TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 20. APRIL / MALI TRAVEN 2009, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XIV, ŠTEVILKA 4 (129) IZ VSEBINE: Fotografija: Ksenija Munda – Tiskovna konferenca poslanca Franca Pukšiča .....................................stran 2 – Pojasnilo župana ...................................stran 3 – O letošnjih investicijah v občini Destrnik .................................................stran 4 – Bili smo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti .............................................stran 20 Občan - 20. april 2009 Aktualno Tiskovna konferenca poslanca Franca Pukšiča Od leve vlade nimamo kaj pričakovati Franc Pukšič: »In verjemite, da bo pasijon Slovencev, če bo vlada tako nadaljevala, za nekaj let res pravo trpljenje.« Na Destrniku je v ponedeljek, 6. aprila, potekala tiskovna konferenca, ki jo je sklical poslanec Franc Pukšič. Povedal je, da od leve vlade nimamo kaj pričakovati, razen v Ljubljani, ker gre za poplačilo politične podpore pred volitvami. Ob tem je navedel, da ne razume dela sedanje vlade, saj se bruto domači proizvod zmanjšuje za več odstotkov. Dela vlade ne razume tudi zaradi tega, ker brezposelnost narašča, vsak dan ostane brez službe več sto ljudi in strokovnjaki napovedujejo, da se brezposelnost lahko poveča za več kot dvakrat. “Vlada pa se ukvarja z izbrisanimi, nezdružljivostjo funkcije župana in poslanca ter govori o učinkovitosti in pravočasnih ukrepih, ki se v praksi kažejo drugače,” je dejal. v praksi kažejo drugače, saj je bilo januarja letos 7600 brezposelnih, v februarju že 8100, investicije so upadle za 12, uvoz pa za 10 odstotkov ali več kot 250 brezposelnih vsak dan. Vladni ukrepi neučinkoviti Tudi prejšnja vlada ni bila brez napak Po mnenju Pukšiča vlada govori o učinkovitih in pravočasnih ukrepih, ki pa se Kritičen pa je bil tudi do dela prejšnje vlade. Med drugim Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. V. d. odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Fotografija na naslovnici: Narcise 2 je dejal: “Da se ne bomo razumeli narobe, tudi desnosredinska vlada Janeza Janše ni bila brez napak, pa tudi nekateri ministri niso opravili svojega dela, zato sedaj lahko slišimo in beremo o različnih Koletnikih, Marinških, Turkih itd. Janševa vlada tudi ni nagnala „kvazi“ menedžerjev, ki so že pred več kot desetimi leti dejali: „Danes mora biti človek vsega vajen, tako da mi tudi kalne vode niso povsem tuje.“ To je izjava Igorja Bavčarja, ki je res zašel v preveč kalne vode in v lanskem letu uspel pridelati več kot 220 milijonov evrov izgube. Letos mu je uspelo izgubo povečati na 500 milijonov evrov. Seveda mu brez bank to ne bi uspelo.” Posebej pa je bil kritičen do dela nekdanjega ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka. Tudi javnih razpisov letos ni Opozoril je tudi, da letos ni javnih razpisov, predvsem je mislil na javne razpise za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Razvoj regij. Tudi ni poziva za sofinanciranje projektov po 21. členu Zakona o financiranju občin. Iz tega vsekakor sledi, da se bo v tem mandatu Slovenija še bolj neenakomerno razvijala. Po 21. členu morajo občine pripraviti razpis, izvesti investicijo in poslati situacije v Ljubljano do konca oktobra, sicer ne dobijo povrnjenih sredstev. Zaradi zavlačevanja z razpisi župani ne bodo ali ne bomo izkoristili priložnosti. Spet bo vlada trdila, da so ali smo župani nesposobni. Rebalans državnega proračuna je neaktualnen Pukšiču se zdi tudi zelo neodgovorno, da so poslanci sprejemali rebalans letošnjega proračuna, ki ga seveda vladni poslanci niso mogli prehvaliti, kako dobro je pripravljen, v isti sapi pa trdili, da bo v kratkem potreben ponovni rebalans. “Zame je rebalans popolnoma neaktualen, ta očitek ne prihaja samo iz opozicije, ampak od slovenskih ekonomistov vseh barv, iz gospodarstva in tudi od poslanca SD Toneta Ropa, ki je predsednik odbora za finance v DZ,” je menil Pukšič. Kmalu bo jasno, kdo je grajski norček Prepričan je tudi, da besede ptujskega poslanca pri sprejemanju rebalansa niso izmišljene, ko je govoril o časih debelih krav in grajskih norčkih, samo vprašanje je, ali se zaveda, da ima Štajerce aktualna vlada res samo za kulake. Seveda bo kaj hitro jasno, kdo je pri sprejemanju rebalansa državnega poračuna bil res grajski norček. Investicije razvlečene v nekaj let „Če pogledamo novi načrt razvojnih programov, so štajerski projekti res ostali v njem, zagotavljanje sredstev zanje pa je razvlečeno na nekaj let. Verjetno zato, da bo lahko leva vlada svojemu botru v Ljubljani zgradila nogometni stadion v Stožicah in tako plačala stroške politične podpore pred volitvami. Da nas ima vlada za kulake, trdim zato, ker v sedanji vladi ni nobenega ministra s Štajerskega ali iz Prekmurja.” Smešni so tudi obiski ministrov na Ptuju “Prav smešni so tudi „kvazi“ obiski ministrov na Ptuju. Seveda se strinjam z dr. Patrikom Vlačičem, ki nam je povedal, da je Ptuj na infrastrukturi v preteklosti veliko izgubil. To je res in to Občan - 20. april 2009 Aktualno takrat, ko je bila na oblasti mogočna LDS, z mogočnimi 34 poslanci, na načelu z g. Tonetom Anderličem, v kombinaciji s ptujsko poslanko LDS, ki je glasovala proti cesti Ormož–Gorišnica. Za smo glasovali trije poslanci s ptujsko-ormoškega področja. Rezultat tega je, da ceste še danes ni, glasovanje pa je bilo junija 2001. V upravljanju Družbe RS za ceste je 5800 kilometrov državnih – glavnih in regionalnih cest, od tega jih je 2900 kilometrov v slabem ali zelo slabem stanju. Pa poglejte, kje leži največ cest od teh 2900? Največ jih je na našem koncu,” je menil Pukšič. Izvajati bi bilo treba stečaje in ne prisilnih poravnav ter tako nacionalizirali, tiste dele firm, ki so bili, na račun državljanov, kupljeni z menedžerskimi krediti. Pametno bi bilo, če bi vlada nekaj sredstev namenila za bančne garancije in poroštva lokalnim skupnostim, ki se vedno teže lotevajo investicij, še posebej tistih pri črpanju evropskih sredstev, saj gre za začasno zalaganje občinskega denarja, ki ga občine pozneje dobijo povrnjenega. “Prepričan sem, da se to v Ljubljani za cesto proti džamiji ne bi zgodilo, to se lahko zgodi samo za štajerske projekte.” Da ne bo pomote, verjamem da so posamezniki, ki so se jim zgodile krivice, in te je treba popraviti. Nikakor pa ne moremo dati pravic tistim, ki so dvignili roko nad Slovenijo, da ne rečem agresorjem. Zato je treba vsak primer obravnavati posamezno,” je menil Pukšič in dodal: “strinjam se, da je treba razmisliti tudi o združljivosti funkcije župan – poslanec, ampak najprej je treba sprejeti pokrajinsko zakonodajo, ker lahko le s pokrajinami odpravimo razvojne zaostanke, ki med posameznimi regijami znašajo več kot dvajset let.” Ob koncu je aktualno politiko povezal z veliko nočjo in tiskovno konferenco zaključil: “Smo v času, ko si lahko ogledamo različne pasijone. Beseda ima dva pomena, ki sta med seboj povezana. Izvirno se z njo označuje trpljenje Jezusa Kristusa v zadnjih dneh njegovega življenja. Hkrati je to verjetno največkrat umetniško upodobljena zgodba, zlasti v posebnih dramskih, glasbenih in drugih oblikah. In verjemite, da bo pasijon Slovencev, če bo vlada tako nadaljevala, za nekaj let res pravo trpljenje.” Poslanec je povedal, da so bili v prejšnjem mandatu obiski ministrov vedno pripravljeni vsebinsko skupaj s stroko, konkretnimi nalogami in predlogi, z datumi in nalogami, ne pa tako kot danes, ko ti minister pove, da se gradnja avtocestnega odseka ustavlja zaradi tega, ker ni denarja iz Bruslja, zaradi vinjet. Dodal je: “Prepričan sem, da se to v Ljubljani za cesto proti džamiji ne bi zgodilo, to se lahko zgodi samo za štajerske projekte.” Nujno je zmanjšati davke Poslanec Pukšič je prepričan, da bi vlada morala za učinkovito spopadanje z recesijo zmanjšati porabo v BDP, zmanjšati davke, vrnili preplačani DDV – likvidna sredstva podjetjem in zagotoviti investicije v državno infrastrukturo. Nujno bi bilo treba objaviti plače direktorjev v podjetjih, ki so v večinski lasti države (Telekom, NLB, Petrol, Talum), sprejeti zakon o izvoru premoženja in vse odstavljene direktorje ter člane nadzornih svetov ovaditi pri organih pregona, menedžersko krajo stoletja pa podržaviti. Občan - 20. april 2009 Vlada se žal ukvarja z izbrisanimi – bodočimi novimi volivci levice Cvetna nedelja je nedelja pred veliko nočjo S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu in uvaja dneve velikega tedna. Prvi dan velikega tedna je cvetna ali oljčna nedelja, ko bogoslužje poudarja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Kristus je najprej obudil Lazarja od mrtvih. Ljudske množice so prihajale, da bi videle Jezusa Kristusa in Lazarja. Prihajali so z oljčnimi vejami in s cvetjem in pozdravljali Jezusa Kristusa. