D o p i s i. Sv. Ilj v Slov. gor. Na nedeljo 6. jul. nameravana Ciril-Metodova slavnost se radi raznih zaprek preloži na nedeljo 13. julija. Na isto vabimo prisrčno vse bližnje in daljne prijatelje. Slavnost obeta biti sijajna. Predstavljala se bo nova D. Roškarjeva igra «Z vage na vago», ki se Se na Slovenskem nikjer ni igrala. Sodelovati so tudi obljubili mariborski tamburaSi in pevei. Tudi slavnostni govornik nam je zagotovljen. Torej rojakitovarisi na veselo svidenje 13. julija v Št. IIju! Prostor in čas slavnosti: Narodna gostilna gospe MurSec v Cirknici popoldan točno ob 4. uri. — Prisrčno vabi odbor bral. društva in «Mladeniške Zveze*. Sv. Jakob v Slov. goricah. (Šolski vrt) pri Sv. Jakobu v Slov. gor. v pokoju. Skoraj vsako Solo z malo izjemo diči dandanes že lepo urejeni Solski vrt; žalibog velja za naSo občino izjema. Marsikateri popotnik priSedSi po okrajni cesti v naS kraj, vpraSal se je nehotč, kaj imajo menda ti nizki navali pred novo Solo pomenjati; ali so morda to grobovi zapuščenega pokopaliSča ali kaj!!? Dragi čitatelj, da ne bodeS tudi ti tega mnenja, povedal ti bom resnico. Ti grobovi so nastali že pred nekaj leti iz navožene zemlje za vrt, za zgradbo vrta pa je te zemlje Se dosta premalo, ker še mnogo posestnikov ni storilo svoje dolžnosti, da bi namreč zapeljali predpisano množino zemlje. Slišal sem pa tudi, da je podaril že pred vefiimi meseci neki tamoSnji rodoljub in prijatelj šole v ta namen 200 K, reci: dvesto kron. VpraSa se toraj, čemu leži ta denar brezobrestno v dotični blagajni. Merodajni krogi delajte nato, da se bo za tamošnjo učečo mladino neobhodno potrebni Solski vrt prav kmalu zgradil, da bo torej iz teh mrtvih grobov kalilo v kratkem novo živlienje. Večini tukajšnjega pfebivalstva se je nudil minuli petek ob 5. uri zjutraj neki izvanredni dogodek; priplaval je namreč na nebu od severozahoda zrakoplov, kateri je bil videti sprva v velikosti svinjskega meha. Praznoverni ljudje so našli v tem dovolj vzroka za raznovrstne govorice, katere je bilo isti dan slišati skoraj povsod, kamor si prišel. Tem zanimivejše pa je bilo, ko smo ga imeli priložnost gledati od blizu; ker se mu je menda naš kraj jako dopadel, znižal se je tako, da se je vsedel ob 7s6- uri celo na krompirjevec posestnika g. Krambergarja v Spodnjem dolu. Množica ljudi je prihitela na mesto ter občudovala ta umetni meb, ki je bil pa malo večji nego svinjski, in pa dva gospoda, ki sta imela toliko poguma, se podati v tako višino; eden od teh je c. kr. nadporočnik ulancev, drugi pa turist, ki je znal tudi slovenski govoriti. Priplula sta iz Dunaja, kjer sta baje prejsnji dan odšla. Izstopivši iz balona, dala sta ga zložiti ter prepeljati na postajo Pesnico; zrakoplovca sama pa sta se podala peš k nekemu bližnjemu prijatelju. — Kakor je sliSati, videli so ta zrakoplav tudi v sosednjih občinah na daleč okrog. Tujec. Od Sv. Bolfenka pri Središču. (O bčinske ceste.) Letos se je vendar enkrat začela delati okrajna cesta iz Vitana k Sv. Bolfenku. 