Ch U l £ ( : ' un u V 4- . > X^A^Z iz vsebine Preberite str. 1 Pionirski oddelek 2 Naša republika je slavila 35® rojstni dan 9 Razgledi 16 Portret 20 Predstavljamo vam naše bralce 25 Vaša stran 28 Predstavljamo vam nove knjige 31 Povedano s številkami 37 PREBERITE pionirska knjižnica je odprta neprekinjeno in sicer naslednje ure: VSAK DAN OD 8h DO 18.30 RAZEN SREDE, KO SI LAHKO IZPOSODITE KNJIGE MED 12. IN 18.30 URO, h h OB SOBOTAH PA OD 8 DO 12 2 PiONfRSK! ODDELEK Vsako sredo dopoldne, ko je knjižnica za izposojo zaprta, vabimo skupine iz vrtcev in šol na URE PRAVLJIC« Občasno bomo seveda še vedno priprav= Ijali tudi KNJIŽNE IC/IZE 0 LITERARNE URE, RAZSTAVE« Letos smo prii navili RAZSTAVE NA NASLEDNJE TEU': DRAGOTIN KETTE (ob rojstvu,19. januarja 1Q76 ; OTROŠKA PESEM SLOVENSKIH AVTORJEV; ANTON INGOLIČ - PREŠERNOV NAGRAJE= NEC za književnost za otroke in mladino in za sodobna zgodovinska književna pričevanja; PRUŽIHOV VORANC (ob obletnici smrti 18» febr. 1950); POMLADNE PESMI; ZNIŽAJMO KRVNI PRITISK (ob svet.ov= nem dnevu zdravja) ; JOŽE SNOJ - pesnik, pisatelj, esejist, kritik, urednik LITERAR= NIH URIC v Pionirskem listu ( ob obisku pisatelja); IVO ZORMAN (ob obletnici rojstva); BRANKA JURCA (cb obletnici rojstva) VESELE POČITNICE; ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA; LEVSTIKOVI NAGRAJENCI: Dana Zajc-za otroško pesniško zbirko . “e V ' ■ 1 v ‘ on Manček za ilustracije v knjigi Kozlovska sodba v Višnji gori; Jože Pahor za poljudnoznanstveno slikanico Dogodivščine v atomskem inštitutu; OB TEDNU OTROKA; JOSIP RIBIČIČ(ob obletnici rojstva) 35 LET NOVE JUGOSLAVIJE; O ZIMI IN DEDKU MRAZU» Pionirski oddelek Csrednie knjižnice občine igranj je v decembri, pri pravil za organizirane stcupine niždih razredov osnovne čole knjižne uganke Na iboljši iz vsake skupine je* dobil KNJIŽNO NAGRADO. Knjižnega KV IZk se jev d ecem= rru udeložile sedem skupin. Sodelovali so učenci - skupno jih jo bilo kar 179 - z CK Irenceta Prešerna, Simona Jenka in CG uosipa Lroza Tita v 1 red osi j ah. NAJBOLJŠI SO BILI OTROCI E RAZREDA OŠ. J. B. Zmagovalci: BARJA PODJED,3. b, OS J.E.Ti ta SLAVICA JAGODIC,3. a,OŠ iviiiRKC IviERVIČ ,l.č,OŠ S.Jenko BARBARA V Eli C EL J ,1. a, F. Prešeren SALA KALAN,1.h, CŠ ...OJCA ŠORLI,2.a,OŠvi . Prešeren NATAŠA PRAii, 2. c , OS 4 kcltsIOCj v knjižnici je seznam obdelanih knjig in omogoča knjižničarju in bralcu hitro in smotrno uporabo knjig. V našem oddelku imame: AbECKDNO IMENSKI katalog,ki je urejen po abecednem redu pri= imka in imena avtorja ali po prvi besedi naslova; SISTEMATSKI ' katalog je urejen po oznakah za stroko (univerz žalni decimalni klasifikaciji); TEMATSKI katalog za leposlovje. Za vas najzanimivejši in zato najprivlačnejši je prav TEIvlATSKl katalog. Urejen je po abecednem redu vsebinskih gesel in zajema samo leposlovje v slovenskem je= ziku. PRIMERI gesel: BASNI CIRKUS DALJNE DEŽELE DELAVSKO GIBANJE DETEKTIVSKE ZGODBE DIVJI ZAPAD DOŽIVLJAJI DEČKOV IN DEKLIC DRAMSKA DELA DRUŽBENI ROMANI IN POVESTI GRADIVO ZA PROSLAVE GUSARJI HUMOR IN SATIRA INDIJANCI itd. 5 bibliografija je sistematičen popis tiskanih ali rokopisnih del seti