fc 16. julija 196» — številka '^ — Leto ХХШ — Cena 60 par leto ob letn Pi'azni- fcelju Poae- I šlandrove L, Letos iîh IIJq' Ne, ni se S toliko dvi- ¡Airni kriterij, ¿gov ni bilo J Tisti posa- iki in organi- ' ki mislijo, J storili več u njihova dolž- Гпај se zami- nad tem, kaj Lili onim, ki Џ bili dolžni laaati- OBRTI VRATA ODPRTA celjani o svojih načrtih glede sejma obrti razpravljali s s. kraigherjem ter predstavniki gospodarske zbornice • S. Kraigher: »V naši obrti je treba do potankosti razčistiti vprašanje o plačevanju po vloženem delu in s tem obrt rešiti prizvoka o zaslužkarstvu. Na celjskem sejmu, ki bi naj postal »Vsejugoslovanski«, morate odpreti vrata predvsem uslužnostni obrti.« • Letošnji sejem obrti v Celju bo obsegal 1000 kvadratnih metrov razstavne površine, pre- rasel pa bi naj tudi v dohodek, ki bi v turistič- nem in kulturnem smislu vnesel v Celje po- živitev. Л Celjski obrtni sejem, oziro- ma sejem obrti, kot ga urad- no imenujejo, bi naj bila manifestacija dosežkov na.še obrti. Prvi sejem je bil or- ganiziran pred enaindvajseti- mi leti, največji pa je bil la- ni. Toda prav na račim lan- skega je I)ilo izrečenih nekaj kritik. Del le-teh je bilo iz- rečenih na račun organizator- jev, del pa Celjanom, ki ni- so znali (ali hoteli) izkoristi- ti to manifestacijo v šlr.šem smislu, kot to znajo in dela- jo druga »sejemska« mesta. Prvi del kritik je šel na rovaš organizatorjem, ki su dovolili, da se je na dose- danjih sejmih pitjavilo vi.i razstavnem prostoru haje preveč i/,delkov industriosi« obrti. (Dalje* na 6 strani) FRANC VRUNČ-BUZDO (slika je iz Lepoglave, kjer je bil na I), narodni heroj, prvi komandir I, celjske čete, viden predvojni ijski delavec, ki je 20. julija 1941 na Resevni pri Šentjurju legel k neusmiljenemu boju proti okupatorju in izdajalcem i - komuniste Celjane. Bil je eden najožjih sodelavcev Slavka dra, organizatorja KPJ na celjskem območju. Junaku revolucije, lemu sinu Celja in vse naše domovine, se bomo ob občinskem niku hvaležno poklonili. (Več o celjski četi na 5. strani.) (Iz arhiva Muzeja NOV - Celje) OB 28. OBLETNICI USTANOVITVE I. CELJSKE ČETE, OB OBČIN- , SKEM PRAZNIKU IN DNEVU VSTAJE ČESTITAMO BRALCEM IN SODELAVCEM. NOVI TEDNIK í^^í-r^CEK TRAK'ÎU î« da mi nikoU več ne tečeš čez cesto kar takole. Sicer se izogibaj ^«rojakov, edino pod tiste nad pet ton lahko ležeš. So le spomeniki nase j^^^VTtljive politike, mej duš!« ^ P ^ ^ ^ ^^ " Ï^ ^ " s. Kraigher: AktÍMiost tega lepega centra bo odvisna od smelosti navezovanj z doma- čimi in tujimi potovalnimi ter turističnimi agencijami. V soboto je prispel na obisk v mozirsko občino SERGEJ KRAIGHER pred- sednik skupščine SRS. Z njim je bila tudi LIDIJA ŠENTJURC, članica sveta fe- deracije ter TONE BOLE, predsednik gospodarske zbor- nice.^ Gostje so si najprej ogle- dali cvetlično razstavo v dvo- rani TVD Partizan, nato pa na povabilo Jožeta DEBER- ŠKA, predsednika skupščine občine Mozirje in Franca BAJCA, direktorja avtoturi- stičnega podjetja IZLETNIK ODPOTOVALI v Zekovc na og- led žičniških naprav in ob- jektov v tem rekreacijskem centru. Iz žekovca so goste prepeljali na Golte in od tam s sedežnico na Medve- dnjak. Predseilnika Kraigher- ja in goste je FEDOR GRA- DIŠNIK, direktor Zavoda za napredek gospodarstva v Ce- Dalje na 17. strani VREME OD 17. DO 27. JULIJA Nekako od 20. jidi- ja