Leto VI., štev. 42 Llubljana, sreda, 18. februarja 1925 Poštnina pavšallrana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 26-— Din ia inozemstvo 40-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Gpravništvo: Lfabl|ana, Prešernem ul.it 4 in 54. TeleC.it 36. Podružnici: Mariber. Barvarska uL L. Cel)«, Aleksandrova e. Račun pri pošta, čokov« aavodn itmr.UMi. Ljubljana, 17. februarja. Jutri popoldne se vrši pod kraljevim predsedstvom seja ministrskega sveta, tia kateri se bodo določile in odobrile glavne linije vladinega političnega in parlamentarnega delovnega programa. To dejstvo govori za sebe. Medtem ko obupana opozicija javka ter v kompletni konsternaciji vso svojo fantazijo izčrpava v izmišljevanju vedno novih situacij, se v vladi v popolni solidarnosti pripravljajo potrebni ukrepi za nadaljno sistematično izvajanje programa Narodnega bloka. Naravno je, da najtežje nosi breme politične izoliranosti naša domača klerikalna stranica. SLS se dobro zaveda, da io za njo nastopil velekritičen trenutek odločilnega boja za eksistenco. Zadnje volitve so pokazale, da je ljudstvo v svojem dosedanjem otroško-naivnem zaupanju v obljubarske fraze m demagoška gesla kierikalizma postajo nesigumo. Le z najhujšim psihičnim terorjem, ki se ni sramoval pošiljati pristaše Narodnega bloka v večno pogubljenje in pa s sugestijo, da bo 9. februarja državna oblast zopet v rokah gosp. Korošca in Radiča, se je klerikalni stranki tokrat še posrečilo obdržati ravnovesje. Njeni mandati so po velikem številu menice, eskomptirane na račun zmage separatističnega bloka. Ta račun je bil lažniv, ljudstvo, ki je menilo, da daje svoje glasove onim, ki bodo prihodnja leta imeli vlado v svojih rokah, je prevarano. Stabilizacija režima Narodnega bloka pomeni za klerikalno stranko propast in razkroj. Državnopolitično potisnjen v stran, izoliran v svoji nebrzdani strasti po politični moči, dobro zastražen, da ne bo mogel več zlorabljati ljudstva po svojih perfidnih metodah, bo klerika-lizem izgubil svoj prevalentni vpliv, ljudske množico mn zdrknejo s pesti, njegova redukcija je v najkrajšem času neizbežna. Mi dobro vemo, da se voditelji SLS te situacije dobro zavedajo. Avtentična poročila iz same njihove srede v polnem obs cgu potrjujejo, da klerikalci še nikdar niso bili tako potrti, kakor so po svoji zmagi od 8. februar,ja. Naravno, ker se še nikdar niso nahajali v tako brezizlazni situaciji, kakor danes. Zato razumemo njihovo obupno otepa vanje, razumemo, da poskušajo vse, kar naj bi potolažilo njihove razočarane volilce ter jih napolnilo vsaj s skromno nado, da se bo cže še preobrnilo*. Razumemo tudi to, da skuša klerikalna stranka po svojem voditelju za svoje politične kompanjone, pred- Ministrski svet pod kraljevim predsedstvom NA DANAŠNJI SEJI BO VLADA POD PREDSEDSTVOM KRALJA SKLEPALA 0 FORMULACIJI SVOJEGA POLITIČNEGA IN DELOVNEGA PROGRAMA. Beograd, 17. febr. p. Današnji dan je sveta in se je na njej razpravljalo o de- potekel brez važnejših dogodkov. Niti v vladnih krogih niti v vrstah opozicije se ni pripetilo kaj posebnega. Gosp. Marko Gjuričič je izjavil popoldne novinarjem, da je načrt stanov injskega zakona izdelan in da prihodnje dni povabi časnikarje k sebi, da jim obširno razloži določbe novega zakona. Popoldne je bila v finančnem miuistr- Gospodarska vojna med Nemčijo in Rumunijo KER NEMČIJA DOSLEDNO ODKLANJA IZPLAČILO REKVIZICIJSKIH BAN* KOVCEV, JE ZAČELA RUMUNIJA IZVAJATI REPRESALIJE. Berlin. 17. februarja, s. Odnošaji med Rumunijo in Nemčijo so še vedno skrajno napeti. Rumunski finančni minister Bra-tianu je za časa svojega bivanja v Parizu intcrpcliral nemške delegate pri repa-racijski komisiji glede stališča nemške vlade za kritje bankovcev takozvane »Banca Generale«. Nemški delegat je izjavil, da nemška vlada z ozirom na Da- lov-nera programu vlade za zasedanje Narodne skupščine. Vršila se je načelna debata o nekaterih važnih zakonskih osnutkih, ki jih vlada predloži parlamentu. Vlada je danes osobito ugotovila načela za projekte tiskovnega, stanovanjskega in zborovalnega zakona. Za tiskovni zakon je vlada vzela kot osnovo oni projekt, ki so ga pripravili prejšnji mi-! vvesov načrt ne more pristati na kak špe-stvu seja strokovnjakov, na kateri se je , nistri in ga je v poedinostih korigiral dr.: cijalni ugovor v tej zadevi. Rumunija je razpravljalo o reorganizaciji finančne i Srskič. Vlada je na današnji seji rešila ; zagrozila z represalijami in je včeraj pri-uprave v državi. Kakor znano pripravlja ! tudi to, da se ukine sekvester nad imovi-: čela z izgonom nemških državljanov iz posebna komisija pod vodstvom delegata \ no in posestvom bivšega črnogorskega i Rumunije. Izgleda, da bo poleg tega pri-Savnika obširen projekt o izenačenju kralja Nikite in se njegova imovina vrne šlo med Nemčijo in Rumunijo do gospo- sorodnikom. . darske vojne. Vendar pa rumunski posla- Za jutri popoldne oh 5. je na dvoru nik v Berlinu dosedaj še ni odpoklican sklicana seja ministrskega sveta pod kra- in v rumunskih krogih trdijo, da je Ru-Ijevim predsedstvom. Na tej seji bo vlada konkretizirala svoj politični in delovni program ter določila glavne točke svoje deklaracije pred Narodno skupščino. Ta deklaracija bo zasnovana strogo na principih unitarizma ter konsekventnega in pospešenega izvajanja ustave. finančne uprave. Na dvoru je bi! sprejet radikalni poslanec Jovan Cirkovič, ki je poročal kralju o razmerah v Južni Srbiji. Kasneje je g. Cirkovič konferiral z ministrskim predsednikom Pašičem. Za nocoj se pričakuje prihod rumun-ske kraljice Marije V zvezi s tem je kralj sprejel zunanjega ministra dr. Ninčiča. Beograd, 17. febr. r. Danes se je od pol 11. do pol 2. vršila seja ministrskega Ostra uradna zavrnitev blokaških intrig V POSEBNEM KOMUNIKEJU ZAVRAČA MINISTRSTVO NOTRANJIH ZADEV IZMIŠLJOTINE OPOZICIJSKEGA TISKA TER POVDARJA ODLOČNOST VEČINE NARODNEGA BLOKA V NADALJEVANJU NACIONALNE POLITIKE. Beograd, 17. februarja, p. Notranje ministrstvo je izdalo nocoj komunike, v katerem odgovarja na pisavo opozicijskih listov od volitev pa do danes. Komunik6 naglasa, da je bil opozicijski blok takoj po 8. februarju zadovoljen z izvolitvami, trdeč, da je zmagal. Blokaška poročila o volilnem rezultatu so izzvala velik nemir po vsej državi. Ko so dejstva zavedeno javno mnenje podučila o pravem stanju, je izšel nov komu ni k 6 opozicijskega bloka, v katerem pravi, da so opozicijske stranke očuvale svoje pozicije. Ko je bila v soboto, 14. t m. vsakomur jasna popolna zmaga Narodnega bloka, je izdala opozicija drug komunikč, ki izraža značilno razpoloženje poraženih s tem, da obtožuje organe oblastev krivic in nasilja pri volitvah in pravi, da je vlada že poprej izdelala natančen načrt, po katerem je vsekakor morala zmagati na voliščih. V tej poslednji objavi ne pozablja opozicija le svoje »zmage«, ampak se tudi ne spominja več na svoj prejšnji komunikč, kjer je trdila, da je vsem pa za sebe z raznimi intrigami iniočuvala vse svoje postojanke ponudbami, ali bi ne bilo mogoče izzvati v Narodnem bloku kakšna nesoglasja ter razrahljati solidarnost koali-ranih narodnih strank. Kdor je tepen, ima pravice, da toži, in tudi tega mu Komunik6 notranjega ministrstva veli nadalje, da je najmočnejša stranka opozicije priznala v svoji spomenici sovjetski vladi, da je vse pripravljeno za nasilni prevzem oblasti. Šele ko je opo- nihče ne bo zameril, če se trudi svoj'žirija videla, da bi posledice takegi poraz omiliti ali popraviti. Toda tudi j zavajanja javnega mnenja utegnile po-v politiki je logika postavila nekatere j stati hude, je nekoliko mirila svoje vo-meje, ki jih more prezreti Ie popolni jlilce, da ne bi padla odgovornost za politični analfabet ali pa tisti, ki svoje ljudi smatra za analfabete. Klerikalne napovedi, da je pričakovati spremembe političnega kurza, spadajo v kategorijo onih logičnih protislovij, ki so v politični teoriji in praksi nemogoča. Predočimo si položaj. Vlada Narodnega bloka je bila postavljena po kra-hn blokaške politične koncepcije s pooblastilom, da apelira na narod z nni-tari-stičnirn programom. Pri volitvah je koncepcija Narodnega bloka dobila trdno večino. S tem je narod sankcijoni-ral unitaristično politiko ter odklonil program »širšega bloka«. Po mišljenju, odnosno po pisanju klerikalnih listov pa naj sedaj zmagovalci v volilnem boju razveljavijo načelni politični rezultat volitev ter kolo zasukajo nazaj v oktober lanskega leta, sami vzpostavijo situacijo, radi katere je prošlo jesen prišlo do ene najglobljih političnih Icriz v Jugoslaviji in katere razbitje je Narodnemu bloku ter njegovemu programu dalo življenje! Treba je premisliti samo to. da se vidi vsa absurdnost opozicijskih kombinacij. No, stvar je v resnici taka, da v Beogradu fantastičnih klerikalnih vesti, ki se lanrfrajo po vsej državi (kaj bi sicer pisali opozirijonalni listi!) nihče niti za trenutek ne vzame za resne. temveč da se jih ceni in presoja !e kot dokaze popolne de-strukcije v opozieijonalnih vrstah. Tem manj se seveda za razne na povodi in senzacionalne izmišl jotine klerikalnega in drugega blokaškcga tiska fki si je pripeljal celo Balugdžida iz Berlina in vabi na jutrišnjo sejo kronskega sveta gospoda beograjskega patrijarha!') zmeni vlada. Ona gre marveč mirno svojo pot naprej, pripravlja svoje ukrepe in zakonske predloge ter si bo jutri dala »udi od same krone sankcijonirati svoj. politični in delovni program. posledice takega varanja javnosti nanjo. Notranje ministrstvo izjavlja, da se bodo vse pritožbe zoper izvedbo volitev reševale pred edino pristojnim fo- rumom, pred verifikacijskim odborom Narodne skupščine. Le ta odbor more vse overoviti in ugotoviti. Bavil se bo tudi s številnimi primeri terorja in nasilja organiziranih tolp opozicijskih strank in znanih bojnih radičevskih čet, katerim je padlo kot žrtve mnogo vdanih državljanov. Izvajanja opozicijskega tiska o izidu in poteku volitev s svojimi zmedenimi trditvami so si v os'r!»m nasprotju in so zmago Narodnega bloka Io še okrepila v tu-in inozemski javnosti in potrd:!j.da uživa Narodna skupščina popolno avtoritete in zakonitost, da ima večino, sposobno za pozitivno zakonodajno delo in za uveljav-Ijenjo določene državne volje, ki je popolnoma soglasna v posledih glede nadaljnje potrebe notranje konsolidacije držare po Tolji naroda, ki se je pokazala pri poslednjih volitvah. SE EN DEMANTI BLOKAŠKIH IZMIŠLJOTIN. 4 Beograd, 17. febr. r. Blokaški tisk širi munija še vedno pripravljena, iznova pričeti pogajanja za mirno poravnavo konflikta. V proračunskem odseku nemškega državnega zbora je zunanji minister dr. Strescmann z ozirom na konflikt med Rumunijo in Nemčijo izjavil: Glede kritja bankovcev »Banca Generale«, ki so bili izdani za časa nemške zasedbe Rumunije se v verzajski mirovni pogodbi Nemčiji ni naložila nikaka obveznost, da izplača te bankovce. Zaradi tega smo tudi vedno odklonili zahtevo, da priznamo poleg splošne reparacijske obveznosti še kako posebno obveznost Ker Rumunija ni dosegla priviligiranega obravnavanja svojih zahtev pri zaveznikih, je zahtevala, da jo moramo poleg reparacijskih anuitet še posebej odškodovati. Ta zahteva pa je v nasprotju z izjavo izvedencev. Rumunija more tedaj, je dejal dr. Stre- semann, poseči po splošnih mednarodnih' represalijah, napram katerim pa imamo mi docela proste roke. Bukarešta. 17. februarja, v. Govor nem škega zunanjega ministra dr. Streseman-na o konfliktu med Nemčijo in Rumunijo je bil znan v Bukarešti danes ter je povzročil precejšnjo nezadovoljnost. Nocoj se je izvedelo o poloficijeini noti, ki ob-razlaga rumunsko stališče v tem vprašanju nastopno: »Rumunska vlada ni pripravljena se spuščati v polemike z nemškim zunanjim ministrom, ker sc ne more Nemčija sklicevati na besedilo pogodb niti na pravico. Zaradi tega ie naravno, da bo skušala berlinska vlada s tenden-cioznimi interpretacijami ustvariti za Nemčijo ugodno atmosfero. Za Rumunijo pa, ki ima na svoji strani pogodbe in tudi pravico, jc zadnje stališče Nemčije* nov dokaz, da Nemčija z vsemi sredstvi skuša odtegniti se svojim obveznostim. Do danes se je Rumunija napram Nemčiji, kar se tiče izvedbe mirovne pogodbe, pokazala kot zelo spravljivo. Pri tem jo je vodila želja, da čimprej zopet stopi v normalne odnošaje z Nemčijo. Ker pa rumunska prizadevanja niso imela drugega rezultata, kakor to, da Nemčija noče izpolniti svojih obveznosti, bo morala Rumunija poseči po gotovih odred' bah, da brani svojo pravico.