa že ima, to je res. In naše dekle, Polonica, ta ga rada vidi, kakor bi nobenega drugega ne bilo. Tako ti povem, ljubi moj prijatelj Rajtguzen! Pa sem sšdi, Rajtguzen! Kakd bodeš ti tam sedel, pri tistih 180 grdih rokovnjačih? Konjar ga čudeč se, skoro prestrašen pogleda. A videč, da je Blaž govoril le tja v en dan, ozre se po treh tovariših, ki so jezno mrmrali, migne jim, naj bodo mirni, in reče: 365 „Če z menoj govoriš, reci mi, kakor je prav. Jaz sem Tone, ne Rajtguzen. 1 ’ 185 „Ne Rajtguzen ?“ vpraša, neverujoč Tomaž, z zategnjeno- vinskim glasom Blaž Mozol. „Beži no, beži! Zakaj bi ti jaz ne rekel Rajtguzen, ki si? Misliš, da res nisem slišal, zakaj se ti tako reče? Po kranjsko se kličeš Obloški Tone, to je res, zato ker si z Oblčk in si na sv. Antona krščen. Po nemško 190 se pa takim hlačam, kakor jih imaš ti (učeni naš Blaž je menda kdaj slišal „Reithosen“), kliče rajtguzen! Zato ti pa ljudje pravijo Rajtguzen, da bodeš vedel. In Rajtguzen si in Rajtguzen bodeš! Zavoljo tega si še vendar tudi lahko zve¬ ličan, kadar petč iztegneš in kadar ne bodeš več mogel po 195 semnjčh za konje slepariti. V6š ti, jaz mislim, da Bog že tudi neko lik o nemški zna, da vč, kaj pomeni Rajtguzen. Kako, da bi Bog ne vedel, če jaz vem, ki nisem učen, da bi dejal, kdo vč koliko. Rajtguzen ti pravijo, pa ni treba zameriti/’ Še enkrat mi tako reci, pa dobiš s tem-le po glavi!“ 200 Rekši, vzdigne Obloški Tone jezno svoj bičevnik. »Kako da bi ti ne smel reči? Zakaj bi ti ne smel reči Rajtguzen ?“ Komaj je bil Blaž besedo izgovoril, plane Tone od mize po koncu, skoči na Blaža in ga z močjo po glavi udari. Bla- 205 ževa glava pak je bila trda, udarcev vajena, zato se nje gospodar tiho izza mize vzdigne in s svojo dolgo roko črez mizo zgrabi protivnika ter ga krepko drži dotlej, da se izrije izza mize. Precej sta bila oba moža, ki sta si pred nekoliko minu¬ tami še prijateljsko napijala, v divjem bdju sprijeta. Oni trije 210 so bik vstali in čakali, da li bode Tone sam zmagoval. A ni bilo dolgo dvojbe. Blaž je bil močnejši. Daši je že mnogo pil, bil ga je udarec po glavi tako vzdramil, da je ravno vsa kri vzkipela v njem. Vajen tepežnik, povije svojega protivnika v trenutku tako, da mu vzame vso moč, izpodnese mu nogč 215 in ga vrže po tleh, da padši podplate pokaže kvišku. V tistem hipu pa Blaž vidi, da gredč vsi oni trije nanj, katere je prej z rokovnjači pital in zmerjal. Proti trem in še onemu braniti se, ki se bode s tal pobral, to ni bila Blažu več šala. S kletvijo, tako glasno, da bi se bila lahko skoro 220 366 po vsem Kamniku slišala, in katera je najbrž imela namen, sovražnike strahovati, pograbi Blaž Mozčl neroden in težak stolec od črešnjevega lesa izza mize in se z visoko vzdignjenim, kot zaščitnim in napadovalnim orožjem urno pomakne v kot 235 k vratom, da bi imel hrbet ohranjen od dveh strani. »Kateri mi pride blizu, tega udarim, da se bode še na sodnji dan domislil, kdo ga je,“ bahato vpije Blaž Mozol in njegove žive oči tekajo grozeče od enega do drugega. Bali so se težkega stola v Blaževih rokah in res se mu nobeden ni hotel 230 približati. Ali Blaž je videl, da sta dva gosta, šepavi mali in oni drugi debeli, vsak velik nož izvlekla izza visokih črevljev; starejši je bil gotovo tudi oborožen. In konjski meščtar Obloški Tone z njimi! Štirje proti enemu! Blaž si nameni, kadar bode kdo vrata odprl, priliko porabiti in v vežo skočiti, da kaj bolj- 235 šega za bran v roko dobi, nego je ta nerodni stol. V izbo sto¬ piti pa je imel skoro kdo, vsaj krčmar, če drug nobeden. V ta namen Blaž z vpitjem ošteva rokovnjače na debelo: »Le pridi no kateri vas sem, da mu bučo zdrobim kakor kašo! Klobase bodemo delali iz vas za pse. Vi ste še slabši 240 kot psi, ker psi nosijo vsaj svoj kožuh, vi pa ne svojega, ampak ukradeni kožuh nosite, duše rokovnjaške, tatinske!“ Kakor je pa lahko misliti, pokazala se je ta Blaževa metoda, protivnike potolažiti ali od sebe odvračati, krivo, ker so bili vedno bolj razdraženi, in oni mali šepavec je svoj težki 245 nož v psujočega Blaža zalučil s tako silo, da se je ostrina močno zasadila v stol, s katerim je Blaž brzo in po sreči nož prestregel. Ali sedaj se gane stari sivobradec, in ko prime težki einjasti plošček z mize, s katerega je bil ravno snedel mesč, odpade mu brada in Blaž s strahom spozna, da je to 250 oni berač Tomaž, ki je dopoldne še na sramotnem odru stal in potlej izginil. Nobene dvojbe več ni bilo, da so to res rokov¬ njači! Kakor je bil Blaž Mozol hraber in se je rad tepel, ustrašil se je vendar tako silno, ko je videl, da je res, kar je prej le tako na izust govoril, da ni mogel prestreči cinjastega 255 ploščka, ki ga je rokovnjač Tomaž vrgel nanj, temveč močno je bil v glavo zadet, stol mu je padel iz rdk in onesvesten se je Blaž za stolom 'sam zgrudil na tla. 367 Sedaj skoči mali šepavi rokovnjač bliže, izdere svoj v stol zasajeni nož in ravno hoče zamahniti, da hi jeklo Blažu v rebra porinil in mu za vselej zavezal strupeni jezik, ko čepečega 380 nekdo zgrabi in z močjo prevrne po izbi. Jezno se rokovnjaček pobere in hoče z nožem skočiti na novega sovražnika, ki je bil s krčmarjem stopil skoz vrata: bil je oni mladi mož, ki je prej z Blažem sedel in ga je ta imenoval Nande. Nobenega orožja ni imel v roči. „Suni ga.'“ kliče stari od mize šepavem 265 „Upetaj, smolar!“ zavpije Nande in ob enem nad glavo pomoli levo roko z razklenjenimi prsti. Kakor bi ga strela zadela, spusti mali šepavec na ta klic in glas svoj nož na tla, njegov debeli tovariš sede nanagloma k peči in zajčca, stari Tomaž in konjar srepo gledata dohod- 37C nika. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Četrto poglavje. Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten. Prešeren. Klic, ki je pokazal tako veliko oblast nad štirimi navzoč- nimi gosti, da so v nesvesti na tleh ležečega Blaža mahoma pozabili in s strahom in pokornostjo gledali nastopivšega, hoče izreči, iz rokovnjaškega jezika v navadno slovenščino preložen, nekoliko rokovnjaški kompliment: „Strani, pes!“ 5 Rokovnjaški jezik je imel le za najnavadnejše samostal¬ nike in glagole tuje besede, katere je pa slovenski pregibal in sklanjal in s slovenskimi vezniki, prislovi in zaimki mešal. Vsa množina rokovnjaških besedi, vzetih iz pol razumljene, ali največ niti nerazumljene romanščine in germanščine, ali pa 10 celo kar od neukih ljudi izmišljenih izrazov, ni bila velika. Vendar je bila dovolj obširna, da je govor nerazumen storila onemu poslušalcu, ki ni bil v tajnem jeziku poučen, katerega niti vsi rokovnjači niso znati smeli, temveč le izvoljenci ali najzanesljivejši. 15 „Suni ga, he?“ ponavlja Nande besedo starega Tomaža in stopi bliže z divjimi pogledi. Stari si obvezuje odpadlo sivo brado in reče: ,,Mojster Groga, te besede mi ne moreš zameriti, jaz te nisem spoznal, 20 25 30 35 40 45 50 55 368 ko si takšen obrit in ostrižen kot kmet in takisto oblečen in mlajši. Nikar mi ne zameri, mojster Groga, mi vsi te nismo poznali do sedaj ne, da si na glas izpregovoril po naše/ Nande, ali kakor ga je Tomaž zval Groga, naglo s prstom migne, naj moleč, in nobeden ne zine. Potem se obrne in pri¬ pogne do ležečega Blaža ter ga razgleda in potiplje. Videč, da je popolnoma nesvesten, ali ne močno udarjen, reče krč¬ marju, ki je bil takoj prišel za njim, in enemu rokovnjaču, naj neseta nezavestneža iz izbe v vežo. Potlej se obrne k ostalim trem in reče osorno: „Kaj sem vam ukazal? Tukaj skoro sredi mesta nove poboje napravljati in precej z noži? Ljudi nam na krvavi sled ščuvati, a brez vse potrebe in samo, da se pijanemu človeku, kakor je ta, neumno zabavljanje ustavi? Niste li ravno prej slišali na trgu, da imamo novega sovražnika, ki se kolne, da vas hoče povesiti, in razpisuje vaše glave? Posebno ti, Tomaž Velikonja, ki smo te komaj pred nekoliko urami oteli ?“ Vsi moleč kakor zmerjani otroci. „Ze grem, mojster Groga, a žejen sem bil, in glej, ker imam to brado in vso drugo obleko, ne pozna me tu nihče, le Tonček me je spoznal, ki je vedel,“ se izgovarja Tomaž. „M61či! V mestu nimate ničesar iskati brez mojega povelja vi trije 1“ Razen konjarja vstaneta oba, rokovnjača na odhod. Tonček ukazovatelja vprašaje gleda, da li povelje iti tudi zanj velja. Videlo se mu je skoro, da bi tudi on rad ušel oblastnemu možu iz oči, dasi je vedel, da imata še račun skupaj. '»Stoj/ reče potem Nande in ustavi rokovnjača med vrati. Oba se vrneta. Groga jima govori: „Nobeden od vas ne zini nikomur ni besedice, da smo se tukaj sešli, da ste me videli v tej obleki, in kakor sem danes, in da ste me slišali zvati s tem imenom, ki se jo imenovalo tu. Nikomur, sem rekel! — Ti pojdi, Velikonja počaka.“ Šepavi mlajši odide. Tomaža Velikonjo pa odvede Groga k steni in mu tiho ukazuje: „Preobleci se, kakor misliš, toda pojdi precej ne Kolovec, tam se ukradi v hleve in glej, da po noči od enajstih do dneva 369 izvedeš tistega konja, katerega oskrbnik danes iz Kamnika prijezdi, Ce misliš, da sam tega ne opraviš, vzemi s seboj, kogar hočeš. Konja privedeš potlej do blizu Rovske cerkve, tam ga na cesti temu Tončku izročiš. Morda bodem jaz sam tam/ 60 Velikonja odide. Nande se obrne h kobilarju, migne mu, naj gre z njim v kamro, in tam mu reče prijazno: »Ti si prinesel denarja, ki si ga skupil. Pokaži! Ravno potrebujemo denarjev/ Rekši, sede k mizi, a Tone odpaše izpod obilnega naprs- 65 njaka usnjatega mačka z denarjem in ga vrže na mizo, rekoč: „To je, kar je/ »A vendar nisi rekel, da je to vse, kar si skupil za blago, ki si ga dobil od mojih ljudi ?“ »Vse je, vse/ reče Tone boječe in svojo suho roko briše 70 ob koleno. Groga razpoloži novce in brzo po vrhu prešteje ter dč: »Ni vse! Ti si dobil v Višnji gori tri konje in dve kobili. Na Grosupljem si na cesti prodal enega konja, a eno kobilo. Potlej si pa pod Debelim hribom dva konja dobil, tako da si 75 pet glav prignal do sem v Kamnik. Kar si tukaj za nje stržil, kjer si jih preceno dal, samo tega je petintrideset frankov več, kakor tukaj denarja kažeš. Kar si prodal po poti in pri¬ dobil, tega ni tukaj, prijatelj! Hočeš vedeti, koliko je tudi to? Zakaj misliš pritajevati? Kar si zaslužil, to dobiš od mene, so Da bi si ti sam jemal, tega ne! Ko bi jaz ne bil danes na semnju videl, da si res naš človek in mož, ki zna, kar hoče, ne vem, kako bi te sedaj-le izplačal, ko misliš, da me moreš prevariti/' Kobilar z Oblok prebledi. Strah ga je bilo pred tem 85 možem, ki vse vč, še ono, kar se je godilo, ko ni nikogar bilo zraven. Zatorej hitro brez vsake besede poseže pod pazduho in iz tamošnjega žepa privleče še eno mošnjico denarjev ter jo strahoma položi pred onega. »Tako je/ reče rokovnjaški glavar, a ne iztegne roke -90 po mošnjici, ne pogleda je od znotraj, temveč jo porine kobi¬ larju nazaj, primakne še od kupčka pred seboj, kar je mogla pest zagrabiti, in reče: Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 24 95 100 105 110 115 120 125 370 „To imaš za sedaj. Glej, da se pri meni zmeraj več narav¬ nost zasluži kot za hrbtom. To je več, kot si mislil, da dobiš. Če se bodeš pa še kdaj poskušal sam plačevati, utegneš dobiti rokovnjaško plačilo. Poznaš, kakovo je?« „Mojster Groga, nikoli več!« reče skesano Tone in hoče oditi z novci. A glavar Groga mu veli: „Stoj in poslušaj! Veš, kje je Kolovec?« „Vem.“ „Drevi od enajstih do dneva čakaj pri cesti med Kolovcem in Rovsko cerkvijo. Eden naših ljudi ti prižene konja. Tega zajahaj in prodaj ga, za kolikor moreš, toda ne blizu. Jezdi v Trst ali v Reko! Dvajset tolarjev prineseš meni, vse drugo je tvoje, konj je vreden več kot trikrat toliko. Dobro pa jahaj, da te ne zasledč. Suho cesto imaš. Hodi!« Ko je Tone korakal iz hiše in veže, slonel je zunaj ob Zidu Blaž Mozčl, katerega je bila mrzla voda iz Bistrice, s katero so mu glavo prali, zopet obudila v življenje. „0 Rajtguzen, Rajtguzen, kam pa greš, čakaj me no!« reče Blaž z bolno-vinskim slabim glasom. Tončku pa, rokovnjaškemu pomočniku pri konjskih tatvinah, sedaj niti na misel ni prišlo, da bi se zaradi onega imena Blažu ustavljal, temveč gledal je, da je brž prišel od hiše. Notri v izbi je krčmar rekel Grogi: „Ali je pametno, da se brez brade in tak, kakršen si sedaj, kmet, pokažeš svojim ljudem?« „V naglosti nisem mogel drugače, sicer bi mi bili tega pijanca Blaža ubili, a to bi mi ne bilo še po godu. Potrebujem ga še sam. Dohodi mi papirja, pero in tinto!