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija, zelenje in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju, imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah cerkve. Obred se začenja z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi nesemo v cerkev. Zelenje (pravijo, da bi moralo biti povezanih devet različnih vrst lesa: naprika, dren, čremsa, pušpan, iba, omela, brin, bršljan, škrbotina) verniki izbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter ga blagoslovljenega nesejo domov. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda POJASNILO V naši občini so se pojavile govorice, da Občina Destrnik želi kupiti zemljišče od župnije po en evro za kvadratni meter kar seveda ne drži. Pojasniti želim, da omenjene govorice ne držijo, saj je Občina Destrnik za kvadratni meter zemljišča ponudila 10 evrov. Za višjo ponudbo smo se odločili, ker so ta sredstva namenjena vzdrževanju naše farne cerkve. Res pa je, da župnija zahteva za kvadratni meter zemljišča 40 evrov. Lahko pa povem, da smo sosednje zemljišče kupili za 0,4 evra po kvadratnem metru. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da zemljišče nujno potrebujemo za izgradnjo parkirnih prostov pri mrliški vežici. Župan Občine Destrnik Franc Pukšič VABILO Vabimo vas na rekreativno kolesarjenje v soboto, 25. aprila 2009. Začetek zbiranja pred gasilsko-turističnim domom ob 8.30, start ob 9.00. Traso kolesarjenja bomo predstavili pred startom. Vabljeni mladi in starejši. Skupaj bomo preživeli lep dopoldan. Na cilju sledi pogostitev. V nedeljo, 26. aprila 2009, vas vabimo na blagoslov konj pred gasilsko-turistični dom. Prireditev bo ob 11.30. VABLJENI. TURISTIČNO DRUŠTVO DESTRNIK KM 3 Aktualno Odhodki v letošnjem proračunu znašajo 4,4 milijona evrov V letošnjem občinskem proračunu prihodki znašajo nekaj več kot 2,8 milijona evrov, prenos znaša nekaj več kot 800.000 evrov. Predvidena je tudi zadolžitev v višini nekaj več kot 800.000 evrov. Tako so predvideni odhodki v višini 4,4 milijona evrov. Za investicije proračuna. je namenjenih dobrih 61 odstotkov Od tega je za cestno infrastrukturo namenjenih skoraj 800.000 evrov, za gospodarstvo 480.000 evrov, za zdravstveno varstvo 225.428 evrov, za prostorsko planiranje in stanovanjsko dejavnost 280.000 evrov in za varovanje okolja nekaj več kot milijon evrov. V letošnjem letu je predvideno, da bodo s temi sredstvi izvedena delna rekonstrukcija dela ceste (prva plast asfalta) od pokopališča vključno s križiščem v Vintarovcih, prva plast asfalta bo izvedena tudi na cesti od OŠ skozi gozd do potoka, rekonstruiran bo odsek lokalne ceste v naselju Jiršovci od hišne številke 20 do križišča za hišno številko 24, rekonstruiran bo tudi odsek lokalne ceste v naselju Drstelja od hišne številke 9 do križišča ob izhodu iz gozda, rekonstruirana bo tudi javna pot opekarna v dolžini 120 metrov in rekonstruiran bo odsek regionalne ceste od gasilskega doma do križišča v Svetincih za Zasade. Izdelana bo projektna dokumentacija za lokalno cesto skozi naselje Zasadi in odkupljena bodo zemljišča za gradnjo dovozne ceste za terme in zemljišča za obrtno poslovno cono ter zemljišča za čistilno napravo Janežovci. Izveden bo projekt 4 table in brošure občine Destrnik. Izgrajena bo kanalizacija v naselju Janežovci in v državni cesti od gasilskega doma do Svetincev (križišče Zasadi) in odsek kanalizacije od pokopališča do Vintarovcev do hišne številke 31 ter kanalizacija od OŠ do kapele v Janežovskem Vrhu. Izdelana bo dokumentacija za navezavo kanalizacije Vintarovci do Janežovcev in dokumentacija za rekonstrukcijo vežice. V letošnjem letu bodo kupili tudi več zemljišč za gradnjo poslovnih, športnih in drugih objektov. Letos bo tudi izvedena rekonstrukcija zdravstvenega doma na Destrniku, izdelana dokumentacija za rekonstrukcijo KD Desenci in dokončana nabava potrebne opreme za kulturni dom Destrnik. Izdelana bo tudi projektna dokumentacija za gradnjo vrtca in zaključen bo projekt rekonstrukcije igrišča pod osnovno šolo do predvidene faze. KM Občan - 20. april 2009 Aktualno Občni zbor Gasilske zveze Destrnik novi avto, je svoje poročilo zaključil predsednik. Na občnem zboru so podelili tudi 6 državnih odlikovanj 6 stopnje. Kot gostje so spregovorili: župan gospod Franc Pukšič, gospod Drago Murko (obramba in zaščita Ptuj), predstavnik GZS gospod Marjan Završek. Sledila je pogostitev. Besedilo: Ksenija Munda Fotografije: Marjan Irgl V petek 3. aprila, je v prostorih gasilskega doma Destrnik potekal 11. občni zbor Gasilske zveze Destrnik. Najprej so je v kulturnem programu predstavil Destrniški oktet. Nato je sledil pozdrav predsednika GZ Destrnik Janeza Irgla. Sprejeli so poslovnik o delu občnega zbora in izvolili njegove organe. Poročilo je podal tudi predsednik gospod Janez Irgl, ki je med drugim povedal nekaj besed o delu, ki je pred njimi, in o kongresu GZS, ki je bil v minulem letu. Članice so bile zelo aktivne, saj so na regijskem posvetu, v okviru katerega je bilo tudi tekmovanje, osvojile prvo mesto. Sodelovali so tudi pri odpravi posledic, ki jih je povzročilo avgustovsko neurje. Opravili so izobraževanje za člane. 27. aprila, ko bo prišel na Destrnik predsednik države, bodo podeljena priznanja vsem, ki so kakor koli pomagali pri odpravi posledic neurja. 28. junija bo PGD Destrnik praznovalo 40 let delovanja in takrat bo Destrnik obiskala ministrica za obrambo. Svojemu namenu bodo predali tudi Občan - 20. april 2009 Občni zbor Krajevne organizacije RK Destrnik V soboto, 21. 3.2009, je potekal redni občni zbor Krajevne organizacije RK Destrnik. Predsednica ga. Sluga je na začetku pozdravila vse prisotne člane in goste. Predstavljena so bila tudi poročila o letu 2008. Vsi zadani cilji iz leta 2008 so bili uspešno realizirani. Dodatno je bilo opravljenih kar nekaj prostovoljnih dni dela ob neurju v avgustu. Iskrena hvala vsem društvom in organizacijam, ki so nam pomagali. Še posebaj hvala Občini Destrnik, župnijski Karitas, PGD Desenci in PGD Destrnik. V tem času je bilo izredno težko izdelati seznam, kdo je pomoči potreben bolj in kdo manj.  Z dobrim sodelovanjem, nam je uspelo pomagati kar nekaj družinam in posameznikom. Uspelo nam je pridobiti 22 novih članov. Krvodajalcem smo podelili zaslužena priznanja, saj redno in požrtvovalno darujejo kri. Tudi za leto 2009 so naši cilji: pomagati ljudem, naj bo to samo trenutek časa, dokaz dobre volje, trohica razumevanja, prisrčen stisk roke, nasmeh, lepa beseda ali pa del materialnih dobrin. Edino ob takšnih menjavah darov se lahko počutimo človeško in enotno. Za KORK Destrnik zapisala: Leonida Polanec 5 Občan Občni zbor Kulturnega društva na prireditev, ki jo v letošnjem letu prirejajo gasilci, in jim zaželel še veliko uspehov. Tudi predstavnica KORK-a jim je zaželela še veliko uspešnega dela. Na koncu so potrdili še spremenjene člene statuta, ki so ga v lanskem letu dali v javno razgrnitev, saj bodo le tako lahko nemoteno delali naprej. Sledila je še pogostitev. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda V soboto, 28. marca, je imelo Kulturno društvo Destrnik svoj redni občni zbor. Prisotne je najprej pozdravil predsednik Marko Pukšič, ki je med drugim povedal, da so v lanskem letu končno dobili svoje prostore za nemoteno delovanje. Seveda so zelo veseli pridobitve novega kulturnega doma, saj lahko sedaj nemoteno vadijo in prirejajo prireditve. V letu 2008 so se predstavili na več kot 40 prireditvah doma in tudi izven občine. Pisarno so opremili z računalnikom, imajo že svojo uradno elektronsko pošto, pripravljajo pa tudi spletno stran. V letošnjem letu si želijo urediti prostor v pododrju kulturnega doma, v katerem bo garderoba za noše, inštrumente … V fazi ustanavljanja je tudi dramska sekcija, za katero upajo, da bo zaživela v tem letu. Nato so sledila še poročila tajnice in blagajničarke društva, tudi člani nadzornega odbora niso ugotovili nepravilnosti pri poslovanju. Svoja poročila so podali tudi predstavniki sekcij, ki so povedali, da se predstavljajo doma in tudi izven občine. Sledila je beseda gostov. Najprej je gospod Branko Širec (predstavnik Občine Destrnik) opravičil županovo odsotnost. Povedal je, da ga veseli, da so tako aktivni in da je kulturni dom tako dobro izkoriščen. Omenil je še, da se moramo zavedati, da bo obisk prireditev zaradi gospodarske krize prav gotovo slabši, vendar to ne sme vzeti volje za nove načrte. Na koncu jim je zaželel še veliko uspešnih nastopov in izvedb prireditev. Gospod Marjan Irgl (predsednik GD Destrnik) jih je povabil Pripovedujem vnukom Draga vnuka, pred približno 70 leti sem bila stara 12 let. Svet je bil takrat že kar napreden, vsaka hiša je že imela televizijo, nekateri tudi računalnike. Tudi jaz sem bila med tistimi, ki smo jih imeli. Veliko časa sem preživela ob njem. No, seveda sem se tudi učila, ampak tedaj smo bili mladi skoraj zasvojeni s tehniko oz. compi, kot smo jim rekli. Med počitnicami smo otroci zganjali norčije, se s sošolci dobivali na travnikih in igrali nogomet, veliko časa pa smo lenarili pred računalniki. S starši smo hodili tudi na morje. Tekla so leta in prišla sem do srednje šole. Redno sem se učila in jo zato tudi uspešno končala. Začel me je zanimati kakšen dober poklic, zato sem se vpisala na fakulteto, jo tudi končala in si poiskala dobro službo. Pri 25-tih sem spoznala vajinega dedka. Čez dve leti sva se poročila in ko sem bila stara 28 let, sem povila vajino mami. V šoli je bila uspešna in pridna učenka, kar me je seveda zelo veselilo. Ko je bila stara 18 let, je njen oče umrl v prometni nesreči. Njegova smrt naju je obe pretresla, a sva morali nadaljevati z življenjem. Končala je osnovno in srednjo šolo ter fakulteto, v svojem poklicu je zelo uspešna. Njen uspeh je bil moja največja želja. Nato me je razveselila še z rojstvom vnukov. Vse življenje sem živela v tej hiši, hiši svojih staršev, po moji smrti jo bo dobila vajina mami. Vesela sem, da se ni odselila, da je z vajinim očkom in vama ostala tu. V življenju je veliko dosegla, kar je bila in še vedno je zame velika sreča. Moj ponos pa sta in vedno bosta vidva. Upam, da bosta tudi vidva o svoji mladosti nekoč tako pripovedovala svojim vnukom. Patricija Hameršak, 7. b 6 Občan - 20. april 2009 Občan Pri Lacku sadili lipo Princi ptujskega karnevala sadijo lipe kot prispevek k narodni zavesti. Eno izmed njih so posadili tudi pri Lackovih na Drstelji. Lipa ima poseben, simbolni pomen za Slovence, pravzaprav je središče družbenega življenja pri vseh Slovanih. V mnogih slovenskih vaških skupnostih je bil običaj, da so na kamnitih sedežih vaščani obravnavali manjše medsebojne spore, sprejemali odločitve o medsebojni pomoči pri tekočih opravilih in volili, pod lipo pa so se tudi zbirali na praznovanjih, veselicah ter plesih. Tako je lipa pomenila središče skupnosti. Od osamosvojitve Slovenije (1991) dalje se v spomin na tovrstne običaje vsako poletje v avgustu najpomembnejši predstavniki samostojne slovenske države udeležijo zdaj že tradicionalnega družabnega srečanja pod največjo slovensko lipo. Ob sajenju je nekaj besed spregovoril tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, prisotni pa so lahko z Vinkom Šimkom zapeli vsem dobro znano » Kolko kapljic, tolko let«. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Občni zbor Lovske Družine Destrnik Lovci Lovske družine Destrnik smo se v soboto, 21. marca 2009, zbrali v lovskem domu na svojem rednem občnem zboru. Med povabljenimi gosti so bili podžupan Občine Destrnik g. Branko Zelenko, predsednik Turističnega društva Destrnik g. Ivan Hauptman, predsednik PGD Destrnik g. Marjan Zelenik, predsednica Društva kmetic Destrnik ga. Lenčka Gregorec, predsednica Društva upokojencev Destrnik ga. Juljana Černezel, predstavnik policijske postaje g. Srečko Herak in predstavniki sosednjih lovskih družin. Pregledali smo opravljeno delo in ugotovili, da smo postorili skoraj vse, kar smo si zadali v lanskem letu. Še več, saj smo morali prekriti lovski dom in gospodarsko poslopje ter popraviti številne lovske naprave, ki so bile poškodovane ali uničene v neurju. Spomladi smo sodelovali v čistilni akciji, ki smo jo v preteklosti organizirali sami, sedaj pa je prerasla v vsesplošno čistilno akcijo, na kar smo zelo ponosni in se obenem vsem udeležencem iskreno zahvaljujemo. Spregovorili smo o škodi, ki jo povzročajo potepuški psi. Apeliramo na vse lastnike, da jih primerno pripnejo. Najbolj delovni člani so na občnem zboru prejeli družinska priznanja. Načrt dela za leto 2009 je ponovno naravnan zelo delovno, najpomembnejše mesto pa zavzemajo varstvo narave in gojitev divjadi ter ohranjanje zdravega okolja, v katerem živimo. Dokončati bomo morali dela pri lovskem domu in v njem, kar je še posledica neurja, skrbeti bomo morali za lovske naprave, posebno za krmišča za malo divjad. Poskrbeli bomo za sprotno izobraževanje članov. V letošnjem letu smo v svoje vrste kot lovske pripravnike sprejeli tri mlade občane in veseli smo, da se naše vrste pomlajujejo. Lovska družina Destrnik Občan - 20. april 2009 7 Občan Velika noč Veliki petek Na veliki petek je poleg pepelnične srede, s katero začenjamo postni čas, strogi post. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo svete maše. Ta dan se spominjamo Kristusovega trpljenja in smrti na križu, posebej z molitvijo štirinajstih postaj križevega pota ter obredi velikega petka, med katerimi zavzemajo pomemben del slovesne prošnje za vse potrebe in čaščenje križa. Med svetopisemskimi besedili prebiramo zapis o Jezusovem trpljenju in smrti iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18, 1–19, 42). Na veliki petek tudi začnemo devetdnevnico z Rožnim vencem Božjega usmiljenja v pripravo na praznik Božjega usmiljenja (nekdanja bela nedelja). Praznik velike noči ni slučajno prav v tem letnem času. Prva nedelja po pomladni polni luni je velikonočna nedelja. Ta praznik so skozi stoletja praznovali na različne načine in v tradicijah mnogih narodov lahko osnovno misel praznovanja najdemo ne glede na versko pripadnost. Tudi po Sloveniji praznik praznujemo različno, verniki seveda po verskem izročilu, za ostale pa je to praznik prekomernega uživanja dobre hrane. Pirhi, šunka, kruh, hren, potica, to so jedi, ki so v v velikonočnem času nepogrešljive, saj v sebi nosijo globoka sporočila. Eden najbolj preprostih in znanih simbolov čaščenja življenja je prav jajce. Velikonočna jajca, ki jih živopisno barvamo in krasimo, so pomemben simbol, saj se za jajčno lupino skriva čudež življenja, medtem ko barve simbolizirajo veselje. Kot simbol velike noči je prepoznavno po celem svetu, zato ga barvajo, rezljajo in krasijo na vse mogoče načine, da bi s tem poudarili njegovo posebno simboliko. V različnih predelih Slovenije imajo pirhi različna imena: pisanice, pisanke, rumenke, remenice, remenke, praskanke, predvsem pa predstavljajo simbol življenja, rodovitnosti, gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti, zmage in uspeha. Krašenje pirhov se je razvilo v eno od najlepših oblik slovenske ljudske umetnosti in domišljije. Velika noč je največji krščanski praznik Veliki četrtek Pri dopoldanskih svetih mašah škofje ordinariji v stolnicah blagoslovijo bolniško in krstno olje ter posvetijo sveto krizmo. Olja se uporabljajo pri podeljevanju zakramentov bolniškega maziljenja, krsta, birme in mašniškega posvečenja. Duhovniki pri tej sveti maši tudi obnovijo duhovniške obljube. Na veliki četrtek zvečer kristjani praznujemo postavitev dveh zakramentov – evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus nam je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo, poleg tega pa je postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni. V znamenje tega je učencem umil noge. Na veliki četrtek se v cerkvi zahvaljujemo tudi za zakrament mašniškega posvečenja, ki ga škofje v Cerkvi na Slovenskem običajno podeljujejo diakonom na praznik sv. Petra in Pavla, to je 29. junija. 