« Kakor se dozaava, bo rumunska vlada zaplenila v Rumuniji se nahajajoče nemško imetje, da dobi v roke jamstva za svoje zahteve. Zaplenila bo tudi ona nemška podjetja in imetja, ki se skrivajo pod nevtralnim imenom, čijih nemški značaj pa je dokazan. Nova poostritev odnošajev med Grčijo • rji v>« m lurcijo GRČIJA OČITA TURČIJI POLEG IZGONA PATRIJARHA ŠE DRUGE KRŠIT.» VE MIROVNE POGODBE. Beograd, 17. februarja, p. Po informa« cijah zunanjega ministrstva je postalo razmerje med Grčijo in Turčijo zadnje dni zopet bolj napeto. Grška vlada na» merava predložiti spor Zvezi narodov v razsojo, ravno tako tudi zadevo iz Ca« rigrada izgnanega patriarha. V smislu člena 14. lausannskc mirovne pogodbe imata pripasti otoka Imbros in Tenedos Turčiji, angorska vlada pa je vzela na« sc obveznost, da uvede na teh otokih vesti, da so radikali pripravljeni 6preme- j krajevno samoupravo in da obdrže obči« niti svoje zadržanje napram Radiču. Z ne na njih svojo komunalno policijo, najmerodajnejšega mesta v radikalni Turška vlada pa ni izvršila teh obvez« stranki je vaš dopisnik pooblaščen de-mantirati vse to vesti. Resnica je baš obratno. Na sejah ministrskega sveta vsi radikalski ministri zavzemajo stališče, da je treba nadaljevati dosedanji pravec napram Radiču in njegovim zaveznikom. Zlasti insistirajo, da se sodni,jsko postopanje proti radičevcem nadaljuje. Najboljši demanti blokaških vesti pa je včo-rašnja konferenca ministrov - pravnikov, ki so podrobno pretresali nadaljnje ukrepe proti Radiču in njegovim tovarišem. Trgovinska pogajanja z Avstrijo Beograd, 17. februarja, r. Danes dopol« dne je zunanjega ministra dr. Ninčiča posetil avstrijski poslanik Hoffingcr, ki je po končani konferenci izjavil Vašemu dopisniku, da je avstrijska vlada priprav« Ijena nadaljevati pogajanja za trgovin« sko pogodbo z našo državo. Vaš dopis« nik je g. Hoffingerja opozoril na neka« terc nove avstrijske carinske postavke, Tajna komunistična tiskarna v Beogradu Beograd, 17. februarja, p. Beograjska policija je že dalj časa vedela, da imajo tukajšnji komunisti tajno tiskarno, kjer tiskajo svoj list in ga na skrivaj delijo svojim pristašem. Danes je odkrila komisija v Gjuričevi ulici št. 8 majhno tiskarno v hiši delavca Koste Cinčiča. Tu se je tiskal list cKomunistj. Sef policije Ljubi-ša Lazarevič je obkolil s številnimi orož- ki povzročajo našim trgovcem ogromne , niki hišo, vdrl vanjo ter aretiral vseh 10 fežave. G. Hoffinger je odgovoril, da je avstrijska vlada v tem oziru že ustregla naši vladi in da je že za mnoge predme« te izpremenila odnosno znižala carinske pristojbine. Tarifa za nekatere artikle pa se še izdeluje v trgovinskem ministr« stvu. Upa, da se bodo trgovinska poja« janja mogla neovirano nadaljevati. stavcev, ki so baš pripravljali novo številko lista. Prijet je bil tudi činčič z ženo. Policija je izvedla preiskavo ia našla mnogo še nerazposlanih izvodov cKomu-nistas in mnogo literature, ki je prišla iz Moskve. V svoji najnovejši številki razpravlja o poslednjih volitvah, ki naj bi prinesle zmago delavsko-kmet- nosti, ampak je cclo zabranila povratek na otoka onim Grkom, ki so se morali izseliti med grško « turško vojno. Gb ške šole so zatvorjenc in vsa imovin« Grkov je zaplenjena. Atenski kabinet j« poslal obširno poročilo o postopanju tur« ške vlade zoper Grke pariškemu posla« niku in jc zaprosil Vcnizelosa, naj stori s svoje strani korake, da prenehajo orne* njene krivice Turkov. Ogorčenje proti Turkom je med gre* kim prebivalstvom vedno večje. Grški vojaški krogi izjavljajo, da se ne bo dal spor s Turčijo poravnati drugače kot e orožjem. _ . „ ske-komunistične republike. Poudarja, da Izseljevanje Madžarov se mora boriti komunistična stranka Ju-» * i •• goslavije z ilegalnimi sredstvi, ker hoče IZ JslgOSielV-jS strmoglaviti buržu;>zijo in odpraviti dose- Beograd. 17. februarja, r. Po trianon« ^ družabni red. Policija je našla tudi 2bornica je daaeA soglasno sprejela zakon, ski mirovni pogodbi bi moral že biti re« 1 mn°g° šifnranih zaupnih odredb iz Mo- s ^terim ^ ustanovi rumunski patrijar-šen odnošaj .Madžarov na našem in Ju« | skve- Prijetih je bilo danes okrog 50 oseb hat Voditelji vseh strank so podali izjavo, - ia zvršenih več hišnih preiskav. Zanimi-1 v j^teri odobravajo ta zakon. Pruska kriza rešena Berlin, 17. februarja, z. Nemška ljud« ska stranka je pristala na dr. Marsove pogoje za podporo njegove vlade. Mar« xova misija jc s tem vsaj začasno uspe« Ia. V novi pruski vladi bosta oficicino zastopani samo dve stranki: ccntrum in demokrati. Zvezo s socialisti bo tvoril Severing. ki bo obdržal notranji portfelj, vendar ne kot zaupnik svoje stranke, am« pak kot nevtralen strokovnjak. Zvezo z desničarskimi strankami bo oskrboval strcsemannovcem blizu stoječi finančni minister dr. Kopkcr » Aschoff. Nova vlada se bo jutri predstavila pruski zbornici. KOLIKO NEPOSREDNIH DAVKOV SE JE PLAČALO LETA 1924. Beograd, 17. februarja, r. Ravnatelj« stvo neposrednih davkov je zbralo po« datke, koliko davka se je vplačalo v lan« skem letu. Iz teh podatkov jc razvidno, da je na Hrvatskem bilo vplačanih 289,910.802 Din 58 p, v Bosni in Her« ccgovini 220,727.275 Din, v Vojvodini 363,178.627 Din 96 p, v Sloveniji jc bilo vplačanih 1S5.938.719 Din 39 p, v Dalmn« ciji 39,370.961 Din 12 p ter v Srbiji in črni gori 309,380.551 Din S3 p. Celotno jc torej bilo vplačano neposrednega dav» ka 1 „408,506.937 Din SO p. USTANOVITEV RUMUNSKEGA PATEIJARHATA. Bukarešta, 17. februarja, v. Poslanska Neurje v Italiji Trst, 17. februarja, a. Iz vseh strani Italije prihajajo poročila o velikili vremenskih nezgodah. Tako poročajo iz Barija, da je vihar razkril ta mošnjo kava-lerijsko vojašnico in znatno poškodoval kolodvorsko lopo, da vlaki niso mogli odhajati s postajo. Iz Niče javljajo, da je deloma porušena znana »Angleška pro menada«. Velika škoda je bila napravljena ob Lagu Maggiore v Lombardi.ii in v okolici reke Tilmento. Mesto Pordeno-ne je pod vodo. Tudi v Piemontu je več rek prestopilo bregove. Iz alpskega ozera lja nad Brescio se javlja, da je zapadel sneg nad 3 metre visoko. Tudi v Perug-ginskih Apeninih je zapadel sneg. (O stra hovitib viharjih v Avstriji poročamo na 5. strani današnjega lista. Ured.) AGRARNA REFORMA NA POLJSKEM. Varšava, 17. februarja, z. Ministrski svet bo v kratkem razpravljal o zakon« skem načrtu agrarne reforme, po kate» rem bi se vsako leto parceliralo 200.000 hektarjev zemlje. V prvi vrsti pridejo v poštev državna in cerkvena posestva kakor tudi zasebna posestva, ki bodo prostovoljno dana na razpolago. V slu* čaju potrebe pa bo vlada uvedla tuJi prk silno parcclacijo. goslovenov na madžarskem ozemlju, ki so imeli dve leti časa, da optirajo eno ali drugo državljanstvo, Ker pa pri nas velik del Madžarov v označenem roku ni maral optirati, niti se izseliti iz naše države, je naša vlada bik prisiljena, da jih začne sama^izseljevati. Madžarski po« slanik na našem dvoru je v tej zadevi interveniral in zaprosi!, naj naša vlada preneha s prisilnim izseljevanjem, dokler se obe vladi definitivno nc sporaz« umeta o tem vprašanju, CLKIH: Beograd 8.50, New-York 510.50 London 24.795, Pariz 27.15, Milan 2137, Praga 15.35, Budimpešta 2.65, Sofija 3.775, Dunaj 0.007325. TEST: Beograd 39.31J do 30.60, Dunaj 0.0337 do 0.0347, Praga 71.75 do 72.25, .\ew-York 211750 do 243250, Curih 401 do 469, dinarji 39.20 do 3930, 20 zlatih frankov 2330 do 2430. DUNAJ: Beograd 1156 do 1160, Bu-dimpešU 97.80 do CS.65, Bukarešta 358 do 960, Milan 2912 do 2924, New-York 70.935 do 71.185, Praga 2107 do 2117, So* f j ja 513 do 517, Curih 13.655 do 13.70E^ terem je bi!© 11 izsrednikov" in en kara- dinarji 11^3 do 1159, lire 2900 do 29». vo je, da bi se imela odkrita tiskarna v kratkem preseliti v Vel. Kikindo. | SPOPADI MED FAŠISTI IN ; KAEABINJLRJL MUSSOLIN1JEVA BOLEZEN. | Bim, 17. februarja, v. V Bologni so pri-Rim, 17. februarja, a. Bolezen ministr- ! redili včeraj ta mošnji fašisti veliko deškega predsednika Mussolinija sc razvi« \ monstracijo proti meščanskemu listu ja normalno. Zaradi tega danes ni bil j lju 5000 Din. 7.) Šolstvo zahteva 251.650 Din. Msd temi je določeno za knjige revnim So« larjem 20.000, za trgovsko nadaljevalno šolo 16.500 ia za obrtno nadaljevalno šo» lo 15.000 Din. 8.) Občinske obveznosti znašajo vsoto 413.028 Din. 9.) Stroški tržne uprave 17.250 Din. 10.) Kreditni promet 52.402 Din. 11.) Iaredni promet 267.000 Din. IZ) Gozdno gospodarstvo primanjklja« ja 32.486 Din. 13.) Parno kopališče 24.0S7 Din. 14.) Mestno gledališče potrebščin vso« to 22.783 Din. Med aktivne poatavke je prišteti: 1.) Aktivno obresti v znesku 6652 Din; 3.) hiše in posestva 153.009 Din; 3.) izvoz greznic 19.000 Din; 4.) mestno tehtnice 3285 Din; 5.) ribarsko pravico 5000 Din in mestno pokopališče 788 Din. Primanjkljaj se krije z raznimi dokla. dami, nakladami in davščinami, ki se pa za tekoče peslovno leto niso zvi«a'e, temveč pri nekaterih postavkah celo zni« Žale. Uvede se: l.) 50»odst. občinska do. klada na državno naimarino 152.000 Din (doslej 100 odst.). Z) lOO^dst. zemlja, rina 1100 Din. 3.) 200^dst. občinska do. j klada na oboo pridobnino 215.500 Din (dosle.i 250 odst.). 4.) 250>odat. ebčlnsks j doklada na posebno pridohnino 500.000 Din. 5.) 250.odst rentnina 3000 Din. 6.) lft-odst. najemninski vinar 200.000 Din. 7.) 4»odst. kanalska pristojhina 72.000 di« narjev. 8.) Pasii davek znamka, a 100 di: narjev 10.000 Din. 9.) Občinske takse za domovinsko pravico 1000 Din. 10.) Oh. činske takse po tarifi 30 000 Din. 11.) Davščine na vozila 40000 Din. 12.) Da v« ščina na prenočišča v hotelih 100.000 di« narjev. 13.) Davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn 70.000 Din. 14.) Ohč. davščina na prirastek vrednosti nepre« mičnin 5000 Din. 15.1 Donos tržnih pri« stoihin 70.000 Din. 16.) Užitnina na vino a 1.25 Din 457.000 Din (na hute'ike pri litru 4 Din in pri šumečem vinu 20 Din, na žganie od 1 Din 5, nri likerjih in jajč« jem konjaku 50 odst. višje) 60.000 Din, na prvo od litra 75 p Din 225.000 Din in na meso 35.000 Din. Stroški pobiranja teh davščin znašajo 61.875 Din. Nova doba v Mehiki Kadar se je v novejši preteklosti imenovalo ime Mehike, je bilo to vedno v neugodni zvezi. Mehika je bila (jržava vednih notraniib »med, prevratov, vojaških revolucij In sitnih uporov, ki so se ponavljali neprestano ter niso pustili državi, da se pomiri ter razvije svoje velike prirodne »»klade. Z zavidanjem je marsikdo mislil na veliko ozemlje, ki pripada Mehiki, tvoreče nič manj kot teritorij 1.9S9J00 km» s 14,500.000 prebivalci. Splošno sc je že obupavalo nad živijensko zmožnostjo te države in sklepalo se je, da postane prej ali slej plen ekspanzivnosti sosedne ameriške Unije. Toda najnovejša doba je prinesla povsem drugačen razvoj. Pot navzgor se je pričela že pod predsedovanjem energičnega Alvara Obregona, ki jc mogel pola- neneo Ie prijelo ščegetanje onih uaivM-žev, ki res verjamejo, da g. Korošec danes šele dela kako resno politiko. Toda g. Koroiee je isgubli srečo in S njo ga zapušča tudi brthUuNt . . . -L Dobro ga je pičil. Zagrebški »Hr-vat» poroča is Beograda, da je v sveži a bivanjem dr. Korošca v Beogradu in z njegovim razgovorom s predsednikom narodne skupščine. Ljubo Jovaaovičsm »v vladi prišlo do konflikta«. »Celotni tisk piše, da sc pripravlja rekonstrukcija vlade*. Zato »Hrvata v »veti s dr. Ko« roščevimi prizadevanji naslavlja citirane depešo: »Borba za korita je pričela!®... Dobro je pičil svojega patral -j- 0 zmagi Narodnem bloka in po-greakib Ljube Davidovima razpravlja v daljšem uvodniku novesadski arlampntarni voditelj SLS dr. Korošec v Zagrebu sklepal z boljševiškimi eksponenti, ra-dičevci, nove načrte, kako bi se v Jugoslaviji nadaljevalo boljševiško rova-renje. Sami dokazi o doslednosti in iskrenosti klerikalne politike. Na žalost je bilo tudi včerajšnje predavanje v Unionu le sredstvo v dosego doedaj le neznanih političnih ciljev klerika-fema. Predavanje v ostalem ni poteklo povsem gladko. Neki komunistični dijak ie ostro ugovarjal predavatelju. Ker diskusije ni bilo, je incident potekel brez nadaljnih posledic. Mnogi poslušalci, ki so po predavanju zapuščali Unionovo dvorano, so zmajevali z glavami: »Tako strašne reči, naša SLS pa neprestano poje slavo boljševizmu in se igra cjegvoo zaščitnico!