« Precej dolgo je trajalo, preden je krčmar prinesel papirja in drugega pisala. Groga nariše na papir veliko roko, pod njo konjsko glavo, in napiše pod oboje, da glavar rokovnjačev razpisuje šestdeset frankov tistemu rokovnjaču, ki še nocoj ukrade kolovškemu oskrbniku onega konja, ki ga je danes jezdil. „To moraš po noči nabiti na Gavričevo hišo,« reče krč¬ marju. „Oni razpisujejo po beraških trideset frankov na mojo glavo - jaz jim hočem pokazati, da na njih konja glavo razpi- 371 sujem še enkrat toliko in jo še tisto noč imam. Crez nekaj dni 130 razpišemo ravno toliko na Gavričevega psal“ »Kdaj moram to nabiti ?“ vpraša krčmar oprezno in skoro boječe. »Se nocoj, po polnoči, zjutraj, ali kadar moreš.“ »Pa če me kdo vidi?“ 135 »To bi bilo neumno. Le glej, da bodeš tako storil, da te nihče ne bode videl. Lepše je in bolj po naše, Jošt!“ 84. Josip Stritar. | i .jj.+.L/J) a) Poezije. 1. Prirodi. 1. Glas slavcu, oj priroda blagotvora, ti dala si, da v sladke melodije ljubezen, hrepenenje svoje lije, ko tiho v spanju diha dol in gora. 2. Ko beli dan privede mlada zora, škrjanec gostole se kvišku vije v pomladnje sinje nebo, da se skrije v daljavi neizmernega prostora. 3. In jaz! Sred zdaj žalost mi zaliva in zdaj ga sladko širi mi veselje — srce prepolno duška ne dobiva. 4. Oj stvarnica, usliši moje želje: Sred mi drugo v prsi mlade vstvari, če ne, pa petja sladki dar podari! 'i / 2. Popotne pesmi. 1. Kannstatt poleg Neckarja. 1. Danes tukaj, jutri tam, druge gore, druga mesta! Ce mi všeč ni tu, drugam urno me odvede cesta. 2. Kakor tiča, ki leti čez gore in čez ravnine, kraje gledam in ljudi, kaj mi mar njih bolečine ? 24* 372 3. Kdo tolaži mi srce, ko tolažbe milo prosi? Kakor svoje jaz gorje, vsak gor j <5 naj svoje nosi! 2. 1. Ktera voda, Rena voda, tebi je zmed vseh enaka, kar se v morje jih iztaka, od izhoda do zahoda? 2. Od izvira do iztoka srečen rod ob tebi biva; malo tu se solz preliva, malo tu se čuje joka. 3. Kaj je skrb in kaj je beda, tvoje ne vedd gorice; sreče žarno, jasno lice v bistri tvoji tu se gleda. 4. Kaj mi solza v <5ko sili, ko te gledam, lepa voda? Oh, spominjam se naroda, ki se tu še bolj mi smili! 3. J. Domov iz tujega si kraja želim in vedno želel bom; a vendar — žalost me obhaja, ko mislim nate, mili dom! 2. Vse grme tvoje, vsa drevesa kot znance sem poznal nekdaj; solza mi sili iz očesa zdaj, ko se vračam v rojstni kraj. 3. Grmovje, ki je redko stalo, košato bo zdaj in gosto; in šibko prej drevesce malo lepo visoko bo drevo. 373 4. Poznal doma sem otročeta, poznal odrasle sem ljudi; mož deček, žene so dekleta, kje ta, kje oni? — V grobu spi! 5. Zato, ko rojstnega se kraja spominjam iz nekdanjih dni, strah me in žalost me obhaja — srce se mi domov boji. 3. Tiči. 1. Na šibki veji, tanki smreki pripela tukaj dom si svoj; preblizu tu si pri človeki, človeka, tiča, se mi boj! 2. Ne veseli se tuje sreče, podira rad, mori povsod; ne gane ga okč proseče za mlado kri, nedolžni rod. 3. Ko gledani tiho te — ubrani solze se težko mi ok6; Bog srečno, tiča, te obrani in pa tvoj mili rod s tebd! 4. Ves dan čepiš tu in skrbeče obračaš sem ter tja oko; list zasumi — in zatrepeče srce za družbo ti drobno. o. Ljubezen nas je zapustila, zvestoba z njo šla iz sveta; le v vašem gnezdu, tiča mila, ljubezen zvesta je doma. 6. Zato, ko gledam te — ubrani solze se težko mi okrt; Bog srečno, tiča, te ohrani in pa tvoj mili rod s tebo! — 374 — 4. Lastovki. 1. Visoko čez gore in čez planjave tja v južne kraje poneso te krila; ko mene tu drži sovražna sila, slovenskih gor boš zrla znane glave. 2. Tedaj postoj, pozdravi mi z višave moj dom, poroči srčna mu voščila: da srečo bi nebesa mu rosila in dar miril in med sinovi sprave. 3. Otrok njegov po širnem svetu tava, za tujo mizo tujec s tujci seda, pod tujo streho tuj popotnik spava. 4. Ne ve, kaj slast je srčnega poglčda, prijaznega iz ljubih ust pozdrava — domača mu je tuja že beseda. 5. Mladini. 1. Na tujem, zgodaj ločen že od doma, živim med glasnim hrupom tihe dni; a duh mi brez mini po svetu roma, pretekle in sedanje zre stvari; človeštva gleda trudapolna pota, povsod trpljenje, siromaštvo, zmota! 2. Golobu trudnemu enak pokoja, tolažbe žejen vrača se domii; a lice tvoje, domovina moja, tolažbe mu ne daje in miru. Dežela lepa, ljudstvo krepko, zdravo! A kdo mu kaže pot do sreče pravo? 3. O naj molčim, kaj srce tu mi Čuti, da huje ne razvnamem starih ran; obup zagrinja v temne me peruti: kedaj zasije nam rešenja dan! V tej žalosti me glas tolažit hodi, sladak, dobrikav glas: Ti miren bodi! 4. O tebi govori mi, oj mladina! Da tebe ni okužil smrtni strup; 375 obupati ne sme še domovina, ti cvet si njen, ti sladki njen si up; za vse, kar lepo, blago je in sveto, za dragi dom srce je tvoje vneto. 5. čuj milo prošnjo brata v tuji zemlji, dasi neznan, po rodu brat sem tvoj; nikar mi upa zadnjega ne jemlji, ko vse se maja, ti mi trdno stoj! Da ti ne ugasne v prsih ogenj sveti, o hrani, brani ga, skrbno ga neti! 6. Um bistri si, srce si blaži — v čisli srce ti bodi vedno in povsod; ko ljubiš domovino svojo, misli: Človeku brat je človek, rodu rod; preganjanja se pazi in razpora, sovraštvu v srcu ne dajaj prostora! 7. Pot ravna, vedi, prava je edina, nje v vsem dejanju drži se zvestd; hinavstvo, laž je grehu korenina. resnica naj nad vse ti sveta bo! Kar misliš v srcu, to v dejanju kaži, ni sebi se, ni drugim se ne laži! 8. V katerikoli kdaj se ti podobi približa izkušnjava, trdno stoj! Ko boj divja, ne omahuj v zvestobi! To prošnja moja je, to nauk moj. Dokler ji bodeš zvesta ti, mladina, ničesar ne boji se domovina. .,■6. Janežiču v spomin. 1. Vrtnik od zore trudi se do mraka: sadi, presaja, cepi in priliva, cvetice mraza brani in pokriva, kedar preti jim toča iz oblaka. 2. Ves dan po vrtu v solncu p<5t pretaka; da pride bela zima, ne počiva; in vendar sam sadu on malo vživa, gospod je prvi, naj družina čaka! 5 10 15 20 5 376 3. Vrtnik si nam rodil se v Rožnem doli: sadil, gojil cvetice poezije nam po dobravi, pusti prej in goli. 4. Sedaj, ko tiha te gomila krije, žaluje dom, ne žabi te nikoli; hvaležen slave zdaj ti venec vije! ' 7. Na prijateljevem grobu. 1. Sam ne vem, kako in zakaj sem zavil med gomile, kjer prijatelj mi ti v grobu prezgodnjem ležiš. Lep je poletni večer, težko se je solnce ločilo, dan se umika nerad, dasi je zvon že odpel. Lipa cvetoča diši, kresnice bleščijo po travi, zrak je miren, mehak, drevju ne gane se list. Vse je po travi živo, skrivnostni se čujejo glasi, zdaj najmanjšim stvarčm sreče, ljubezni je čas. Mene, zakaj, ne znam, mrtvaške obhajajo misli, kakor ponočni metulj leta okoli cvetu. Truden sem ali bolan, mirti si želim in pokoja, zdi se mi skoraj, da že dolgo, predolgo živim. Sam sem tu, zapuščen, enak sem tiču v jeseni, ki je pozabljen ostal, drugi odšli so na jug. Jaz ne umejem sveta in mene ta svet ne umeje; kar mi je drago nad vse, ničevo njemu se zdi. Moje svetinje so mu zastarele, otročje igrače, mladim in starim v posmeh, da jih kazati ne smem. Nov se nauk uči, zdaj nova se vera oznanja, nove bogove povsod, nove malike časte. Moder je svet, a jaz ne umejem modrosti njegove, kar že otrok zdaj zna, meni je temna skrivnost. Kaj govorim? Iz ust ne pridi mi bridka beseda, v čase pretekle samb naj se zamislim nazaj! 2. Sveto je bilo nekdaj, zdaj prazno ime je prijatelj, brez prijatelja jaz, dragi prijatelj, živim. Ti si zadnji mi bil, sedaj si še ti me zapustil, kolikor bilo je vas, vsi zapustili ste me. Ta in ta, ne štej! Srce krvavi mi, ko štejem, sam sem, solzno okč moje vas išče zastonj! 377 Nima-li zemlja zares več možem plemenitim prostora? Blage rastline bo vse ješči zadušil plevel? — Kje so časi, oj kje? Lepo je nas bilo omizje, v prsih mladostnih nam vsem sveti prebival je duh. jo Cista nam srca plamen je čist blagodejno ogreval, vnemal za vse, kar je sveto, pravično, lepo. V jasne višave oko je nam zamaknjeno zrlo, kjer sijajni je dom svetih, nesmrtnih resnic. V mračni nižavi sveta je podlost ležala pod nami, 15 krik in hrup se je njen komaj razlegal do nas. — Daleč od doma za dom nam zvesto srce je gorelo, njemu vse naše moči so posvečene bile. Ves človeški je rod ljubezen objemala naša, vse trpljenje, gorje zvesto čutili smo z njim. — 20 Kaj si žalim srce! Oblak mi zagrni preteklost, blaženi čas je minul, cvet je odpal brez sadu. Blagor, prijatelji, vam, ki zgodaj ste svet zapustili, srečno dospeli ste v kraj, kamor želi mi srce! bi Literarni pogovori. 1. Med glavne svoje namene šteje „Zvon“, kakor je bilo že rečeno v „vabilu“, tudi tega, da zbuja mlade moči, da bi bil ta list neko središče literarnega življenja. Z veseljem moremo reči že zdaj, da se nismo motili v svojem upanju. Preden je prišel še prvi list na dan, imeli smo že lep kup poetičnih izdelkov, 5 poslanih nam od vseh strani, in še jih prejemljemo dan na dan. Zlasti mladina nam izkazuje mnogo zaupanja in tolažilno nam je videti, da si je vedela tudi v tem viharnem času ohra¬ niti veselje do blage umetnosti. Res je, da ni vse čisto zlato, kar se nam je poslalo; 10 vendar smemo reči, da smo že do zdaj našli nekoliko lepih talentov, ki so nam bili poprej čisto neznani; samo če se tl srečno in zdravo razvijejo, potem se nam ni bati, da bi popol¬ nem zamrlo- naše literarno življenje. Ali — in zdaj pride druga, manj vesela stran — tudi med najboljšimi pesmimi, 15 ki jih imamo, ni skoraj nobena taka, da bi se dala natisniti, kakršna je. Naši mladi pesniki namreč — o starih tu ne govorimo — preveč zanemarjajo obliko, ali iz nemarnosti, ali 378 iz napačnega principa, tega ne moremo razsoditi. Veliko 20 zaslugo bi imel, kdor bi jih mogel prepričati, da je to velika napaka. Nismo tako predrzni, da bi si kaj takega upali; vendar si štejemo v dolžnost, opominjati in svariti, dokler je čas, naše mlade prijatelje, da hodijo po napačni poti, in pro¬ siti jih, naj krenejo na drugo, dokler ni še prepozno. 25 Najprej ne pozabimo nikoli, da poezija je umetnost. Pri umetnosti pa je oblika bistvena, z idejo tesno zvezana stvar. Lepa misel v lepi podobi, ideja in oblika v harmonični zvezi, to mora biti pri vsakem umotvoru, to mora biti tudi pri najmanjši lirski pesmi. Da ni pravega umotvora brez 30 lepe ideje, to se umč ob sebi, pa tudi, kjer se oblika ne strinja in zlaga v lepi harmoniji z mislijo, naj bo ta še tako lepa, tam je pomanjkljivost, tam ni čistega uživanja, tistega blagega, nekaljenega veselja, katero nam zbuja vsak resnični umotvor. 35 Pustimo tu druge umetnosti na stran, govorimo samo o poeziji, in sicer o liriki ! Kakor mora slikar natanko poznati vse lastnosti barv, katere so mu pripomoček, da utelesi svoje ideje, da mu ne odrekč, kadar hoče stvariti luč ali senco, človeško lice ali zvezdovito nebo: tako mora pesnik v oblasti 40 imeti jezik, svoje edino umetniško orodje, da se prileže vsaki misli, vsakemu čutu, kakor bi bil zrastel z njima. In kakor ne sme lepa podoba nikdar žaliti očesa, nego goditi mu, tako mora tudi pesem, zlasti lirska, vedno prijetna biti ušesu. Da ni oblika v poeziji kakor človeku obleka, tega se pre- 45 pričamo najbolje, če vzamemo lepo pesem, pa ji damo proza- jično obliko. Ravno tiste misli, ravno tisti čuti, in vendar — to ni več pesem, ni več umotvor; resje, kar pravi, pa ne seza nam tako globoko v srce, ne objema nas s tisto sladko, čarobno močjo. 50 Rčs je, najprej je trčba poetu misli, krepkih, globokih, visokih misli in čutov. Teh mu ne more dati najboljši nauk; dajati ali vsaj zbujati mu jih mora življenje. „Primum vivere, dein philosophari,“ ta znani izrek bi se smel tako prenarediti: najprej živeti, potem peti. Učiti pa se moremo in učiti se 55 moramo oblike. Krivo bi bilo misliti, da se veliki pesniki niso 379 učili. Znano je, da ravno Heine, eden izmed največjih lirikov vseh časov, kateremu nihče ne bo jemal genijalnosti, ni kar tako iz rokava iztresal svojih neumrjočih pesmi; čim bolj se nam vidijo preproste, naravne, tem bolj jih je obdeloval, predeloval in pilil, več je v njih skrite umetnosti; in da nam 60 ne kažejo dela in truda, to je ravno največja umetnost. Ravno v lirski pesmi, ki je po navadi kratka in se lahko pregleda z enim pogledom, najbolj žali izobraženi okus vsaka, tudi naj¬ manjša napaka, katero bi človek čisto prezrl v dolgi epski pesmi ali v drami. 