dalje nestalno s po- gostimi padavinami in ohladitvami, včasih tu- di trajen dež. Okrog 27. julija dvodnevno izbolj- šanje. Dr. V. M. brez vozniške- ga izpita Voanica osebnega avto- mobila Irena Grižanič iz Kopra je peljala brez vo- zniškega izpita iz Loke proti Taboru, kjer je za- vila na stransko pot pro- ti pokopališču. Nasproti ji je prišla Jožica Natek, katero je vomica zadela in potiskala po cesti. Nat- kova je pri tem dobila težje telecine pcf^odbe. zadel mopedista Ivo Ferrerò, ki je vozil tovorni avto, je na Belem križu pri Krškem srečal mopedista Alojza Resnika. Odpeljal je do gostilne Kovačič, kjer ga je o ne- sreči obvestil neki voznik, kajti med srečavanjem se je mopedist zaletel v sre- dino prikolice in obležal na cesti s hudimi poškod- bami. Ferrerò je izjavil, da ni čutil udarca in je bñ prepričan, da je sre- čanje potekalo normalno. Resnika so odpeljali v bol- nišnico. neprimerna hitrost v ovinku pri škof j i va- si je zaradi velike hitrosti Avgust Holw^erff z oseb- nim avtomobilom trčil v telefonski drog, ga prelo- mil in se prevrnil po na- sápu ter ustavil na trav- niku. zlomil si je nogo Proti Velikemu vrhu je peljala Ana Dobnik. Z na- sprotne strani ji je pri- F>eljal z mopedom Viktor šamer, ki je vozil po sre- dini ceste in trčil v oseb- ni avto. Pri nesreči si je mopedist zlomil nogo in dobil odrgnine, materialna škoda pa je ocenjena na 1200 din. Avtomobilu so odvzeli registrske tablice. prevozil polno črto Voznik osebnega avto- mobila Orhan je peljal iz Sevnice proti Dmovem. Z nasprotne smeri je pripe- ljal kolesar Martin Levi- čar. Voznik osebnega a,v- tomobila je prevozil pol- no črto, zapeljal na levol stran ceste in podrl kole- sarja, ki je dobil poškod- be po telesu. Po nesreći je voznik od- peljal naprej in ni nudil prve pomoči ponesrečene- mu. Kmalu so ga izsledili. poškodovana voznika Med voznikoma motor- nega kolesa Francem Zaj- cem in mopedistom Albi- nom Tržanom je prišlo na cesti Celje—Laško do trčenja. Oba sta padla in se poškodovala. pretres možganov Vdznik osèbnega avto- mobila Alojz Modic je pripeljal iz Tmovec do gostilne Bohorc, kjer je bila večja skupina ljudi. Z njegove leve strani je v tem trenutku hotela prečkati cesto Leopoldi- na Hrovat. Ko je prišla do sredine ceste, se je hotela obrniti, vendar je kljub temu prišlo do tr- čenja. Hrovat ovo so za- radi poškodb prepeljali v bolnišnico, kjer so ugo- tovili pretres možganov in rane ÇK) telesu. stisnilo prsni koš Voznik in lastnik trak- torja Ivan Grmovšek je dovolil voziti traktor Jo- žetu Kostevcu. Ko je ta vozil po strmini je pri- tisnil na sklopko in vo- zilo se je začelo pomikati po strmini. Prikolico je obrnilo čez cesto, trak- tor pa se je prevrnil in je voznik obležal рккЈ njim, kjer mu je stisnilo prsni koš. Kosteve ni im^ izpita za vožnjo in tudi ni bil vešč upravljanja voziila. ni upošteval prometnih znakov Iz smeri Zagreb je pri- peljal po avtocesti Janez Novak ter zapeljal na cesto proti Cateškim to- plicam. V istem trenut- ku je iz smeri Brežice pripeljal voznik motorne- ga kolesa Milan Kovačič, ki ni ui)ošteval »desnega pravila« in postavljenega znaka »delo na cesti«, vsled česar je prišlo do trčenja. Kovaoiča so za- radi poškodb prepeljali v Kjlnišnico. Prehitevanje ob nepravilnem času ima ponavadi rezultat, ki ga vidimo na shki. To srečanje se je končalo