* Celjski mestni proračnn Obširno smo že poročali o stvarni proračunski seji celjskega občinskega odbora, ki je pokazala kako resno je vzela mestno gospodarstvo v roke trdna narodna večina občinskega odbora. Da» nes objavljamo naknadno še nekatere proračunske postavke, ki utegnejo zani« Bia*j poleg celjskega prebivalstva tudi firšo javnost. Glavne postavke rodnega proračuna izdatkov so: 1.) Občinska uprava, ki izkazuje pri. »anjkljaj 922.602 Din. Plače uslužben« cev in pokojnina sama znaša nad vsoto 700.000 Din. 2.) Uiice, trgi, kanali in mostovi: Iz« datkov 567.271 Din, kritja z cestarino 542.000 Din, torej še primanjkljaja y.27\ Din. J.) Mestno oskrbništve: primanjkljaja 151343 Din. 4.) Oskrba reve že v, potrebščin vsota J03.944 Din, ki se krije z donosom ve» leUinega davk« 80.000 Din ter ostane poomu protiboljševiške akcije. Brodovje je bilo pravno še vedno last stare Rusije, dasi ia ni več obsto ala. Stvar pa se je spremenila, ko je Francija priznala sov*, jetsko vlado, k! Je s tem za Francijo postala pravna naslednica carske vlade in posestnica nekdanjih carističnih posesti. Seda) bi imela sovjetska Rusija dobiti tudi v Bizerti se nahajajoče rusko brodovje in Francija se je izjavila pripravljeno, da ji iad evje zares Izroči. Toda pričela se je živahna propaganda da bi se to brodovje Rusiji ne izročilo. Ta propaganda je izhajala od dveh strani. Po eni strani so sc oglasile baltiške države, ki se boje, da bi se z ojačenjem ruske baltiške mornarice močno poslabšal zanje položaj, ker bi Jih mogla Moskva z morske strani še bolj ogrožati kakor doslej in bi se vsled tega nedvomno tudi komunistična propaganda v teh deželah še bolj oživila. Opozoriti je pri tem na de stvo, da ležijo prestolice vseh treh baltiških držav — Litva tu ne prihaja v poštev — ob morju. Še hujši je nastop RumunlJe proti izročitvi vojnega brodovja Rusiji. Rumu-nifr se čuti najbolj prizadeto v slučaju, da dobi Rusija znova vojno ladjevje v Črnem morju, k er ga je tekom državljanskih vojn Izgubila vsega. Zato delajo v Bukarešti z vsemi silami na to, da bi se vojne ladje iz Bizerte ne smele več vrniti v Črno morje in so se. v namenu, da dobijo diplomatsko pomoč, obrnili tudi na sosedne in prijateljske države. Naša kraljevina je odgovorila, da ne more v tej zadevi zavzeti drugačnega, kot nevtralno stališče; kar ie brezdvomno popolnoma pravilno. Najbolj simpatično je ru-munsko stališče TurčiJ, ki je enako zainteresirana na tem, da se Rusija na Črnem morju ne okrepi. Rusija je delovala v poprejšnji dobi sistematično na to, da si osnuje in obdrži popolno premoč na Črnem morju, kar se ji je naposled popolnoma posrečilo. Samo ob sebi je seveda umljivo, da delujejo ob Črnem niorju ležeče države proti temu, da bi se tako stanje sedaj zopet obnovijo. Pri tem pa je prepir o vrnitvi ruskega vojnega brodovja problematične vrednosti. Brodovje sestoji sicer ip stcviljilh ladij, toda vijiiBB Jih ie manjše velikosti. Se posebHo pa je važno, da so ladje selo pokvarjene. Ves čas, to j? več let, sq 1»-Žale v Inki v Bizerti, ne da bi Jih kurili, oziroma vzdrževali v onem stanju, kakor Je potrebno, da se ne pokvarijo. Stroji ln ostalo želez.e ie v tako zapuščenem stanju, da pravijo strokovnjaki, da Imajo ladje le še vrednost kot staro železje. Trd! se že, da misli Moskva sama, da bi ladij sploh ne vzela domov, marveč jih kar takoj prodala kot staro Železo. Vendar, ie bi res ladje n? bile prav nič več porabne, je težko umljivo, zakaj bi je rusko sosede toliko vznemirjale. pridobil veliko zaslugo, da je udušil upor, ki je imel namen onemogočiti redne volitve novega predsednika, marveč vsiliti državi enega poprej propalih protikandidatov. S tem so se omogočile redne volitve in Izvoljen je bil general Plutarco Calles. ki je s 1. decembrom 1924. nastopil vlado. Že ta kratka doba Callesovega predsedovanja ie pozakala, da je Mehika vendar enkrat dohlla državnega šefa, kakršnega rabi. Vse vesti soslašajo v tsrn, kkko Callesovo delo priča, da se novi predsednik zaveda, česa ,e deželi najbolj treba. Plutarco Calles je dal pred vsem z državnimi vojaškimi četami enirg:čno zasledovati one generale, ki so sc hlli uprli ter so v perifernih ler težje pristopnih pokrajinah prostrane države nadaljevali borbo zoper centralno državno oblast, povzročujoč pri tem z nebrzdanimi nasilji prebivalstvu ogromno škodo. Kogar so vladne čete ujele, je bil tisti trenutek postavljen pred vojno sodišče, obsojen in že po pri teku pol ure ustreljen. Zgodilo se je, da je bila isti dan ustreljena na ta način cela vrsta znanih generalov in viš ih častnikov brez pardona. Posledice niso Izostale; ko so ostali videli, da Je stvar postala pnklctu resna in upasna, so se po vrsti vdali ali pa nemudoma zapustili mehikansko ozemlie in danes vlada skoro v vsej Mehiki popoln mir. Toda Calles je storil še več. Da hI se odstranil stalni vir neprestanim vojaškim revoltam, je dal temeljito revidirati ves mnogoštevilni častniški rbor. Vsi oni, ki niso imeli, za seboj potrebne vojaške šole ter so si vojaška dostojanstva pridobili pod piejšniimi režimi nepostavnim potom, so bili nemudoma postavljeni na piano, to Je zapodeni iz armade. Prav taku -je Calles z železno roko prečistil diplomatski zbor ter odstranil one, ki se prišli na visoka mesta brez potrebne usposobi enosti. Z enako brezobzirnostjo se obrača proti vsem, ki hočejo vršiti nasilje, bodisi proti vojaškim kot civilnim posameznikom. O tem se pripoveduje že cela vrsta anekdot; najznamenitejša je ona o Heronu Proalu, predsedniku sindikata najemnikov In diktatorju mesta Vera Cruz, ki je tri leta teroriziral mesto ter mu gospodoval po sovjetski doktrini. Clales je nenadoma posegel vmes in Proal je izginil v ječah mehikanske prestolice, Vera Cruz pa si je oddahnil od triletne more Vse ptiča, da se nahaja Mehika na pragu nove, boljše dobe In da se naposled vendarle uvrsti med moderne kulturne in pravne države. Politične beležke Dr. Korošec in njegov pesimizem. Sotrudniku iBelgrader Zeitung* je dr. Korošec izpovedal nekaj konkretnejših razlogov svojega pesimizma. »Izgledi v bodočnost so brezupni!« je poudaril dr. Korošec in pojasnil svoje stališče na. 'pram verzijam o svojih odnosih do vla« de takode: »Menim, da do pogajanj med nami in vlado ne pride, ker je pač sodelovanje naše stranke s Pribičevičem a p nori in pod vsemi okolnostmi izklju. čeno. Radikali pa vsekakor imajo ob svoji strani raje 21 kakor 20 poslancev«. V ostalem imajo samostojni demokrati 23 mandatov, značilno pa je, da dr. Ko« rošee opira koalicijo zgolj na številko kakor da je vsa tragika klerikalnih tigrov v tem, d» nimajo vsaj enega man« data več kakor samostojni demokrati. Mi nasprotno vidimo tragiko klerikalnih tigrov ravno v tam, ds dr. Korošec jav. no resignira na vse izglede o vstopu v vlado, dočim »Slovenec* kot najvnetejši toimae tigrovskih pretenzij muko muči i vsakojakimi plitkimi intrigami o izola« ciji samostojnih demokratov in razma. janosti vladne koalicije. Očeta Korošca včasih Je sreča resnica, čeravno Je za trenutek in pr«v od daleč. 4- Ved naivnimi »rgomeati, s katerimi 9jyo«£jjn eperi/8 prpti vladi, ie pos&bae Pffetgja j abstiitano«, ki da bi mogla iiti vlado. Ssio naj fr b^š pbfetincscg opozicije v-rgia vlade, >a*8 ne razložijo ftitj ocj bloka ški listi, kj m aanjo ree-grevajo mooge odkritejše kakor naš «{SJo-trene©. Ja6na je, da W tudi v slučaj« opozicije T]vič, klepar. Leopold Pogač- ^ f™* 8obJ? nik, ključavničar. Breg pri Ptuju: Rihard fnotraj s posebno verižico. Dalje do-J kazuje, da je pnsel neznanec v sobo skozi okno. Izstrelil je par krogel proti tečaje za občinstvo. Liga je živahno pozdravila ustanovitev samostojnega bratskega društva v Mariboru in je v stalnih stikih tudi s praško centralo. Z obema se vrši stalno živahna izmenjava misli. Društvo ima žal le 150 članov ln 4 ustanovnike, čeprav je znašala mesečna članarina s^mo 1 Din. Kar se tiče bodočega dela so v načrtu predvsem javna predavanja, kl bodo se- nadknjigovodja; Gornja Radgona: Ber-znanjala ljubljansko publiko z vsemi važ-; teld Bouvier, pos., Franc Hiti, pos.; Mari-nejšimi pojavi v kulturnem življenju če- i bor, desni breg: Cinžat: Ferd. Korman, delavec. Ivan Bauman, usnjar, Godfridj prosto. O strupu, katerega so našli — - zdravniki v raztelešenem Iselliju, pravi Carlier, da bo tudi to zadevo temeljito pojasnil, a sedaj njegovi podatki Se niso godni za javnost. Carlierovi memoari bodo tvorMi glavno podlago za obtoženčevo razbremenitev pri obnovljeni razpravi, na kateri bo skušal odvetnik Martinac svojega Teodor Holz, j klijenta rešiti prvotne obsodbe, zato ' poizvedujejo za njimi v Beogradu pazljivo in brižno. Hasenbachl, pos.; Loče: Ladislav Valand. lesni trg. dr. Pavel Lautner. zdravnik Št. Jernej: Vincenc Strmšek pos., Jakob Sovič, pos.; Špitalič: Anton Pavčič. lesni trgovec, Alojzij Pavčič, posestnik; Vitanje: Leopold Woduschegg, elektrotehnik, Pavel Pogladič, klepar; Dol pri Hrastniku: Jakob Metzger, uradnik, Karel Erdlen, uradnik; Laško: Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sreda, 18.: «Cyrano de Bergtrac*. A. Četrtek, 19.: »Pepeluh». C. Petek, 20.: .Vdova Rošlinka*. Premijera. Izv. Ljubljanska opera. Sreda, 18.: »Smrtna tarantela* in karakteristični plesi. E. Četrtek, 19.: »Don Juan». F. Petek, 20.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sreda, 18.: «Mignon». E. (Kuponi.) Četrtek, 19.: »Pri čaju*. C. (Kuponi.) Vdora Rošlinka. V petek, dne 20. tega meseca bo v ljubljanski drami premijera Golarjeve komedije ;*. Umetniki so ca Dodali s finim, plemenitim občutjem, poudarja« joč predvsem klasično, formcino stran skladbe. Vsi štirje deli, od katerih se prvi, drugi in četrti odlikujejo po melo« dioznosti in ritmičnem življenju, med« tem ko je tretji nekako sam vase obr« njen, so želi močno odobravanje publi« kc. Zadnja točka konccrta, Dvorakov trio op. 90, (Dumkv), jc ugajal po eni strani vsled svoje melanholične zasanja« nosti in na drugi strani šc posebno vsled živahnih, razposajenih allegro^stavkov. Izvajanje vseh naštetih del jc biio vzorno, tehnično brezhibno. Zdi sc mi le, da violina ni pela, kakor bi bilo tre« ba; bila je preveč suhoparna in akadc« mična — mala hiba, na kateri pa jc tr« pelo sem in tam tudi prcdnašanjc. Brez ozira na to pa je treba poudariti, da je bil ta koncert brez dvoma eden najuspe« lejših v moralnem in kakor jc kazal obisk — tudi v gmotnem oziru. 2elcti bi bilo, da bi se tudi pri nas doma in na koncertu močneje gojila komorna glas« ba, ki razpolaga z veliko in visoko sto« ječo glasbeno literaturo vseh narodov in dob. Čas bi res že bil, da bi imeli tudi mi svoj stalni kvartet in trio, ki bi od časa do časa predstavil naši, te vrste glasbe še malo vajeni publiki, najmar« kantnejša komorna dela svetovne lite« ratura, ■ (Ljubljanskega Zvona> številka za mesec januar je izšla. Vsebino priobčimo prihodnje dni. Koncert Marcel CiampL Prihodnji teden nastopi v Ljubljani v prvič svetovni francoski pianist Marcel Ciampi, ki bo izvajal klavirska dela Chopina, Liszta, Faurčja, Debussvja in drugih. Ciampi je eden najslavnejših sedanjih pianistov in njegov koncert obeia biti i po sporedu i po izvedbi zelo zanimiv. Ix zagrebškega gledališča. Danes v sredo IS. t. m. se pojeta v zagrebški operi Mascagnijeva ter Leoncavallovi . Sanluzzo bo kreirala topot prvič ga. Radobojeva, Lo-lo pa znana pevka Podpiši lova. — Včeraj, v torek, je bila v zagrebški drami premijera Nicodemijevega «Scampola>. Igro je režiral g. Aleksander Binički. Lohengrin ▼ Zagrebn. Zagrebška opera je po več neg > 131eini pav/i v soboto uprizorila Wagnerjevega Lohengri-na. Umetniški uspeh je bil jako velik in opera ostane očividno trajno na repertoarju zagrebškega Narodnega gledališča. Kritika s posebno hvalo omenja oba protagonista Šimenca kot Lohongrina in Zi-kovo kot Elzo. Novosti pišejo: Sijaj ši-menčevega tenorja in mladeniška svežina njegovega glasu sta po pravici oduševila publiko, ki je po pripovedki o Gralu aplavdirala pri otvorjeni pozornici. Elza je bila ga.Zikova, ki je v tej partiji pokazala, kako izvrstno silo je z njo dobila naša opera. Zlasti v veliki sceni UL dejanja je bila pevka na popolni umetniški višini. Kritika hvali nadalje sijajni nastop Križaja kot kralja Henrika in šughove kot Ortrude ter pripisuje glavno zaslugo ' na izvrstni izvedbi, pri kateri sta se odlikovala tudi zbor in orkester kapelniku Saehsu. Beograjsko gledališče ima tekoči teden na sj>oredu opere: Mignon, Madame Butterllv in balet . V opernem gledališču se vršita tudi dva koncerta priznanih pianistov svetovnega imena. Drama uprizarja Shakespearjevo komedijo in Strindbergovo . Iz dunajskega gledališkega življenja. Državaa opera na Dunaju ima ta teden sledeči spored: Boheme. Bajazzo, Sanctis-simum. Rosenkavalier, Mrtvo me^o, Car-raen. Tosca, Rienzi. — V Volksopori s® poje: Karneval v Rimu, Kuhrelgen. Wer-ther, Hoffmannovo pripovedke, Mojstrski pevci norimberšlri, Afričanka, Cavalleria rusticana, Tisoč in ena noč, Madame Bnt-terflv. — V Burgtheatru igrajo . Domače vesti * Odlikovanje. Gregor Grešnik, kovač v tovarni za kose v