65 Ne more se tajiti, da se nahajajo napake tudi pri velikih lirskih poetih; in vse preradi se opiramo nanje, rekoč: Saj ima to še Goethe, Prešeren! Ali pomislimo, kjer je veliko luči, tam sme biti tudi nekoliko sence. „Verum ubi plura nitent in carmine, non ego paucis offendar maculis/ Ne 70 posnemljimo na velikih možeh pomanjkljivosti, slabosti, ampak to, kar imajo lepega, dobrega, kar jih edino dela velike može. Smešen bi bil, kdor bi mislil, da posnema Napoleona, če hodi sključeno, drži roke na hrbtu, pa gleda srepo, kakor bi hotel zemljo prebosti. In ne pozabimo dalje, da se čisti okus, da 75 se jezik gladi; — da se nam marsikaj pomanjkljivo, neprijetno zdi, ob čemer se niso naši očaki nikakor spotikali. Kak jezik ima na pr. naš Prešeren in kaj je dosegel z njim! Pomislimo dobro, koliko laže je delati pesmi za njim, ker je on toliko storil pred nami in za nas! Mi se torej ne moremo izgovarjati 80 z njim; njemu se moramo samo čuditi in ne moremo se preču- diti, da je njegovih pesmi oblika (jezik, verzi, rime) tako lepa, gladka in blagoglasna. Oblika je dvojna, v širšem in ožjem pomenu. O prvi, kako naj namreč utelčsi ona svoje misli, kakšno podobo naj 85 jim da, da doseže svoj namen, bodemo morda govorili o drugi priliki. Najprej hočemo govoriti o obliki v ožjem pomenu, o jeziku, prozodiji, verzih in rimah. Bog daj, da ne bi zastonj! 2. Lirska pesem je ustvarjena, da se poje; ta je njena last¬ nost. In če ne najde napeva, mora biti taka, da se sama 90 380 poje, kakor govorimo. Zato mora biti verz lepoglasen. Kako 50 stari Grki in Rimljani gledali na lepoto svojih verzov! V laškem jeziku je težko delati grdoglasne. Večjo preglavico imajo že Francozi s svojim jezikom. Zatorej tako zeld cenijo »5 lepe verze. Nemški jezik ni posebno lepoglasen; tem teže se delajo v njem lepi verzi, tem bolj se čisla tisti, kdor ga zna ukrotiti, ubrati, da prijetno poje. V našem jeziku se da lepo peti, se dajo gladki verzi delati, a tudi zelč okorni in robati. Treba je pesniku nekoliko muzikalnega 100 sluha. Meni se zdi, da se pri nas vse premalo gleda na lepo- glasje. Lep, gladek verz res ni še vse, a mnogo! Brez lepega verza ni zares popolnem lepe pesmi. Bodi misel tem lepša, kaj pomaga, ko se človek spotika v čitanju, kakor bi se pobi¬ jal po slabem potu! Svetovati bi bilo pri nas vsakemu pesniku, 105 naj se seznani malo z italijansko poezijo — saj nimamo daleč na Laško! Tu je visoka šola lepoglasja, tu se ga je učil nemški Goethe, tu se ga je napil naš Prešeren! Kaki so Goethejevi verzi, če jih primerjamo s Schillerjevimi! In kdo 51 more misliti, da bi bili Prešernovi verzi taki, ako bi ne bil no imel Petrarke za učitelja? Velika sreča vsej naši poeziji, da se je naš prvi pesnik, stvarnik našega pesniškega jezika, obrnil naravnost k prvemu, čistemu viru jezikove lepote! Zakaj ga ne posnemljemo bolje? Da je verz lepoglasen, ne sme biti trd. To je prvo. Trdost 115 izvira največ iz nakopičenih soglasnikov. Samoglasnik je duša besedi; brez njega je beseda suha veja, mrtva stvar. Lepo¬ glasen je jezik, v katerem se samoglasniki prijetno, v pravi razmeri vrste s soglasniki, kar vidimo najlepše v italijanščini. Pri nas se je v novejših časih nekaka vojska napovedala 120 samoglasnikom. Ce pojde tako dalje, dobodemo skoraj dovolj trd jezik. „Zvon“ ne spada med tiste, ki izpahujejo, kjer morejo, samoglasnik iz besede; rajši ga pritakne, kjer ga zahteva lepoglasje in ga ne brani jezikoslovstvo; uvčrjen je namreč, da imamo dolžnost, v knjigah lepšati, blažiti ljudski 125 govor, a ne narčbe. . . Naš jezik sije ohranil lastnost veliko vredno, namreč da sme besede, zlasti v poetičnem govoru, nekako svobodno staviti. 381 Koliko je vredna taka prostost, čutijo najbolj francoski pesniki, ker je imajo tako malo. To se vč, da so tej svobodi tudi svoje meje. Malo preveč je vendar besede, tako staviti: 130 * K tebi v tihem mraku ki hiti. Med napake in grebe zoper lepoto spada še neka čudna spaka, ki pogostoma straši po naših pesmih, in zato smo se je nekako privadili. Ta grdoba, do katere imam, ne tajim, neko posebno, morebiti premočno antipatijo, je — apostrof! Da ga 135 ne morem trpeti, to je čisto naravno, ker sem prijatelj samo¬ glasnikom, a on sčda bas na njihovo mesto. Vsak polglasnik, ki je sam na mestu polnega samoglasnika, mora se mu umakniti, kadar ga je volja. In tako jih je vse polno po pesmih kakor rozin v dobri 140 potici. Slaba primera, prevelika čast temu neprijetnemu gostu! Rajši bi ga primerjal s sitno muho, ki človeka nadleguje med čitanjem in se ne da odgnati. Muh ne strelja pameten človek. Tudi apostrofom ne bodemo napovedovali smrtne vojske. Samo to: posebna lepota, to nam pač vsak pritegne, apostrof! niso, 145 a smrtni- greh tudi ne. Ogibljimo se jih torej, kjer in dokler se jih moremo; a če vidimo, da v svoji slabosti greši naš bližnji, ne kamnajmo ga; poleg vsega tega utegne biti pošten človek. 3. Pri vseh izobraženih ljudstvih vidimo, kako skrbno se 150 zbira in zvesto hrani vse, kar je v zvezi z narodovim življe¬ njem. Narodne pesmi, pripovedke, vraže, navade, pregovori, šale, uganke, igre, vse se pobira kakor drage svetinje; naj¬ večji učenjaki so posvetili vse svoje življenje takemu nabiranju in si s tem pridobili slavo in hvalo narodovo. Na prvi pogled 155 se bode to morebiti kateremu čudno, nekako otročje zdelo. A če se stvar malo tanje pregleduje, vidi se kmalu, da ima to nabiranje veliko, in sicer dvojno veljavo. Nabrano blago nam kaže namreč najzvestejšo podobo narodovo, njegovo življenje, mišljenje in govorjenje. A pripovedke in zlasti 160 pesmi imajo še drugo vrednost, ki se je pri nas do zdaj vse premalo spoznala. Literatura, kakor vsa omika, mora imeti 382 svoje korenine v narodu, da ne zvene in se ne posuši kakor rastlina, iz tujih tal presajena. V zgled nam bodita tu samo 165 grški in latinski narod. Kako moč je imela umetelnost, poezija pri Grkih! Vse njihovo življenje, občinsko in družinsko, je bilo z njo napojeno, polepšano, poblaženo. Rimljan je prinesel umetelnost iz tuje dežele domov, da bi jo imel za kratek čas. ’ Ker mu ni zrastla iz naroda, ni dobila nikdar tako vseobsežne 170 moči kakor v svoji materini deželi. Pri novejših narodih je vedel zlasti Nemec postaviti svojo literaturo na narodno podlago. Tu nam ni obširneje govoriti o tej stvari; dovolj naj bode omšniti, kako so prestvarili nemško liriko s tem, da so zajemali iz narodnega vira, zlasti Goethe, Uhland, 175 Heine. Ni čudo! Ljudstvo ima v vsem svojem mišljenju, čutu in govorjenju nekaj naravnega, nepokvarjenega, nekaj zdra¬ vega, dobrodejno - naivnega, po čemer človek najbolj hrepeni, ko se je najdalje po izobraževanju ločil od prvotnega stanja, iso Ne more se reči, da se pri nas ni nič storilo do zdaj. Nabranih imamo precej narodnih pesmi in tudi nekoliko pri- povedek, a vendar je vsakemu znano, da večja polovica blaga Čaka še pridnega nabiralca. Čaka še, pravimo, a dolgo ne bode čakala. Strašno hitro ginejo pri nas lepe stare pesmi iz 185 naroda. Od dne do dne jih je manj, in če se ne podvizamo, kmalu ne bode kaj pobirati. Naše ljudstvo ima lastnost, ki mora z žalostjo navdajati vsakega pravega rodoljuba, da tako rado, tako lahko popusti, kar ima zares dobrega, veljavnega, ter se poprime novega, 190 kar mu prineseš, zlasti če je tuje, naj bode slabo, prazno, puhlo, samo da je novo. Kake lepe pesmi so se razlegale pri nas še za naših dni pri vinu, na polju, na njivi, pri preji, pri teriški jami! Kako čiste, nežne, zares poetične! Spomi¬ njaš se jih, njih napevi ti donč po ušesih, poskušaš jih peti 195 — zastonj! Tč pesmi, katere si tolikokrat slišal, tolikokrat sam pel, ostal ti je v spominu začetek, druge veš kako strofo iz srede, tretje konec ali posamezne besede. Pojdi domov, poprašuj! Kaj bodeš slišal? Doma se jim enako godi. Dejalo se ti bode: „Ta in ta stara ženica je znala več sto pesmi; 383 a nesla jih je s sabo v grob. Zdaj se take več ne pojč. 200 Mladi svet ima zdaj drugo nošo, druge navade, druge pesmi. A kake pesmi! Med našo moško kmetsko mladino se ši¬ rijo bolj in bolj tiste poskočnice, tiste „Vierzeilige«, ki nam prihajajo po voznikih, vojakih in drugih enakih kulturonoscih z nemških planin. Večina teh „pesmi“ je brez vse poetične 205 vrednosti; mnoge, le premnoge so take, da jih človek ne more peti v izobraženem društvu. To je kuga, to je smrt vse poezije. Kar pojč dekleta, res ni nesnažno; to bi bilo že celo žalostno — a vendar je plitvo, površno; namesto globo¬ kega, krepkega čuta širi se prazna sentimentalnost ali pusta 210 šaljivost; a poezije bodeš v takih pesmih zastonj iskal. Ža¬ lostno, da je okus pri nas že tako pokvarjen, pri ljudstvu in pri omikanih, da visoko cenijo stvari, katere nimajo nikake vrednosti. Pesmi, kakor: „Mila, mila lunica 1 , — „Venček na glavici«, — „Karkol’ pod milim, milim« — in druge te vrste, 215 prikupile so se tudi izobraženim takč, da bi se jih mnogo po¬ hujševalo, ako bi trdili, da take pesmi po besedah in po na¬ pevu samo kvarijo dobri, zdravi okus našega ljudstva. Kam merimo s temi besedami? — Zbirajmo, zadnji čas je, kar je še ostalo narodnega blaga; zbirajmo posebno pesmi, 220 besede in kolikor mogoče tudi napeve! Zapisovale naj bi se pesmi, kakor se čujejo; nabrano blago naj bi se izročilo možu, sposobnemu temu težavnemu delu, kateri bi ločil zrnje od plev, popravil in prenaredil, kar je neogibno potrebno, in potem v pripravni obliki na svetlo dal. Samo ob sebi se 225 umeje, da bi se porabile zbirke, katere že imamo. To bi bilo narodno delo, koristnejše nego vsi „naučni slovarji«. Takč izbrano, očiščeno in poblaženo dalo bi se to blago v roko zopet ljudstvu, odkoder je prišlo. To mu bode budilo narodno zavest in čistilo pokvarjeni okus. A druga korist, katero bi 23 skozi vrata slavnostna tja na grad Kapitolski. In pa ljudskim tribunom bil tovariš sem zvest. Ciceronov sem tvojih 30 in Horacev, Gvidov in pa Tacitov modrih, Juvenalov, Salustov bil učenec jaz nekdaj. In še danes jih čislam 35 te junake duševne, tvoje genije slavne. Ti, o Roma častita, bila solnce si svetlo, ki razlivalo žarke 40 438 po vsem svetu je zlate. Izmed žarkov teh svetih tisočerih mnog žarek pal i v dušo je mojo 45 in razsvetil mi dušo in razgrel mi je srce za svobodo, človečnost, za vse lepo in dobro . . . Ej, matrona častita, 50 kaj si vse doživela! Kaj viharjev prihrulo preko glave je tvoje! In stoletij viharji so prinašali novih 55 ti idej od vseh krajev, spremenili so duh tvoj in mišljenje, čutenje, ideale se tvoje. Kaj bogov pač molila 60 ti že v templjih si svojih! Zapuščena stojijo zdaj svetišča tam stara, umotvori nesmrtni. Žrtveniki so hladni; 65 od nikoder ni žrecev, ki bi Jupitru tam-le, Afroditi, Junoni darovali darove. Bogu novemu klanjaš po svetiščih se novih; 70 in na novih oltarjih sedaj nove žrtvuješ temu bogu daritve . . . Ti sveta si zrcalo, ti si slika njegova! 75 Ti ne staraš se, Roma, ti prerajaš, pomlajaš neprestano se sama. In zato si ti večna, večnomlada in lepa! 80 Kaj, če čas je begoči ti zarisal, začrtal v to obličje častito neizbrisne znakove! Izpod jutranje megle v jasni dan 85 že si vstala, o Roma veličastna, ponosna, ko kraljica prekrasna izpod bele odeje. Ih z visokega neba 90 že pozdravlja te solnce in na krono bleščečo siplje žarkov ti zlatih . . . 7. Buddhova čudesa. dalje bolj se pdlni palmov gaj; 2, 3. 'M f joA' J AM 1. Čim vse pisano ljudi je v mesečini. Vse gnete smelo k Buddhi se naprej, vsak rad v njegovi stal bi sam.bližini. Brahman naduti, kupec in vojak — vsak hoče biti prvi ... tu je krika! Iz mesta kralj Adžatasatu sam prispel na slonu slušat je svetnika. . 1’ - - S tristo menihi svojimi nocoj počiva v gaju hladnem božji Buddha. od znojnih on počiva potovanj in od vročine dnevne in od truda. jv JavK. V 4 # 439 4. Počiva? Ne! Sedaj mečtanj je čas, razgovorom je ura baš ugodna; o zmislu, svrhi zdaj življenja tod razlega v noč beseda se svobodna. 5. Cuj, usta modra on odprl je spet . . . Utihne golč po tolpi tisočglavi. Vse sluša pazno, molkom vse molči, le Ganga tam šumi nekje v daljavi. 6. In govori jim Buddba, govori, o grehu govori jim in kreposti; in o trpljenju govori sveta, nirvane tajne jim slavi sladkosti. 7. Prestane. Kralj Adžatasatu pa pred njega stopi, nizko se mu klanja; roke na prsih si drže navzkriž on reče modrecu poln spoštovanja: 8. „Častiti mojster! Drugi pred teboj učitelji, pre, delali so čuda; strmeli so ljudje jih gledajoč . . . Še ti pokaži čudes nam, o Buddba! 11 9. „„Ne vidiš li jih čudes?!““ — in svetnik roke na vse strani tu razprostira — „„Ne vidiš . . . videl nisi še jih, kralj? Vse polno, kamor se oko ozira ! 10. Poglej ta svet vesoljni na okrog! Razumeš moč, ki ga vzdržava, vlada? Razumeš moč, ki kaže zvezdam tir? Veš, kaj je ta priroda večno mlada? 