2e več kakor deset let je preteklo, odkar je zbudil to misel nek za na3 kraj neumorno delaven narodnjak. Neljuba usoda pa nam je tega zasluženega moža odpeljala v druge kraje. Vendar pa se je ta misel od taistega časa vedno gojila, in se konečno po dolgih letih uresničila. Ta lepa cesta je za nas neprecenljive vrednosti že zaradi tega, ker lahko svoje vinske pridelke odpeljamo, in morda tudi marsikaterega kupca privabi. Pač za vse skupaj bodemo mi Št. Bolfenčani vredni za več tisočev, ko bo cesta popolnoma dogotovljena. Tudi gg. občinski predstojniki so se letos podvizali ter dali občinske ceste popraviti. Posebno po občini Kog bi morale ceste vsaj sedaj biti v dobrem stanju, ker jih nekateri občinski odborniki sami popravljajo. Nekdaj je bila navada, da srao od vsake hiše morali zastonj hodili občinske ceste popravljat, in takrat smo imeli že 44%. Sedaj pa, ko smo toliko napredovali, da smo dospeli do številke 99%, se lahko ceste za goli denar popravljajo. Lahka pa je tukaj tudi uganjka, zakaj da občinski odborniki ceste radovoljno popravljajo? Ker vidimo tudi občinskega blagajnika samega pri delu, si lahko to mislimo, ker mu potem ni treba poseči globoko v občinsko blagajnico ler plačevati delavce in samega sebe. In 6e se nismo v tem motili, potem gre vsa čast gg. občinskim odbornikom, da toliko store v blagor naSe, res uboge občine. — Davkoplačevalec iz Koga. Št. Pavel pri Preboldu. (Za ljudsko izobrazbo.) Lansko leto ob tem času je naSe društvo prvokrat priredilo igro v pošteno zabavo naSih župljanov. Takrat se je poznalo našim fantom, da so začetniki. Danes nastopijo fantje in dekleta neustrašeno in so sposobni igrati vsako predstavo, katera se splch da predstavljati tukaj na deželi. To so pokazali tudi dne 29. junija, ko so predstavljali «sv. Nežo> in šaljivi »Zamujeni vlak». To je sicer samo sredstvo k pravemu namenu, — pa veselo je, da napreduje tudi tu. Glavna reč je, širiti dobre liste in ž njimi pouk in katoliško zavest. Tudi tukaj napreduje. Društvo razpošlje vsaki teden 28 «SIov. Gospodarjev* in veliko raznih drugih listov, tako da jih je v najneugodnejšem času, kadar ni ne «Našega Doma»,ne «Domoljuba» zmiraj nad 50, kadar pa ta dva skupaj prideta okoli 140. Bog daj, da bi se zmiraj s pridom prebirali, da bi se moglo tudi pohvalno pisati o naSi rastoči občni katoliški in narodni zavesti. lx Murskega polja. (V obrambo.) V sobotni, 77. št. «Marb. Ztg.» se napadata v dopisu iz Ljutomera velespoStovana gospoda dr. Chloupek in BelSak, ker se ne sramujeta svojega roda liki večini naših nasprotnikov. Mi nismo poklicani braniti čast dotična gospoda, kajti njunega neomadeževanega značaja dotični blatni članek ne bode niti oblatil niti upognil, pač pa smatramo za našo sveto narodno dolžnost, da opozorimo naše slovensko občinstvo na dotični izzivajoči dopis. Prosimo, slavna «nemška» gospoda, od koga pa živite? Ali ni to slovenski kmet in delavec? Ali ni večina kupovalcev slovenskih ? In uradnistvo ? Ali jih ni tudi Slovencev večina? Oh, kedar vam Slovenec nosi denar, ga z lakajsko uljudnostjo vabite v svojo prodajalno, tedaj smo vam gospod, gospa, gospodična, oče in Bog ve kaj Se vse, kedar pa nas ne potrebujete, pa smo vam «windi8e Hunde, Gesindel* itd. Ali je to možato, značajno? Ne igrajte se z nami in pustite naše može v miru! Verženski.