Slovenjgradcu, je v priznanje zvestega službovanja odlikovan z zlato svetinjo. * Promocija. Na zagrebški univerzi ja bil profilo soboto absolvirani pravnik gospod Ivan Arko promoviran za doktorja prava * Diplomski izpit na elektrotehničnem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze je položil v pondeljek g Ven-česlav Koželj, ki je prvi inienjer na imenovanem oddelku v Ljubljani. Čestitamo I * Izpit u carinskega posrednika z odličnim uspehom je napravil pred mini-sterijalno strokovno komisijo v Beogradu g. Rajko Turk. šef špedicijske firme Josip io Rajko Turk v Ljubljani. Čestitamo 1 * Iz državne službe. Ravnatelj dvoraz-redne trgovske šole v Mariboru. Matej Dolenc, je s kraljevim ukazom pomaknjen v 5. skupino I kategorije s pravno veljavo od 16. septembra 1923. — V železniški službi so imenovani: Frane Blažen za načelnika postaje ?t. Lovrenc na Pohorju, Franc Beze za skladiščnega šefa postaje Zidani most, Frane Zumer za še-ia postaje Slatlna-RadencL - Za sodnika v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani sta imenovana avskultanta dr. Fran Kalin in dr. Aleš Peršin. * Načrt novega stanovanjskega zakona, V ministrstvu za socijalno politiko se pripravlja načrt novega stanovanjskega zakona, ki bo v najkrajšem času dovršen. Kakor prejšnji, obsega tudi novi načrt samo ureditev odnošajev med najemniki in hišnimi gospodarji, dočim se bodo ostala stanovanjska vprašanja — kakor gradnja uradniških stanovanj in javnih poslopij, podelitev kreditov za gradnjo privatnih hiš itd. — uredila s posebnimi zakoni. Kakor doznava »Vreme*, bo začasni stanovanjski zakon sestavljen na podlagi načrta, ki je bil izgotovljen v dobi Davi-dovičeve vlade. Cena stanovanj se bo primerno zvišala, upošteval pa se bo položaj ekonomsko slabejših, najemnikov in gospodarjev, javni lokali in delavnice pa se ptrepuste svobodnemu dogovoru. * Priznanje naši sanitarni poli.iki. Načelnik našega ministrstva za narodno zdravje dr. Andrej Štampar je na povrat-ku iz Hamburga ostal par dni v Pragi, kjer ga je sprejel predsednik Masai*yk v avdijenci in mu pri tej priliki Izjavil, da bo njegova hči dr. Alice Masaryk v kratkem obiskala Beograd, da 6e upozna z delovanjem naših humanitarnih institucij. * Zasluženo priznanje. Generalštabni oddelek vojnega ministrstva je v smislu zakona o dobrovoljcih in sklepa ministrskega sveta priznal Marcela Kolina za do-brovoljca-neborca. Delovanje Koline je cnano zlasti iz Južne Amerike. Kot tajnik začasne uprave jugoslovenske Narodne obrane je ustanovil s pomočjo naših tamkajšnjih naseljencev trirazredno ljudsko šolo v Antofagasti, ki je danes edina naša šola v Južni Ameriki Za časa največje vojne napetosti je izdal veliko etnografsko karto Jugoslavije. * Himen. V pondeljek se je poročil v Ljubljani dolgoletni vaditelj Sokola I., trgovec g. Franjo Kamenšek z vrlo ^"'--'t-co gdč. Franico Lože j. Mlademu sokolske-mu paru bilo srečno 1 * Smrtna kosa. V Poljčanah je včeraj umrla ga. Pavlica Krolnik, roj. Germel, ker se Je v onih krajih govorilo tačas skoraj izključno grški, dočim je bil služr beni jezik latinski. Izkopana je bila tudi starinska kamenita plošča, na kateri je v latinskem jeziku vrezana posvetitev cesarju Hadrianu, ki je vladal od leta 117. do 133. po Kristovem rojstvu. V početku krščanske dobe Je bilo Stobi eno najbogatejših mest na Balkanu. Kot obmejna trdnjava rimske države Je imelo zlasti nalogo, da odbija od severa prihajajoče navale ob preseljevanju narodov. Izkopavanje se še nadaljuje in Je upati, da se najdejo še ostanki starejših spomenikov. * > n i« perila. Zaatopatvo: a. GUNDRUM Usta di Gotrmsuo železnim »t. zO, Ljubljana. žil.PamoRS. Tudi v Ljubljani soproga tamošnjega nadpoštarja gospoda znani atlet Marijan Matijevid, cjunak iz 4 v_i-li— n____i. • .l j ____, t .* 1-__.i___»i _ r*__..._____i f ___ A. Krolnika. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne. Blag ji spomin! • Šola za socijalno higijeno. Kakor se iz '-nesljtvega vira poroča, je naša vlada sprejela ponudbo Rockfellerjeve lundacije za gradnjo šole za socijalno higijeno v Zagrebu. Z gradnjo te nove kulturne pridobitve za Zagreb se prične v najkrajšem času. • Statistika samomorov v Zagrebu. V preteklem letu je bilo po statističnih podatkih v Zagrebu skupno 250 samomorov. Od teh je bilo 35 registriranih pri mestnem fizikaiu, ostali pa v zagrebških bolnicah. • Mesto venca na grob blagopokojnega g. Lovra Humerja na Jesenicah je daroval za »Prosvetni doms na Jesenicah 200 dinarjev minister za šume ln rudnike g. dr. Žerjav. Darilo hrani upr. »Jutra*. • Javna dražba Tina. V državni trtnicl v Mrzlaku-Arnovaselih pri Brežicah bo dne 2. marca od 10. dopoldne javna dražba 14 hI prvovrstnega belega namiznega vina letnika 1924. Natančnejši pogoji so razvidni Iz razpisa v »Uradnem listu*. • Zgodnja spomlad. Kakor južna Evropa sploh, imamo tudi v LJubljani letos izredno milo zimo — brez snega. Pač 6mo bili v noči od 7. n3 8. februar dobili za prst visoko snega, a že naslednji dan ga je vzel topel jug. Temperatura je popolnoma spomladanska. Tako smo imeli predvčerajšnjim v Ljubljani 16 stopinj Like*, je stavil v Grubišnem polju v nedeljo z industrijalcem Novakom za 50 tisoč dinarjev, da mu štiri konji ne razklenejo rok. Kakor poročajo zagrebške »Novosti*, je Matijevič zmagal in prejel 50.000 dinarjev. * Požari. V Hotlnji vasi pri Mariboru J« izbruhnil požar pri posestniku in gostilničarju Francu šušteršiču. Zgorelo mu je seno, nekaj gospodarskih strojev ln leseno podstrešje, šušteršič je bil zavarovan. — Pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah sta pogorela kočarja Jakob Potrč v Cen-kovi in kočar Slaček, katere« hiša se je vnela od pežara pri Potrču. Radi močnega vetra in pomanjkanja vode je imel ogenj prosto pot in je vpepelll vse. • Požar v Kotniku. V Zgornjem Mo»-nlku je v soboto pr! posestniku Alojziju Cenclju izbruhnil požar. Pogorelo Jo gospodarsko poslopje s krmo ln kašča z vso zalogo žita. Zaradi pomanjkanja vode Je gasilna akcija ostala brez uspeha. Požar je nastal baje vsled nepazljivosti nekega kadilca • V smrt radi nesrečne ljubezni. V Slovenski Bistrici se je z lizolom zastrupila sobarica hotela Beograd Genovefa Lasba-cher. Predno je prišel zdravnik, je bila že mrtva. - * Igra s revolverjem. V Osijeku se je predvčerajšnjim 16 letni Ilija ČaJIČ, vajenec pri torbarju Dragotinu Pokornem igral s svojim tovarišem Dragotinom Celzija nad ničlo. V nršer- Printerju je Eisom. Preiskala sta delavnico in našla temperatura še višja. V Beogradu so imeli \ pod neko slamnjačo revolver. Eis ga Je v nedeljo 10, v Sarajevu 9, v Mostaru 10 svaril, naj previdno ravna z revolverjem, stopinj nad ničlo. Pomlad Je prišla v do-1 a v tem hipu je že počil strel fn krogla sence. Umrl je kmalu za to, da bi nam bile povišane in to kmalu, ker od obljub in dosedanjega »dela« vaše strokovne zveze bomo mo« rali od gladu umreti. Uverjeni smo pa, da bomo dosegli potom g. dr. Žerjava gotovo kakor so arzenalski delavci do« segli to, da imajo še zaslužek v arzena« lu, potem pa, g. tajnik, če Vam bo prav ab ne. Saj treznejši upokojenci se že precej obračajo od Vas in se še bodo, ko dosežemo naše povišane doklade, pa ne po Vaši zaslugi. — Upokojenci in upo* kojenke tobačne tovarne v Ljubljani. u— Odborova seja JNU, sekcija Ljub« ljana, sc vrši danes ob 15. uri v uredni« ških prostorih «Slov. Naroda®. Prosim točne in polnoštevilnc udeležbe. — Pred« sednik. u— Sokol na Viču priredi v soboto dne 21. t. m. v Sokoiskem domu na Viču veliko maškcrado. Začetek ob 8. uri zve« čer. Vstopnina 10 Din. Odbor vabi k obilni udeležbi. 329 u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na svoj tedenski seminar v petek dne 20. t ra. od 18. do 19. ure na kirurškem oddelku splošne bolnicc. Predavanje: Demonstracije nekaj oto • laringološ.uh e.učajev. Predava primarij dr. Pogačnik. Prosi se točnosti. u— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški priredi na pustni torek pri Valjavcu (Keininghaus) veliko maškera« do s plesom. Začetek ob 20. uri. Vstop« nint 10 Lin. Dostojne maske dobrodo« š.e. Zanimiv spored. Prijate.Ji društva, posetite to prireditev v obilnem številu, j ker je to zadnja maškerada pred grad« : njo Sokolskega dema. 385 ! u— Akademski klub Orjune obvešča ; svoje člane, da se vrši v četrtek dne 19. j t. m. članski sestanek točno ob 20. uri v čitalnici J. N. A. D. »Jadrana® s sle« dečim dnevnim redom: 1.) Razvitje pra« pora Akademskega kluba Orjune. 2.) Kongres v Beogradu. 3.) Savez Akadem« skih klubov Orjuna. 4.) Poročilo odbo« ra. 5.) Slučajnosti. Udeležba za vse čla« ne strogo obvezna! u— Predavanje v »Pravniku*. Danes bo predaval n» sestanku društva »Prav« nika® odvetnik dr. Henrik Turni o pred« metu: »Sodnik — zakon*. Predavanje se bo vršilo v dvorani št. 79, L nadstr. deželnega sodišča in se prične točno ob pol 6. uri popoldne. Društveniki se va« u— Mladinska organizacija. Seja šteršiO, bivši delavec, 82 let u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 3 tatvine, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek streljanja na pre« povedanem mestu, 6 prestopkov pijano« sti, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 3 prestopki cestnega policijskega roda, 3 prestopki prekoračenja policijske ure in 2 prireditvi godbe ter plesa brez dovo« ljenja. Aretacija se je izvršila 1 in si« cer radi prestopka pije' -stf. ?z Maribora t— Predavanje dr. Laha v Ljudski univerzi o slovenski literaturi je bilo do« bro obiskano. Predavatelj je poslušalcem zelo ugajal s svojim poljudnim in pod« učnim pregledom slovenske literature za« čenši od Trubarja do Jurčiča. — V če« trtek predava v Ljudski univerzi gosp. Pire o slovenskih pokrajinah s skioptič« nim! slikami. a— Drava je nenadoma narasla tekom včerajšnjega dne skoro za dva metra. a— Obrtno gibanje. V mesecu janu« arju je bilo prijavljenih 11 novih obrti, izbrisanih pa je bilo 5- >z Ceiia e— Predpustna prireditev. Udruženje vojnih invalidov, podružnica Celje, pri« redi na pustni torek dne 24. t. m. v gor« njih prostorih celjskega Narodnega do« mi pustno veselico, koje čisti dobiček je n nenjen za podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Pričakovati je, da se bo občinstvo ža iz karititlvnih ozirov od« zvulo prireditvi v kolikor mogoče čast« nem številu. Iz Primoria • Davek na tivino v videmski pokra-jlni je določila italijanska vlada v Rimu s posebnim pravilnikom, ki je bil izdan dns 22. januarja 1925. • Lavrenticeva žaga v Postojni pogorela. Pretekli teden je pogorela žaga bivšega poslanca g. Jos. Lavrenčiča v Postojni na Notranjskem. Ogenj je uničil v žagi tudi avtomobil za prevažanje lesa ter povzročil skupno za stotisoč lir škode. • Žrtev poklica. Poročali smo že, da so nedavno ponesrečili trije gasilci v Trstu, kjer so bili poklicani na gašenje I ognja v nekem podjetju za kemične Izdel-| ke. Eden Izmed ponesrečeniii, že nad 50 letni R.hard Listuzzi je sedaj na posledicah dobljenih poškodb umrL Njegov pogreb se je vršil v torek popoldne in Je bil naravnost veličasten. • Predavanje prof. Vebra v Gorici. V srtdo dne 18. februu*a p'cda,ra v goriškem »Trgovskem domu® unlv. prof. Ve-ber iz Ljubljane. Tema predavanja se glasi: O razvoju duševnosti. • Poroka. Poročila sta se v Tolminu g. Josip Gabrščck, tajnik političnega dru štva »Edinost® v Trstu in gdčna Marija Mrak iz Trsta. Bilo srečno! — V Ljubljani se je poročila gdč. Marija Vidmar-..eva, nekdaj zelo zavedna in navdušena Sokolica v Gorici z inž. V. Mušl-čem. rilo nekega prevestnega redarja, ki ie priče! pazno motriti starčka Ko je prišel Stojkovič do ministrstva pravde, ca Jc nenadoma ustavil in zahteval od njega legitimacijo. »Ne vem gospodine, kako legitimacijo zahtevaš od iacr.e», mu jc mirno odgovoril starček. »V Imenu zakona na policijo!« »Nemoj gospodlne! 102 let! že živim v tej zemlji ia nikdar Se n:sem bil aretiran. Pošten človek sem. Bil sem muzlkant pri pokojnem knezu Milošu in če bi bil on še živ, bi šel danes direktno k njemu v konak!