8 Velika sobota Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo praznične dobrote. Sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov jedi ima posebno simboliko. Velikonočno praznovanje začnemo zvečer s slovesnim bogoslužjem, pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub. Pri sveti maši beremo večje število svetopisemskih besedil, ki imajo globok pomen za odrešenjsko zgodovino. Na veliko soboto je tudi blagoslov velikonočnih jedi. Pri velikonočnem »žegnu« imajo tudi vse sestavine simboličen pomen: • šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo • hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, • pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost, • potica pa spominja na trnovo krono. Jerbas z velikonočnimi dobrotami je svoj čas k »žegnu« nesla najstarejša, še neomožena hči. Velika noč – nedelja Ta dan se spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Občan - 20. april 2009 Občan božji dar. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi so po župnijah vstajenjske procesije z najsvetejšim. Na velikonočno nedeljo naj bi oblekli nova oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bodo nove vsaj nogavice. Od tod izvira tudi navada, da se za obisk svete maše (v nedeljo) oblečemo v najboljša oblačila. Velika noč – velikonočni ponedeljek Na velikonočni ponedeljek želimo utrditi našo vero v vstalega Jezusa tudi na ta način, da veselo novico o vstajenju podelimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Vir: Svetovni splet Pripravila: Ksenija Munda Hren Po krivici prezrta pekoča korenina Na prvi pogled neugledni hrenovi korenini morda delamo krivico, saj se nanjo največkrat spomnimo le enkrat na leto. Hrenova domovina naj bi bili jugovzhodna Evropa in Rusija. Rastlina, ki jo uvrščamo v družino križnic, zraste približno 1,5 metra visoko, ima velike podolgovate liste in bele cvetove. Vretenasta hrenova korenina, ki spominja na peteršiljevo, je pokrita z grobo, rjavkasto lupino, pod katero se skriva belo meso. Hren so poznali že v antiki. Rimski politik in pisec Kato je pisal o njem v svojih razpravah o poljedelstvu, hrenovo korenino pa lahko na eni od stenskih poslikav opazijo obiskovalci Pompejev. Plinij v svoji Naravni zgodovini rastlini amoraciji pripisuje mnoge zdravil- Občan - 20. april 2009 ne učinke in verjetno je imel v mislih prav hren. V srednjem veku so korenino in liste uporabljali pretežno kot zdravilo, ponekod v severni in srednji Evropi pa kot začimbo. Veliki ljubitelji hrena so bili že takrat Nemci. Preden so v Evropo z novo odkritih celin prinesli poper, čili in druge ostre začimbe, sta bila hren ter gorčica tako rekoč edini ostri začimbi, ki so ju poznali Evropejci. Zdravilni učinki in uporaba Hrenova korenina vsebuje vitamin C, vitamine skupine B, kalij, kalcij, magnezij in fosfor ter eterična olja, npr. ostro gorčično olje, ki deluje protibakterijsko. Gorčično olje ima številne zdravilne učinke, med drugim pomaga preprečevati zlepljenje krvnih ploščic in pospešuje pre- bavo. Korenina sama nima posebnega okusa, ko pa jo nastrgamo, se začnejo sproščati gorčična olja, ki dražijo oči in sinuse. Naribani hren začne hitro temneti, gorčična olja začnejo izgubljati učinek, zato ga je treba zmešati z drugimi živili (s smetano, z majonezo ...) ali pa pokapati z limono ali s kisom. Od korenine vedno odrežemo le toliko, kolikor je potrebujemo. Ostanek zavijemo in hranimo v hladilniku. Nastrgan hren je odličen v različnih omakah, npr. s kislo smetano in z naribanimi jabolki. Različne že pripravljene hrenove omake pa lahko najdemo na policah trgovin. Največ hrena pojemo v dneh okoli velike noči, saj ima hrenova korenina za katoličane tudi simbolni pomen. Skupaj s šunko in trdo kuhanimi jajci hren nikakor ne sme manjkati na praznični velikonočni mizi, hrenova omaka pa je okusna priloga mesnim in ribjim jedem. Vir: svetovni splet Pripravila: Ksenija Munda Obvestilo – vabilo Vse krajane občine Destrnik, ljubitelje tenisa – mladino in odrasle vabimo na brezplačno rekreativno igranje tenisa – vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.00 na teniškem igrišču v Destrniku. Veliko teniških užitkov! Tenis klub Destrnik Informacije – 031 82 69 94 Milan Šteger OBVESTILO Kulturno društvo Destrnik letos praznuje 25 let folklorne dejavnosti. K sodelovanju vabimo vse, ki ste bili kadar koli vključeni v to dejavnost. Hkrati pa vabimo tudi vse tiste, ki bi želeli zapolniti petkov večerni čas, da se nam pridružijo pri plesnem sproščanju ali pa dramski igri. Prijavite se lahko na telefonsko številko 0641 090 02 ali na e-pošto: kddestrnik@gmail.com    Kulturno društvo Destrnik 9 Občan Pomladni šport na OŠ Destrnik-Trnovska vas spodbujamo učence h gibanju v naravi, stran od računalnikov in televizije. Upamo, da smo v naših prizadevanjih uspešni, kar potrjujejo odlični športni rezultati in sodelovanje v športnih projektih. Športni pedagogi na OŠ Destrnik-Trnovska vas Nogometna ekipa starejših dečkov V marcu in aprilu so ekipe naše šole sodelovale na različnih tekmovanjih. Ekipi starejših dečkov je uspel preboj v polfinale državnega tekmovanja v nogometu, ki ga je organizirala in vodila naša šola. Prijazno nas je gostila OŠ Markovci, kjer smo poskušali v konkurenci ekip iz Maribora, Križevcev pri Ljutomeru in Svetega Jurija uresničiti naše sanje in uvrstitev v finale šolskih tekmovanj. Domačo ekipo je oslabila bolezen, fantje so dali vse od sebe, vendar jim je za uvrstitev med najboljše 4 ekipe zmanjkalo moči. Na koncu smo se uvrstili na mesto med 5. in 8. v Sloveniji. Da pa ne bi zaostajala tudi dekleta, smo na turnirju na OŠ Destrnik gostili moštvi iz OŠ III Murska Sobota in OŠ Tabor I iz Maribora. Z malo športne sreče bi lahko tudi zmagali in z uvrstitvijo v finale branili lansko tretje mesto v Sloveniji. Vendar smo nastopali z najmlajšo ekipo, pred katero je še lepa športna prihodnost. Rezultat je kljub temu presenetljiv in dober. Pred tem smo postali medobčinski in regijski prvaki – v Ekipe, ki so sodelovale na državnem polfinalu na naši šoli konkurenci starejših deklic in tudi starejših dečkov. Na dobri poti pa je združena ekipa v nogometu v tekmovanju ŠKL, kjer branimo lansko zmago. Sledi samo še druga tekma polfinala z OŠ Voličina in nato veliki finale, ki bo na eni od sodelujočih šol. Ekipa ima 3 gole prednosti in prednost domačega terena, kar je garancija za nastop v finalu. Učenka Špela Petrovič je sodelovala na državnem tekmovanju v badmintonu in v konkurenci 60 tekmovalk, ki vadijo v klubih, osvojila solidno 19 mesto. Pridno se pripravljamo na tekmovanja otrok s posebnimi potrebami. Štirje učenci bodo nastopali v plavanju in atletiki. Lansko šolsko leto smo osvojili 4 zlate medalje, letos pa računamo, da bo bera še obilnejša. Približujejo se atletska tekmovanja, tekme v krosu, zato 10 Utrinek z državnega tekmovanja v badmintonu PRIPOVEDUJEM SVOJIM VNUKOM Dragi moji vnuki. Ker ne morem govoriti z vami, bi vam rada predala to pismo, da boste vedeli, kako se je moja mladost razlikovala od vaše. Saj sploh ne morem verjeti, da se je svet tako spremenil. Moja mladost je bila zelo težka, z veliko vzponi in padci. Ko sem imela pet let, so me mati peljali s seboj na njivo. Nisem vedela, kako bi se lotila dela. Opazovala sem mamo, kako dela. Sčasoma sem se tudi jaz naučila. Ker smo imeli veliko kmetijo, smo morali z brati in s sestrami pred poukom vedno oditi v hlev. Mama je čez nekaj let oslepela. Ker sem bila najmlajša, sem morala kuhati, prati in opravljati vsa opravila, ki jih je prej opravljala ona. Vsak dan sem na glavi nosila hrano na njivo in če sem bila prepozna, so me oče še kregali. Ko sem malo zrasla, sem izstopila iz šole in ostala na domačiji. Spoznala sem fanta in se z njim poročila. Bila sva srečna, imela sva pet otrok. Nekega dne, takrat sem imela 32 let, so potrkali na vrata. Dobila sem sporočilo, da je moj mož umrl pri delu. Takrat se mi je svet sesul. Najbolj hudo mi je bilo za najmlajšo hčer, ki sploh ni imela priložnosti, da bi ga spoznala. Kmalu za njim so umrli še moji starši. To sem dolgo prebolevala. Minevala so leta in sčasoma sem prebolela. Nekega dne so odkrili, da imam raka, in mi povedali, da je malo možnosti za ozdravitev. Bila je temna noč, k meni je pristopila pojava, ki je nisem prepoznala in mi dejala, da bo z mano še vse dobro. Čez nekaj časa sem pri zdravniku izvedela, da raka ni več. Ozdravela sem in moja vera se mi je obrestovala. Od takrat naprej sem bila srečna, vse dokler nisem oglušela. A še vedno verujem in vem, da se mi bo sluh nekega dne povrnil. Za vas pa upam, da boste srečni in zadovoljni z vsem tem, kar imate. Vaša babi. Larisa Pukšič, 7. b Občan - 20. april 2009 Uradni vestnik 4/2009 20. april 2009 LETO XIV, številka 4 VSEBINA 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1.10.1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 361,7339 EUR/t – kalo 5 % 18,0867 EUR/t – marža 128,7598 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 508,5804 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,2511 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,2511 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 4. 