samo s poškodovanjem avtomobilov, veliko pa se jih konča bolj tragično: z izgubo človeškega življenja. NA CEL,ÎSKIH CESTAH JE ŽE ŠTIRIDESET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ, ČUVAJTE SE. DA NE BOSTE ENAINŠTIRIDESETA VI! komentiramo nesrečo PIŠE KO^I ANDIR POSTA J K PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIllERI NOČNA VOŽNJA Nočna vožnja je prijetnej- ša zato, ker so ceste prazne. Potovanje z motornim vo- zilom je zato hitre:6e in ni,- so redki voz¡niki, ki izberejo nočni čas za potovanje pred- vsem takrat, ko se odpravi- jo na daljšo pot. Na nočno vožnjo pa se mora voznik pripraviti, kajti poleg pred- nosti hitrega potovanja, ker je na cesti manj vozil, ima taka vožnja tudi svoijo sla- bo stran. Voznik v nočnem času kaj lahko za. volanom zaspi. Mirna vožnja uspava voznika še posebno takrat, kadar j« v vozilu sam ali So sopotniki tiho. Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa določa, da- kdor je utrujen, bolan ali v takem duševnem stanju, da ni zmožen za zanesljivo vožnjo, ne sme voziti vozila v cestnem prometu. S tem zakonskim določilom se s¡ku- ša preprečiti tako vožnjo in odvrniti vsakega od ix)- sledic- Današnji promet zar hteva popolnoma prisebnega voznika, saj je vožnja mo- tornega vozila vse prej kot rekreacija. 5. julije zjutraj je voznik osebnega avtomobila Eugen Carine, 74, iz Ljubljane peljal z večjim osebnim av- tomobdlom iz Cedja proti Mariboru. Na ravnem delu ceste med žečami in Sloven- skimi Konjicami je zapeljal z desne na levi vozmi pas ceste, kjer je s prednjim levim delom avtomobila tr- čil v osebni avto voznika Wolfanga Mandla, 31, iz Gra- za, ki je peljal pravilno po desni strani ceste. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebni avto graške registra- cije odbilo s ceste. V oseb- nem avtomobilu, ki je ob- stal prevmjen v jarku pK)d cesto je bil takoj mrte^v voznik Mandel, žena Eva in sin Georg sta bila težje po- škodovana, medtem ko sta otroka Aleksandra in Ange- lika ostala nepoškodovana. Voznik C^Tinc ni bil poško- dovan. Voznik Ogrinc je po ne- sreči izyavü, da je pripeljal iz Pirana, med vožnjo pa ni počival. Vsekakor ¿e bila tako dolga vožnja v nočnem času za voizaiika pri 74. letih prenaporna. To pa je bilo usodno, ker do srečar vanja med vozili ni prišlo. Posledice utrujenosti so bi- le taiko strahotne, da so za- htevale novo žrtev na celj- skem cfcmočju. Franc Križiim-c, 26, Arja vas, padel pri delu in si po- škodoval levo stegno; An- ton Plesiiik, 39, pri delu v gozdu si je zlomil rebra; Avgust Jelen, 46, Ravne nad Šoštanjem, delovna nesreča: železo ga ye udarilo in mu stisnilo levo roko; Krist«« Jankovič, 29, Celje, pri delu si je poškodoval roko; Franc Ban, 40, Celje, s pločevino si je prerezal desno roko; Ludvik Gmajner, 37, Vojnik, pri delu si je poškodoval roko; Ivan Travner, 18, Ce- lje, z nožem se je vrezal v roko; .