avl,jen v znan--s tvene, informativne namene, urejen po abecedi, časovnem zaporedju ali vsebini. Po namenu je lahko bPLObNA ali. SPECIALInA. oplošna zajema vsa področja, specialna pa se omejuje na eno samo znanost, stroko, osebo, pokrajino itd. Bibliografsko delo v Jugoslaviji teče v vseh republiških centrih. Predstavljamo vam bibliografijo SLOVENSKA SLIKANICA IN KNJIŽNA ILUSTRACIJA ZA MLADINO OD 1945-1975 Vsebuje stvarne podatke o slikani^ cah in njenih ustvarjalcih. V prejšnji številki našega biltena MED KNJIGAMI smo vas, dragi naši bralci, sezna^ nili tudi z revijamis ki jih lahko prebirate pri nas® Zdaj vam posebej predstavljamo revijo LUTKA To je revija za lutkovno kulturo. Izidejo tri številke letno, vsaka številka prinaša IGRE ZA VAŠE ODRE, LUTKO V ŠOLI in LUTKO V VRTCU. Nic manj privlačna ni revija p0'JDlM0 SE GLEDa<-1ŠČE To je gledališka vzgoja, ki sistematično vzpodbuja in razvija sproščenost, neposrednost in pristnost, kar niso samo odlike odrskega nastopanja, ampak so tu= di v vsakdanjem življenju pot= rebne lastnosti. Doslej je v tej zbirki izšlo; za otroško izvodbo SNEGULJČICA TPI ŠALOIGRE KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI REVOLUCIJA V KRALJESTVU BONBONOV DARILO ZA MAMO MAMIN PRAZNIK SANJE NOVOLETNE NOČI MODRA VRTNICA za mladinsko izvedbo VELIKAŠKA NOROST ZAČARANA RAČKA SEN KRESNE NOČI ISKRENI IGRALCI ZALJUBLJENCA V PODZEMELJSKI ŽELEZNICI ŽIVA PISMA NEKAJ MALEGA 0 VEVERICAH strokovni priročniki IMP ROV IZI RAJKO S C ENO IMPROVIZIRAJMO KOSTUMS GLEDALIŠKA VZGOJA IN USTVARJALNA DRAMSKA IGRA Naša republika je slavila 35. rojstni dan Kljub strahovitemu preganjanju, zapiranju in mučenju, so naši ljudje vstrajali v boju za svobodo, zmagali in ustvarili novo skupnost - republiko de= lovnih ljudi<, Tudi otroci so plačali svoj davek za naš srečnejši dan. ODTLEJ,KAR SO ČRNI NAS VOJNI VIKARJI ZDRUŽILI MED SABO, ŽE MNOGO JE LET -ZDAJ MIMO TEMA JE IN V JUTRANJI ZARJI KOT SONCE PRED NAMI ŽE LEPŠI JE SVET! ZATOREJ POZDRAVLJEN NAŠ VELIKI DAN! OD TAM, KJER ZAHAJA NAD TRIGLAVOM SONCE, DO KAJMAKČALANA, KI V ZARJI ŽARI, TA DAN DOMOVINA KOT HIŠA DOMAČA NA ROJSTNI DAN MATERIN PRAZNIK SLAVI. Lojze Krakar Pozdrav 29. novembru IN v enem teh prašnih oblačkov je zagledal Albin na robu ceste prav pri jarku majhno modro cvetico® Cisto blizu so šle tam mimo tankovske gosenice in cve= tiča je drhtela ovenela in vsa prašna® Albin je stekel iz hiše in se v nekaj skokih znašel v jarku® Mi= so ga oplašile gosenice ? ki so rohnele nad njegovo glavo, psz= Ijivo je zaril prstke v zemljo okoli cvetice in jo izruval z nežnimi, belimi nitkami kore= ninic vred® Vojna se je valila po cesti in jezno puhal,a v dečka, ki je rešil cvetico® Ne da bi se ozi= ral, je stškel Albin na vrtič= ček, presadil ovelo cvetico in jo zalil z vodo® Modra cvetica se je dvignila in oživela® Takoj so se zdra = mile še druge cvetice v Albino= vem vrtu in vejice so zadrhtele® Tako se je Albin prvič srečal z vojno. Vojno, ki je hotela vse uničiti, ki tudi Albina ni marala® Vojna sovraži vse otroke in vse ljudi® Na Albina pa se je še posebej namerila® Saj se Albin ni bal vojne„ Zato se mu je hotela vojna maščevati® odlomek Djordje Radišic: Deček in vojna TAKRAT SO SE V VEŽI ZASLIŠALI KO= RAKI. "KDO PA JE SPET PRIŠEL?" SO VPRA= ŠALI OČE VOLKAR IN POGLEDALI PROTI VRATOM. PETER JE ZASPANO ZAZEHAL IN SE LENOBNO PRETEGNIL. IN ŽE SO SE VRATA S TLESKOM ODPR.