« Starčkov odgovor se je zdel redarju še bolj sumljiv. Zato je pozval orožnika, ki je zgrabil siroto in ga odvedel na policijo. Le z veliko težavo so tamkaj starčku pojasnili, kaj Je to legitimacija. Tedaj Je člča ves srečen potegnil iz nedrij listnico, iz katere je privlekel strašno zamazan in že raztrgan kos papirja, katerega mu je izdala že v davnih časih njegova občina za potni list Na tem dokumentu je stalo, da je čiča Radoje v resnici 102 leti star ln da se tudi v resnici piše tako, kakor je izpovedal. Tu pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Policija lOOletnega starčka ni mogla aretirati, ker je vendarle imel legitimacijo. Kljub temu pa ga je kaznovala na en dan zapora in v Izgon v njegov rojstni kraj in sicer — kot postopača brez poklica Ko se pomlad budi « .. Iz Sinca v Liki poročajo sledečo zanimivo zgodbo: Nedavno so se v Stncu sprD zaradi deklet domači fantiči, ki še niso prekoračili pubertetne dobe. 141etna Mate Fonkovič in Stjepan Oreškovič sta bila najnestrp-nejša med njimi. Škilila sta za dekleti, a sta Imela smolo, ker sta se (Aa zagledala v isto punco. Nekaj časa sta se smukala okoli n.ie, a ko sta videla, da se deklica drž! rezervirano In ne daje prednosti ne temu ne onemu, sta se začela grditi in psovati md seboj. Oba pa sta imela isti namen: priti v sobo svojega ideala. Ko sta dospela do hišnih vrat. Je priklpela tekma do vrhunca. Vsak je hotel vstopiti prvi, da pokaže svojo korajžo in moč. Bila pa sta ob? enako močna ln pogumna. Pred vratml ie nastala mučna situacija. Oba sta prijela za kljuko, toda nihče ni dal, da bi vstopil tekmec. Začelo se je zmerjanje, najprej s smrkovccm Iti pobalinom, potem sta se Mate ln St.iepan obrcala ln končno sta potegnila nože. Sprva sta mahala samo okolu sebe. naenkrat pa se je Mate ojunačil in je zasadil Stipl nož naravnost v srce. Dekle ki je opazovalo ta prizor skoz! steklena vrata, je pri tem zavrisnilo od groze. Domačini so prihiteli skupaj. Stipa je !e* žal na tleh v krvi. Mate pa ga je gledal svetlo češ, sedaj pa sem te premagal! Ranjenega tovariša je še parkrat sunil z nogo, nato pa le odšel domov, kjer ga je mati, ki je doznala z žalostne posledice sinovega junaštva, pretepla, da je bil ves črn. Ranjenega Stlpo so morali oddati v bolnišnico, kjer se iant bori s smrtjo. Mate pa bo romal v poboljševalnico za izprijeno miadino. Kino Grobnica — beograjskih junakov Obramba Beograda v letih 1914. in 1915., kakor tudi njegova definitivna osvoboditev 1. 1918., je stala »Tbski narod naravnost hekatombo žrtev. Trupla izginulih junaških branilcev sedanje prestolice ujedirtjene naše skupne domovine ja so še vedno raztresena po vseh takratnih bajnih pozicijah Še več! Za mnoge od njih se sploh ne 1 ve. kje počivajo. Zavezniške in uopri-jatelj-ke države so zbrale trupla svojih padlih vojnikov Ln jib položile v posebne grobnice, srbskim junakom pa se domovina še niti po šeetih letih nje linjenja ni oddolžila in jim izkazala čast, ki jim gre. Sele sedaj jc vojno ministrstvo izdelalo predlog, da ee zberejo kosti weh junaških branilcev Beograda in j>olože v skupno, častno grobnico. Mad grobnico pa se namerava postaviti velik s[K>inenik kot znak priznanja prestolice napram njenim herojem. Podobni predlog je izšel tudi iz vrst Udruženja rezervnih častnikov. Kdaj pa se bo ta načrt tudi v resnici i p aM, katerega je spoznal kot svojega, izvedel, je seveda vprašanje časa. Na U način je zvedel za storilca Antona Kosanč čo, posest , 'ka v Cerovem bregu, ki mu je razen plaVj vzel ne tudi razne druge stvari. Pri hišni pre skavi so se nekatere reči še ea^le n ni obdolženca nič pomagalo, da je svoje dejanje dolgo časa tajil. Okrožno sodišče v Cei-i je ob- «Rosenkavalier» v filma. Slovito Hoffmanstlial-Straussovo opero »Rosenkavalier® bo posnela dunajska družba Pan-Pilm. Dejanje bo za film priredil operni llbretist Hofrmansthal sam, dočim bo Rlhard Strauss svojo operno glasbo priredil za spremljanje filma. Obeta se nam torej pravi literarni film. Z delom bodo začeli takoj pomladi in ga mislilo sredi poletja že končati, tako da bo prišel film v promet že v začetku jesenskr sezone. Ul Dagover Igra glavno vlogo v De-cla-Ufa-fllmu »Srčna komedija^, ki ga predvaja te dni cela vrsta dunajskfh kinov. Kritika hvali na filmu njegovo so-lidnost, psihološko globino !n originalni zamlslek, ki je postavil mesto dejanj odlomke iz dnevnika velike plesalke. sodisce § Tatvina. V noči od 15.-16. aprila 1924 je bilo vlomljoco v zaklenjeno žit-nico posestnika Miklavža Radeja v Orehovem. Storilec je izkopal kamenje iz zidu ter na ta cačin zlezel na podstrešje. Meseca decembra je oškodovan! Radoj >idel pri nekem Ivanu B. železničarski Aretac ja lOOletnega starčka Policijska kronika v naši državi gotovo ne pomni slučaja, kakor se je zgo-! godilo Kosančiča na 2 meseca te^e joče želo. Naše kmečko ljudstvo pa 6e te zgod-1 Je Eisa zadela v nje pomladi nič kaj ne veseli, ker ni iz- nato. ključeno, da pride še mraz in snega in j • Čudno naključje. Početkom tekočega bijo k obilni udeležbi, prijatelji dobro« E njim nevarna zmrzlina. i meseca sta v Loralnu v Clevelsndu v Ze-: došli • Rimske starine ob Vardarjn. O zani-1 dinjenih državah umrli naši rojakinji j u— Vabila za m. primorski ples, k! mivih arheoloških razkritjih iz rimske Agneza Piškur, soproga trgovca z želez- se vrši v soboto dne 21. t. m. ac dobe dobe v Južni Srbiji ter o važnih izkopi- j niao La Marija Sepic, tudi soproga trgov-nah rimskega mesta Stobi ob Vardarju! ra. Obe »ta bili rodom iz Rateč na Go-smo svojedobao že poročali. Doslej so iz-' renjskem, skupaj sta pred dvaindvajseti-kopani temeljni zidovi, več svetišč in gle-1 mi leti odpotovali v Ameriko in — čudno dališč. Arheologi trdč, da so razkrita j naključje — obe sta umrli na eden in Isti svetišča iz 6. stoletja. Gledališče je zgra- dan. dll v nedeljo v Beezradu. Aretiran ja bil namreč Radoje Stojkovič Iz vasi Dvorl-šte. V visoki starosti 102 let. Vso dolgo jeno iz belega marmorja, ravno tako tudi svetišča. Sedeži gledalcev Imajo napise, iz Seaar se sklepa, da je imelo g!eda-Bšče stala« sbokovalce Napisi so grški, • Velika cerkvena tatvina. Zadnje mesece je bilo izvršenih po deželi na Hrvatskem nešteto vlomov v cerkve, ki jih ima na vesti dobro organizirana družba. v igralnici kavarne »Emone® od 12. do ' 14. in 16. do 19. Ccnj. reflcktanti naj i se blagovolijo obrniti tjakaj. 332 o— «V gorskem raju* je geslo, pod j katerim priredi Narodna čitalnica v Sp. Šiški svojo elitno maškcrado v soboto ! dne 21. t m. v dvorani pri Valjavcu. Raz« košna dekoracija, bar, kabaret itd. so« deluje godba Šentjakobskega napredne« ga društva. 330, ječe. § «Clgan malenkosti ne krade, ampak le vrednosti®, tako je zavila ciganka dobo svojega življenja le preživel kot, Ana Gartrer. pristopa v St. Janž pri Vin-poštenjak. Nikdar ni bil kaznovan nit! skj ?orii ki ^ v dro?<*. Pr, dolžno jagnje je prilezel v hotel Royal, hoteč govoriti s princezinjo. Ta je poslala takoj po policijo. Detektivi so dreves je bilo izruvanih in odnešenih. Ve- !leznici so se utrgali snežni plazovi, ki Uko škodo je napravil orkan v nasadih,! še vedno ogrožajo železnico. Zato imajo n;u in treskanju. Na st. gotthardski že-: moža aretirali predno je mogel priti ki sc ponekod popolnoma uničeni. V Henndorfu ob Wal!erskem jezeru je vihar podrl na kmečki hiši na hribu dimnik vsled česar je izbruhnil v poslopju požar, ki je v kratkem upepelil cclo hišo in sosednja poslopja. Veter je nesel iskre in ogorke proti dolini in za žgal več na- vlaki na tej progi velikanske zamude. Da bi očistili progo, so morali železničarji delati po cele ure. Ko pa so za silo omogočili promet, se je zopet utrgal pred obličje aristokratinje. Pri preiskavi je Bolli izpovedal, da se pravzaprav piše Karel Riumkov in da je po poklicu begunec. Ker sumi policija, da je mladi mož, ki šteje komaj 20 let, spreten hote I-k i tat, ga je pridržala v za- zella so irčale po zraku strehe, kot bl bile iz papirja. S streh Je letela opeka, daljnih hiš."Tudi "v nekaterih drugih kra- | da * bil° nevarno hoditi v bližini hiš, jih je zanetil vihar požare, kl so jih ognje ; v kolikor so si liudJe sP,oh uPa11 na ce" gasci le z veliko težavo pogasili, pone- sto- Na marsikaterem kraju skoraj niso kod pa so ga mogli le omejiti. Tako so m°K>i li.udie stati Pokoncu, tako silovit divjali pož2ri med Hofgasteinom in Bad- ^ 1)11 vihar. gasteinom, v Gneisu pri Salzburgu in! Vremenske opazovalnice poročajo na- plaz in znova zasul tire. V okolici Appen poru in sedaj izprašuje njegovo vest tisoč dolarjev podpore, rezal je vrvi, 6 katerimi je bil uradnik zvezan ter telefoniral po ambulanco, hi sra je odpeljala v bolnico. X Mednarodna rad:o-konferenca v Ameriki. Letos meseca septembra se bo vršila v Ameriki mednarodna radio-konferenca, na katero je povabila Amerika okolu 50 držav. Amerižki kongres je dovolil za ta sestanek 75 ter preiskuje njegovo preteklo življenje. Dr»en rop v Milanu Pred 'ednom dni je prišel v Milan računski uradnik Pino Aimone iz Pie-monta v Italiji. Oglasil se je pri več drugod!"Požari"so "napiavih"milijonsko Spremembo vremena. Pojavljati se tvrdkah ter je hotel skleniti par kup- _ ... ško ie v pustil postajo St. VVolfgang v Salzkam- ! Pondeljek jelo zmrzovati. Računati je s mergutu, in ga treščil iz tira. Več vago- j Precejšnjimi padavinami, v nižjih legah nov je padlo preko sipine na njive. Pri i z deževjem, v višjih pa s snegom tem je bilo več železničarjev in potnikov hudo ranjenih. Čim so zaznali za nesrečo, je odšel iz Ischla pomožni vlak in od-hitel na lice mesta. Ko pa je reševalna ekspedicija zapustila pomožni vlak in se lotila reševalnega dela, je pridrvel vihar z novo silo in vrgel tudi reševalni vlak preko sipine. K sreči ni bil tokrat nihče ranjen. Od obeh vlakov sta ostali na tiru le obe lokomotivi. Pri nesreči je dobil en železničar tako hude poškodbe, *da je kmalu potem umrl. Pomožna ekspedicija, ki so jo kmalu ojačili novi delavci Iz Prišel je do nekih čistilnic v ulM Vanvitelli, ki leži izven mesta. Ulica je bila zelo samotna, brez ljudi ln ko je uradnik t*vil okolu ogla neke hiše. mu je stopil "»sproti neznan človek. Z ročajem samokresa ga je dvakrat udaril po glari. da se je onesvestil. Nato je banditu priskočil na pomoč še drugi neznanec z gorjačo. Premlatil je Aimo- Traoskavkaziji. hud marz. V tej pokrajini je nastopil že decembra frrod-io hud mraz in pojavili so tudi strašni ledeni viharji ki so se zadnje večinoma zmrznila. V Bakuju je pridobivanje petroleja skoraj popolnoma ustavljeno. Celo Kaspiško jezero je na več krajih zamrznilo, vsled česar je ogrožen dovoz žita iz Perzije v Rusijo. Zanimivo je, da je zavladalo v nasprotju s Transkavkazijo v srednji Rusiji izredno gorko vreme. X Več priseljencev kakor izseljencev izkazuje statistični urad za izseljo, vanje na Dunaju. Statistika pravi, da je kljub domači brezposelnosti števil« priseljencev meseca januarja znatno poskočilo. Iz inozemstva s« ie priselil* v avstrijsko republiko 1059 ljudi, do. čim suaša Število izseljencev jedva 31U oseb. X Zopet vojni slepec, kl Je {spregledal. Iz Bordeauxa poročajo, da je dr. Bonnefon, o kojega velikih uspe* liih sino v »Jutru* že poročali, te dni uspel s svojo petnajsto operacijo. Vojni pohabljenec Alex Pelletier ii Včvy-ja (dčnartement Jura), ki ga je leta 1916. zdravniška komisija »poznala za neozdravljivo siepega ter ga oprostila od nadaljne vojne službe, je zapustil bolnico skoraj popolnoma zdrav. S pomočjo dr. Bonnefona se mu je vid povrnil toliko, da dobro razloči obraze in tudi na žepno uro vidi. PeOetier se je brez spremstva vrnil v svojo domačo vas, edini vodnik so mu bila očala. X Z ena — blago. Pretekli teden js odpravila angleška zbornica z zakonom na malem otoku Jerseyu v Roka vskr-m prelivu določbe, ki izvira se iz srednjega veka in po kateri spada Čase ponovili. V Bakuju ob Kaspiškem jezeru, kjer je popolnoma subtropično: žena k »stvarem moža*. Po strogi d»-podnebje m je mraz nekaj redkesra. je finiciji starega zakona je bil vsak padel toplomer na 20 do 30 »topinj pod ničlo Snega je nad meter visoke Železnica Tiflis - Batnm je vsled snež npga zameta na več krajih prekinj* na Mraz ln sneg sta napravila veliko ško Mitraljezo je izumil polkovr:k Mili Ischla, se ie sicer pogumno lotila dela, poveljnik tehnične divizije švicar-da bi očistila progo razbitih vagonov jske vojske Strojna puška tehta n«Raj in omogočila promet, pa je morala kmalu manj kakor dpv{;t kilogramov ter odda ustaviti delo, ker ljudje niso mogli vzdr- - - žati na prostem, tako silen Je bil orkan. Nekateri so sicer delali ležč, sicer bi jih bil vihar odnesel, vendar je bil vsak 450 strelov v eni minut'. V Bernu so se te dni vršili p^kusi „ . . . . - ..... s novo strojno puško. Navzoči so bili na ter mu zvezal roke in noge, nato pa:do na tobačnih m na nasadih južnega zastopniki državnih in lokalnih oblasti,j mu zamašil usta, da ni mogel dati g!a-j sadja ob vsej prostrani obali Črnega reprezentanti vojske in številni časni-;«u od sebe. Potem sta napadalca svojo i morja do Krima. V Kavkazu je trta karji. Švicarska vlada namreč potrebuje za odkup izuma 16 in pol milijona švicarskih frankov ln za to voto je treba agitirati med ljudstvom. konski mož na tem otoku upravičen, da je svojo ženo »prodal kakor kako blago*. Zena ni imela pravice, da bi razpolagala s kakoršnimkoli delom svojega premoženja ali denarja, ki si ga je pridobila. Po teim starem zakonu je bila avtomatično svobodna last svojci ga moža. Uradni rezultati volitev v okrožju Celje-Maribor Kakor smo že poročali, je glavni volilni odbor za volilno okrožje Maribor Celje v soboto končal svoje delo. Po njegovih ugotovitvah smo popravili ta- Ulftlll urvn isin'«iflU!