\lar,)an Leban, 34, Ce- lje, poškodoval sd je roko; Maks Vidic, 28, Laško, pri delu si jis z železom poško- doval roko; Slavko Kamšak, 33, Velenje, pri delu si je poškodoval roko; Vojko žuč- ko, 18, Košnica, na delu si je poškodoval roko; Jurij Fric, 28, Rogatec, poškodo- val si je desno roko; Viktor (iaber, 18, Velenje, poškod- ba na roki; Ivan Cretiiik, 52, Celje, z verigo si je po- škodoval levo roko; Ivan Rožanc, 39, Šentjur, poškod- ba na roki; Franc Podpla- tan, 25, štore, poškodba na roki; Konrad Podbevšek, 35, Laško, pri delu si je poško- doval glavo; Milia Lončar, 24, Celje, z ventilatorjem si je poškodoval roko; Edo Lorger, 19, Šmartno v Romi dolini, na siružnici si je po- škodoval levo roko; Marjan Praznik, 35, Vedenje, poškod- ba Toke; Jože Krajne, 51 Celje, poškodba hrbtenice in Ivan Salobir, 33, Celje, s strojem si je poškodoval roko. CELJE 40 dečkov in 29 deklic LAŠKO 1 deček in 1 deklica GORNJI GRAD 1 deček ŠENTJUR PRI CEUU 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 2 deklici CELJE Poročilo se je sedem parov. HRASTNIK Poročila sta se Izidor Pel- li, elektroinženir in Leopol- dina Babič, uslužbenka, oba iz Hrastnika. LAŠKO Poročili so se štirje pari' in to: Silvo Hrastnik, polje- delec iz Poiane in Olga De- žeiak, poljedelka iz Velikih Grahovš; Martin Planko, strojni tehnik iz Njivic in Darinka Hrustel, uslužbenka iz Pemovega pri Žalcu; Bo- židar Slimšek, pivar in sla- dar iz Laškega in Jožefa Pfajfer, delavka iz Tevž; Igor Križman, ekonomist iz Ljubljane in Marjana Za. hrastnik, uslužbenka iz Obrežja pri Zidanem mostu. ŠENTJLR PRI CELJU Poročili so se trije pari: An- ton Jančič, strojni tehnik in Brelarija Skube, 48, Žebn,ik. ŠENTJLR PRI CELJU Rezar Franc, 65, Podgrad. Š^IARJE PRI JELŠAH Tadina Marija, 76, Rogin- ska gorca; Kores Marija, 77, Donačka gora; Božiček Martin, 45, Kunšperk; Ko- res Uršula, 74, Donačka go- ra; Roršek Jožef, 74, Str- mec pri Rogatcu; Mikola Jožefa, 70, Platinovec; Zaj- ko Frančišek, 58, Spodnja Kostrivnica; Arzenšek šiefa- nija, 64, Tržišče. ŽALEC Fužir Jože, 61, Melise; Goršek Ana, 79 Kasaze; Ocvirk Jožef, 71, Ponikva pri Žalcu; Blatnik Pavlina, 76, Miklavž pri Taboru. Nesreče zaradi mokrih cest Prejšnji teden, ko je bilo vreme izredno slabo, smo na celjskih cestah zabeležili ve- čje število nesireč, do katerih ie prišlo zaradi neprimerne hitrosti in prehitevanja na mokrih cestah. Res je, da ni bilo človeških žrtev ali huje poškodovanih, bila pa je velika materialna škoda na vozilih, objektih in tovoru. Res pa je tudi, da bi se vse skupaj lahko končalo veliko bolj tragično. Poglejmo nekaj najbolj ka- rakterističnih primerov:' Voznika osebnega avtomo- bila Huberta Barwiga je pri naselju Ivanca začelo na mo- kri cesti zaradi neprimerne hitrosti zanašati. Zavozil je v drsno ogrado, kjer ga je odbdlo čez cesto na travnik v drevo. Sopotnik je bil hu- je poškodovan, na va?,ilu pa je za 10 tisoč din škode. Pri naselju LočTca Je za- radi neprimerne hitrosti na mokri cesti začelo zanašati voznika osebnega avtomobila Krdstla Pečovnika. Zaneslo ga je na levo stean vozišča, kjer se je prevrnil v tri me- tre globok potok. Na av- tomobilu je za 15 'tisoč din škode. Do dvojnega trčenja zara- di mokre ceste in neprimer- ne hitrosti je prišlo na Lju- bljanski cesti, kjer se Je voznik Herbert Buchčhacn- ner zaletel v avto Rudolfa Bocka, ta pa v avto PYanca Gračner.