2009. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2009-3, z dne 12. 3. 2009. Štev.: 354-1/2009-4 Datum: 10. 4. 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. IZ KLETI SPRAZNILI STARI PAPIR Kot ste že vajeni, učenci šole Destrnik-Trnovska vas večkrat pridno očistijo svoj kraj starega papirja. Zbiralno akcijo smo izvedli tudi v marcu. Učenci so s pomočjo staršev in vaščanov prinesli veliko papirja in tako počistili veliko kleti. Nabrali smo ga več kot 8 ton. Učence iz razredov, ki so ga zbrali največ, bomo nagradili. Občan - 20. april 2009 Projekta ZDRAVA ŠOLA IN EKO ŠOLA sta že zelo dobro uveljavljena in razvijata zdrav duh ter pozitiven odnos do narave. Želimo si, da bi v kraju nadaljevali s tradicijo in še naprej ločevali odpadke. Vodja Zdrave šole Maja Nerat OŠ Destrnik-Trnovska vas 11 Občan PREHRANA V OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS Hrano na OŠ Destrnik-Trnovska vas načrtujemo in pripravljamo po Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Na načrtovanje hrane na naši šoli vplivata tudi ekonomski in gastronomsko/kulinarični vidik. Velik poudarek je na kakovosti in pestrosti hrane. Nadzor pri sprejemu in pripravi hrane izvaja po navodilih HACCP šola sama. Obroki hrane so sproti pripravljeni. Na jedilniku je hrana iz naravnih sestavin (juhe, omake, prikuhe) iz živil, ki vsebujejo malo ali nič konzervansov, veliko sadja, različnih mlečnih izdelkov, rib, govedine ... Učenci imajo vsak teden na jedilniku šolske malice enolončnico ali podobno jed, mlečne izdelke, črni, rženi ali polnozrnati kruh, pozimi skoraj vsak dan čaj, poleti sok s 100 % sadnim deležem in vsak drugi dan sadje. Za pripravo hrane sta na matični šoli zadolženi kuharici Marija Cvetko in Zofka Fras, na podružnični šoli pa kuharica Suzana Muršec. Otroci, ki zaradi različnih diet ali bolezni ne morejo uživati načrtovane hrane, dobijo ustrezne nadomestne jedi. Pri načrtovanju prehrane otrok v šolah in vrtcih veljajo enaka načela kot za otroke, ki se hranijo doma. Posameznega otroka je v Otroci v jedilnici pri razdeljevanju hrane šoli mnogo teže ustrezno prehraniti kot v družini, ker imajo otroci različen tek in ker je želje posameznega šolarja možno upoštevati le v omejenem obsegu. Razumljivo je torej, da šolska malica oziroma šolska prehrana ne more biti vedno po okusu prav vseh otrok. Tudi skrbno pripravljen, polnovreden obrok hrane ne izpolni svojega namena, če ga učenec odklanja. Pri načrtovanju jedilnikov so zato upoštevane želje naših otrok in so prilagojene prehranskih smernicam. Zato izvedemo ankete, ki priskrbijo povratno informacijo o priljubljenosti jedi pri šolskih obrokih. Vsi učenci od 6. do 9. razreda sestavijo tudi seznam jedi za en teden v mesecu, ki jih vključimo v jedilnik šolske malice. Vsak mesec je na vrsti drugi razred. Primer jedilnika v aprilu 2009: Datum: Jed: 7. april Goveja juha, rženi kruh, mafini 8. april Francoski rogljiček, čaj, sadje 9. april Sendvič s suho salamo in sirom, čaj 10. april Pšenični zdrob, mini žemlja, čokoladni posip, hruška 6. april Črni kruh, krem maslo, bela kava, banana bo otrok, ki ni zajtrkoval in je njegov prvi obrok šolska malica, prav s tem obrokom pokril večino dnevnih potreb po hranilih in energijskih snoveh. Najpomembnejša pravila zdrave prehrane ne vsebujejo zapovedi ali prepovedi, temveč le priporočila za večjo ali manjšo količino tega ali onega živila. Torej ni zdrave in nezdrave hrane, ampak so samo dobre ter slabe prehranske Hitro pripravljena hrana (pica, hot dog ...) enkrat na mesec ne predstavlja resne nevarnosti za naše zdravje in zdravje naših otrok. Zdravje je ogroženo, če je takšna hrana na jedilniku vsak dan. Otroci namreč ne vedo, kakšno hrano potrebujejo, vedo le, kakšno si želijo. Uvedba ustrezne prehrane in zdravega načina življenja je lahko velik preobrat ter velik korak naprej za vsakega posameznika in njegovo družino. Osnovno vlogo pri uvajanju kakovostne hrane v jedilnik otroka ima družina, šele nato vplivata vzgoja v vrtcih in osnovnih šolah. V Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas skrbimo za to, da je ustrezna prehrana in primerno prehranjevanje sestavni del življenja. Vsi delavci šole z različnimi aktivnostmi, ki jih izvajamo na naši šoli, pripomoremo k enotnemu vzgojnemu vplivu na kulturno prehranjevanje. Med glavnim odmorom učitelji v vsaki učilnici (učencem od 1. do 9. razreda) pomagamo pri razdeljevanju hrane. Največji pomen posvečamo skrbi, da se šolska malica razdeli hitro, da je razdeljevanje hrane higiensko, da si učenci pred malico umijejo roke. Pri tem upoštevamo tudi kulturo prehranjevanja, da so učenci pri jedi umirjeni, da hrano pojedo za mizo in ne stoje ter da odvečne hrane ne mečejo v koš ali odlagajo na neprimerna mesta. Velikokrat presenečeni ugotavljamo, da učenci raje obiskujejo krajevne trgovine, kjer si kupujejo čips, smoki in podobne jedi ter napitke, ki vsebujejo veliko sladkorja in umetnih dodatkov, ki zvišujejo telesno težo, povzročajo hiperaktivnost in so zdravju škodljivi – čeprav šola po pouku ponuja popoldansko malico. Prehranjevalne navade naših otrok želimo izboljšati tudi z različnimi aktivnostmi, ki jih izvajamo pri razrednih urah, predmetu gospodinjstvo in izbirni vsebini sodobna priprava hrane. Izdelujemo plakate, pripravljamo razstave, pišemo članke, pripravljamo različne vrste jedi, poizkušamo ... Pri predmetu gospodinjstvo usmerjamo učence k upoštevanju načel zdrave, varovalne in varne hrane, ki pomembno vplivajo na njihovo zdravje ter na kakovost življenja. Vsako leto izvajamo ob svetovnem dnevu hrane brezplačne zajtrke za učence obeh šol … Učenci sedmih in osmih razredov so pripravili razstavo V šolskem letu 2008/2009 imajo vsi učenci, ki obiskujejo OŠ DestrnikTrnovska vas, brezplačno šolsko malico. Smo ena izmed redkih šol v Sloveniji, če ne edina, ki omogoča vsem učencem brezplačen obrok hrane. Vedno iščemo kompromis med raznolikostjo in ustreznostjo hrane ter tem, da jo učenci radi pojedo. Organizatorica šolske prehrane za OŠ Destrnik-Trnovska vas Jasmina CAF Jedilnik so sestavili učenci 9. b razreda OŠ Destrnik. Včasih je slišati kritike, da dobijo otroci za malico premalo hrane. Zavedati se je treba, da je šolska malica samo eden izmed dnevnih obrokov in da je le dopolnilo zajtrku. Ni mogoče pričakovati, da 12 Občan - 20. april 2009 Občan Voda je bogastvo, za katerega smo dolžni skrbeti vsi 22. marca vsako leto obeležimo svetovni dan voda. Razglasili so ga Združeni narodi na konferenci OZN, ki je bila v Riu de Janeiru leta 1992. Vodo potrebujemo vsi. Je pomembna sestavina vseh živih bitij, brez nje ni življenja in ne zdravja. Na našem planetu je vode veliko – morja, reke, jezera, ledeniki. Če gledamo globus sveta, se nam zdi, da so zaloge v morjih neizčrpne. Ker pa je pridobivanje sladke vode iz morske izredno drago, mora človeštvo računati s tem, da se bo lahko oskrbovalo z vodo še naprej samo iz zelo majhnih zalog sladke vode. Te znašajo približno 0,3 % vse vode na zemlji. Na srečo voda v naravi kroži. Uporabljena voda se v taki ali drugačni obliki skoraj v celoti vrne v naravni krogotok. Človeštvo se oskrbuje iz vodnih virov, ki se stalno obnavljajo. Naš življenjski standard, sodobna urbanizacija in razvita industrija so privedli do tega, da postaja voda iz dneva v dan pomembnejša dobrina – kot živilo ter kot prenosno sredstvo za odplavljanje vseh vrst odpadkov iz človekove bližine. Poraba vode narašča. Naraščajo tudi izpusti škodljivih snovi v okolje in posegi v prostor, ki poslabšujejo kakovost vode ter s tem manjšajo možnost uporabe razpoložljivih vodnih količin za oskrbo s pitno vodo. Zelo pomemben vpliv na vodo imajo tudi spremembe podnebja. Visoke temperature zraka, ki se pojavljajo v zadnjih letih, povzročajo povečano izhlapevanje vode in spremembe pri padavinah. Dolgotrajne suše