11. Poglej najmanjšo bilko ti na tleh, poglej te palme, velika drevesa! Oglčj si mravljo, leva si oglej, pa slona, ki na hoji tla pretresa! 12. Razumeš, kralj, to večno moč rasti, to voljo, dvigajočo vse življenje ? Razumeš raznoličnost med stvarmi ? Razumeš t<$ umiranje, rojenje? 13. Cvet Ičtosov že videl kdaj si, kralj? Po poljih cvetke gledal si cvetoče? Ta pestri čilim tisočerih boj! Razumeš li, kakrt je to mogoče? A/v- ; • -v ■■'/ ; — 440 — 14. In slišal že si sladko petje ptic in slišal že grmenje si nebeško; viharja, morja bučanje grozno, ubrano pesem slišal si človeško . . . 15. In ves ta barev svet, ta svet zvokov — kje biva? V duhu našem se nahaja! Duh naš ga nosi, v njem zrcali se . . . Razumeš, kralj, kako se to dogaja? <6. In črez besed skrivnostni most kako duh moj do duha tvojega prispeje? Razumeš misli najinih to pot? Veš, kak spočno nam v glavi se ideje? 17. Veš, kaj je to, kar dviga nam srce za nečim nedosežnim brez prestanka? Za nečim višjim, kar ni iz prahu stremi naš prah ... ta jasna ti uganka? 18. 8. 20 10 30 15 35 valovita, srdita . . . „zemlje car“, — kaj mi mar! Dovolj? ... Ne vidiš še jih čudes, kralj? Zdaj čudesa pokazal sem ti svoja! Če gledaš, razumeti jih želiš — in ne strmi pred njimi duša tvoja ?““ morska raven burja biča jo kar gradiš si, tleh nestalnih mesta tvoja in palače, kterih znanost se uči, umetnost sveta se slavi — otročje meni so igrače! če hočem, samo eden hip — in vse razrušim v prah in sip. Porušim cerkve ti ponosne, pagčde stare stolponosne in džamije razsujem v prah in sinagoge ti na mah. Poderem tvoje žrtvenike in z njih svetnike in malike; ti sam pa iz razpadlih hiš berač brez strehe mi bežiš . . Strah pred menoj te mar je, strah? Razuma božjega nositelj, prirode smeli ti krotite'j! O človek, ti trepečeš plah! Sam polboga veličaš sebe — močnejši kdo je li od tebe? Poglej mi, veleum, v obraz: Jaz, moč prirodna, to sem jaz! Veliki človek, kdo pa ti si? Ti meni gospodar — še nisi! Ti meni to si, kar črvič, ti meni majhen, pust si — nič! In s tem ničesom, kadarkoli, igram se jaz po svoji volji, če hočem, s tajnoj ti rokdj potresem zemljo pod teboj: in pokajo kosti ji, skale, ki prej so trdno se držale; in tla se zeraska zibljejo Jaz. in majejo in gibljejo ko če In na Ta po 441 O, ne preklinjaj mi „ očeta", 40 o, ne preklinjaj mi — Boga! Ne „oče“, ta ni brez srca, brez krivd ne tepe on deteta. Ne, dober oče ne podi otrok iz hiše sred noči, 45 iz sladkega ne drami spanja, ne goni jih iz stanovanja polnagih venkaj v mraz in mrak! Iz postelje na cestni tlak slabotnih porodnic ne meče, 50 ko dete v krilu jim trepeče. Očetu smili se bolnik, svet mu njegov je žalni krik; črez prag otroka, ki umira, ne vlači oče in ne tira . . . 55 0, ne preklinjaj mi Boga! Ne „oče“ — jaz sem brez srca, jaz, moč vsemirna, moč prirodna in tebi, človek, moč usodna .. . 1 Trepečeš!? Ti se me bojiš? 60 Sovražiš me in me črtiš ? Čemu? Ne delaj mi krivice! Kdrt sem? Poglej mi bliže v lice! Sedaj sem Brahma, stvarnik tvoj, ustvarjam z modroj ti rokrtj 65 svet poln življenja, veiekra-ja. svet poln razuma in soglasja. A zdaj sem Siva, ki ta svet prevračam v kaos divji spet. A nisem Brahma, niti Siva, le moč prirodna jaz sem živa! to In ne ustvarjam ti svetov, ne uničujem jaz jih vnrtv — le gibljem se brez prenehanja, od vekov večno brez prestanja . . . Ne vem, kaj je življenje, smrt, 75 neznana srd sta mi in črt, a tudi ne poznam ljubezni; ne vem, kaj je dobrost in zlost, ne vem, kaj greh je, kaj svetrtst, poznam le — zakon svoj železni, 80 nepremakljiv, strog, večen je in trd, neoporečen je! Kdo sem? Le premotravaj me, spoznavaj, proučavaj me — zabava krasna, duhovita — 85 do dna spoznal ne boš mi bita! Jaz sužnja tvoja? Rob ti moj? To večni je med nama boj. Komu na prid, kdaj boj konča se, ki z novo silo vsak dan rase? 90 Kdrt sem? Kdo pač razreši dvom? Vesoljnost jaz sem, ti — atom. 9. Prva mučenica. (Staroegiptovska bajka.) 1. Postavljena že je grmada ... 4. in ona vrh nje stoji — ah: Gorje ti, gorje, mučenica: v trenutku pepel boš in prah! 2. Privezana k stebru je deva, obleko že sneli so z nje . Boginja ti živa si krasna, ne hči iz ponilske zemlje! 3. Lasje ji vihrajo na vetru, z grmade ozira se dol — ves Memfis obsojenko gledat ne trgu se zbira okol. V daljavo neznano zre deva. Oči kaj gore ji tako? Ponos mučenfški, nemara nesmrtnosti vera je trt? 5. Glej, bakle že tu so goreče! A žreci neso jih sami — služabniki Apisa sveti — in njih poglavar govori: 6. „ Odkod je k nam prišla, ne vemo. Ne vemo, odkod je doma. Ni otcu, ni materi sama imena ne vrt, ne pozna. — 442 — 7. če Nila ni našega dete, od Gange pač svete je tam; iz Babela morda poslali, in modrih Aten so jo k nam. 8. Odkar nam Oziris in Izis življenje delita in rast, kar svetemu biku božanska pri nas izkazuje se čast: 9. to devo zdaj čuli smo prvič! Smel govor je njen in ves nov; taji nam red stari svetovni, svetost taji naših bogov! 10. Njen nauk in njene ideje •— zapisano to že je kje? Ni v hieroglifih besede prevratne nikjer ne stoje . . . 14. Bogčvi zbog nje že jeze se, do vrha je vzkipel njih srd . . . Egipčani, njim jo žrtvujmo! . . . Grmada zdaj tvoja bo smrt!“ 15. „ Zažgite!" . . . Gori že grmada, v dim deva zavita je vsa, poljublja že ude ji plamen — a ona se samo smehlja. 16. Kaj znači smehljaj na teh ustnih? V očeh kaj pomeni ta žar? Ponos mueeniški je sveti? Nesmrtnosti nada je mar? 17. Le gori, grmada, le sveti prek sfing,’ piramid v nedogled! Preženi, razsveti temine, s katerimi svet je odet! 11. Ukazali smo ji molčati in bičali jo do krvi . . . Zaman! Po Ponilju povsodi zavajala nam je ljudi. 18. O luč! . . . Mučenica utihne, grmada pepel je in prah . . . Kje zdaj si, boginja ti smela? Kje tvoja nesmrtnost je? — Ah! 12. V verige jeklene vkovali noge smo ji mi in roke . . . V dnu ječe na slami naj gnili kosti ji na veke strohne! 19. A kaj iz prahi! in pepela pred žreci tu dviga se? Glej Spet živa stoji mučenica, krasnejša, močnejša ko prej! 20. „Kdo si, čarodejka neznana? O phoenix prečudni ti, kdo ?“ A ona krvnikom se smeje, s ponosom jim reče le to: 13. črez noč so odprla se vrata, zapah za zapahom razbit . . Zdrobila okove je težke in planila zopet na svit. 21. „1 smrt sem premagala slavno! Nesmrtna zato sem poslej . . . Ime mi je — Misel Svobodna, a moj je ves svet zanaprdj!" •"^S^/10. A^sverjeva himna N oči. 1. Mrači se zopet ... Po obzorju širnem y že prve dolge sence begajo . . . i£, Ko katafalčne rjuhe se počasi < po gorah in dolinah vlegajo . . ' 2. In tam in tam — pošast že plove črna, sem proti meni plove črna Noč; 443 ko netopir na krilih velikanskih leti pod nebom sem, grozeče zroč . . . 3. čimdalje bliže in čimdalje bliže . . . Sedaj v temo sem krog in krog zavit. In zdi se mi: ta Noč me gleda, gleda, in iz oči žari ji blazen svit . . . 4. In škodoželjno gleda me, reži se, ironski roga Noč se mi v obraz, češ: „Kdo premagal zopet je svetlobo in solnce tvoje, Ahasver? Kdo? — Jaz!“ 5. Le glej me, demon! Saj poznam, poznam te! Odkar po svetu blodim ti proklet, ah, cesto videl sem te, znanka temna, in žal in žal, sedaj te vidim spet! 6. In spet pojo navdušene ti himne poetje tvoji plačani, ah, čuj! In ljudstvo ploska ti po cestah — slišiš? Kaduj triumfov svojih se, raduj! 7. Zdaj ti kraljuješ, ti sediš na tronu, ti ukazuješ in ti vladaš spet; po željah tvojih, Noč, in vzorih tvojih zdaj diha, giblje se in suče svet . . . 8. Ah, in kako zabavljajo na solnce, ki ga premagala si baje ti! Pod tvojimi perotmi pač predobro prijateljem se tvojim zdaj godi . . . 9. Moderna si! Kaj tratil bi besede! Kdo vpraša, kaj nastop nam hoče tvoj! Prinašaš srečo ali pa pogubo? Moderna si! Slavi te ljudstva roj . . . 10. In glej in strmi, demon, pa se čudi! Jaz tudi liro v rokah že držim in tudi jaz zabrenkam zdaj ti pesem. O, naj te počastim in proslavim! 11. O, saj čim črnejša ti kdaj si bila, tem lepši vselej si rodila dan; in tem svetleje je sijalo solnce potem še vsakikrat črez hrib in plan . . . 5 10 15 20 25 444 12. Zato pojo ti slavo strune moje, hej, zmaj pošastni, ti strašeča Noč! Zato ti himne poje lira moja, ker pade skoro vlade tvoje moč. 13. Pomičejo navzdol se že kazala na uri . . . In nemudno teče čas . . . Cuj, petelini že pojo po svislih! Veš, kaj pomenja njih budilni glas? 14. Glej, tam za goro — tam se nekaj svita! Nebo skrivnostno že se tam žari . . . Tam zarja nova, jutro dobe nove, svobode solnce že rodi! 11. Herkulov kip Po trgu atenskem od kraja do kraja poet Filalet se počasi sprehaja. Pred Herkula kipom nakrat obstoji, z rokama na hrbtu junaka motri. „Kaj gledaš zamišljen na kip ti takd?“ znan glas zazveni mu od zadi v uh6. Glej, kakor bi vzrastel bil baš izpod tal, sofist Misalet poleg njega je stal, prisiljeno-sladko se držal, smehljal. „„A tebi se ta ne dopada heroj ?““ na Herkula pesnik pokaže z rokoj. „„Ta močna, visoka, junaška postava, ta krasna, resnobna in moška ta glava! Glej, vrat ima silen ko mlad kakov bik, te prsi so prave možatosti lik! In kij, ki ga roka mu jaka drži, sofistom opasen bi bil, se mi zdi. — Polbog po pravici od pet do temena pač slavnega vreden zares je imena! Kip ta, pre, iz samega brona je vlit; a čuda, motrim spomenik že ves čas — no brona ne vidim — kje neki je skrit? Pred sabo le Herkula vidim tu jaz!““ „Ne veš, da ves bron se je v kip spremenil ta hip, ko umdtnik je Herkula vlil?“ „„Izvrstno povedal si zdaj, Misalet!““ po strani pogleda sofista poet. 445 „„V gimnaziju včeraj jaz pesem sem bral in ti med slušatelji tudi si stal ; še veš, kaj mi včeraj bil tam si dejal? 30 Ko pesem „Sokrš,tova smrt 11 sem pročital, da v njej idealov ni, si mi očital! Ti, tele učeno, si videl le to, kak Sokratu čašo podajo v rok6, kako on izpije jo vso brez strahu, 35 čeprav smrtonosni otrov je na dnu. Ti videl potem si, kak mirno umira, kako on oči na vse veke zapira; prijatelje žalostne videl okrog, njih videl si solze in slišal si jok ... 40 Vse videl si v pesmi podrobno, vse, vse — zakaj ideala nikakega ne? Zato, ker bron sam se je v kip spremenil ta hip, ko umetnik je Herkula vlil! . . . Ljubezen do svete resnice velika — 45 „8okratova smrt 11 je nje plastična slika. Resnica nad vse! — to je svet ideal, ki v zgodbi vpodobil se je ko kristal ... s Razumeš sedaj, ti prijatelj sofist, da vsak realist je res — idealist? 1111 50 12. Iz „Zlatoroga“. 1904. I. (Samotna koča v planinah nad Trento, stoječa na ozkem sedlu. V ozadju med skalovjem smrekov gozd. Izpred koče, odkoder se vije steza prek pašnika v dolino, širok in prost razgled po Triglavskih planinah. Jutro. Pred pragom stoji lovec Bojan, krepak in lep mladenič, opravljen za odhod, s puško prek rame. Ozira se zamišljen po gorah.) Bojan. Planine moje, drage ve planine, kako vas ljubim! Izza mladih dni vas nosim v srcu, strme visočine, in ne nagledajo se vas oči. Vaš sin sem, gore! Ve ste me rodile, 5 v zatišju vašem vzrastel sem krepak; na krilu trdem ve ste me vzgojile, tu dihal vaš sem čisti, prosti zrak 10 15 20 25 30 35 40 446 in pil studence vaše. Žejo vročo pod skalami sem z njimi si gasil in čudodelno moč osvežujočo in zdravja hladni vir iz njih sem pil. In naj obseva solnce vas z višave, razsiplje naj po vas svoj zlati žar; oblak naj črn pokriva vaše glave, naj grom bobni, razsaja naj vihar, naj bliski švigajo, ognjene strele nad vami; naj odeva vas pomlad z zelenim plaščem; v prte naj vas bele zavija zima ljuta: vsakikrat ste mile mi in ljube, ve planine, enako vselej občudujem vas! Krasota vaša nikdar ne premine, enako veličastne vsak ste čas. Visoko dvigate ponosne glave in smelo rastete mi pod nebč, še jaz tako hi rastel rad v višave, popenjal rad bi kvišku se tak d! Kako ste močne, gore vekovite! Nevihtam vsem nepremagljiva bran so grudi silne vaše kamenite. O, ko bi bil še jaz tako močan! Planine moje sinje in zelene, rad gledam vas ko materi v obraz! O, dobro lovca ve poznate mene, a kdo pozna vas bolje nego jaz in puška moja? Ni nikjer ga pota, po kterem nisem stopal še na lov; po teh dobravah skritega ni kota, odkoder ne bi našel jaz domov. Doline ni je, koder nisem hodil, ni vrha, ki se nisem vzpenjal nanj; ni gozda, po katerem nisem blodil, prepada ni, ki gledal nisem vanj. 447 Brlogi temni vaši so mi znani; 45 vem, kod potice plaha se divjad. Ve gore mi stojite ko na dlani, skrivnosti vaše vedel že sem mlad. Planine moje, moja domovina, ma vas me silne spajajo vezi 50 nevidne, neločljive, kakor sina na mater drago veže srčna kri . . . In vendar, vendar sem se izneveril vam, gore moje ljube, zadnji čas! Kakd je to, da sem se vam zameril, 55 da nehvaležnih sem pozabil vas? . . . Kakč, da nama ni več za zverino, ti puška moja risana — kdo ve? Kakč, da rajši hodim zdaj v dolino? Kaj vleče zmeraj k Soči me sred? go Ti, ti si kriva, lepa Vida moja . . . začarala me je ljubezen tvoja . . . (Na prag« se prikaže Bojanova slepa mati, .oprta ob palico.) O, dobro jutro mati! Mati, Ti Bojan?! Povej mi, sinko, kak je danes dan? . Tinjan. Najlepše jutro! Vse nebo je jasno in solnce sije čudovito krasno. Tam naš Triglav ponosno gleda spet ko kralj častit na svoj planinski svet. Leskeče krona se mu trirogljata visoko v žarkih svetlih kakor zlata! Mati. Naj sije solnce, ali črn je mrak, očem je mojim dnevu dan enak. Oh, ko uslišal Bog bi moj vzdihljaj, G5 448 75 da videla bi le še enkrat vsaj, kako tam vzhaja solnce za gorami, kako veselo sveti se nad nami! O, ko bi videla spet jasni dan, planin visokih pred seboj vrhove, 80 zelene loke naše in gozdove pa žit zorečih valovito plan! Oh, modrosinje zvezdnato nebč trenutek le zagleda naj okč! In pisane naj vidim še cvetlice 85 in tvoje, sinko moj, preljubo lice za hip daj videti mi božja moč! Ne, črna večna me ogrinja noč. To strašna noč globokega je groba, ki ne prežene je nič več svetloba . . . »o Na ves tvoj krasni, pestroživi svet zaprt na veke meni je pogled . . . (Po kratkem pomišljanju.) In ti, kaj ne, odhajaš spet na lov? Bojan. Pa danes še povrnem se domov. Mati. Le pojdi, le! Veseli se življenja! 