>a. Materialna Skoda: 3050 din. Slaivko Majcenovič Je pe- ljal proti Laškem. V blagem ovinku je zaradi kolesarja in nasproti vozečega kombija zavrl. Pri tem mu je na mokri cesti blokiralo prednje kolo in ga je zaneslo na le- vo stran cesite, kjer je zadel v žeietmo ograjo, jo podrl tn se prevrnil pet metrov glo- boko po nasipu ter ostal ob cibali Sanñnje. Za 20 tisoč din je mat-eiriaOne Skodel Vsi ti priineri na ^ je treij' Ч rih cestah voeiti ^ ib poča^eje in pr^j^Pj* mo takrat, ko so ni idealni pogoji, v? se lahko konča veiTu^W tragično, kot So se ^ J nesreče. k Д Na občnem гђо^ц . stovoljnegâ gasìJ društva v Celju ^ februarja 1928 so voljeni: za načelnika ÍJ ce Koschir, z ponj mestnika Josip jj^jjJ" za nadzornika oprave ћ ko Pindeisen. ^ Društvo hišnih laj. kov za Celje in окоц? na odborovi seji 19 la 1928 sprejelo resolJJ D zboljšanju stanovanjsi razmer in jo pretHo« mestnemu magistratu obravnavo. V juniju 1928 je v mestu Celju 417 his 1504 stanovanji m ç- stalnimi prebivalci. V odbor tujskopronu ne zveze za maribofsj oblast je v letu 19231 mesto Celje bil izvolji mg. ph. Andro Posavec. V novembru 1928 je območju mestne ob^i Celje bilo stalno naselj nih 8 izraelitov, od tq 4 trgovci, 2 zasebnivi, sasebni uradnik in i j iak. Preseliti bi se mora v izraelsko veroizporej no občino s središčem I Murski Soboti. Davčni urad v Celju je razglasil, da po 15. пш 1920 nezamenjani 20. ai« in 1000 kronski bankoii izgubijo vrednost. Data zamenjave so pozneje pO daljšali. 20.avgusta 1920 je usti novljen državni polic^ ski oddelek za Celje i okolico. Ena glavnih vlq oddelka je bila tudi kos trola društvenih in poS tičnih shodov. Tvrdlca Viljem Вгаш (Aero) v Celju je v len 1940 na ozemlju Jugosl» vije imela čistega promei za 15,699.997 din (takral nih). Podružnici tvrdke VüJM Brauns Celje v Beograi se je kot obratni ka.pitai 26. februarja 1943 nakaza- lo po nalogu tvrdke Bra- uns v Celju RM 80.0« (1,600.000 din). Občinski svet celjski j na seji 15. januarja izvolil Za predsednika s» novanjskega urada t"^' Ivana Prekorška, upra" telja Javne bolnice Celje- Dotedanji predsednik J' bil Drago Zabkar. Na redni javni seji ^ činskega sveta celjski z dne 18. julija 1924 Pjj predsedstvom župana ^ Jura Hrašovca in na^^ nosti 21 občinskih odoj^ nikov je bil soglasno sp'^ jet »Poslovni red« za o činski svet. Tiskanje^, knjižic »Poslovnega ^^ bi pri Zvezni tiskali Celju stalo 400 din. Za volitve v nar»^ skupščino je 30. jan^i®^ 1925 mestni občinski^ ceJjški iavolil komi^^ župana Juro Pranja Strupija in ^¡j. zija Goričana za 1- ^ .%če ter podžunana tina Gobca, Jožka Ivana Ravnikarja za 2- llšče. . praznik ¿čine celje riredi't-ve v počasti, (e P jjta celjske občine, so se začele 'Že v PÎ'juUja- Najprej so Г vrst-' Kti še drugi športniki. &ih dneh do 20. ju- oe naslednje pn- ђОЗО ^ pokatoega turnirja ^aoju. Kegljišče Ingra- ^yiiovanje ob 16. uri. n. julija Ufi začetek prven- v malem nogonne- ^ 18. julija j5,30 nadaljevanj« in jj, prven'it'va v malem url nadaljevanje in Lček pokaJnega tekmo- pv icegljanju. Kegljišče ida kota W julij» 117, uri v muze.-Aj revo- j otvoritev razstave o prekomorski brigadi, ¿fija, 20. julija 511, uri V mestnem par- ^ednja proslava v poča- f ргажЈка celjske obči- f¡oT borcev pete preko- lje brigade »Ivana Tur- flzioka« s podelitvijo de- ine listine in odlikova- V drugem delu sporeda I) nastopili pevci in god- за pihala ZPD France |неп ter člani SLG. Po Bjsti tovariško srečanje ¡Bvnim delom. iračni obrazi t) so se borili zato, i)i jim dovolili izda- i literarni časopis, so ¡evali. »Hočemo ga ati zato, da bodo v (Objavljali svoja de- sladi celjski literati.