*/v '*-'! v»i«i , . . ... i lahko 450 strelov v eni mlmi'1. Oprem- >'<> o F1« voIl,f v posameznih okra-ljena je tako ekonomično, da je v njej J* m J° danes še enkrat objavljamo, uukimji prostora za 30 pasov po 130 nabojev.!'Oben-« prinašamo naknadno še tudi | _ NB VOLILNI OKRAJ MOZIRJE. BOČNA: SLS 242, Rad 35, Hart 1, NB 19, Zag 5, Puc 9, Kom —. Nem —, Rvk —, Soc 1, Hrib —, Ber 8, Strb —, Mark 2. GORNJI GRAD: SLS 57. Rad 23, Hart 20, Zag katere lahko m it™ 1 jeza izbrb- v pič>olilnP rezultate s posameznih volišč, Nem -. Rvk Soc 2, Hrib 1, Ber 6, napor zaman. Značilno za moč orkana !lih desetih minutah. Novo orožje je okraJa Mozirje (Gornji grad), ki so po- L " 1 -1 _ .. . —.1 ,1.. „ — _ * _ . n, At/^mn t t f n 1, i« nK i-l lOnn con tn čete. je, da je v nedeljo popoldne zgrabil orkan en vagon, ki se je bil prevrnil preko sipine, ga dvignil in treščil na progo nazaj, kjer ga Je prihodnji sunek zopet prevrnil in strmoglavil preko sipine na drugo stran železniškega tira, kjer se je voz popolnoma razbil, v kolikor še ni b'l pokvarjen. Tudi pri postajališču Halgu pri St. Gildenu je prevrnil vihar tri stoječe to- Italijanska princezinja Ruspoli, s vorne vagone In jih treščil iz tira. Tudi biv* stalno v Rimu in stanuje v hotelu na tem mestu so tiri pokvarjeni in je Royal, je bila meseca januarja okrade- fino skonstruirano ter predstavlja do- i motoma izostali iz objavljene serije, zdaj rekordno mitraljezo. Švicarska | Na podlagi volilnih »leparij in nepra-vlada namerava s tem orožjem opre- vilnosti, ki jih je ugotovil glavni volil-miti svojo konjenico in zlasti alpske. ni odhor, je skoraj gotovo, da se bodo Nakit princezinieRi'S3oIi ustavljen obrat. j na. Neznani tatovi so ji odnesli drago- Hud je bi! vihar na Predarlskem, kjer cen nakit, vreden več milijonov lir. ie orkan vrgel iz tira na postaji Bezau Okradenka je naznanila tatvino orožni med premikanjem pet, deloma natovor- kom. toda policija ni imela nobenega jenih voz tovornega vlaka. Pri tem se ni uspeha pri svoji preiskavi. Zato je v nekaterih občinah mariborskega okrožja vršile ponovne volitve, ki bodo rezultat kolikor toliko spremenile. Takrat se bo tudi definitivno odločila usoda drugega mandata Narodnega HA«. Strb —, Mark 10. MOV A ŠTIFTA: SLS 110, Rad 6, Hart NB 16. Zag 1, Pue —, Kom —, Nem —. Rvk —. Soc 6, Hrib 1, Ber —, Strb —. M«rk 7. LUCE: SLS 188, Rid 45, Hsrt 6. NBt&k Zag —, Puc —, Kom —, Neui —. Rvk 1. Soc 1. Hrib—, Ber 2, Strb—,M«rk—. Puc 2. Kom —, j MOZIRJE: SL> 326, Rsd 14 Hart I. HB 50. Zag puc —, Kjra —, Nom —4 R' k I. Soc 1, ilnb —, Ber *tro Mark 10. 3, NB 11, Zng 1. Puc 5. Kom —, Nem REČICA: SLS 329. Rad 5, Hart 2. 1, Rvk —, Soc —, Hrib —, Ber —, NB o3. Zag 2, I*jc I. Kom -. Nem Strb —. Mark 2. —, Rvk —, Sos 6, Hrib —, Ber 1, Strfc KOKARJE: SLS 239. Rad 10, Hnrt 2, —, Mark 23. NB 10, Zag 1. Puc —, Kom —, Nem SOLČAVA: SLS 139, Rad 5, Hsrt 1, Rvk —. Soc —, Hrib 1, Ber 1, Strb —. Mark 10. LJUBNO: SLS 209, Rad 137, Hart 2, NB 22. Z % l, ?uc —, Kom —. Nem -, Rvk —. Sc? —, Hrib —. Ber 2, Strb —, Ma* —. Da oi se preprečile nadal ne nesreče, je bila je osebi, ki bi ji naznanila storilca I P"', t^ndava ostal v nedeljo popoldne na postaji Be- ali pokazala sled za njim, znatno na-zau osebni vlak nad tri ure in čakal, da grado. se vihar malo poleže, kar se je proti večeru tudi zgodilo. vsak je želel, da bi mogel iztakniti ne-1 Ljuto je divjal vihar na Salzburškem, znanega tatu. Nihče razun enega pa ni1 kjer je zanetil veter celo vrsto požarov ime! poguma javiti se princezinjf. Ta in napravil, posebno na kmečkih posest- »len je bil mlad mož, ki se je nemn- vih silno škodo, tudi na VVolfgangskem doma odbijal v Rim ter se predstavil jezeru, kjer je dvigal vodo do 10 metrov okradenki za Bollia. Povedal je dami, j visoko in še više. V Gmundenu so bila da bi mu bilo mogoče najti tatu, če velika opustošenja. Strašno škodo Je na- bi mu princezinja dala 3000 lir goto-: pravil orkan na obrežju, kier je pokvaril vine. Denar, je dejal, rabi za potovanje in deloma popolnoma razrušil pristani- v Milan, Napoli, Genovo in Trst. Prin- ške naprave In odnesel mostove. cezinja je sprva Hudi viharji so divjali v soboto in po- agenta. Ta pa je tako nesramno tiščal sebno v nedeljo tudi na Dunaju, v Wa- varijo, da mu ;e morala v interesu chaui in na Zgornjem Štajerskem. Dre- osebne svobode izročiti zahtevani de- vesa po tleh, strehe vdrte in deloma od- nar. Nakazala mu je vsoto 3000 lir in nešene, pokvarjeni dimn!ki, razbite šipe. falot je denar pobral ter se odpravi! podrti plotovi in porušeno zidovje priča naprej. še danes ljutost viharja, ki se Je tako! Par dni po tem dogodku je dama nepričakovano pojavil nad Avstrijo in pregledovala svoj inventar in opazila. Skupaj: 326| Volilni okraj: 1. SLS II Rad III. Hnt IV. NB V. Zag VI. Puc VII Kcm VIII. Nsia 1 IX. Rav X. Soc XI. Hrib XII Ber XIII "Strb SIV Marii Oddani glasovi TalUii aprMlčed Brežice 2447 1O90 16 417 15 677 78 66 36 146 7 69 - be 6K(2 7674 Celie Vraifko 6621 497 19 1223 25 466 68 49H 79 614 15 127 7! 330 9610 14674 Dol. : 12 1 2 4 18 3*69 484» Pre»alje 1166 603 4 188 16 11 71 70 08 64-' 231 13 28 17r fii 45 2960 4147 Ptuj 611 145.1 21 622 21 358 31 40'J 78 21 7 74 8370 U41T Slofrujura.lee 3583) 71b 23 686 21 112 67 433 27 666 13 2tX> 8 167 6564 9938 buiare 41 asi ii9;j 24 557 2:» 651 97 111 10 ai 1 31 6 43 6829 10951 I06()) 19o| 2153( 99691 145564 626.>-| 1&K»;| ZOU-I 94 | 36b| 361oj 21.2! 436^ 108s| 4U98 L SLS = Slov. ljudska stranka, nosilec dr. Korošec. — II. Bad = Radičevci, nosilec Stjepan Radič. — III. Hart = lista tudi" sosed njo "š vlco" Skoraj" ga' nTokraja" da % izginilo" iz''n jenih" kovče-rov "več Harl"er'a v P'ekmur'u' c7 .Na ° Narod"' b'ok. dr- ^VKO- ~ v- = ^orakega v Mariboru - VI Pno .. . .__. ... . ' ' i , J . . _ oni del SKS, ki se na Štajerskem ni pridružil Nar. bloku; nns lec g. Pucelj. — VII. a.Oia = Komunisti, nosilec g. Makuc. — v katerem je bil vihar posebno močan, vrednostnih predmetov. Tudi njena V|JL = Nemd| nosj|ec g. Schauerp _ & Kmv = ljs!a dr. RjvT,ika v Mariboru. - X. Soo = Socijalni demokrati, nosilec da ne bi bilo zaznamovati vsai enega ročna blagajna je bila za en tisočak dr «orun. — XI. Hrib = lista g. Hrioarja iz Zagreba. — XII. Ber = Bernotovo krilo soc. demokratov, nos lec g. Moderndorfer. — požara. So pa kraji, ker so imeli kmetje skromnejša kaknr pred BoIIijevim ob- Xill. Strb = radičevski disidenti (Lovrekovičeva skupina), nosilec g. Strbenac. — XJV. i&ark = N'ir. socijalci m Davidovičevd ves dan In vso noč dela čez glavo, da so iskom. Ruspoli je naznanila tatvino ho- ! nosilec dr. Mirkovič. Preteklost in bodočnost ženske Se v drugi polovici minulega stoletja ee je ženskam odrekala pravica na višjo izobrazbo. Večina poklicer jim je bila nedosiopna in sodelovanje v političnem življenju zabranjeno. 8e do Dedavtse dobe je morala žena, omožeoa z alkoholikom ali surovino ali spolno bolnim Sovekom, prenašati nepopisne muke, če-sto prav do smrti. Zakon ji ni daial nikake zaščite ai dražba bi jo obsodila, ako bi se skušala sama osvoboditi svojega trpljenja. žensk niso trpeli niti po šolah, niti po dradih, niti po trgovinah. Povsod so jih pehali proč, povsod so gledali nanje kot na manj vredna bitja Zato ni čudno, da so zahajale ženske tja, kjer so jih edino sprejemali radi: t cerkve. Pri duhovnikih so iskale ženske »voje duševno vznašanje, v molitvi olajšanje svojega trpljenja in v nadi na posmrtno živUjenje osvobojen je iz bede pozemelj-skega življenja Iskale so uteho po ironiji usode baš ondi, kjer so bili glavni k^vc m ženska tako dolgo j neenakopravna, poniževana in žaljena v ' njenih najsvetejših čutih. Danes, ko postajajo ženske enakopravne državljanke, ko imajo pristop do vseh šol in na vsa mesta, ko se jim priznava marsikje glasovalca pravica, je klerikalizem tudi za ženstvo nedostojen in ponižujoč. I Večina žen, ki tako visč na klerika-lizmu, seveda ničesar ne ve o inkvizi-! ciji, o preganjanju »čarovnic* v sred-. njem veku, o pravem pomenu »čistega [spočetja* device Marije in duhovniškega j celebata, ne ve ničesar o sovražn,h in 1 surovih psovkah cerkvenih očetov proti ienski-iri ne raiume dalekosežnosti tak) zvanega »uvajanja* po poroda, ko se mora mati »očistiti*, e« zaveda se ne-nravnosti cele vrste naukov, s katerimi cerkev ženske ponižuje in jih skuša vzdržati r sužnjosti in odvisnosti. »Ženska naj na skupšč.nah molči in naj se ji ne dovoli govoriti!* Te besede v pisuiu sv. Pavla Korinčanom so imele morda kak smisel pred 18 stoletji, a cerkev se ravna po njih še dandanes. Ženske so torej vedno molčati morale in molče večinoma še danes. Ker je bila ženska po knjigi Mojzesovi ustvarjena U moža, ker je bila žen- ska kriva prvega greha in je bil Adam zaradi ženske pognan iz raja. mora ženska 06tali podrejena možu, ki ostane njen gospod na veke. Iz naravnega razmerja moža do žene ee je ustvarila žensk'" saž. jost in se je ljubezen storila 1» nečistost, greh in sramota. In s vsakim novim človekom se ta »greb* ponavlja ter prenaša od pokolenja na pokolenje. Le Marija je bila mati brez materinstva in žena brez ljubezni. Tako uči sv. pismo. Marijo je »obsenčil* sv. Duh, a sv. Jožef je bil le ženin in pestunja. Kdor tega ne veruje, pa bodi prokiet! In vsak stik z žensko se je smatral za greh, devištvo za ideal, a zakonsko življenje za sramoto. Končno je Gregor VIL uvedel celo celibat za duhovnike. menihe in redovnice ter proglasil spolnost za sramotnost. Posledice so bite sicer strašne, a cerkev še doslej ni odstranila te barbarske, krute, protinarav-ne, pameti in življenju sovražne uvedbe. Cerkveni pisatelji so slikali žensko kot večno nevarnost za moškega in ženske so jim bile orodje hudičevo, a katerimi zapeljuje nedolžne ubožce. Največji teolog katoliške cerkve, -škodljiv. Pri tem sodeluje hudič, 1 ka- ška izjaviti: »Dekan, senat in profesorji terim so zvezane čarovnice...» ; teološke fakultete oa vrtirtemberški uni- «Sv.» Anzelm, nadškof v Canterbu- ; verzi proglašajo slavnostno, da spada rvju, je pisal: | tuai ženska k Človeštvu.* »Ženska je sladko zlo, ki uničuje s | de 1. 1799. je izšla broiara, v kateri svojim dohrikanjem moško sili. Kot bu- »e trdi, da ženska sicer ima dušo. tod* dičevo blato hodi nališpana r krasnih njena duša nima sedeža v možganih, ne-oblekab in navitih laseh, da bi na« po-1 go » — —. gubila. Ženska je smrt duše.* I Ker je oerkev tako zaničevala ženske, Peter Damoanski iz 11. veka je pisal: ;e tudi razumljivo, da je verjela v čarov. »Ženske ste hudičeva krma določeua j niee, jih obsojala ua muke in na grmade, za plamen večne smrti. Na vas se pase Kot čarovnice, ki so občevale «®eči»to» hudič kakor oa izvrstni gostiji in se ; s samim hudčom v podobi kozla, mačka draži na zapeljivi vaši polnosti. Ve ste in drugih živali, so blie sežgane celo 1 poeode nesreče in božje jeze. ve ste zle 1 deklice devetih in desetih let! trigrice, žejne človeške krvi. Tudi levinje 1 Danes oerkev nima več nekdanje tooši bi vas smel imenovati, ki besne dvigajo ! A zanimivo je, da smatra ie dandanes svoje kremplje. Ve ste izrodek kač...» i neiakonsko mater za utelešeno grešnost; Dokazovali so eelo, da ženska sploh: ako umre tekom šestih tednov po po-of človek. Tak dokaz je n. pr. izrek Bo-1 roda, ne zaslužaje cerkvenega pogreba. ga očeta. Predno je ustvaril Adama, je Bog dejal (a kdo ga je slišal?): »Ustvarimo človeka po svoji podobi!* Ako bi Bog mislil pri tem tudi na Evo, bi bil gotovo dejal: »Ustvarimo ljudi po svoji podobi!* Ker tega ni rekel j« mislil ie Da mota, in zato Eva ni bila človek. Borba jt voratenju, je-li žemdu človek »Sv.