95 Ej, hitro mine doba srečnih let, prerano zvene nam mladosti cvet. In starost, moj Bojam, je čas trpljenja. Le pojdi, kakor tvoja je navada, in ne zamujaj redkih lepih dni! ioo Zaradi mene bodi brez skrbi! Oglarjeva, soseda naša mlada, vsak dan pogledat večkrat k meni skoči pa mi pomore in postreže v koči. Zaradi tega zame se ne boj, 105 a zate jaz bojim se, sinko moj! Bojan. Zakaj ?! 449 Mati. Presmele vse so poti tvoje! Premalo ljubiš pač življenje svoje. Oh, v duhu spremljam vselej te na lov, dokler se ne povrneš mi domov. no Kakd trpi srce mi in trepeče, vsak hip boji nesreče se preteče, ko skačeš tam črez skalnate robove, ko plezaš črez grebene in plazove, ko stopaš ob prepadih po strminah, 115 po kozjih stezah tamkaj po planinah . . . Ce mislim, kod mi hodiš tam v daljavi, še tii doma, veš, se zvrti mi v glavi. Višine ne ustrašiš se nobene. Gorjč ti, če razžališ bele žene! 120 Ne veš, da rade se maščujejo in da predrzneže kaznujejo? Presmel, Bojan, si in prebrzonog! Bojan. Nesreč me čuval dosihdob je Bog in angel stražnik. Belih žen pa, mati, 125 teh vil planinskih meni se ni bati ! Zaščitnice najboljše to so moje in ljubijo me kakor dete svoje. Mati. Kaj praviš? Ali ti verjeti smem? Bojan. Poslušajte! Natanko vam povem! 130 O kresu bilo je, o kresu lani . . . Utrujen bil zadremal sem na Komni na mahu mehkem pod košato smreko. Predramim se. Zahajalo je solnce. Poslednji žarki še so trepetali 135 po sivih golih skalah pred menoj. Glej, kaj se približuje tam po rebri? Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 29 140 145 150 155 160 165 170 450 Koz divjih čreda bela čudesna! In sredi koz korakal je ponosno, ko vojvoda na sredi svojih čet — kdo? Divji kozel z zlatimi rogmi! Mati. Ti videl si ga, Zlatoroga?! Srečnik! V mladosti cula bajko sem o njem .. . Bojan. Ostrmel sem. Zamaknjen sem obstal. . . In gledal sem in gledal. . . Ali sanjam? Ne! Zlatorog se pase pred menoj! Leskečeta rogova se mu zlata na vrhu glave kakor dva plamena. . . Tako ga opazujem izza smreke. . . V tem hipu me premaga lovska strast. Vse žile zatrepečejo po meni. . . Zagrabim puško. Napnem petelina. Pomerim. . . „Stoj!“ zaslišim silen krik za hrbtom. . In ko ozrem se, glej, žena ko angel lepa stala je pred mano, oči upirala je vame jezne; z desnico zagrozila mi je resno: „Ne gani se mi, lovec! Kraj je naš! Deviški svet planinski naš je to! Duhov svetišče je, ki še nikoli oskrunila ga noga ni človeška! Pastirjem dovoljujemo ubogim, da pasti smejo ovce svoje tod; gorjč pa lovcu, ki predrzni! bi z orožjem se priplaziti merilnim, da streljal bi na bele koze naše! Usula kamnja toča bi se nanj, pregnal s planin bi strašen ga vihar. . . In trikrat ti gorje, če puško svojo izprožil bi celo na Zlatoroga! Nesmrten je! Naj strelja nanj kdorkoli, 451 naj srce prestreli mu kdo makar, a kamor kane kaplja mu krvi, tam vzklije roža mahoma iz tal, Triglavska roža, Zlatorogov lek. . . 175 To cvetko ranjeni zavžije kozel — in zdrav, močan in čil je ko poprej, a lovca pahnil bi v prepad pri priči. In iz osvete bi vam opustošil planine krasne besni Zlatorog. iso Tam, koder zelenijo pašniki in raste trava sočna in dišeča, onod štrlele pod nebo poslej čeri bi gole, sive skalnate. . . . Nedolžnost rešila te je sedaj 185 pa srce tvoje blago. Mater svojo ti ljubiš, lovec. Ko pohajaš tod, nikoli ne preklinjaš kakor drugi. . . Zapomni si, mladenič: Všeč si nam ! Svobodno smeš loviti po planinah 190 Triglavskih, koderkoli ti je drago, divjačino ter smeš jo streljati. Le koz se ne dotikaj belih naših pa Zlatorog poslej ti bodi svet! . . Izginila je bila bela žena, 195 izginile so koze bele njene, izginil v mraku bil je Zlatorog. . . Zamišljen stal sem dolgo na planini. . . Je li vse res, kar videl sem in slišal, in ne prevara hudega duha, 200 Zelenca, škrata ali Čateža — še danes vam povedati ne vem. . . Mati. Če ljubijo tako te bele žene, pač blagor ti! Opasnosti nobene na lovu se v planinah ni ti bati. 205 In vendar, vendar tvoja skrbna mati 29* 210 215 220 225 230 285 240 452 že dolgo časa zate se boji! S telesnimi ne vidim te očmi, a vidi te tem bolje srce moje! Globoko v duše dno jaz vidim tvoje. Ej, tam se nekaj je izpremenilo; ni vse tako, ko je nedavno bilo. Saj vse, kar v duši tvoji se dogaja, vedenje tvoje samo mi izdaja. Kaj takega prikriti se ne da! Zakaj utrga, kadar sva sama, beseda se ti cesto, da molčiš? Zakaj mi vČasi v sanjah zaječiš? Pri meni, je li, dolg Čas ti je v koči? .. . In kadar se odpravljaš doii k Soči, zakaj trepeče roka ti takč, ko segaš mi v desnico po slovč! Vse vem, Bojan! E, kaj ti je, to slutim. V sreč ti vidim. Kaj trpiš, jaz čutim. Ne karam te. Poznam mladostno strast. Le to povem ti, kje te čaka past: Ne boj se belih žen več na planini, a boj deklet se lepih tam v dolini! Nič več! . . . Ce moraš iti, skoro pridi! Predolgo mi ne mudi se pri — Vidi! Bojan. Da, uganili ste! In ni me sram ! To moje je dekle! Rad jo imam. Poštene hiše je poštena hči in lepšega dekleta zame ni! In ona mora biti moja žena, edino Vida — druga ne nobena! Mati. Iz duše svoje, vroče te ljubeče, želim ti pri nevesti zlate sreče! . . . Da Vida lepa je, verjamem rada, poznala mater njeno sem še mlada. 453 Bila je kakor živa rojenica, v dolini Soški prva krasotica. . . Pomisli pa: Gostilniška je hči ta Vida tvoja! Koliko ljudi jo gleda dan na dan tam dol od poti! 245 Kako lahko kdo drug ti jo premoti! . . . Bojan. Ce Vida moja kdaj me goljufa, potem nikjer ni zvestega srca; potem ni sreče' zame več na sveti, potem ni treba dalje mi živeti! 250 Ne bojte se! Jaz ne bojim se sam. . . Do drevi se povrnem zopet k vam! Do svidenja vas, mati, Bog ohrani! Mati. Pa srečno pot, Bojan moj! Zdrav ostani! V. Na Bogatinu. Jasno jutro. Po dolinah plavajo megle. Izza planin se prikaže vzhajajoče solnce. Zeleni lovec sloni ob skali. Zeleni lovec Lzroč v gorečo solnčno kroglo). O solnce, solnce sveto, čudovito! Svetilo večno, krasno, ponosito, spet vzhajaš veličastno pred menoj! Moleč te v prah poklekam pred teboj. Pozdravljam te, veliki dnevni bog! 5 Kako leskeče zlata se ti krona! Z visokega nadzemeljskega trona oziraš zmagoslavno se okrog kot gospodar nebeški vsemogoč! Boječa skriva pred teboj se noč. . . 10 Hej, kakšna to je triumfalna pot okrog sveta! Kaj vidiš vse povsod! Peneče oceane gledaš sinje, 15 20 25 30 35 40 45 50 454 peščene in razbeljene pustinje; ravnine vidiš pod seboj široke in črez planine voziš se visoke. . . Telesa gledaš se objemajoča, rudeča ustna se poljubujoča, strasti zreš plamen v blaženih očeh, ljubezni zmagovite sladki smeh; veselja slišiš ukanje in spev, pa godb pogrebnih žalostni odmev. . . In meče gole gledaš se iskreče in borce hrabre padle, krvaveče, nesrečnih sužnjev dolge temne roje, ki težke vlačijo verige svoje, po hrbtih pa jim žvižga ostri bič. Glej, na osveto stiskajo pesti, preklinjajo in škripljejo z zobmi. Ne smilijo se, solnce, tebi nič? Za vozom tvojim zlatim, se bleščečim ozirajo s pogledom koprnečim se, kdaj zasveti jim svobode žar, kdaj nade jim izpolniš, solnčni car. . . In dan na dan skoz veke, dan na dan to ista pot je tvoja, velikan! . . . In više, više plavaš nad obzorje in svete luči neizmerno morje razliva se iz tebe plameneč, na vse strani po svetu se bleščeč. . . Cuj, od veselja uka vsa narava in vriska ti stotisočglasno „slava!“ O solnce, ti skrivnostni čarovnik, ti njen spasitelj si in njen vodnik! In kjer dotakne zemlje tvoj se žar, na dan prikaže se krasote čar. In barv cvetličnih pestra simfonija in blesk in lesk rumenega zlata, človeškega obličja poezija in moč duha in pa krepost srca — 455 vse, solnce, je iz tebe prikipelo; vse, kar živi in diha, tvoje delo! Vse skrite nate čakajo kali, da ogenj tvoj zbudi jih, oplodi. In kamor sega tvoja moč vsesilna, 55 porajajo se bitja brezštevilna. Po,volji tvoji giblje se vsemir, življenja si vesoljnega pravir. . . Ti luč prižigaš po sveta daljavah in misli netiš po človeških glavah, 60 oplojaš z žarki svojimi duhove, ideje ti v človeštvu zbujaš nove. Po žilah goniš in razgrevaš kri; in ti usodo vodiš vseh ljudi. . . Po svetu razpošiljaš luč iz sebe, 65 a kdo prižgal je, večno solnce, tebe? In če nekoč ugasne ogenj tvoj in če utrne se ti beli soj, življenja nov razplameni se žar! Jaz vidim le neskončen kolobar. ro Začetka ni, pa tudi konca ni. Vse okrog svoje se vrti osi. In mimo mene dere burna reka — izvira kje in se li kam izteka? Iz večnosti vali se v večnost tok, 75 kjer vzroku si podaje roko vzrok, kjer spajata se večno moč in snov, ustvarjajoč vsak hip nebroj svetov. . . Iz solne se solnca nova krešejo, po tirih nepremičnih plešejo; 80 zahajajo, iznova vzhajajo, izginjajo in zopet vstajajo. . . Ti solnce si svetlobe svete sin, a demon jaz sem črni sin temin. Jaz mrak sem temen — ti si svetli dan. 85 Umikati se moram ti, titan! 456 Ne, sloge ni med dnevom in nočjč, premirja ni med lučjo in temč. Nikoli ne sprijazni naju čas. 90 Kar ti ustvarjaš, to sovražim jaz. Ce tudi sem upornik tvoj zaklet, dokler se sukal bo ta vidni svet; čeprav med nama ne prestane boj in jaz nasprotnik ljut ostanem tvoj: 95 spoštujem moč nepremagljivo tvojo, priznavam tvojo nad seboj oblast. Glej, pred teboj priklanjam glavo svojo. O sveto solnce, slava ti in čast! Popenjaj se v višave sinje, dvigaj! 100 Svetovje razsvetljuj, življenje vživaj! Bodočnost tvoja je, o svetli dan! Hosana ti, goreči velikan! . . . (Ozira se po planini. Po kratkem molku.) A kje je lovec? Dan je! Že je čas! (Stopi par korakov daleč h koči in potrka na vrata.) Hej, vstani, dečko! Jaz te kličem, jaz! Bojan (pride iz koče). 105 O, dobro jutro ! Kaj takč že rano ! ? Zeleni lovec. Ne vidiš solnca, dete ti zaspano? Bojan. Najlepše jutro! Ko nalašč za lov! Zeleni lovec. Da, jutro, vredno kozlovih rogčv! 90. Fran Ksaver Meško. 1 ) Iz črtice: Ciganček. 1904. Mehke sanje in toplo, samemu še ne povsem umevno hre¬ penenje se je mlademu cigančku budilo najbolj mogočno ob x ) Fran Ksaver Meško se je rodil 1. 1874. pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Nižjo gimnazijo je dovršil v Ptuju, višjo pa v Celju; bogoslovja se 457 večerili, ko je godel spodaj v vasi Lesjakov stric Jakob. Leksej je pričakoval vsak večer nestrpno ta trenutek, a Jakob ni godel vsak večer. Ko pa je in so se zazibali po tihem, sanjajočem 5 miru trepetajoči glasovi trompete ali gosli, je sedel fantek k oknu ali na vežni prag, ali je legel ob toplih večerih v travo in je poslušal . . . Vse na okoli mir — v lesu se gibljejo vrhovi dreves komaj vidno, njihovega šepeta niti slišati ni, s ceste se ne glasi ropot voz in peket konj kakor po dnevi, 10 živina ne muka, ne kričč otroci, le čudoviti glasovi pesmi Jakobovih se razlivajo po zraku, se zibljejo kakor na lahkih perotih, kakor bi plule neznane in nevidne ptice iz čudežne devete dežele nad vasjo in bi pele s skrivnostnimi, vabečimi glasovi ... is Leksej je poslušal s pritajenim dihom in z drhtečim srcem. Nov svet se je odpiral pred njim, čudovito lep in krasen, ves drugačen, kakor je domača dolina, poln čudežev, tako velikih in lepih, da jih ne najde oko v Dolgem dolu nikdar in nikoli, in če bi čakalo nanje in bi jih iskalo vso dolgo večnost. Za- 20 sanjal je v ta bajni svet, z vso dušo je. zahrepenel vanj, videl ga je od daleč, a stopiti ni mogel vanj. Zavzet in strmeč je gledal v čudežno deželo; vsa duša mu je bila polna napol blaženih, napol otožnih sanj, ki jih je budila v njej godba Jakobova. 