zmanjšujejo zaloge naših podzemnih voda. Gladina podtalnice se je v zadnjem desetletju zniževala in tudi dolgoročne napovedi niso obetajoče. Ob tem moramo vedeti, da so izviri in podtalnica pri nas glavni vir pitne vode. Slovenija je z vodo bogata dežela. Zaradi geoloških razmer pa je obenem tudi zelo ranljiva, predvsem na območjih, kjer je sestava kraška, in na območjih, kjer je podtalnica visoka. Vsak nepremišljen poseg v okolje, vsako onesnaževanje vodotoka, onesnaženje vodnega vira lahko spremeni biološke, kemijske in fizikalne lastnosti vode ter s tem poslabša kakovost naše pitne vode. Viri zdrave pitne vode torej niso neizčrpni. Zato na koncu še povabilo: Vsak od nas lahko veliko prispeva k varovanju kakovosti naše pitne vode. Skrbimo, da bomo področja, kjer imamo v bližini zajetja in druge vire pitne vode, ohranili čista, da ne bomo zaradi našega malomarnega ravnanja, nepravilnih dejavnosti in posegov okrnili ter onesnažili narave in ji s tem povzročili rane, ki se bodo pokazale kot onesnaženost zalog naše pitne vode (odlaganje smeti v naravi, posegi v vodovplivnih območjih, kmetijske dejavnosti na teh območjih …). Vodo spoštujmo, z njo varčujmo in varujmo, kjer koli smo. Franc Mršnik, dr. med. spec. Občan - 20. april 2009 SMEH NI GREH Kakšna je razlika med Štajercem in Dolenjcem?” “Štajerec ne more videti praznega kozarca, Dolenjec pa ne polnega …” Dolenjec, Štajerec in Gorenjec so sedeli na vrtu gostilne in naročili pivo. Natakar je pred goste postavil vrčke piva, v vsakem pa je plavala muha. Dolenjec je opazil muho, segel s prsti v vrček, prijel muho in jo odvrgel. Štajerec prav tako. Gorenjec pa je muho previdno prijel, jo držal nad vrčkom in zavpil: “No, izpljuni že – toda vse! Jasno?” Štajerski kmet je k sosedu, ki je imel plemenskega bika, pripelja kravo na oploditev. Ko jo je bik naskočil, se mu je ta odmaknila. To se je dogajalo v nedogled. Lastnik bika je vprašal soseda: “Kje pa si dobil to kravo?” “Kupil sem jo na Gorenjskem!” “No, potem mi je pa vse jasno! Tudi moja žena je Gorenjka in z menoj dela ravno tako kot tvoja krava z mojim bikom!” Dvomestno število Šolski nadzornik hoče med uro matematike preizkusiti kritičnost učencev in reče enemu med njimi: “No, povej mi katero koli dvomestno število.” Učenec pomisli in reče: “Triinpetdeset.” Nadzornik napiše na tablo petintrideset in počaka, ali bo kdo ugovarjal. Nihče. Zato zahteva še od drugega učenca, naj mu tudi on pove kakšno dvomestno število. Učenec reče: “Štiriindvajset.” Nadzornik napiše dvainštirideset in se sam pri sebi jezi, ker mu nihče ne ugovarja. Zdaj pokliče še tretjega, ta pa reče: “Šestinšestdeset! To boste pa menda že prav napisali!” “Kaj delaš tam zadaj, Boris?” vpraša učitelj učenca. “Verjetno nič pametnega, kajne?” “Res je. Vas poslušam.” Jurček je odšel na počitnice k dedku in babici. Mamica mu je pred potovanjem naročila: “Ko boš pri dedku in babici in te bo tiščalo lulat, ne bodi vulgaren, kot znaš biti samo ti, ampak reci dedku, da bi rad žvižgal.” Prvo noč je Janezek spal pri dedku. Naenkrat je rekel: “Dedek, jaz bi rad žvižgal!” “Ne, zdaj, zdaj je prepozno!” “Ampak, dedek, jaz bi res rad žvižgal!” “Rekel sem ne!” je bil odločen dedek. “Babico boš prebudil. Raje žvižgaj zjutraj, ko se boš zbudil!” “Ampak, dedek, jaz moram žvižgati!” “No, če je pa tako, pa žvižgaj, ampak meni na uho!” Janezek leži doma bolan. Obišče ga sošolec in Janezek mu potoži, kako zanič grenka zdravila in kapljice mora jemati trikrat dnevno in nadaljuje: “Najraje vidim, da mi jih da babica, saj jih več kot polovico zlije poleg žlice.” “Babica, kje je raj?” “Tam, kjer so samo sladke stvari.” “A v tvoji shrambi?” Vir: Svetovni splet 13 Občan RECEPTI 1. LIGNJI, POLNJENI Z RIŽEM IN LOVKAMI 1 kg lignjev 1 dl belega vina 1 dl oljčnega olja 20 dag riža 3 paradižniki peteršilj 5 strokov česna poper sol 1 čebula 1 jajce Lignje očistimo, lovke nasekljamo, prav tako česen, peteršilj in čebulo. Paradižnike olupimo in narežemo na kocke. Riž na pol skuhamo. Na malo olja popražimo čebulo in lovke. Nasekljane lovke, riž, jajca, česen in peteršilj zmešamo za nadev, z njim napolnimo lignje in jih zašpilimo z zobotrebci. V ponvi močno segrejemo oljčno olje, lignje hitro popečemo z obeh strani. Dodamo nasekljan česen, peteršilj in na kocke narezan paradižnik. Popražimo in zalijemo z belim vinom ter dušimo, dokler ni riž mehak. Zraven lahko ponudimo belo polento ali blitvo s krompirjem. 2. ZAVITEK S ŠUNKO 1zavitek zmrznjenega listnatega testa 1 lonček kisle smetane 1 rumenjak 1 jajce 20 dag kuhane šunke 4 kuhani krompirji sol poper majaron jajce za premaz in kumina za posip Testo odtalimo in ga razvaljamo za pribl. 3 mm na debelo. Kislo smetano zmešamo z rumenjakom in jajcem. Šunko narežemo na kocke. Kuhan krompir olupimo in drobno naribamo. Dve tretjini testa premažemo s smetano in z jajcem, potresemo s šunko in krompirjem, začinimo s soljo, poprom in z majaronom. Testo zvijemo, ga damo v pekač, prebodemo z vilicami, premažemo z jajcem, potresemo s kumino in spečemo pri 210 °C. Zraven ponudimo zeleno solato. 3. POLNJENE PIŠČANČJE ALI PURANJE PRSI 4 fileji puranjih ali piščančjih prsi 12 dag skute 2 rumenjaka žlica drobtin žlica sesekljanega peteršilja žlica sesekljane čebule strok česna Piščančje fileje potolčemo, skuto zmešamo s soljo, poprom, čebulo, peteršiljem in česnom. Napolnimo fileje, prepognemo, jih dunajsko paniramo in ocvremo v vročem olju. Z enakim nadevom lahko polnimo tudi palačinke in jih ocvremo. 4. JOGURTOVI OCVRTKI 1 jogurt 1 pecilni prašek 2 jajci sol toliko moke, da dobimo gosto maso Vse sestavine zmešamo, na koncu dodamo moko in ocvremo v vročem olju. Ponudimo k mesnim jedem z omako. 5. KROMPIRJEVI ZREZKI 1 kg surovega krompirja 10–15 dag moke malo drobtin 1–2 jajci sol poper peteršilj 2 stroka česna Krompir olupimo in naribamo, ožmemo, dodamo moko, drobtine, jajce, sol, poper in peteršilj. Z roko oblikujemo zrezke in jih na vroči maščobi spečemo iz obeh strani. Ponudimo jih kot samostojno jed ali kot prilogo k mesu. 6. POLNJENI JAJČEVCI 2 jajčevca 2 čebuli 3 paradižniki 2 bučki peteršilj sol poper 2 stroka česna 10 dag sira rožmarin majaron Jajčevce prerežemo čez pol in jih z 14 žlico izdolbemo. Osolimo in nekoliko omehčamo v pečici. Izdolbeno meso narežemo na kocke. Čebulo nasekljamo in jo popražimo na oljčnem olju. Dodamo na rezine narezane bučke, jajčevce, podušimo, proti koncu dodamo še na kocke narezan paradižnik. Začinimo in odstavimo. S tem nadevamo jajčevce, po vrhu naribamo še sir in zapečemo v pečici. 7. MAKOVE REZINE zavojček zmrznjenega listnatega testa 5 dl mleka 5 jedilnih žlic medu 1 vanilijev sladkor pol limone 20 dag zmletega maka 4 žlice biskvitnih drobtin kozarček ruma OBLOGA: 3 beljaki 12 dag sladkorja 10 dag orehov 5 dag kristalnega sladkorja Listnato testo odtalimo. Limonino lupino nastrgamo. Mleko zavremo z medom, vanilijevim sladkorjem in limonino lupino. Vmešamo mak in biskvitne drobtine ter med mešanjem maso zgostimo. Na koncu dodamo še rum. Orehe grobo nasekljamo. Testo razvaljamo v velikosti pekača in ga položimo v pekač na peki papir. Prebodemo ga z vilicami. Nadev namažemo na testo in pečemo 20 minut. Beljake stepemo v trd sneg, postopoma dodajamo sladkor. Sneg pomažemo po nadevu, potresemo z nasekljanimi orehi in s kristalnim sladkorjem. Pečemo še toliko časa, da sneg porjavi. Ohlajeno pecivo narežemo na rezine. 