=. LA - IN V SOBO SO STOPILI TRIJE NEMCI. PETER SE JE SUNKOVITO ZRAVNAL NA PEČI.NEMCI SO BILI TAKO PRESENEČENI . KO SO ZAGLEDALI PARTIZANA POD STROPOM DA SO KAR ODREVENELI. OČE VODKAR SO GLOBOKO VZDIHNILI IN DEJALI: "NO, KAJ BO PA ZDAJ?" odlomek Janez Vipotnik:Hruška TAKO so se na bloku menda kar nekaj časa prepirali » dokler ni debelušnemu karabinjerju kapnilo v glavo, da prav goto= vo pod svojo pleničasto troboj= nico prenašam pošto® Hočeš nočeš, botra me je morala razviti, kar pa ni bilo preveč enostavno, saj sem bil povit s kilometer= skimi trakovi. Pa kaj je hotela? Lotila se je posla v splošno zadovoljstvo našopirjenih Itali= janov, ki so se zbrali okrog mene kot muhe, da ne rečem ob čem. Ko je ostala na meni zadnja plenička, jo je pustila na meni, da se ne bi. prehladil. Tedaj pa se je sklonil nadme sam te= nente in se hotel prepričati, kaj se skriva pod njo. Previdno jo je dvignil in pod menoj so se pokazali drobni fižolčki ne= dolžnega drekca. Na hitro je poskušal pokriti ta velik čudež sveta, toda v svoji zagnanosti se je sklonil preveč globoko. Kot sta mi pozneje pripovedo= vala boter in botra, me je menda tedaj moralo nekaj zmraziti in majhen, toda dobro merjen curek blažene vodice je zadel vroče= krvnega in radovednega karabi= njerja naravnost v obraz. "0 mama mia, mama mia, padre mio!" je zavpil in odskočil. "Merda, bandite! se je slišalo iz nje= govih sopečih ust, vojaki pa so se pričeli na ves glas režati. Italijan se je ves besen in užaljen izgubil v stražarnico, jaz pa sem menda veselo pobrcal in pristavil: " E, e, e! " odlomek kiha Mate: Leskova mladost Ob obletnici II. zasedanja AVNOJ poseben odbor vsako leto podeli nagrade za ustvarjalnost in delo, ki je velikega pomena za razvoj socialistične federa= tivne republike Jugoslavije. Led letošnjimi 16 nagrajenci AVNOJ je tudi hrvaški pesnik JURE KAŠTELAN V njegovih pesmih stopajo v ospre= dje revščina, stiske, trpljenje, vojna. Same pesnik s takšno globoko senzibilnostjo je lahko ustvaril IliUuARJE, pesnitev o pohodu smrti v otliki črne, težke simfonije? 10 SPLGN ČE KLAu ol 'IG STEZO IZGNALO ..EDO F10SIxtANC IN ukG /ESELO? IG Tu ČE KDAJ ZAJOKAL GLAS PIŠČALI IN V LAN FOLEINI GLINO ZAŽGOLELO? Z-' * r • /-> -ta -r - - <-> > • « X -r-t vo v iwvruv/x u o-Url^uL k A v) h V TEJ ZELLJI, LEE JU VTISNILA JE LRI? ALI LICRBA ZALETE SNEG V TIŠINI TEMAČNI, SLED,SESEDE IN POTI? odlomek Antologija hrvaške poezije Nagrado AVNOJ so v slovenskem prostoru doslej prejeli: dr# Jovan Hadži, Božidar Jakac, Josip Vidmar, dr.Bogdan Brecelj, France Bevk, Edvard Kardelj, Miroslav Cerar, dr.Alija Košir9 Miško Kranjec, dr.Makso Žnuderl, Mile Klopčič, iranče Mihelič, Boris Kalin, dr,Franc Novak, Boris Ziherl, Ivan Atelšek, Matej Bor, dr.Janez Milčinski, dr.Srečko Brodar, Ciril Kosmač, dr.Božena Ravnikar, Zdenko Kolin, dr.Stane Krašovec, dr.Bratko Kreft, France Štiglic, Dubrovkq Tomšič, Gabrijel Stupica. literarna uganka "KJE SKRIVATE PARTIZANA ?" SO ZAVPILI."TU NI NOBENEGA PARTIZANA, JE REKLA MATI."