25 Lesjakov Jakob je bival tedaj pri bratu, premožnem kmetu v Dolgem dolu. Bil je umetnik, in sicer v najrazličnejših stro¬ kah: črevljarstva se je izučil v mladosti popolnoma; krojač je bil za silo, šival ni posebno lepo, a trpežno, kar mu je bilo posebno pri starejših sovaščanih v veliko priporočilo; popravljal 30 je učil v Mariboru in v Celovcu. Sedaj župnikuje pri Mariji na Žili blizu Beljaka na Koroškem. — Snovi svojini spisom jemlje Meško najrajši iz svojega doma¬ čega kraja in iz lastnega življenja; čestokrat seže tudi v otroško življenje. Iz Meškovih črtic in slik odseva »lastno in tuje i/orje“. Značilna črta Meškovih spisov je ta, da se psihološko uglablja v najnežnejša čuvstva svojih oseb in da nam prav mojstrski riše tajnosti človeške duše. Svoje „črtice“ objavlja Meško po raznih časopisih, zlasti v Matici Slovenski in Mohorjevi družbi; posebni zbirka sta: „Ob tihih večerih" (1904). in »Mir Božji" (1906). 458 je ure, dežnike, puške in mladini za veliko noč samokrese; vezal je knjige, in če je bilo še kako umetniško delo, ki se ga ta ali oni ni upal lotiti sam, ga je izročil Jakobu in ta ga je dovršil navadno v občno zadovoljnost. 35 Posebno je slovel po dolini in daleč na okoli kot muzi¬ kant. Učil se je godbe že majhen fant, od očeta se je učil trompeto. V mladih letih je igral na gostijah in na pust k plesu vaške mladine, sploh kjer in kadar se mu je ponudila ugodna prilika. Ob nedeljah popoldne je zahajal k staremu 40 učitelju k fari. Ta je spoznal in cenil njegov muzikalni dar in ga je poučeval brezplačno na goslih . . . „Dober in priljuden gospod je bil stari Majcen/ 1 je hvalil Jakob učitelja še v svoji starosti. „Dandanes med gospodo ni več takih/ 45 Z dvaindvajsetimi leti je odšel k vojakom. Šest let je služil cesarja. Večino tega časa je bil pri godbi in tako se. je izpopolnil v svoji umetnosti. Ko je dal slovo vojaški službi, se ni vrnil na dom; z neko družbo godcev in igralcev je hodil po svetu malo ne štiri leta. Na vse zadnje pa se je 50 naveličal sveta in vekovečnega popotovanja. Spomnil se je tihe doline med gorami, spomnil se rodne vasice, spomnil se znanih in dragih ljudi — kdo ve, koliko jih je leglo že med tem časom in so jih zapeljali k fari, da si odpočijejo. Začudil se je sam sebi, da je pozabil tako na rodni dol in na drage 55 in znane v njem; začudil se je in je zahrepenel po domu, po rodni vasi, po tihem dolu in njegovem miru . . . In vrnil se je domov. V dolu so ga bili veseli in so se čudili ob enem, da se je domislil doma in se je vrnil. Čudili so se tudi njegovemu pripovedovanju: pravil je vaščanom 60 o svetu in o tujih deželah čudežne reči, ki jim niso slišali enakih še nikoli in ki so jih komaj verjeli; nekateri jih celo niso verjeli, menili so in trdili, da si Jakob le izmišlja vse te čudežne pripovedke o deželah in ljudeh tam zunaj v svetu. A eno so verjeli vsi, vsi so bili edini v enem: da Jakob 65 gode izvrstno in mojstrski. Kmalu po vrnitvi je godel pri fari ob sejmu in takoj je zaslovel za velikega muzika. Njemu 459 enakega po mnenju Dolinčanov in vseh, faranov še ni rodil Dolgi dol . . . Jakob se je vrnil. A nekaj je pustil zunaj v svetu, del srca, del duše. Daši se je vrnil, vendar ni stal z obema nogama 70 na domači zemlji, močno in neomahljivo. Ni bil več navezan na njo kakor nezmožno dete na mater, in kakor je bil navezan na njo, preden je šel k vojakom, v svet. Svet tam zunaj ga je objel z močnimi rokami; dasi se jih je obranil, se iztrgal in se vrnil v naročje domovine, vendar so se iztegale roke še 75 semkaj za njim in so se ga oklepale znova in so ga silile na¬ zaj v svet. Korenine njegovih misli so se razpredle in raz- rastle tam zunaj po velikem in širokem svetu in ni jih mogel izpuliti docela in jih zasaditi zopet vseh v domačo zemljo, v ozko dolino med nebotičnimi gorami. 80 Včasi ga je prevzelo čudovito hrepenenje. Prišlo je ne¬ nadoma, veliko in močno, da se ga ni mogel ubraniti z vsemi silami ne. Iz onih krajev je prišlo, ki jih je videl zunaj v svetu. Prišlo je in ga je vabilo s sladkimi besedami in z blestečimi obljubami nazaj v one kraje. Misli se niso mogle 85 ustavljati, vdale so se vabilu in so romale nazaj v veliki svet. Zašle so mu na one dolge ceste v tujih deželah, ki jih je pre¬ hodil muzikant. Vse drugačne so se mu dozdevale zdaj te dolge ceste, vse lepše, kakor so bile nekdaj, ko je stopal po njih prašen in utrujen, dostikrat zlovoijen, lačen in žejen ... 90 Ah ne, saj nikoli ne pripeka žarko , in paleče solnce tam zunaj na tistih belih cestah — vedna pomlad je tam, mehka, mlačna, polna ptičjega petja, polna cvetličnega vonja in polna kipečega veselja in radosti pomladanske. Nikoli nisi lačen, ne žejen na tistih potih; vsega imaš dovolj, v izobilju imaš vsega. Zahre- 95 peniš po tem in onem, potrebuješ to ali ono, ali si ga zaželiš le iz dobre volje — kar zaigraš, veselo in poskočno pesem zagodeš, iztegneš roko in glej, česar si si želel, ti pade v njo, kar samo od sebe pade, če res ni nikogar, ki bi ti dal, česar si želiš. Tako je tam zunaj ... In kakšno življenje je tam zunaj too in kakšni ljudje! Brez skrbi, brez otožnosti, brez žalosti. Za¬ igraš in vse se smeji, vse pleše ■— večen pust je tam zunaj, veden praznik, nedelja brez večera in brez ponedeljka. 105 110 115 120 125 130 135 140 460 Tako tam zunaj ... A tukaj v dolini? Sami resni ljudje! Iz oči jim gleda neprestano resnost, globoka in zamišljena, iz vseh besed jim govori resnost, glasi se celo iz veselja nji¬ hovega smeha. Trd smeh je to, nekaj trdosti gor, obkoljujočih dolino, je v njem ... In kako delajo in se trudijo — vse dolgo leto je nepretrgan delavnik. V zimi delaš in delaš v pe¬ koči vročini, ko bi najrajši legel v senco in bi si zagodel pe¬ sem uspavanko in bi zadremal in posanjal . . . Grlej, tako je tukaj v rodni dolini, na domačih tleh . . . Prišlo je od zunaj, iz velikega, solnčnoveselega sveta, in je sedlo k njemu in se ni dalo pregnati. Po dolge ure je sedelo pri njem in je govorilo slabo o njegovem domu, obre¬ kovalo je rodno zemljo, obrekovalo je znance, prijatelje in so¬ rodnike mu je črnilo in obrekovalo. In vabilo ga je v svet, v tujino, na one bele ceste tam zunaj — vabilo ga glasno in silno. Prišlo je in ga je vabilo in ga vznemirilo in razžalostilo. Otožen in zamišljen je hodil po vasi. Delati ni mogel. Ob takih prilikah je zablodil tudi v krčmo. Naglo je izpil nekaj čaš, se naslonil ob mizo in razmišljal. Izpil je še nekaj čaš, postajal je nemirnejši, na vse zadnje se je razgovoril. Krčmarju in gostom je govoril; če ni bilo slučajno gostov, krčmarju sa¬ memu in njegovim. Čudovito je govoril, kakor bi ponavljal lepo pesem, ki se je je naučil na pamet. . . Aj prijatelji, kakšno čudežno življenje je tam zunaj v velikem svetu! Romaš po njem: prideš v mesto, ustaviš se ob oglu ulice, napneš strune, nasloniš gosli ob brado, zasučeš lok, da ti šviga kakor misel po strunah. In iz strun ti vrč melodije tako krasne, da sam strmiš in se vprašaš ves zavzet in začuden: Odkod? — Iz hiš liite otroci, zgrinjajo se ob tebi od vseh strani. Odpirajo se okna in prikazujejo se smehljajoči obrazi cvetočih gospodičen, in resni obrazi postar- nih gospa se zagledajo na cesto in v te — ti pa sučeš lok, kar igraš se z njimi in igraš se s tisočerimi srci. Vsakemu zaigraš njegovo pesem, deci o neskrbnosti in solnčni sreči, starkam o njihovih lepih spominih; najnežneje se dotakneš src zornih dev, najmehkejša so ta srca in najgloblja, tisočero 461 skrivnosti hranijo v sebi, a ti jim govoriš v pesmi o vseh teh skrivnostih, govoriš jim z govorico, le njim umljivo . . . Otroci ti ploskajo od veselja, a rožne deve v oknih se ne smehljajo več, lica jim postajajo resna, oči jim zro sanjavo in nemirno, kakor bi hrepenele po nečem skrivnostnem, kakor bi iskale ne- 145 kaj in bi ob enem skrivale in prikrivale nekaj. Nehaš — denarja ti deži z oken, bele roke ti mahajo pozdrave, cvetoči obrazi, kakor obrazi angelcev v farni cerkvi, ti pokimavajo priznanje in zahvalo, še vele starke te zahvaljajo z mladostnimi smehljaji . . . Čutiš: vsem si igral njihovo pesem; 150 našla je pot v njihova srca in se je porazgovorila tam z nji¬ hovimi naj skr ivnej širni mislimi. In vsem je delo dobro, vsi so ti hvaležni... Otroci ploskajo okoli tebe, kričč, te prijemajo za suknjo: „Zaigraj še enkrat, dobri mož!“ — Hvala, mladi gospodje, a ne zamerite: moram dalje! .. — ,,Daj, zaigraj, 155 striček!“ — „„V sosednji ulici, prijatelji moji.“" — Glej, vsi vro za teboj, vsem sevajo oči od radosti in pričakovanja . . . A naveličaš se mesta, zapustiš ga in greš dalje po svetu — velik je svet, prijatelji, neizmeren, in povsod živč v njem ljudje, ki ljubijo godbo in spoštujejo godca . . . Greš dalje po svetu 160 božjem, po lepi široki poti greš — hipoma pa stoji pred teboj vas, bela, lepa, lesketajoča se v popoldanskem nedeljskem solncu. Glej, vse hiše — kakor bi bile zidane iz belega cukra in bi imele rdeče čepice kakor gozdni škrat. Po belih zidovih in rdečih strehah se poigravajo rumeni solnčni žarki, kakor bi 165 padali nanje cekini iz neba. Po široki cesti prispeš v vas, postojiš pod lipo, sedeš na klop ali kar na korito ob studencu in zagodeš — iz početka pridu¬ šeno, tiho kakor plašno — glasneje, vedno glasneje — kakor bi vstajali in se porajali glasovi pesmi kje daleč zunaj na polju iro in bi prihajali polagoma, korakoma bliže in bliže vasi, da pre¬ plavijo na vse zadnje vso vas. Glej, odpirajo se okna in duri se odpirajo na stežaj — vaščani vro k studencu, pod lipo. Godeš, ob tebi pa stoji mno¬ žica; vsi molče, vsi te gledajo z občudovanjem v očeh, poslu- 175 šajo s pritajenim dihom, da ne bi izgubili ne enega glasu ne. Studenec curlja tiho, enakomerno; lipa nad teboj Šumija 462 skrivnostno, morebiti je utihnila celo ona ter posluša vsa zavzeta — tvoja pesem pa poje in vriska in toži in plaka . . . 180 Vsakemu zaigraš njegovo pesem: mladini njeno, kipečo od bujnega življenja in pomladanske radosti, drhtečo od skritega koprnenja in s silo zadržanega hrepenenja, in starčku njegovo, slovo od življenja. Vsakemu svojo — še siromaku in trpinu zagodeš eno, da se mu lijejo iz srca solze, dolgo skrite v temnih 185 globočinah: niso mogle prikipeti in privreti na dan, zato so pekle kakor smrtonosni strup v skeleči rani. Slednjemu zagodeš njegovo in nehaš . . . Ogledaš se — vsi molče ob tebi, molče še dolgo, preden se zdramijo in se oddahnejo. Na enkrat izpregovori kdo z zamolklim glasom in 190 hipoma zašumi ob tebi kakor v lesu ob naglo došli vihri. Sto¬ tera hvala se ti glasi od vseh strani, nešteto rok sega po tvoji, da jo stisne in strese v zahvalo. ,,Kako si nam zagodel, dobri mož!'‘ — „„Kakor mi ie dal Gospod Bog, ljudje božji/'" — „Hvala ti, prijatelj! — 195 Ali ne bi ostal pri nas, zaigraš nam vsak večer." — »„Ne morem, prijatelji l“ a — „En teden, brate?" — „„Ne morem. Glejte, svet je tako velik, čas pa beži in se ne vrne . . — „A dva dni, kaj ? En dan vsaj ?“ Prisilijo te, da ostaneš en dan, dva. Pod streho te sprej- 200 mejo, v najlepši in najbogatejši hiši. Kakor doma si, kakor bi bil rodni sin v hiši. Zvečer pa jim zaigraš, zagodeš jim naj¬ lepše, da se zapleše kar samo . . . Take in enake čudovite reči in dogodke je pripovedoval Jakob strmečim poslušalcem. Govoril je, kakor bi se bil naučil 205 na pamet lepo pesem in bi jo ponavljal v zakajeni krčmi. Gledal je zdaj v kupico, zdaj na mizo pred se, zdaj v strop, zdaj z poslušalce, videl pa v resnici ni drugega kakor podobe, ki so vstajale v daljavi in so prihajale k njemu iz daljne tu¬ jine. Spomini so bili, ki so prihajali po čudežnih potih, kakor 210 obsevanih od čarobne lune tajne kresne noči. Vsi ti spomini, ki so se oživljali pred njim, vse te slike in podobe so prihajale vse lepe, krasne, čudovite. Krčmar in gostje so poslušali strm 6, pokimavali so z gla¬ vami in so zrli zamišljeno v čaše. Zdaj in zdaj je vzdihnil 463 kdo: storilo se ura je milo in žalostno, da je preždel vso mla- 215 dost in vse življenje v tej ozki dolini in ni zabredel daleč v svet, ki je tako čudovito lep. Jakob je umolkni? in vsi so molčali, nihče ni izpregovoril. Vsi so razmišljali, hrepenenje in misli vseh so blodile po dalj¬ nih, lepih krajih. 