8. BLITVA S KROMPIRJEM 1 kg krompirja 30 dag blitve sol poper muškatni orešček 4 stroki česna košček masla 1 lončka sladke smetane Krompir olupimo, narežemo na kose in skuhamo. Zelene liste blitve narežemo in blanširamo. Na oljčnem olju zdušimo česen, dodamo blitvo, odcejen krompir, sol, poper, muškatni orešček, maslo in sladko smetano. Občan - 20. april 2009 Občan Turistično društvo Destrnik - 28. občni zbor Člani Turističnega društva Destrnik smo se v soboto, 14. marca 2009, sestali na 28. rednem občnem zboru. Predsednik društva Ivan Hauptman je pozdravil župana in državnega poslanca Franca Pukšiča, predstavnike drugih društev domače občine, predstavnike sosednjih turističnih društev, mentorja turističnega krožka na šoli, podpredsednika slovenske turistične zveze Jožeta Protnerja in seveda vse članice in člane, ki s svojim pridnim delom prispevamo k delovanju društva. Sledil je pregled opravljenega dela v preteklem letu. Že v januarju smo člani ponesli ime občine Destrnik in se predstavili na sejmu »Turizem in prosti čas« v Ljubljani, v zgodovino kraja pa smo se preselili na 2. balu v izvedbi vaščanov Vintarovcev. Blagoslov konjev, sodelovanje na čistilni akciji, kolesarjenje in hoja po starih pešpoteh so zaznamovali pomladne mesece. V maju je kraj dobil tudi tri turistične vodnike za štajersko področje. Priprava na našo največjo prireditev, to je na kmečki praznik, je trajala celo poletje. Zaradi ujme s točo je kmečki praznik odpadel in na- mesto prikaza starih običajev, druženja, petja ter plesa smo pokrivali preluknjane strehe, odstraniti pa smo morali tudi poškodovane reklamne panoje in pospraviti šotor, namenjen prireditvi. Vse, kar nam je ostalo je upanje, da nam bo letos vreme naklonjeno. V jesenskem času nismo mirovali. Izvedli smo poučno ekskurzijo. Ogledali smo si dvorec Dornava, se srečali s člani lükarskega društva iz Dornave, obiskali ptujsko klet in ptujski grad. Tudi martinovanje je bilo, čeprav se mošt in kasneje vino nista iskrila tako kot leto poprej. Bilo je še mnogo drugih akcij v izvedbi Ljudskih pevk Urbančank, Kurentov, Dinamike in športne sekcije. Na občnem zboru smo sprejeli program dela, ki je podoben dejavnostim v preteklem letu. V svoje vrste smo sprejeli nove člane: Jožeta Požegarja, Nado Pukšič in Miro Vidovič. Podelili smo priznanja za 10 in 20 let požrtvovalnega dela. Za 10 let so jih prejeli: Anton Sever, Marjan Lovrec, Marija in Franc Hameršak, Kristina in Ivan Hauptman, Srečko Pukšič, Peter Petek, Miro Kokol, Daniel Čeh, Jože Krajnc, Srečko Arnuš, Janez Murko in Srečko Podhostnik. Za 20 let dela v društvu je priznanje prejela Marija Voda. Posebni priznanji – srebrni plaketi je v imenu slovenske turistične zveze podelil Jože Protner, in sicer Mariji Fridl, ki v društvu deluje že več kot četrt stoletja in bi lani že petindvajsetič »kelnarila« na kmečkem prazniku, ter Antonu Sevru, ki s svojimi kurenti sodeluje na mnogih prireditvah v Sloveniji in izven nje. Sprejeli smo tudi sklep, da postane Turistično društvo Destrnik član turistične zveze vzhodne štajerske pokrajine. Druženje, obujanje spominov in zabava je ob zvokih članov ansambla Dinamika trajalo pozno v noč. Besedilo: Nada Zupanič Prvi maj – mednarodni praznik dela Prvi maj je mednarodni praznik dela, simbol solidarnosti delavskega razreda. Njegova zgodovina se je začela v Chicagu (leta 1886), ko so delavci postavili zahtevo po osemurnem delovniku. Policija je povzročila med delavci pravi pokol, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Na prvem kongresu II. internacionale v Parizu (leta 1889) so sklenili, da se vsako leto 1. maja v spomin na čikaške delavce organizirajo množične demonstracije in stavke. Danes je 1. maj v večini držav državni praznik. Praznovanje so sprva širile socialno-demokratske stranke, sčasoma pa ga je prevzel ves industrijski proletariat. K vpeljevanju tega praznika na naša tla sta na primer prispevala Majski spis (1898) in Prvi majnik (od 1899 dalje), časopisa, ki so ju izdajali socialni demokrati v Trstu in pozneje v Ljubljani. V Ljubljani so delavci prvi maj praznovali že leta 1890. Praznovanje je sčasoma preraslo v delavske shode, kulturne prireditve, veselice in izlete. Nekaj let po drugi svetovni vojni, v drugih komunističnih državah pa še dlje, so ob prvem maju prirejali vojaške in delavske parade; z gradu v Ljubljani so na predvečer streljali iz topov. Za prvi maj so ljudje zgodaj zjutraj nabirali roso po travi, grmovju ali pa tako, da so razprostrli rjuhe in jih potem zjutraj oželi v posode. Prvomajska rosa naj bi namreč pozdravila jetiko, vse leto naj bi pa tudi prinašala srečo. Prvi maj je tudi prvi dan šmarnic, globokih verskih čaščenj Marije. Šmarnice so vsakodnevna majniška večerna pobožnost v čast Marije in knjige s potrebnimi premišljevanji. Občan - 20. april 2009 Pri nas so nekoč za prvi maj poznali podobne šege kot drugod. Nekaj jih je še ostalo. Prvi maj je nekoč razen Florijanu pripadal še najbolj priljubljenima kmečkima svetnikoma Filipu in Jakobu. V zvezi z njima imamo ohranjenih veliko rekel in šeg, povezanih z vremenom in s kmečkimi opravili. Ker so ti trije poznali kmetove težave, naj bi bili njegovi pomočniki in rešitelji, ki so mu v stiskah in drugače prinašali blagoslov ter srečo. Ljudje so na ta dan z mladim zelenjem okrasili dvoriščna vrata, živino in voz, če so zapregli, zraven so pa veselo vriskali. Najpomembnejše pa je bilo splošno razširjeno postavljanje prvomajskega mlaja. Na Slovenskem so za prvi maj postavljali smreke, breze, topole in bore. Smrekov mlaj je imel navadno na vrhu bunko in zastavo, pod smrekovino na vrhu pa na deblo pritrjene vence, spletene iz cvetja ter zelenja. Deblo je bilo ovito z bršljanom. Na spodnjem koncu so pogosto pritrdili veliko cvetno srce, kjer je bil tudi napis, na primer: Pozdravljena kraljica majnika. Na Primorskem so obesili na mlaj tudi do štiristo kilogramov pomaranč in limon ter pisane trakove. Vasi so med seboj tekmovale, katera bo imela lepši mlaj. Zato so fantje ves mesec maj noč in dan stražili drevo, da ga ne bi ukradli. Ko so ga podrli, so ga prodali, izkupiček pa zajedli in zapili. Vir: svetovni splet Pripravila: Ksenija Munda 15 Občan TEHNIŠKI DAN V torek, 31. marca, smo imeli učenci prvega, drugega in tretjega razreda OŠ Destrnik tehniški dan. V šolo smo morali prinesti žico, slamico, orehovo lupino, gumice, lonček, zobotrebce, balon in kovinske ploščice. Zjutraj smo se zbrali v svoji učilnici. Dogovorili smo se, kako bo dan potekal. Ob 9.00 smo šli v glasbeno učilnico, kjer so nas pričakale Ljudske pevke Urbančanke. Pele so in igrale so na lončeni bas, ribež, kuhalnice, glinenega ptička in steklenice. Spremljal jih je tudi harmonikar. Vzgojiteljica Majda nam je povedala, da nekoč niso imeli denarja, da bi kupovali draga glasbila. Potem smo se vrnili v učilnico, kjer smo izdelali lončeni bas iz lončka, balona in slamice, brlek iz orehove lupine, gumice ter zobotrebca, potem pa še tamburin iz tulca, kovinskih ploščic, žice in kolaž papirja. Na koncu smo na ta glasbila tudi zaigrali. Nastop ljudskih pevk mi je bil zelo všeč, ker bi tudi sama rada igrala na ljudska glasbila. Iris Kuri, 3. a Ko sem prišla domov, sem atiju in mamici pokazala ljudska glasbila, ki sem jih izdelala. Katja Vaupotič, 3. a Doma sem ta glasbila pokazala družini. Bili so navdušeni. Rada bi se še udeležila glasbenega nastopa Ljudskih pevk Urbančank. Tjaša Vrhovšek, 3. a Po končanem tehniškem dnevu smo si glasbila odnesli domov. Starši so bili zelo veseli. Ta dan mi je bil zelo všeč. Ko sem prišel domov, sem mami pokazal, kako se igra na glasbila. Žan Lorenčič, 3. a Ta dan mi je bil zelo všeč. Še enkrat bi rada doživela takšen dan. Lina Zelenik, 3. a Ko sem prišla domov, sem pokazala atiju in bratu glasbila ter ju naučila igrati. Želim, da bi še bilo večkrat kaj takega. Hana Horvat, 3. a Tehniški dan je bil zelo zanimiv zaradi ljudskih pevk. Rada bi se še udeležila takšnih tehniških dni. Nika Matjašič, 3. a Še isti dan smo si glasbila lahko odnesli domov, da smo jih lahko pokazali svojim staršem. David Geč, 3. a Laura Karo, 3. a Ko so ljudske pevke pele in igrale na instrumente, smo ploskali ter z nogo tolkli po tleh. Tomaž Arnuš, 3. a Na koncu smo zaigrali na glasbila, ki smo jih sami izdelali. Timotej Fladung, 3. a Glasbila smo si odnesli domov, tako da so se jih razveselile tudi mame. Kaja Caf, 3. a Rada bi še enkrat videla in poslušala Ljudske pevke Urbančanke. Nuša Drevenšek, 3. a Na koncu smo vsi skupaj zaigrali na glasbila. Tehniški dan mi je bil zelo všeč. Rada bi se še kdaj udeležila nastopa Urbančank. Špela Cafuta, 3. a Doma sem celi družini pokazal glasbila. Ta dan mi je bil zelo všeč. Marcel Polanec, 3. a Na koncu smo zaigrali in odšli domov. Ker je imela moja babica rojstni dan, sem ji nekaj zaigral na ta glasbila. Simon Fridl, 3. a Želim si, da bi se takšen tehniški dan še kdaj ponovil. Denis Polanec, 3. a 16 Občan - 20. april 2009 Občan Gledališka predstava Krava Rozmari V sredo, 18. marca, je na OŠ Destrnik-Trnovska vas gostovalo Gledališče za otroke in mlade Ljubljana s predstavo Andrija Beyelerja Krava Rozmari, v režiji Branke Bezeljak. Igrala sta Barbara Lapajne Predin in Iztok Valič, za songe je poskrbel Zoran Predin. Otroci – od vrtčevskih do devetošolcev so navdušeno sodelovali, saj besedilo z