ČRNI MOŽJE SO PREVROLI IN PRETAKNILI VSO HIŠO. PARTIZANA NISO NAŠLI."KJE IMATE PARTIZANA ?" SO ZOPET VPILI V MATER.BABICA JE SEDELA NA ZABOJU ZA DRVA IN DRŽALA LENKO V NAROČJU. K DEKLETCU JE PRISTOPIL MOŽ KI JE IMEL VELIK NOS IN MAJHNE OČI. Iz katere Bevkove knjige je odlomek in ilustracija ? (3tTuq.odTA etiTTM IBUTj^enii‘fjed a zo^-.eoueaj^Asg) RAZGLEDI TOMAŽ KRŽIŠNIK NA POLJSKEM V galeriji Maty Rynek v Krakovm na Poljskem je v novembru razstavljal izbor svojih knjižnih oprem, ilu= stracij ter plakatov slovenski oblikovalec in slikar Tomaž Kržišnik. Med deli so Kržišnikove na iusoešnejše rešitve s področja ilustracije: Srčevec, Zajček gre na luno, Aladinova čudežna svetilka Svetlane Makarovič, Abecedna igra Tatjane Pregl, pravljica Lalala Ele Peroci in Minattijev obraz. Med plakati so predstavljeni: triptih Nazaj k naravi, Bienale otroške grafike 1978 v Kostanjevici na Krki, Bienale mladih na Reki, Triglavski narodni park, Sejem mineralov v Tržiču, predstavljen pa je tudi plakat, ki ga je Tomaž Kržišnik posebej pripravil za razstavo. literarna uganka e Iz katere knjige je ilustracija? 331113AS 33230115 3A0MICTV0V GCioe.r+snu literarna uganka Zbirka otroških pesmi Mama pravi, da v očkovi glavi Je bila na beograjskem sejmu knjig proglašena za najboljšo slikanico Jugoslavije v letu 1978 Knjigo je napisala slovenska pisateljica in pesnica SAŠA VEGRI, ilustriral pa jo je MARJAN MANČEK. Je tole prt? Ne, to je vrt! In kdo je tu vrtnar? Veliki Otokar! Ta Otokar vrtnar je presadil vse korenje, ves krompir in grah, razvrstil je vse po gredah, s prsti hodi po stezah. S palcem rije, s kazalcem maže, prazen krožnik vsem pokaže in kriči: prvi! Kaj pa s prtom? Visel bo na vrvi. to je bolezen fina: v vrtec se ne hodi, v šolo se ne hodi, šal okrog vratu po najnovejši modi. Mama bere knjige, oče riše hiše, a bolnik lahko po tapetah piše. Slamica z limonado, smetana z rolado, toplomer z vročino spremljajo angino. Bolezen angina je fina, dobil jo je Nejc, zdaj jo hoče še Nina. Zdravnik jo takoj spozna po črki A A A. P O R T R E T Pravljični gozd Ptič samoživ Zli duhovi - tri nenavadne pravljične zgodbe v Čudozgodah TO JE BILO POPOTOVANJE! NE TAKO, KOT KADAR GREMO NA MORJE. iAKRAT VLAČIMO ZABOJE IN VREČE IN ZA= VITKE KO TEKOČI TRAKOVI PO STOP= NICAH V AVTO. ZDAJ PA SVA ČLA KAR TAKO, Z ROKAMI V ŽEPIH. ALEŠ JE PLJUVAL SKOZI ŠKRBINO V PREDNJIH ZOBEH - PRAV TREBA SE MU JE BAHATI Z NJO . PREBREDLA SVA NATANKO VSEH DEVE= TERO REK IN PREPLEZALA DEVETERO GORA, POPREČNO TAKO VISOKO KA= KOR TRIGLAV IN DOŽIVELA MNOŽICE NENAVADNIH IN ZANIMIVIH REČI . KONČNO SVA SE ZNAŠLA V PUŠČAVI, KI SE JE RAZTEZALA PRED NAMA KAKOR DALEČ JE SEGLO OKO. VROČI^ NA PA TAKA KOT PRI ZAKURJENI CENTRALNI SREDI AVGUSTA. TUDI ŽEJNA SVA BILA. JEZIK NAMA JE VI= SEL DO POPKA, LAHKO BI SE PAHLJALA Z NJIM. NA NEBU NE OBLAČKA NE PTICE. SAMO ŽAREČE SONCE. NA ZEMLJI NE KAMNA NA BILKE. SAM ŽAREČ PESEK. odlomek PISATELJICA Alenka Goljevšček NAM JE TAKOLE ODGOVORILA NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA: Knjiga Cudozgode je Vaš prvenec. Namenjena je otrokom okrog 12. leta. Zakaj ste se odločili pisat: prav za otrokei Lato, ker je zahtevalo tisto, kar je otroško v meni. Precej let je ti-ajalo, da sem zaslišala Lega otroka; ampak potem je Lil tu in se je na moč repenčil, naj vendar kaj povem tudi v njegovem jeziku. 