* Alfonz Liguorski pa je zapisal, d« moški ni dolžan, poročiti se s dekletoaa, ki ga je zavedel ia imel * njo otroka, dasi ji je takon obljubil makar s prisego. Taka moška prisega ne velja, ia dekle nosi sramoto in ikodo po Ustni krivdi! Zapeljrreo sme biti torej krivopriaei- «JUTRO ; šf. 42 — 6 Sreda 18. II Vprašanje prisilne poravnave Pero&ift »mo že, da js Državna hipo-tekarna banka zahtevala sodnijski odlok, ali zakon o prisilni poravnavi izven kon-kurza tangi ra tndi njene terjatve, ker bi «na v tem primeru, da obvaruje pupilar-sost njej poverjenega denarja, morala prenehati g podeljevanjem kredita. Kssacijsko sodišče v Beogradu je sedaj proužilo to vprašanje in odločilo, da se privilegiji, katere vživa Državna hipotekama banka po specijalnem zakonu, ne morejo prikrajšati po splošnih zakonih, kar je nedvomno tudi zakon e prisilni poravnavi, temveč samo z novimi speoijalnimi zakoni. Kaaacijsko sodišče je torej osvojilo s Hi išče Državne hipotekama banke, o katerem smo bili nedav no že poročali. Sodiščo pa ni razmotrlo vprašanja, ali zakon o prisilni poravnavi velja tudi nadalje v krajih, na katere je razširjen, ker ministrstvo pravde ni zahtevalo o tem načelne odločitve. Položaj za Državno hipotekamo banko je 6edaj jasen, kar se tiče njenega dela na ozemlju pristojnosti beograjskem ka-a&cijskega sodišča. Prevladuje m'SIien.ie. da se podobno vprašan je ne posta vi'a ostalim kasaeijskim Eodiščem v d rži vi. ker Državna hipotekama banka tudi ni upotena na druge kraje zaradi tega. ker ne razpolaga i denarjem s tega ozemlja. Podoba je, da bo nstanova prisilne po-»avnave kolčno sploh ukinjena Kakor smo že poročali, se ža izdeluje zadevni zakon, ki nai bi č'tnpre.i prijel pred narodna skupščino. Ako r.s pride do popolne ukinitve, pa je Tisno, da je zakon o prisilni poravnavi v interesu ngleda in kredita naše državo v inozemstvu potreben temeljite reforme. Krompir za seme Ogromne so vrednosti, ki jih spravljalo« v zemljo s krompirjevim semenom. Se večji pa je gubitek, ee spravljamo v zemljo »sme, ki je slabo, bolehno ali sicer na en ali drug način potvorjeno. Danes slišimo različne tožbe o krompirju in aa raznih mestih se izraža bojazen, da bo letošnje seme slabo in da bo manjkalo pripravnega semena za saditev. Resnica j«, da se je krompir po mnogih krajih izprevrgel, da nima več tako dobrih lastnosti, da pada njcrnva rodovitnost in 'a rast« po drugi strani njegova občutljivost napram boleznim in drugim napakam. Te Jzpremembe 60 nekaj povsem naravnega v naših razmerah. Če raste krompir pod pogoji, ki mu manj ugajajo, je naravno, aa pešajo njegove prvotne lastnosti. Pri nas opazujemo, da gre krompir nazaj. Krivo je temu tudi vse naše ravnanje s krompirjem. Kdo si pa vzame kaj truda, da bi Izbiral krompirjevo gomolje ia seme, ali pa celo, da bi odbirsl najbolj razvite in najbolj zdrave krompirjeva grme zunaj aa polju v semenske svrhe? Tudi profi krompirjevim boleznim, lri prehajajo od listja na gomolje, se nič ae stori. Marsikje, kjer danes tožijo o slabem krompirju, bi se krompir lahko popravil In izboljšal, ako bi polagali tuš pridobivanje in razmnoževanje dobrega semena malo več skrbi in pozornosti. Toda pri Ers jemljemo potrebno seme kar iz kupa, kakršno je, slično kakor delamo tudi pri žitu. O kakem smotrnem prebiranju in odbiranju ni ne duha ne sluha. Odtod pa prihaja, da se slabo gomolje razmnožuje. da krompir peša in da je izpadelc od leta do leta večji. Zadnji čas se slišijo tudi tožbe, da dela krompir niiaste kali. Te tožbe prihajajo fz krškega in črnomeljskega okraja. Krompir, ki dela kak^r nit tanke kali. nima pravilno rsz-rilih cčcs. bodisi da je n. pr. vsled suše slabo dozoreval ali pa, da ni mogel v zemlji popolnoma dozoreli, ker smo ga prezgodaj izkopali. Mogoče mu je tudi bolezen škodovala. Ta napaka, da dela krompir nitaste kali, se opazuje najraje v sušnih letih in posebno pri parnih vrstah krompirja, če jih prej iz-kopljemo, predno nam do dobrega dozore. Pri mas smo sploh radi zgodnji, kadar se gre za spravljanje pridelkov, in tako je prav mogoče, da so prizadeti gospodarji v črnomeljskem in krškem okraju krompir lansko iessn prej kopali, predno je dosti dozorel. Po eni strani podi take gospodarje ekrb za jesensko setev, po drugi strani pa bojazen pred mokrim vremenom, ki bi ulegnilo še nastati. V mokrih letih kakor lani se je bilo namreč upravičeno bati pred poznejšo gnilobo gomolja po naših kleteh. Prav ta vzrok je bil Tior-da največ kriv, da se je lani krompir v mnogih krajih znčel prej izkopavati, predno je do dobrega dozorel. Mogoče, da je bila ta napaka o kali tudi že podedovana, da se kaže sedaj v čim dalje večji meri vsled prezgodnjega kopanja in drugih neugodnosti. Krompir z nitastimi klicami ni za seme. V taki*' primerih moramo seme na vsak način premeniti, naj ga poiščemo kjerkoli. Seveda se je zato takoj pobrigati. Naše kmetijske organizacije bi se lahko v lakih slučajih prav uspešno udejstvovale, ako bi se za stvar zavzele in ako bi se seveda prizadeti gospodarji pravočasno na nje obračali Krajni ekonomi so poklicani, da pomagajo v lakih primerih z besedo in dejanjem Zn pridelovanje in preskrbo dobrega semenskega krompirja bo treba pri nas sploh kaj več storiti z ozi-rom na veliko vrednost in važnost, ki jo ima ta rastlina po naših krajih ne le za ljudsko prehrano in živalsko krmo. ampak ki bi jo lahko imela turti za eksj>ort. Storiti 1.) treba tudi kaj več za odvračanje krompirjevih bolezni, ki naše pridelke močno znižujejo in ki nam kvarijo tudi semensko gomolje. Posedaj se ni proti boleznim na krompirju slorilo še prav nič. Mirno gledamo, kako se pa'i krompirjevka pod vplivom kužne cp"ro-nospore», namesto Ha bi skušali njen nastop zadržati in odvračali z enkratnim zgodnjim škropljenjem z raztopino motra' -n prevažanju ii« gur :1. O si"' ; kakovosti, odnosno o škodljivosti kvasa to italiano ni go» vora. S to naredK, so uvozniki zelo pri« zadeti, kajti ita'ijanski kvas je za okoli 50 odst. cenejši nego domači, dasi je enake kakovosti. C njena nsredba, ki naj ščiti d lčo industri'"> kvasa, je go« tevo pogrebna sp- — .iibe v zadevi od« stotkov vzhsiaine sile. Ako se ščiti do« mača industrija kvasa, naj se ne ščiti v preveliko škodo konzimentov. Cene do« mačega in inozemskega kvasa kažejo tak šne razlike, ki vzbujalo sum, da so pro« dukcijski stroški pri nas toliko večji, da ni mogoče ceneje razpečavati kvas. Da na« redba ne dovoljuje uvoza kvasa, meša« nega s škod jivimi snovmi, je p"po'no« tna pravi'no. Verjetno pa je, da uvoz« nik samo enkrat nasece takšni nesolid« ni inozemski tvrdki in samo enkrat uvo« zi tak s'codljiv kvas. Bik, a zapeljano dekle je obsojana ne-5:st.nica... Tridentski eerkveni koncil :e sklenil: •cAko bi kdo rekel, da ima zakonski «tan prednost pred Jovištvoin ali pred devičarstvom ter da ni bolje in Bogu ljubše, tla človek ostane v devištvu ali devičarstvu, naj bo prok'et!» Zato je sv. Avguštin priporočal zakon-esm živeti po vzoru Marije in Jožefa. Č8Š potem bo tem preje konec sveta in pojde dobro človeštvo v nebesa. Fiiozof Justinus pa je trdil, da je najbolje, prepustiti Bogu. da ustvarja ljudi tako. kakor je ustvaril Jezusa, t. j. s sv. Duhom! Kultura in napredek sta prisilila tudi take fanatike, da danes več v javnosti n« kažsjo zaničevanja proti ženstv«. Skrivaj pa so oklenili ženske, da jim služijo v njih reakcionarne namer:?, »e dandanes. Neizobraženo žoMtvo je za vs»k narod največja nesreča. Z njim se Vzdržuj« premoč klerikalizma. Na mo-Sklh ie, da poskrbe. da njih žene ln hčere uživajo š!a višjo izobrazbo. Kajti izobražena ženska je enakopravna in enakovredna z možem — najbolj koristna in poštena, srečonosna narodu in državi (Po dr. L. Milde-jn). ?r"fsa ooroči?a Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 1 vagon 460. Tur« šiica: sremska, 8 vagonov 202 — 205: bunatska, pariteta Zenta, 3 vagoai 200. Moka: baška, baza «0», 1 vagon 667; «5», 1 vagon 540: «6», 1 vagon 600. Ten« dcnca nestanovitna. Dunajski goveji sejem (16. t. m.) Do« gon 2918 komadov. Od tega je bilo iz Jugoslavije le 50 komadov. Promet mla« čen. Napram prošVmu tednu so ccne padle za 1500 — 2000 aK pri kg. Noti« rajo v tisočih aK za kg žive teže: voli I. 14.5 — 17.5. (izjemno 18J — 22), II. 12 — 14, III. 10 — 11.5. biki 10.5—15.5 (16,5), krave 9 — 14, slaba živina 6—10. Dunajska borza ta kmetijske prodnk« te (16. t. m.) Čvrstejše ameriške termin« ske notice so tu povzročile prijaznejše razpoloženje, vendar traja negotov trž« ni položaj dalje, tako da je bilo Ia malo zaključkov. Cene ne kažejo bistvenih sprememb. Notirajo vključno blagovno« prometni davek brez carine v šilingih za 100 kg: pšenica: domača 55 — 56, madžarska s Potisja 62 — 63, jugoslo« venska 60 — 61, Rosafe 61 — 61.50; rž: domača 50.50 — 52.50; ječmen: do« mači 54 — 58; turščica: 31 — 32; oves: 39.50 — 40^50; atisnjea* se< n o: domače. polsladko 13 — 13.50, skd« ko 14 — 15 šilingov. — Gospodarska konferenca v Sarajeva. Poslovni odbor Trgovske in obrtniško zbornice v Sarajevu je imel te dni sejo, na kateri je bil glavni predmet razprave gospodarska konferenca, ki se bo vršila obenem s plenarno sejo zbornice dne 20. marca. Kot dnevni red za to konferenco je določen: 1.) Referat o zakonu gospodarskega sveta. 2.) Vprašanje institucije prsilne poravnave izren konkurza. 8.) Davčna vprašanja (neenakost davkov). 4.) Obrtni zakon. = Dohodki od trošarine in taks. V devetih mesecih prišleka proračunskega leta so znašali dohodki od trošarine 512 milijonov Din (predrideno 457 milijonov), a od taks v istem času 863 milijonov Din fptedvidono 720 milijonov Din). =r Obveznice vojre škode. Iz Beograda poročajo, da 'e pri predvčerajšnjem vlečenju obveznic vojne škode dobila SOO.onn D n obveznica št. 447. serija 3079; po 2'fl.000 Din sta doKli dve obveznici, in sicer: seri« 1., št. 577 in ser:ja 238, št. Plfi: po inn nno Din dobilo pet obrežni-: serija 3554. št. 253; serija 4165. št. 001; «erti« 700. št. 771: serija 1855. št. 57.": serija 3072. št. 735. Narodnn banka bo od 15. marca začela lombardirat.i o''\e'niee voVie škode, in to z 10 odstot. n lhove nominalne vrednosti. To se na-mer.iv* »toriti zato. da se bo povečal pr -met i tem papirjem. = Za Izvoz sena. Prometno muvstr-stvo ie dovoHn 25 odstotni tarifni popust na 7e'eznienh za seno. ki se izvaža — De'nlč-!r;i Slovenske treovsk« d. d. v HVvIdacMf v Liuhllan? se opozarja io. da se bo vršil v četrtek 19. t. >n. ob 14. eri v se;ni dvirani Trgovske banke v LVibljani obflrtf zbor t. naslednjim dnev-n'm redom: 1.) Čitanje »apisnika zadnje-r* ohčne i7brisn de'n'«ke dnifbe iz tnrovinskesra re?:stra. fi.) Določitev branilca po«'nrrih kn"e plačalo 3800—3900 K; za 50 kg brez prometnega davka. Zaključena tendenca ostaia mirna pri neznatno učvrš5en:h cenah. = Ponovna špekulacija a francoskim Frankom. Iz Pariza poročajo: Francosko iavno=t so ze'o razburile vesti, ki prihajajo iz Londona in Nevvvorka o norih špeknlaci:«h s ira»>coskim frankom. Herriot ji, o tem govoril v parlamentu in je n-egov govor nekoliko pomiril javn-vs*; nagla**! je po'rebo. da mora Francija svoje finanre ureJ t: tako. da si bo čim manj izpo«ojiva'a. Triznal je, da bo Francija utrpela znatno škodo v akeiji okrog sanacije franka, vendar si V vlada sigurna končrega niprba. ^Hflda bo ukinila vse prejšnie rjredbe ki so po njenem mišljeiuu pnspesje špekulacijo. = Razstava mlekarskih proizvodov. Ministrstvo trgovine in industrijo je naznanilo Trgovski in obrtniški zbornici, da lH) po poroči M našega konzulata v Milanu na letošnjem velesejmu v Milanu, ki se bo vtS',1 od 12. do 27. aprila, poseben oddelek za razstavo mlekarskih proizvodov. Po poročilu konzulata so bile na lanskoleten razstavi, ki jc dosegla velike uspehe, zastopane eknro vse evropsko in južno-ameriške države. Naša država ni na lanski rszstavi sodelovala, zato bi se je morala letos udeležiti. = Grčija prvič na praškem velikem sejmu. Te dni je prispela prijava Grčije za povrlino 100 m5, na kateri bo organizirana ekspozicija grških izvoznih produktov. — Dividenda Avstrijske narodne banke znaša 10.5 zlate krone napram 8.5 zlate krone v predhodnem letu. Iz te diri-dende odpade na državo delež dobička v znesku 23 do 24 milijard, ki se odpišejo od zveznega posojilnega dolga. = 50 odstotni popust na češkoslovaških železnicah za posetniUe velesejma v Pragi. Uprava praškega mednarodnega se ma naznanja interesentom, da ob priliki pomladanskega velesejma v Pragi (od 22. do 29. marca t. 1.) ve ja za vse posetnike iz kraljevine SIIS za potovanje v Prago in nazaj 50 odstotkov popusta na vseh češkoslovaških železnicah (namesto dosedan'ih 33 odstotkov). Navedeni popust velja izključno za posetnike iz kraljevine SHS in ie upati, da bodo tukajšnji trgovski, industrijski, obrtniški in ostali kro» kal. kjer se je vršil« sokolska priredi« tev ter tako razgrajala in iezivala, d« |e starosta Sokola dr. Hrašovec pozval orožniškega poročnik«, da je t orožni« štvom razgnat pretepa željno svojat, ki je n«to razgnana v manjše skupine pro« žala na poedine člane Sokol« in Orjune. Nekega kmetskeg« f«nt«, ki jo £l«n Or» june, je pričakala v zasedi, g« pobila n« tla in obdelala z noži po glavi. LJUTOMER. Sokolsko druStvo v Ljutomeru priredi v soboto 21. februarja maškerado. Vabijo se vsi člani in prijatelji Sokola. Tujce opozarjamo na »redno ugodne železniške zveze. 