bliskovitimi menjavami pripovedovanja in igre spodbuja domišljijo ter sodelovanje v igri. Živel je kmet, ki je imel psa, kokoš, zlato ribico, pujsa in kravo Rozmari. Krava je rada ukazovala drugim živalim. Nekega dne se je kmet odločil, da jo bo odpeljal nekam daleč. Pristala je v Afriki. Tudi tam je ukazovala živalim. Potem so afriške živali prihajale na kmetijo. Zadnji je prišel slon, zanj na kmetiji ni bilo več prostora. Kmet se je odločil, da jih bo odpeljal nazaj v Afriko, kravo pa nazaj na kmetijo. Na koncu je kmetu pripovedovala, kako je bilo v Afriki. OŠ Destrnik-Trnovska vas Tjaša Vrhovšek, 3. a Ogledali smo si gledališko predstavo Krava Rozmari V predstavi Krava Rozmari sta nastopala dva igralca. Krava Rozmari je pujsa, kokoš, psa in zlato ribico zmerjala, kaj počnejo. Kmet se je razjezil in kravo odpeljal na letališče. Od tam je z letalom odletela v Afriko. Vsak večer so prihajale živali iz Afrike h kmetu: lev, krokodil, opica, žirafa in slon. Pritožili so se, da jim krava Rozmari ukazuje. Kmet vseh živali ni mogel obdržati in jih je odpeljal nazaj v Afriko, kravo pa na kmetijo. Predstava mi je bila všeč. NA OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS ZBIRAMO TETRAPAK EMBALAŽO Simon Fridl, 3. a Ne glede na to, iz česa je embalaža sestavljena in kolikokrat jo lahko uporabimo, enkrat postane odpadek. In odpadki so ena od velikih skrbi razvitih in nerazvitih okolij ter družb. V gospodinjstvih pridelamo skoraj polovico odpadkov samo s tetrapak embalažo. Podjetje SloPak aktivno sodeluje pri iskanju najboljših rešitev za ravnanje z odpadno embalažo z vsemi udeleženimi v embalažni verigi. Ker tetrapak embalažo lahko recikliramo, podjetje že nekaj let osvešča ljudi in jih vzpodbuja za ločeno zbiranje te vrste embalaže. Za odvoze poskrbi podjetje Saubermacher Slovenija. Predelane embalaže sokov in mleka potem uporabijo pri izdelavi tlakovcev, vrečk in drugih proizvodov ter s tem skrbijo za čistejše okolje.Tudi na naši šoli smo se odločili da bomo sodelovali v vseslovenski akciji zbiranja tetrapak embalaže (projekt EKOPAKET), ki poteka od 2. marca do 29. maja 2009. Zato pozivamo vse, ki želite v akciji sodelovati skupaj z učenci naše šole, da zbirate tetrapak embalažo in jo skupaj z učenci dostavite v šolo, kjer jo bomo skladiščili v za to namenjene pakete. Tetrapak embalaža mora biti sprana in iz nje mora biti iztisnjen zrak. Da bo zbiranje bolj zanimivo, bomo tekmovali po razredih. Zmagovalni razred bo nagrajen. Vodja projekta: Stanka Drobnak Občan - 20. april 2009 17 Občan Čistilna akcija »MAREC 2009« Udeležba v skladu s pričakovanji. Na razširjeni seji predsednikov vaških odborov, društev in odborov Občinskega sveta Občine Destrnik, ki je potekala 2. marca, so se dogovorili o skupni čistilni akciji za celotno območje OBČINE DESTRNIK. Ta je potekala v soboto, 28. marca v vseh vaseh občine Destrnik – čiščenje okolja (gozdov, rečnih obrežij, navlake ob zapuščenih hišah, ob cestah in podobno). Občanom, ki živijo ob pločnikih in so z njih sami pometli pesek, ki je ostal od zimskega posipa, se še posebej zahvaljujemo. Vaški odbori so bili zadolženi, da se dogovorijo s krajani o izvedbi akcije. Zbirna mesta so bila pri predsednikih vaških odborov oziroma po dogovoru. V akcijo so se vključili tudi člani društev, Lovske družine Destrnik in učenci šole. V akciji so poskušali med ostalim očistiti: – pločevinke, plastenke, steklenice, papir in ostale smeti ob cestah ter drugih površinah, – odvržene kosovne odpadke iz gozdov, z obrežij potokov in zelenic. Delavci podjetja GRADNJE d. o. o. so bili na razpolago s tovornjakom, traktorjem, z JCB in s kombijem. Na koncu so vsi udeleženci prejeli še malico pred gasilskim domom v Destrniku. Hvala vsem, ki ste sodelovali v letošnji čistilni akciji. Besedilo: Ksenija Munda Fotografije: Ksenija Munda, Anton Kovačec Sledi nekaj fotografskih utrinkov: 18 Občan - 20. april 2009 Občan OTROCI SO USTVARJALI V četrtek, 9. aprila, je bila šola Destrnik velika likovna in tehnična delavnica. Potekal je tehnični dan na temo velika noč. Na razredni stopnji so učenci ustvarjali v okviru svojih razredov, učenci predmetne stopnje pa so bili po svojih interesih vključeni v 10 ustvarjalnih delavnic. Smo EKO šola. Zavedamo se pomena ohranjanja narave. Odpadne materiale zbiramo in jih sortiramo. Na tem tehničnem dnevu smo uporabljali naravne materiale in odpadne materiale, namenjene predelavi. Pri izdelavi pisank so učenci uporabljali naravna barvila, živila, zrnje idr. Da bodo pisanke na mizi še lepše, so izdelali številne podstavke iz kartona, gline in papirja. Največji podstavek je bil pravi avtobus, ki je na svojo vožnjo na velikonočno obloženo mizo sprejel kar 10 pisank. Te so našle svoj prostor tudi v lično izdelanih košaricah. V gnezdu iz šibja so izlegli svoja jajca ptički, iz nekaterih pa so se že izvalili piščančki ali ptički. Tudi kokoši so že zvalile svoje piščančke, tokrat iz volne. Učenci 5. razreda so izvezli prtiček, ki jim bo polepšal velikonočni pogrinjek. V okviru projekta EKO šola so s tehniko kaširanja nastali izdelki – velikani: šahovske figure, planeti in račka (kot marionetna lutka). Tri velike pisanke so komaj našle svoj prostor v veliki pleteni košari. Največji »velikan« pa je postal poldrugi meter visoki zajček s svojim številnim, malo manj velikim spremstvom – zajčki. Učenci so jih izdelali iz plastičnih zamaškov, zgoščenk, plastenk idr. Naš veliki zajec je dobil tudi ime, poimenovali so ga Zoki, svoje domovanje pa je našel v avli šole. Tu bo preživel velikonočne praznike, počakal na svoje učence in jih pozdravil, ko se bodo po praznikih spet vrnili v šolo. OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan - 20. april 2009 19 Občan CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI V ponedeljek, 9. 2. 2009, ob 7.30 se je za učence 7. a in 7. b razreda s spremljevalkama go. Katjo Gajzer in go. Barbaro Drumlič pričel teden malo drugačne šole. Odpeljali smo se v dom Radenci, Stari Trg ob Kolpi, kjer smo preživeli pet dni tako imenovane šole v naravi. Ob 11.45 smo prispeli na kraj dogajanja. Vodja doma g. Miro Košir nas je lepo sprejel. Učenci so se najprej razdelili po sobah, nakar je sledil pozdravni govor vodja doma g. Mira Koširja v jedilnici. Tako kot vsak naslednji dan je ob 13.15 sledilo kosilo. Popoldanske dejavnosti so se začele takoj prvi dan, in sicer od 14.30 do 17.30 smo imeli pohod do Velike stene-Kal. Ob 18.30 je sle- 7.45 zajtrk, malica je bila vsak dan ob 10.00, kosilo ob 13.15, popoldanska malica ob 16.15, večerja ob 18.30. Kot lahko razberete, so za nas kar se tiče prehrane čudovito poskrbeli! V torek smo izpeljali naslednje aktivnosti, in sicer dopoldan so učenci spoznavali zavetišča in rastline v gozdu, popoldan so spoznali črnega močerila, vrvi in vozle, večerna animacija v torek je bila posvečena gledališki igri. V sredo so učenci v dopoldanskih urah spoznali živali v gozdu in športno plezanje, popoldan so spoznali glive v gozdu in se ukvarjali z lokostrelstvom, večerna animacija pa je bila enaka kot v ponedeljek, le da sta se skupini zamenjali. V četrtek je bil dopoldan namenjen pohodu do jame Kobiljače, popoldan pa varovanju okolja in orientaciji v naravi, zvečer je sledila animacija s predstavitvijo vseh sob. V petek dopoldan so se učenci spoznali z življenjem v reki in orientacijskim tekom. Po kosilu smo imeli zaključni zbor v okviru katerega je vodja doma g. Miro Košir podelil priznanja. Ob 13.15 smo se odpeljali proti domu. V Destrnik smo prispeli ob 18.00 uri. COŠD je pozitivna izkušnja za učence, kot tudi za učitelje spremljevalce. Učence imamo možnost spoznati še v drugačni luči in z njimi ustvariti vez, ki je zelo dragocena za nadaljnje sodelovanje. Katja Gajzer dila večerja in ob 19.30 do 21.00 je sledila večerna animacija. Prvi večer so učenci 7. a imeli animacijo s kačo (črno-belo kraljevsko kačo z imenom Newton) in pajkom (tarantelo z imenom Sahara), učenci 7. b razreda pa so imeli turnir v namiznem tenisu. Ob 22.00 smo ugasnili luči in se poslovili do naslednjega jutra. Vsak dan smo med obroki imeli dežurne učence, ki so petnajst minut pred obrokom pripravljali jedilnico. Ob vsakem obroku so bili dežurni drugi učenci. Vsako jutro smo se zbudili ob 7.15, sledila je telovadba, ob PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 20 Občan - 20. april 2009