220 ..Jakob, lepo si govoril, a res ni!" bi pripomnil po dolgem molku že napol pijan gost, ki se je jezil, da je v svetu tako lepo in prijetno, a tukaj v dolini je preživel tako enolično in težko življenje. Jakob bi se zdrznil. Pogledal bi dvomljivca z velikimi, 225 začudenimi očmi, kakor pogleda otrok, če ga predramiš na naglem iz spanja. „Ni res?" — Glas bi mu drhtel, roka bi se oprijemala krčevito kozarca . . . „Seveda ni res. Ti veš bolje/' Prepiral se ni. Vstal bi in odšel brez slovesa kakor 230 v polspanju ali kakor pijan, dasi so vedeli vsi, da ni pijan. „Užalil si ga!" bi se hudovali krčmar in pivci nad dvomljivcem . . . „Ej, kmalu pozabi!“ bi se izgovarjal ta, na tihem se jezeč sam nase, da je odgnal muzikanta. Jakob bi krenil iz krčme domov. Poiskal bi gosli, sedel 235 k oknu ali pred hišo in bi zagodel. Iz početka so mu pele gosli tiho, kakor bi se budili in porajali glasovi nekje daleč, nekje visoko tam gori na gori. A prihajali so bliže, postajali so močnejši — Jakob je le po¬ skusil sprva, ali še zna, kakor je igral nekdaj v mestih in 240 v vaseh tam zunaj v svetu . . . Znal je; gosli so pele, da je poslušal sam ves zavzet in s strmenjem. Vsa vas je bila polna čudovitih zvokov njegovih gosli, po vsej dolini so se razlivali, preplavljali so vso okolico . . . Čudovito je godel. — Vaščani so bili Jakobove godbe že 245 vajeni, a ob takih večerih, ko je zagodel, kakor je igral v prošlih dneh v mestih in v vaseh zunaj v širnem svetu — ob takih veče¬ rih je umolknila vsa vas, vse je poslušalo z drhtečim nemirom... „Kako Jakob spet igra nocoj!" bi pripomnil kje kdo napol tiho, skrivnostno, kakor v strahu, da z glasnim govorjenjem 250 255 260 265 270 275 280 285 464 moti muzika in bi utihnile čudovite njegove melodije. . . Vsa vas je poslušala, vsa srca so drhtela v tesnem nemiru. . . Ob takih večerih je zagodel Jakob vsakemu njegovo. Ob teh glasovih, ki so trepetali nad vasjo, kakor bi prihajali iz neskončnih daljav in višav, kakor iznad slemen gora, so poki- mavali starčki in starke zamišljeno in vdano, po velem licu pa jim je zdrknila zdaj in zdaj solza in niti sami niso vedeli za njo. A eno so čutili jasno: Jakob jim igra smrtno pesem. Dela se večer, ležejo kmalu . . . Milo se je storilo ob teh zvokih možu, preobloženemu s skrbmi, trpečemu pod težo življenja — milo se mu je storilo, mehko in bolno. Zamislil se je v nekdanje dni, zasanjal je o mladosti; tako lepo solnčno, polno veselja in polno cvetja si je slikal tedaj življenje, tako krasno in radostno si je mislil vso prihodnost, vedno pomlad, vedno nedeljo, velikonočno jutro, ki mu ne bo nikoli konca . . . A ves ta lepi sen, kje je? Kako so se izpolnile te solnčne sanje, sanje mehke mlade duše? Minile so, se izgubile, nič jih ni ostalo, nič, prav nič se ni uresničilo, o čemer je sanjaril nekdaj. Zdaj stoji v trdi, pusti resničnosti, ob njem hodi prav beraška skrb, beraška in grda in neusmiljena ob enem, sledi mu korak za korakom in ne odstopi nikdar, nikoli mu ne pusti, da bi si oddahnil . . . Ob vodnjakih so postajale mladenke, druge so slonele ob oknih in so poslušale. — Poslušale so in srčeca so jim drhtela — posluhni, ali Jakob pozna skrivnosti njihovih duš, tesne misli prečutih noči, tesne in lepe ob enem? Ali je slišal nji¬ hove tajne besede, napol šepetane, priznane v zadregi, v naglici in drhtč, z zardelimi lici? Ali jih pozna — ker čuj, njihovo prvo, skrivno ljubezen opeva njegova pesem, ljubezen, priznano dostikrat le z očmi, razodeto le izpovedniku, ki hrani njihovo izpoved skrito globoko v molčečem grobu svojega srca ... Čuj, v kipečih zvokih, ki se tajajo v tihem mraku, drhti vse njihovo srce, njihova duša trepeta v njih, v njih se dviga do nebes v prekipevajočem veselju in v vzneseni radosti, in ža¬ losti se in plaka v njih . . . Čuj, posluhni! — Velike oči so jim gledale zamišljeno in sanjavo in so se jim polnile s solzami. .. 465 Cuj, na vasi je zapel mladenič z zvonkim glasom, pesem njegova se zliva s pesmijo Jakobovih gosli in plava sem k mladenki. Kakor tiha prošnja se glasi, tiha in mehka in polna 290 hrepenenja in nemira. Aj, razumeva to prošnjo in pri srcu ji je tesno in radostno ob enem . . . Po noči po takih večerih pa je Jakob izginil iz vasi. V svet je odšel, zablodil je na nekdanje ceste, ki je sanjaril o njih v tihem domačem selu in se mu je dozdevalo v teh sa- 295 njarijah, da na tiste ceste solnce ne pripeka nikdar žgoče in paleče, da popotnik ne trpi na njih nikoli ne žeje, ne gladu... Lačen si — zagodeš, iztegneš roko in pade ti v njo, karkoli si poželiš. In če bi ne bilo nikogar nikjer, ki bi ti dal, česar potrebuješ, česar si poželiš, pa ti pade kar iz neba, samo od soo sebe pride od nekod, kar si si poželel . . . Žejen si — zagodi, in kar ob potu privre studenec na dan. Ni to studenec kakor 50 studenci v domači vasi, z mrzlo gorsko vodo, ne, mleko vre iz zemlje, vino izvira kraj ceste, ali karkoli si poželi tvoja duša ... Na te ceste je zablodil in je igral po mestih in vaseh ... 305 črez nekaj mesecev, črez pol leta morebiti, ko si je ogle¬ dal zopet nekoliko svet, se je vrnil v rodno vas. Naveličal se je tujine, ker mu v njej ni padalo samo v roke, česar si je poželel, česar je potreboval, ker tudi tam zunaj niso izvirali ob cesti studenci z mlekom in vinom ... To se je sanjalo 3io tako lepo le doma, a ko je prišel v svet, glej, vse je bilo drugačno, tudi tam zunaj je bilo trdo življenje, tudi tam zunaj 51 je bilo treba vse pridelati s trudom in stežka. Vrnil se je zamišljen, malobeseden je postopal nekaj časa po vasi. Ce ga je poprašal kdo, kako se mu je godilo tam 315 zunaj v velikem čudežnem svetu, kjer je vsega dovolj in v iz¬ obilju, kjer je veden smeh in večen praznik, je pogledal vpra- šalca čemerno in mrko in je šel moleč v stran. A to ni trajalo dolgo. Minilo je nekaj mesecev, in glej, lepega večera je prišlo tam od daleč; iz velikega, solnčnega 320 sveta tam zunaj je prišlo in sedlo k njemu in mu je šepetalo mehke besede in mu je pripovedovalo čudežne reči o svetu tam zunaj in življenju v onem lepem svetu tam daleč za domačimi go¬ rami. Prihajalo je večer na večer, da, sčasoma je prihajalo že po Šket, Slovstvena čitanka. XI. 1471. 30 466 325 dnevi; venomer in neprestano je hodilo za njim in ga je vabilo v svet, v tujino; na one bele ceste tam zunaj gaje klicalo nazaj, klicalo brez nehanja in brez prestanka. Ves solnčen mu je sli¬ kalo svet tam zunaj; poln radosti se je odpiral pred njim . . . Dolge dni se je pogovarjal zopet s svojim hrepenenjem, 330 dolge noči je sanjal zlate sanje o tujih mestih in daljnih va¬ seh. Na vse zadnje so mu postale čudovite sanje povsem resnica, verjel jim je brez dvomov, odšel je iz vasi, zablodil je v svet . . . Ko je zopet spoznal, da so ga le varale lepe sanje, se je vrnil v Dolgi dol, dokler ga ni zopet izvabilo na 335 one bele ceste tam zunaj. Tako je zapustil vas gotovo vsako drugo leto in je odšel in se je zopet vrnil, da odide kmalu zopet . . . * * * Ko ga je Leksej spoznal, je Bil Jakob že star in ni več zahajal v svet . . . Zahrepenel je pač še dostikrat po njem, 340 vabilo in klicalo ga je nazaj v njega, a ni šel več iz domačih krajev. Čutil je, da je prestar. Ko mu je prišel nemir in mu je hrepenenje napolnilo in vzvalovilo srce, je igral doma. Vse one pesmi je zagodel vaščanom, ki bi jih igral tam zunaj na popotovanju tujim ljudem. Cim starejši je postajal, tem rajši, 345 tem dalje in tem iskreneje je govoril z ljubljenimi goslimi. Ves se je pogrezal v njihove glasove, opajal se je z njimi, kakor bi se bal, da jih kmalu ne sliši več in jih ne bo mogel uži¬ vati več. Z umetniško roko je vodil lok in dozdevalo se je, da v glasovih, kipečih iz gosli, dobiva vse čudežno življenje, da 350 govori v njih in iz njih ves svet, vse stvarstvo, vse vesoljstvo. 91. Oton Župančič. ’) 1. Mak. 1. Mak, mak, mak 2. Pravi mu sredi polja kima, solnčece žareče : mak, mak, mak »Daj, odkrij rdečo kapo ima. mi se!“ On se neče. i) Oton Župančič, roj. 1.1878. na Vinici v Beli Krajini, seda,) mestni arhivar v Ljubljani, najodličnejši zastopnik moderne lirike, se odlikuje po krasnem slogu in po krepki, včasi prav drzni domišljiji. Poetični blesk in živa izrazitost sta pesnikovi vrlini. Doslej so izšle štiri zbirke njegovih pesmi: Čaša opojnosti (1899), Pisanice, pesmi za mladino (1900), Čez plan (1904) in Samogovori (1908). 467 30* 468 3. V nočni temni že si liste nežne razklenile so, z biseri jih rose čiste lepo okrasile so.“ 4. Odpre zarja lahna vrata, svetli žarki venkaj vrč, lije se svetloba zlata čez nebo in čez zemljč. 5. „Dobro jutro, cvetke moje!" zarja jim v pozdrav hiti. „Dobro jutro, dobro jutro!" njej zveni od vseh strani. 4. Belokranjska balada. 1. Tam na belem snegu je črni vran zakrakal, tam na gazi potnik je žalosten zaplakal. 2. „Oj ne krakaj, črni vran, grozno čez poljano, črni vran — ti kličeš smrt, prišla bi prerano. 3. Kdo bo nosil čižmice, č&ner 1 ) novi k maši, kdo bo sviral v muzike 2 3 ) zvonke si na paši?" 4 Ali kraka črni vran,* mož korake speši — Doktor v mestu je dejal: „To ti sinka reši!" 5. Kraka, kraka črni vran „To je prag domači — hvala Bogu! — Ali kdo čezenj ven korači?" 6. Krik obupen — potniku znoj oblije čelo — ko je mimo okna šla, smrt spoznal je belo . . 5. Manom Josipa Murna-Aleksandrova, »j 1. (Ko je ležal na smrtni postelji.) Grobovi tulijo . . . šume in tulijo razpokani kot nenasitna žrela, zevajoča v polnočni mrak . . . Kaj hočete od nas? 5 Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam. Kaj hočete, grobovi, še od nas? t) Čemer = širok pas. 2 ) Muzike = orglice. 3 ) Mlad pesnik in prijatelj Župančičev, roj. 1. 1879. umrl kot pravo- slovec 1. 1901. v Ljubljani. Njegove „Pesmi in romance" so izšle 1. 1903. 469 Grobovi tulijo . . . vrtinci črni vstajajo iz njih 10 in kot vampirji se vijo po zraku in žrtev iščejo z bodečimi očmi. Oko ti plameneče — kam si se zagledalo? Kaj hrepeniš v daljine, v jasnine vedre? Sanjaš nadoblačno 15 razkošno luč? . . . Grobovi tulijo! Ti krepka pest — tvoj meč je blisk žareč — ko seka rane, poje melodijo svetlč in zmagovito skozi noč — obstoj, obstoj — grobovi tulijo! 20 Uporne prsi ve, ki dihate svobodni zrak, srce kipeče, ki biješ, da te sluša milijon, trpeči milijon — čuj, sodba ti je pisana: grobovi tulijo! 25 Dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketa na njem se večnosti poljub — grobovi tulijo . . . Obrni v tla oči — ne sanjaj zvezd, prijatelj moj, ti kondor, solncu brat! 30 Kaj si ga videl že: ujet, zaprt svobode kordiljerske smeli sin, kaj si ga videl, kak je onemogel v obupu nemem s krili vztrepetaval, v rešetko zaletaval se z glavo 35 in krvavel? . . . Dva črna curka, veš, prelila sta se čez oči njegove — o te oči, v višinah carujoče! — baš čez oči — dva črna, črna curka. In takrat je povesil perotnice 40 in ves kot veja v vetru drgetal: veš, ravno čez oči — dva črna curka! . Jaz sem ga videl in sem klel ljudi. Za vedno se mi v dušo je vsesal oči ponosnih onemogli srd 45 in zašumela je okoli mene pretemna, težka pesem o grobeh . . . 470 2. 1. Kaj je škrjančkov kmet po brazdah nasejal, da vsa prepeva mlada njiva? čez goro — svetel konj — je planil zarje val, šume vihra mu zlata griva. 2. Kaj pojete pomlad? Kaj vriskate prostost? Polje, kaj si tak polno sanj ? O polnoči prišel je k meni mračen gost in jaz vse mislim, mislim nanj . . . 3. Škrjančki, polja, cvet, to bil je vaš poet . . . 3. 1. Kaj si? Fantom? Izrodek domišljije? Stvor demona, ki čuje nad menoj, odkar mladost samotna moja klije, odkar v daljine pogled sili moj ? 2. Iz mesta grem z večernimi mrakovi, čez polje pred menoj hitečimi . . . Na moji levi, tam leže grobovi, temno leže nad vami spečimi . . . 3. Spi car-ponos, spč misli do neba in vsa bodočnost, v kali zapečeta, nedozorela in nikdar požeta, oči pogum in vroča kri srca, 4. ki ni prineslo svoje zadnje žrtve še na oltar . . . Ali, vse —■ kot za gorami zarje mrtve, ah, vse — ne dvigne več se vse nikdar? . . . 5. Zarotil sem tvoj grob: „Ti temnousti, odkrij skrivnost mi smrti in življenja — kar pod teboj se še boji trohnenja, — umreti noče, pod nebč izpusti!