887 ML SOBOTA. Sokolsko druStvo priredi v soboto zvečer 21. t. m. v hotelu DobraJ ples. Svira vojaška godba iz Maribora. Okoličani imajo ugodno železniško zvezo. Lastnik in Izdajatelj Koasorrij . (Hgovorni ure I ni k p r. Braiarij. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljublj-aL | riimHMMiMWWmimnnmiuilW[HHtiMiiimimmiiiim;ii'Himmtim!ii!niuMu .j. 918* Tužnim sreem javljam v svojem io v imenu svojih otrok in ivoje matere žalostno vest, da j« moja ljubljena soproga, gospa Pavlino KrolnihroiGermel doe 17. februarja ob •/«2 zjutraj, p-> dolgi mukepolui bolezni, pre videna s štetimi zakrament! za umirajoče mirno v Gospoda zaspala. Pogreb nepoaalme nokouoce se vrši dne 19. februarja ob 4. uri popoldue n« žtipniSko pokopališče v Poljčanah. Maša /.adušuica se Ik> brala dne 20. februarja ob pol 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Poljčanab. Biago pokojuico priporočam v prijazen spomis. Poljčane, dne 17. februarja 1926. Anton Krolnik, kr. nadpoštar, soprog. riiitmirniim niiimtiiMiiiHtnnmtimtiiiimiim.HiiimuiuHHiiinimimimttunmMMimiiiMuiiiir intmmmii.iiimiitim ..umumnimi Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10-—. Instrukclj« daj« rsateem tehotk. — Po? nudbe pod ..Opisna 1769" na upravo „ J utra". 3772 Instrukcije ni matematika lo fizike daje mlad profesor. Ponudbe aa opravo ..Jutra" pod mačke ^Matematika 1731". 3792 Strojnega konstrukterja t večletno prakso ta uradnika aa obračunavanje delavskih mezd, sprejme večje industrijsko podjetje v LJubljani. Ponudbe pud xnu'ko „Konstrukter" ali ..Delavski urad" na upravo „Jutra". 3507 (dobe) Pisarniško moč ki ttca obeuctr. na razpolago v iredlni Ljubljane sobo pisarno, Iš^-e za popoldansko delo društvo. — Po-nJ.ibe z navedbo zahtevkov pod značko ,.Popoldne" na uora' J „J utra". 8622 Krepkega učenca aa ipeeerijo ln pa prodajalka ia špecerljo ln uianu- fakturo. se sprejme. Ponudbe pod „Učenee 423" ln pod ..Proda aika 430" na upravo .Jutra' do 25. t. m. 3600 Dekle dobro vzgojeno, zdravo, staro 14—3 6 let, se sprejme za Iak't dela k otrokom. — Aaalov ;>ove uprava ..Jutra" 3533 Deklica pejtena, snažna, zanesljiva, stara 21— 26 let. se sprejme. Znati mora kuhati in opravljati drugft hišna dela. — v->iii< .ve upra»« ..Jutra" 3530 Žagar za vodno žago se tšče n nastop v mesecu marec. irbee 4 Bartol, Mli klotičeva cesta S. 3518 špecerijska trgovina T LJubljani. išče učenca poštenih staršev, ki bi imel vao oskrbo pri njih. Naslov - upravi ..Jutra". 3769 Pridno deklico «d iT—|« let atare, se sprejme t a k • J k eBeletaema fantku, ki se ob prostem čaau lahko u č I Šivanja. — Pogoj: Slovenka. Naslov t uoravl »Jutra" v Mariboru. 3§Q5 Vinski potnik Trgovina vina v Ljubljani, tiče provlzljskega potnika za takoj. Ponudbe pod ..Prtma vinski potnik" na upravo »Jutra". 3800 Redko priliko postranskega laslulka nudimo esebam vsakega stanu. Ponudbe, katerim je prilo-lltl 10 Din v znamkah za navodilo In vzorce »prejema sprava „Jutra" p"d značko ..Siguren uspeh 1778". 373S (iščejo) Plačilna natakarica želi premenltl sluibo, najraje Izven Ljubljane — gre tudi kot samostojua. Naslov pove uprava „Jutra". 36yi Plačilna natakarica išče mesta s 1. marcem. — Popuube na upravo ...I utra" v Celju pod Šifro ..Plačilna" 3733 Mesto laboranta ali kot pomožna moč, Išče laborant i večletno prakso. Naslov pove uprava ,,Jutra" 3761 Trgovski pomočnik priden ia pošten, iell svojo prvo sluibo v veletrgovini siremeniti. — Ponudbe pod ,,£avinčan" na upr. ..Jutra". 3762 Restavr. blagajničarka a večletno prakso, IS č e mesta. NaBlov pove uprava I „Jutr»". 3797 Natakarica f začetnica), ki Ima vesetje dn gostilne in sna šivati, išče slujbe takoj ali pozneje Naslov: J.Krištof, Bežigrad 377S Iztirjena šivilja gre šivat na dom moško ln žensko perilo. Naslov pove I uprava „Jutra". 3799 Gospodična verzirana v vseh modnih dellb, Išče mesta v modni trgovini ali prevzame konfekcijo. Izdelava točna, fina !n okusna tudi 11 v e n LJubljane. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod značko , J)-lira moč 1770". 3780 Damsk* r»eket Postelja se proda | na Resljevl cesti štev. 13/1, poceni naprodaj. Kje, pove desno. 3649 uprav« ,,Jutia". 3731 Naprodaj j« kompletna postelja ■ llm-nico In peresnlco, nočna omarica. 2 enokrllnl omari, umivalnik, pisalna miza, ovalna miza in drugo. Vse v uaj-boljšem stanju. Naslov pove uprava „Jutra". 3562 3 pletilni stroji Aktimolator Proda se 3 popolnoma nove akumulator baterlie za Fort a* tnmobll In razni drugI novi deli. Ceua bateriji 1500 Din Piiti.tdbe nn upravo ..Jutra" pod šifre ..Akumolatur 1500" 3781 Redka ugodna prilika Novoiidana hIJa s prii.adajuči.n gospodarskim poslopjem, pri pravna za vsako podjetje, v [iiometnem kraju, ob cesti ia iolernicl, tO orvlov tetolje. «o ofrodno pro.Ia. Poja&uila pri lastnika Autoau Ctocu, Loče pri Poljčanab. 8310 Posestvo a S poslopji, 2 stanovanji (1 takoj prosto). 1 oral zemlje s vodno močjo, pripravna za vaako brt. v Savlnsnt dolini, se po nizki ceni pro. da. Marija Bob. Trbovlje I. 3722 vanje. Zakonski par brea otrok liče stanovanje 2—3 sob • prlllklinaml, « . 1. marcem ali pozneje. — ..Juu« Ponudbe na upravo ..Jutra" pod tlfru ,,Odškodnina 1671" 3516 Gospod ae sprejme takoj na stano-Nasluv pove uprava Sobo išče soliden akademik s 1. n arcem, po motnosti s vso oskrbo. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Soba 1755". 3V2 3765 Dobičkonosno posestvo 20 oralov — gozdi, vinogradi Ud., se proda ali zamenja za gostilno s ntkn) posestva — Josip O rose k. Loče pri Poljčanah. 3154 Otrelna h'!a Meblirano sobo mirno, čisto, • prostim vho-I dom tn elektr. razsvetljavo, I liče za takuj scildrn privatni uradnik. — Ponudbe pod . PlHčam dobro 1740" na upravo ..Jutra". 36&S Gospodično sprejmem na udobno stanovanje in dobro hrano. — Naslov pove uprava „Jd1ra" 8801 Malo, opremljeno sobo a separatnim vhodom, t bil - šini glavne pošte. Išče gospod. — Pon.tdbc pod mačko ..Treovec 1765 ' na upravo -Jutra". 8760 Psa «Dobermana» dreelranega. 2 leti starec«, proda po nizki cedi Aiojsij Grebene. Krakovski uaelp 4, Ul. nadstr. 3634 Ztrubil se je bel pes s snamko 206. ki silil na ime ..Pubi". Odda naj se w VVolfovi ultcl »t. 5, pritličje. 3727 i gospodarskim poslopjem, vetlklm vrtom ter sadonos- Več foton?, predmetov skoraj novi. St. 8. se ugodno kakor ?ate, rdečo svetlljko, prodalo. Naslov pove uprava sušllnike za plošče Itd. ter nlkotu — ns zelo prometni ..Jutra". 80?7 fotoaparat (13 X IS) broi točki ob glavni cesti, prl- ebjekta ali tudi z objrktom. ' pravna za trgoven aH oiirt-sc po nizki ceni proda. — nlka. se radi bolezni poceni Naslov pove uprava „J Sobo separtrann, lepo, ▼ sredin! mruta. » S >'■ e uradnt< a s 1. marcem. CenJ. p*.nudbe na upravu ..Jutra" pod zuac.ko ..Sepurlrana tuba". J6o4 Morsko travo prlma, dobavi nalceneje ..Krutiua", Ljubljana, Talmr št. Z. 13JO Perje proda. — Več pove Konrad 378? Vo v Se k gostilna Kija-ž. Spodnje Poljčane. 3759 Velika o<»«l««a fHz* In drugo pohištvo, se proda. |8tolam se proda a!| da T Kokošje, gosje m gosji pub ""l*"1 klavir. - Naslov pove «" aa upravo „Jutra". 3589 Zastopnika sa poljedelsko novo orodje, k sprejme. — .Naslov pov« Uprava ..Jutra". 2807 9V)ft Din nhim »a 1 Ipfn Fakture Inkasira, opomina ->i/u Din ranim zn i ieto lIvrSaje in ltrJaUe »oovcuj« s cedlranjem Gospotiaisi.a pisarna, Stanovanje v Mariboru zameajam u stanovanje * Ljubljani. Naslov pove upr. ..Jutra". 3653 Indijanec" za 125 Din. — Naslov pove uprava „ J utra" 1 3690 Pozor, jroreiliki treovci -----------Dobro ohrantene tesrne ba- j vTl.a _rele cd Jedl'nsgs olja. ku- NOVO noh-efvo rUj9 po najvišjih Is trdaga lesa In različne dnevnih cenah In v vsikt : stvari, r r o d a m po ugodni množini tvrdka Franf De- ' eenl. — Naslov pov« uprava lene v Kranju 873S s 2 odraslima otrokoma, Išš« ' — -- --------J—3 sobe s pritlkllnaml --- Kot sostanovalec I k akademiku. se s^ejme boljši gospod ali dijak s sredini mesta. Naslov pove upiava „Jutra". 3606 Plačam 25 odst. takoj. Oa- rane-ija moj* poblitvo, ki Js vredno 25.000 Din. Dopise ... . . , .,!h.,-., pod ..Takoj 2500" n. up.avo {«.* •• ' ^^ „Jutra". 3784 V.<>lfqva ullcs l/II. 76 Gospa „Jutra". 3779 Dve sobi opremljeni tnsjhnl, pripravni za dve sestri ali prijateljici, oddain s 1. marctui. Naslov pove uprava ..Jutra" 3755 Zastopstva sprejema agentura ..Koma-nlja" Sarajevu, NamaBiiu Ulica'37. * 375t Smoking in celo obleko j proda »a 1000 Din Hers-maqsky, Prešernova ulica. 3763 event. bi zamenjala s 1 sobo (r kubin|o. — Ponudbe pod ,.M»reo (3" na upr. .Jutrn ' 8632 Stanovanj* Baraka dobro ohranjena, ae proda. Ocleda se »o lttbko v Novem Vodmatu St. 16. 372G Jabolka in orehe kupim t vsaki iBReCInl. -rr Ponudbe s navedbo cene In 2—3 sob, kuhinje la pritl- mnnitne na naslov: Matlla klin, • etektrir-n.. ra«--< ,la-Kotlr, Zngreb Savska c. »9. vo, v mestu »II na periferiji. 8734 iščem do 15. marca- Ponudbe ua upr. ..Jutra" pod značko ^llrna". 3618 Maska «TurkinJa» »e preda. Naslov pove npr. ..Jutra". ri72g Sta^ bna parcela T Mitlni mesta, se po nizki ceni proda. Naslov r upravi 1 Jutr«". Mi« Salame SuRkarle« pe . Din 41V ki/ brunšvlske po . Din 16'— kp razpošilja ed 5 kf> napret po povzetju na drobne Fran Colob. mesar in prekajeva- i !ec. SISka-Ljubljana Vil. — ' I Za dobro blago Ib točpo xu>-; strežbo se lemčj. §647 Radi selitve prodam j kompletno spalnico za dve I oaebl Is hrastovega lesa in i kuhinjsko opravo — vse dobro ohranjeno. Naslov pove ' «M«» mJ«U«" S730 • Zamenja a« lepe stanovanje: soba s ke- hinjo ln prHIktlnaBii a dva- I ma sobama ali enakim v pie«tu. Naslov pove uprata ---------8567 . Kotnpl. spalna oprava tn r»*«e druge jtvarl. •< po celp rgodnl eeul proda. Predam vilo V Marjbpftl Stanovaritp Vpraša sc pri Ba-.mgartner, ... , . , 1 „ an-novanje Ocljs. Cosp^ka 17. 3731 P«r!»». » takoj prostim fob kuhlni, ,n p,„t. ________stanovanjem Js 5 sob, kopal- kll8 „ tsa. ,, „„-„„ „r,B. ! ntee, kuhinje, sobe za elui- — -kinjo. velike kleti ter pod Avto sPracas ko. Plača ie Sobro |0 d«1 dobro nagrado. Ponudbe pod p9; modema karoserija. »V"Stremi* š.fro C,mpr.j. 41" na up, trična razsvetljava, se p,. 5 scb „ p.-uikitnaml." »no ___ as elektrl _ _ ____ P« usodni »eni proda. — š S sobami)' — povsod'plin Ogleda te lahko na Marti- ,n cltktrikn. vodovod. Oh viil I novi oostl št. 32 v ikladiš.u )t ,tp «aCnl rrt v |-meH 1 tvrdke ,.5!oia". 3i34 mn m4. viia Je v najboljšem | »r--—---------------s nsjj ter leži v uajle7.šcn. ' » . i , v- i mesta. Troda se rat}! vdika ira. na, i vhodom 'z bmirgeiOIOSCO preselitve za aisko ^c- a»opii)l«^«. » sredini mesta. In Spiralni sveder, se zel« no — Vpra-« e«? pod zr.ačko -e ndd±. Pr.-ndbe pod značk., ugodno proda. Nasto-v- pove „Vila Maribor št. 400" na ..strogo separlvan vhod" na uprava ...TntrV. ^308 uprav« „jutru". 3637 I .,J«u«". MM Neonrem!»ena mesečna soba Oosn^dična Išče sobe a posebnim vhodom. ■ hrano alj brez. Zeli v blltlnl Tabora. oziroma šeutpetersko predmestje. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Tabor 17S1". i^dt Stanovanje 2—3 sob, kuhinje * la priti-klin. Iš^e mit Ba sttank.i — Pouudbe pod znsčko „Pla- čom dobro 1700" na upra.o „Jutra". 3758 Stanovanja otztojeia i« 2—3 opremljenih sob. za dobo kvečjemu 1 leta. Išče vdova brez otrok — Tam posojilo ali plačam naprej. Ponudbe pod znaoko „.Meb!!rsno 17SO" na upravo „Jutr«".' 3787 ?*čem stanovanje S—4 večtth sob e prltlVlIa«. ml, a.i h i S i e o v najem v Ljubljani, Celju, Ptuju ali sploh veej?m kraju Slovenije. Vselitev r tekočem letu. '.udi kupim Isto. .— Potrudita r-rotl vknjltbi roije posojilo ,ilt platen: primerno najemnino. Oglušara prvič, nisem fo^-redoralec. — Popisn-) nuilae do kouca februarj« sa oaslov: ga. G r a d j e k Jožica, poštno ležeče. Ljubljana 1. 3754 S. M. V petek 20 popoldne svidenje. T. M. B. 375S Seznani! M se rad v svrbo nadaljnegs sbllža-njs dobro sltulran posestnik v Ljubljani z Istotako gospodično ali vdovo, a ne pod 2) let staro. Resne ponudbe če mogoče f sliko pod šifro ..Posestnik B9S7" na upravo ,. Jutrg". 3801 Marija ln Eufemija Sarič se prosita, da sporočita svoj na.lov na uprava ..Jutra" pod „Ses:r»". 3808 Znanja želi Imovlt trgovec t mlado v4o- : vo aH gospodično v svrho! skupnega življenja. L« reso) di pi.-l s sliko, ki se vrne. i ns j se poši;-'o ped ,.St- 3e0" Ba uprave 'rs". 3586 Od treh let naprej starefrs otrok« se sprejme v dobro oskrbo (rejo). Naslov ve naj pošlje v npraro »Jutra« pod »Mireu otroks 3 Največjo uloffo razne em«j-lirane, «!nminii«t