10 je huda komanda, veste. In tako sem se pač lotilo dela; kaj pa naj bi? Pravljice so nenavadne, bogato prežete s fantazijo hkrati pa s povsem vsakdanjimi izkušnjami. Kuko ste se lotili tega pisanja, odkod navdik? Cudozgode so nastale po naključju. ...orala bi napisati uvod v zbirko pravljic. F.'.šem, pišem - pa se napiše pravljica, "hopla!" je rekla. "Sama pa ne bom bodila po svetu, hočem sestrico." robila je sestrico, pa sta rekli - demisij avki - obe v en glas: "Vse do bi* e roči so tri!" In se je vodil, še tretja. Vi si najbrž mislite, da pisatelji pišejo zgodbe. Kajpak! Zgodbe se skotijo - kdo bi vedi, kje. In potem privršijo, poniglav-k e, nad vas, vam sedejo za vrat in sitnarijo, dokler jih ne napišete tako, da so same sebi všeč. Ko ste to v potu svojega obraza opravili, lahko Lar greste - ne potrebujejo vac več. uurnostojne so in se- ;.očejo na lastne pes L pote,.,at: Po svet... Knjiga je posvečena Vaš in "vzgojiteljem": Aksinji, Ajdi .in Alešu, kake zdaj vaši otroc"- vzgojitelji sprejemajo čudežne zgod le? 1-0ji otroci so srčki (ne zmeraj, jasno). Ko so se Cudozgcde pisale, so mi Lili v veliko vzpodbudo -kar naprej so me priganjali:"Kdaj nam boš spet kaj preorala!" Jaz pa vsake jutro ob prask, prask po papirjp; ce sem vstala ob pol šestih, me je že črvičila slaba vest. Kompleten teror. Poleg tega so hudo pristranski: na njihovi knjižni polici stojijo tuuozgode ob Kedvedu Fnju - kar je zanje odločno prenosi a družba. rudi jezik je razgiban, pravzaprav žargon mladih. Zakaj ste se odločili za tak stil? Kako zakaj? Si lahko zamislite presenečenega mulce, ki bi rekel: "Jojmene" ali "Saj ni mogoče"? Vsi njegovi kolegi bi popokali od smeha, če bi ga slučajno slišali. Torej bo rekel moško in jedrnato:"mater vola!" In s tem bo precej povedanega, se mi zdi. Mislim reci - če v zgodbah že nastopajo mulci, potem naj tudi govorijo, kot se poštenim mulcem spodobi, ali ne? vndozgode je ilustriral akademski slikar Kostja Gatnik. Kako po vašem mnenju ilustracija dopolnjuje vsebino? Težko sodim, tekst mi je pre^ blizu, nekatere se mi zdijo prav imenitne, nekatere pa me jezijo. Žal mi je, da s slikarjem nisva bolj sodelovala. Po moji krivdi, prav ta čas sem se namreč poti^ kala po Parizu. Rada bi vedela, kaj sodite o ilustracijah vi? euDOzeotE V mwrau!(& juJi&nfcz octS.do' JnMc^dou. rmmclA. miu AM, Ao, ^ &r^X|X rncojnoo^ma pOb rru. OO^ 0|>izxA^. |«=e£>U/ruy>4^^vni/^ /M, A caA, J^TuiCtov AR- rnXMa<^(>u,^\A' oj^ ftrvkj m^OJckš' k0¥3JZOf>cMy. Ji3j|yK>nnrki^Y; 'tj^QA>|o4>>oa. /|ujjuA.. . (tAn ndmvc^j' lrwtXMju AAmAKxRb» Aiv nnrvk ^ jinr^Ckk. CcAj rx^LC/. ?HLt)E11iX£ X)fNrao v m z im.' ^xM. !KmvvOKX , oyu^u^ da^Wx , Ji-x 'uiLJi n< <^y- dr JuBrvovatvA (. tucjk U^Amdtvvv\ ■JvUAjriAA WV\jloJuyvx^ . (McJUa (W\x ve. iniLo (XnU>č. 9jC|CcLvy<^ c^VO ^ QCxrvvv