“ 6. In dvignila se senca je visoka iz groba tvojega, temna do zvezd, in kot bila je bela njena roka, spoznal sem jo — ime ji je: Bolest. 7. In šla sva, kjer najtišja je tihota polja in najsvetlejši čar noči, pogledal tuje njene sem oči, spoznal sem jo — ime ji je: Samota. 471 8. In šla sva, kjei’ je luč pregnala mrak in bil je množic valujoči šum, in kot je samosvoj bil njen korak, spoznal sem jo — ime ji je: Pogum. 6. Vseh živih dan. 1. Jaz čutim danes vseh živih dan. Moje srce kipi in polje, moja duša je Židane volje, kot bila bi pila kraški teran. 2. Ne čujete? — Tam od mračnih lesčv vrši vihar, poln srditih gromov, in izza megla zdaj pa zdaj vzplapola krvavorudeč plamen kot meč —■ to dneva je novega žar. 3. O bratje, na pot, življenju nasproti Ne bojte se meča krvavega, ta meč ni namenjen na zdravega, na krepkega moža. Ta meč divja čez grobove le, požiga razpale domove le, kar 'je čilega, to obvelja. 4. O bratje, bratje — prišel je čas! O bratje, bratje — kako je v vas? So li vaše njive zorane? Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo — so li vaše njive zorane ? 5. Otresite zaduhlih se sanj 1 Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil — ves klic zaman — doživi ga le, kdor je pripravljen nanj! 7. Moravska narodna. 1. Zabučale gore, zašumeli lesi — ah, mladost ti moja, kam ušla si, kje si? 2. Ah, mladost ti moja, kam si se zgubila? Kakor da bi kamen v vodo potopila. 472 3. Časi, mladi časi, 4. Kamen, še ta kamen neužiti krasi! v vodi se obrne, Moja mlada leta le mladost se moja niso vžila sveta! več nikdar ne vrne . . . 8. Sonet. 1. Jesen razgrinja sive pajčolane, poslednji listi padajo s platane, in koder vodi te samotna pot, srečavaš starko smrt povsod, povsod . . . 2. Zamisli se popotnik, nem ostane, pogled čez trudne plazi se poljane — požel je kmetič in pospravil plod, a kod, mladenič, kod gre tvoja pot? 3. Kaj si sejal, mladenič, kaj boš žel? Odgovoriti sebi sam ne more in žalost padla v srce je njegovo. 4. In tih in nem je v mesto belo šel in celo dolgo noč ihtel do zore, a z jutrom prišlo je življenje novo. 9. Meni se hoče . . . 1. Meni se hoče širokih ravnin in svobodnega obzorja, meni se hoče mogočnih višin, vladajočih zemlje in morja. 2. Meni se hoče čarobnih noči in neba, ki se koplje v zarji, in goščav, kjer hrupa človeškega ni in v vrhovih vale se viharji. 3. In viharjem bi dal svoje črne strasti in v morje bi potopil bolesti, da mi duša očiščena v solncu živi, polna jasne, ponosne zavesti! 473 Kazalo. Srednjeveška doba. VI.—XVI. stoletje. Stran 1. Nekdanje slovenske naselbine . 1 2. Zgodovinske črtice o Slovencih od VI.—X. stoletja 5 3. Državne in prosvetne razmere v Slovencih od X.—XVI. stoletja .... 11 4. Slovenski jezik od X.—XVI. stoletja 22 Slovenski spomeniki. 5. Brizinski spomeniki. Očitna izpoved 29 6. Celovški rokopis ..32 7. Ljubljanski rokopis. Očitna izpoved 34 8. Iz beneško-slovenskega rokopisa iz leta 1497 35 9. Prisežni obrazci iz rokopisa Kranjskega mesta. a) Prisega za meščana 36 b) Prisega za pričo .37 Protestantska doba. 1550 — 1595. 10. Splošen pregled protestantske dobe 38 11. Glavni pisatelji v protestantski dobi ■.43 1Ž. Primož Trubar. a} Predgovor iz Katekizma. 1550 53 b) Predgovor iz Katekizma druge izdaje. 1555 55 c) Predgovor iz Evangelija sv. Matevža. 1555 56 tl) Iz prvega dela novega zakona. 1557. Lukež X. 30.—36 59 13. Sebastijan Krelj in Jurij Jurišič. a) Iz Postile slovenske. 1567. Predgovor k Postili slovenski .61 b) Iz Postile slovenske. 1578. Lukež VII. 11—17 62 474 14. Jurij Dalmatin. stran a) Iz Sv. pisma. 1584. 1. Iz predgovora k Sv. pismu 63 2. Lukež X. 30—36 64 b) Iz Krščanskih lepih molitev. 1584. Ena druga molitou zupar Turka 64 15. Adam Bohorič. Iz predgovora k slovenski slovnici 65 16. Iz predgovora k Lutrovi Hišni postili. 1595 69 17. Protestantske duhovne pesmi. 1. Ta stara velikanočna pejsen. 71 2. Ena serčna molitou zuper Turke 72 3. Ena peisen, kadar oče eden čez daželo yti . 73 18. Kajkavski pisatelji v XVI. stoletju 73 19. Iz Kronike Antona Vramca. 1578. Kralj Matjaž 74 Katoliška doba. 1595-—1765. 20. Kratek pregled katoliške dobe 77 21. Tomaž Hren. a) Prisežni obrazec za izpreobrnjence. 1600 87 b) Evangelija in listovi. 1612. 1. Lukež X. 30—36 88 2. Lukež VI. 41. 42 88 22. Janez Ludovik Schoenleben. Evangelija in listovi. 1672. 1. Lukež VI. 41. 42 . 88 2. Očenaš, češčenamarija in vera 89 23. Matija Kastelec. a) Bratovske bukvice sv. roženkranca. 1678. Psalm 14. (15.) Domine, quis habitabit 89 b) Nebeški cilj. 1684. O srdu. 1., 2 90 c) Nauk kristjanski. 1688. 1. O četrti zapovedi 91 2. Iz „božje pratike" 91 24. Janez Bajkart Valvazor. a) Zaštitno vošejne te kranjske dežele (pesem). J. Zizenčeli .... 92 b) „Slava vojvodine kranjske." J. Bleiweis (1853) 93 c) Črtice iz knjige: »Ehre des Herzogtums Krain" 96 25. Janez Krstnik od Sv. Križa. a) Pridige. I. del. 1691. Predgovor 101 — 475 b) Pridige III. del. 1696. stran Povest o možu in ženi.103 26. Qče Hipolit. a) Orbis pictus. 1711. Poljsko delo.._.104 b) Bukvice Tomaža Kempenčana. 1719. O ničememosti sveta.105 27. Pasijonske igre. a) Razvitek pasijonskih iger.105 b) Odlomki iz škofjeloškega rokopisa. I. podoba, a) Angel s kelihom.107 b) Angel s petelinom.108 XI. podoba. Ljubezen (Cupido).108 28. Oče Rogerij. Pridige o svetnikih. II. del. 1743. O človeškem srcu.108 29. Jernej Basar. Pridige. 1734. 1. Iz predgovora.110 2. O zamudi časa.111 30. Miha Paglovec. a) Iz predgovora k „ Tomažu Kempenčanu 11 . 1745. . . . .. 112 b) Iz predgovora k „Sveti vojski 11 . 1747. 112 31. Kajkavski pisatelji v XVII. stoletju'.113 32. Peter Petretic. Sv. evangeliji. 1651. 1. Iz predgovora.113 2. Opazka o posvetnih pesmih.115 33. Jurij Habdelie. „Prvi otca našega Adama greh.“ 1674. 1. Predgovor.116 2. Nestalnost preprostega ljudstva .116 Preporod slovenskega slovstva. 1765—1843. A. 34. Prehodna doba. 1765—1795. 118 35. Marko Pohlin. a) Hvala o Marku iz Pisanic. 1779. J. Mihelič.129 b) Iz predgovora h Kratkočasnim ugankam. 1788. 130 c) Popis kranjske dežele iz knjige: Kmetom za potrebo. 1789. 131 36. Jurij Japelj. a) Veliki katekizem. 1779. Čestitka presvetli cesarici.133 476 b) Zbrane molitve. 1786. stran Psalm Miserere. 134 c) Pridige za vse nedelje. I. del. 1794. O delu.136 37. Blaž Kumerdej in Jurij Japelj. a) Sv. pismo novega zakona. 1784. Lukež X. 30—36. 137 b) Sv. pismo starega zakona. I. zvezek. 1791. Iz drugih Mojzesovih bukev. 1—5.137 38. Ožbald Gutsman. a) Kristjanske resnice. 1770. 1. Predgovor.138 2. O ljubezni proti bližnjemu.138 b) Pregovori in reki iz slovarja. 1789. 140 39. Jožef Hasl. Iz predgovora k Svetemu postu. 1770 . 141 40. Štefan Kuzmič. Novi zakon. 1771. 1. Lukež VI. 41. 42. • . 143 2. Lukež XXIV. 13—35.143 41. Leopold Volkmer. a) Basni in. pesmi. Lipa ali slatka kerčma.145 b) O slavnem pesniku Slovenskih goric in o njegovi dobi. A. Slomšek (1853). 146 B. 42. Vodnikova doba. 1795—1830.,. 149 43. Životopisne črtice o Valentinu Vodniku.156 44. Valentin Vodnik. a) Iz Pisanic. 1781. Prošnja za krajnsko modrino (pesem).166 b) Iz Velike pratike. 1795—1797. Popissuvanje krajnske dežele.167 c) Iz Ljubljanskih novic. 1797—1800. Povedanje od slovenskiga jezika.168 d) Pesmi za pokušnjo. 1806. 1. Zadovoljni Krajnc.170 2. Star’ peric, ne boj se peti.171 e) Pesmi za brambovce. 1809. L Predgovor.171. 2. Radovolni brambovci.173 3. Brambovska molitev.173 477 Stran f) Iliria oživlena (pesem).174 g) Pesmi Anakreontove. Skeržak.175 h) Moj spominik (pesem).475 45. Matevž Ravnikar. Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi. 1815—1817. 1. Iz predgovora.176 2. Obiid k’ zaviipanju v’ Boga. (Psalm 45.).178 3. Posluša naj me. (Psalm 33.).178 46. France Metelko. Ezopove basni iz slovnice. 1825. 1. Volk inu jagnje.179 2. Zajci inti žabe.179 47. Janez Primic. a) „Prava pot k dobremu stanu. 11 1812. 1. Predgovor.■.180 2. Pregovori.180 b) Nemško-slovenska branja. 1813. 1 0 pokristjanjenju velikomoravskih in panonskih Slovanov . . . 181 48. Janez Leopold Šmigoc. Vadbe v slovnici. 1812. Polsko delo.182 49. Peter Dajnko. a) Kratke basni in povesti iz slovnice. 1824. 1. Želev ino orel.............. 183 2. Apeles ino Aleksandrov konj.184 b) Iz posvetne pesmarice. 1827. 1. O namenu posvetne pesmarice. 184 2. Popevajoči škerlec (pesem).(86 50. Miha Andreas. 1. Francoska vojska (pesem).186 2. Praznost sveta (pesem).187 51. Urban Jarnik. a) Pesmi. 1. Moj sedanji kraj.187 2. Zvezdje .188 3. Krčs.188 b) Zber Ičpih ukov za slovensko mladino. 1814. 1. Iz predgovora.189 2. Sirotej je osla zgubil.191 478 52. Valentin Stanič. stran a) Pesmi za kmete in mlade ljudi. 1822, 1838. Kmetovski stan.192 b) Hvala vinske terte (pesem) .193 C. 53. Prešernova doba. 1830—1843.;.195 54. Kranjska Čbelica.200 55. Miha Kastelec. 1. Prijatlam krajnšine.206 2. Zaterti. 207 3. Blagor prostim. 207 4. Natura.207 56. Jakob Zupan. 1. Jesen.208 2. Baron Valvazor.208 3. Baron Cojz Žiga.209 57. Blaž Potočnik. 1. Vodniku per Savici. 1829. 209 2. Ženjice.209 3. Hči na grobu matere.210 4. Prašanje — odgovor . .. . 210 58. Janez Cigler. a) Povračilo (pesem) .211 b) Iz povesti: Sreča v nesreči. 1836. Ludvik Bodin, Svetinov sovražnik, hudodelnik, vjet.211 59. Jožef Žemlja. 1. 28. jutro velciga travna 1828 (pesem).212 2. Sčdim sinov. (Povest u pesmi).213 60. France Preščren. prvak slovenskih pesnikov.220 61. France Prešeren. 1. Slovo od mladosti.227 2. Pevcu. 228 • 3. V spominj Valentina Vodnika.229 4. V spominj Matija Čopa. . . 229 5. Turjaška Rozamdnda.230 6. Neiztrohnjeno sred.232 7. Glosa.233 8. Gazele. 1. 2.235 9. Sonetje. L, II. 1—16, III,—VII.236 10. Zabavljivi napisi. 1—10. 245 62. Anton Krempelj. a) Branje od teh svetnikov. 1833. Sveti Ciril ino Metud, škofa.247 479 b) Pesem iz Dogodivščin štajerske zemlje. 1845. stran K četrtemu preteku (800—1122). 249 63. Kajkavski pisatelji in ilirski pokret .249 64. ' Stanko Vraz. a) Pismo Pavlu Jožefu Šafariku.251 b) Hvala Nj. c. Visosti nadvajvodi Joanu (pesem).253 65. A. M. Slomšek, ljudski pisatelj in vzgojitelj.256 66. Anton Martin Slomšek. a) Pesmi. 1. Večernica.../ . . ..263 2. Tri narlepši rožice.264 3. Novoletnica.264 b) Blaže ino Nežica. 1842. 1. Predgovor.265 2. Iz predgovora k tretjemu natisku. 1857. 266 c) Iz predgovora k Drobtinicam. 1847. 266 Doba narodne prosvete. 1843—1903. 67. Kratek slovstveni pregled od leta 1843—1903. 268 68. Janez Bleiweis. a) Oznanilo Novic. 1843. 278 b) O pesništvu.280 c) O novem pravopisu.281 d) O prevodih.282 69. Črtice o Ivanu Veselu Koseskem .282 70. Ivan Vesel Koseski. Slovenja cesarju Ferdinandu I.. 287 71. Matija Vrtovec. Kmetijska kemija. 1847. Iz predgovora.■. *.291 72. Jurij Kobe. Beli Krajnci .293 73. Rodoljub Ledinski. 1. Razne pota. 299 2. Pepelnična.300 3. Enako naključje.301 74. France Malavašič. 1. Sanje cesarja Rudolfa 1.302 2. V spomin barona Žiga Cojza.304 75. Lovro Toman Iz »Glasov domorodnih". 1849. 1. Zagovor. 304 2. Tri rožice.305 480 Stran 3. človek brez rodoljubja.306 4. Moje pesmice. 307 76. Hicinger, Trstenjak, Ravnikar-Poženčan.307 77. Peter Hicinger. a) Pesmi. 1. V spomin sv. Cirila in Metoda.309 2. Novo in staro.309 b) Začetki krščanstva pri novih slovenskih naselnikih.310 78. France Svetličič. 1. Vprašanje (sonet). . 314 2. Minljivost.315 3. Življenje (sonet).315 4. čudno jezero.. ................ 316 5. Zgubljena zvezda.316 6. Pot skozi življenje (sonet).317 7. Hrušica. 317 79. Miha Verne. Čudo človeškega glasa.318 80. Levstik, Jenko, Jurčič, Stritar.319 81. France Levstik. a) „Pesmi.“ 1854. 1. Pesmim.325 2. Rožica. 325 3. Upanje.326 4. Ura .326 b) Iz „Mladike“. 1868. 1. Pesmi in pevec. 327 2. Udomačitev.327 3. Knjižna modrost . . -.328 4. Solze.329 c) Napake slovenskega pisanja 1—3.329 d) Iz „Popotovanja iz Litije do Čateža". 1., 2.336 e) Zgodovinski spisi. Penin.341 82. Simon Jenko. 1. Izpremenjeno srce.342 2. Ptici.342 3. Obrazi. 1—10 .343 4. Naše gore.344 5. Na Sorškem polju.345 6. Korak v življenje.345 7. Trojno gorje.345 — 481 — Stran 83. Josip Jurčič. ") Iz romana: Deseti brat. 1866. .1. Martin. Spak.•.345 2. Kerjavelj.349 !>) Iz. zgodovinskega romana: Rokovnjači. 1881. L. III., IV. . . . 355 84. Josip. Stritar. . Janežiču v spomin (sonet).375 7. Na prijateljevem grobu. 1.. 2.376 b) Literarni pogovori. 14................. 377 e) Iz romana: Zorin. 1870. L VI. 389 3. Zarja.467 4. Belokranjska balada.468 5. Manom J. Murna-Aleksaiidrnva. 1.. 2.. 3.468 6. Vseh živih dan.471 7. Moravska narodna.471 8. Sonet.472 9. Meni se hoče.472