« iali so že drugo šte- 1 in glej čudo: polo- številke je posveče- ne več mlademu pisa- li in dramatiku Ivanu tu, ki na samozado- lajoč način razpravlja »boj in drugimi. Nati- li so mu tudi del nje- * drame. ' prvi številki so na- vali nekaj globalnih ® o filmu in film- * repertoarju v Ce- ■ Zastonj smo obljub- io zadevo iskali v dru- ^êvi'Jci; vsepovsod, ka- ' smo pogledali, smo ^ Mrak. Amenda uredniški od- ' nima problemov s po- "jlcanjem gradiva? Ce ^ že ima mu pove- ^ je tudi v Celju starej.ših ustvarjal- ' jih lahko popro- ^ pomoč ... 'olzeisko strašilo CEUSKE ÜJV IN SO POJASNILI ^^ NAP.'y>E V ока ; ^^ELE, ki bi jih 5VRSIL 23 LETNI ^^PJJAN SVET ij"^ Okrog Polzele so že ¿¡.^secev vznemirjali ^fpvi, ki so v temi Jijj, s^rejše občane in za deimr. Okrog ^^'^jesipletlo več go- 'tiav' občanih Pqç^^- Ljudje so nam- ^¡ђ^^^ dogodJce razr JoiiK^ '^jih navesili raz- 1г domiS-ljije. Kofij '»i4ice in ил^ pa Počas-л in vztraj- •faii. Na koncu so mrežo zategnili, v njej ae je znašel 23-letn: Florij-an Svet, doma iz Polzele. Z dokazi so ga pritisnili tako, da je pri- znal, da je on prvega febru- arja letos na cesti med Pol- zelo in šem,petrom pozno zve- čer napadel upokojenega Martina Makovca, doma iz Ločice pri Polzeli. Makovec je po prejetju pokojnine na večer zavil v gostilno. Ko se je vrača) je nenadonia pre- den j iz teme stopil možakar in ga zgrabil za vrat. Prestra- šeni upokojenec se ni .še niti dobro zavedel, ko mu je na- padalec že iz žepa potegnil denarnico v kateri je bilo 150 dinarjev. Denar je ropar vzel, denarnico pa vrnil in pobe- gnil. Toda Makovec še ni po- vsem pozabil na neljubi dogo- dek, ko se mu je podobno pripetilo še v drugo. Neugo- tovljenega dne je bil namreč zopet žr.tev roparja. Tokrat mu je ba odnesel 200 dinar- jev. Prvega aprila zvečer naj bi Florijan Svet napadel 70-let. nega Jožeta Orešnika, tudi iz Ločice. Tega je Svet počakal pri železniškem prehodu med Polzelo in Šempetrom. Ko se je starec branil, da nima pri sebi denarja, ga je F. Svet zvlekel ob progi in mu začel groziti, da ga bo ubil s kamnom, ki ga je imel v roki. Starec je napadalca pre- prosil naj ga pusti, da si bo šel denar izposodit k znanki. Ropar se je dal pregovoriti, vendar je Orešnik prisebno izkoristil priložnost ter se skril pri neki hiši, kjer je tudi prenočil. Pi'vega julija je Florijan Svet zopet izbral dan za svo- je umazano delo. Tokrat je v gostišču Cimperman na Polzeli videl upokojenega Jo- žeta Ulago, doma z Brega pri Polzieli. Ulago je počakal, da je prišel iz gostišča. Ko je starec prišel bližje, ga je zgrabil za vrat in mu odvzel denarnico, v kateri je bilo 260 dinarjev ter hranilno knjižico. Denar je odnesel, hranilnico pa odvrgel v ja- rek. No zdaj so si občani, pred- vsem pa upokojenci oddah- nili, saj je »polz^lsko straši- lo«, kot so roparja imenova- li, za — zapahi. Tam bo po vsej verjetnosti tudi še nekaj ..časa ostal, da bo lahko pre- mišljal o tem, če ne bi mogo- če s svojo mladostjo lažje zaslužil bolj pošten kos kru- ha. -ez plesna glasba v hotelih Celeia in Paka v Velenijix imajo vsak dan razen nedelje oziroma po- nedeljka ples in mednarod- ni artistični program. V Ced^u je vsako soboto ples v restavraciji Kladivar, godbo pa imajo vsak dan razen ponedeljka od 17. do 22. ure na vrtu hotela Ev- ropa in restavracije Koper, vsako sredo, soboto, nedeljo ter ob praznikih pa na vrtu Golding bara in restavracije Ojstrica. V Rogaški Slatini je vsak dan dopoldne in popoldne promenadni koncert v zdra- viliškem parku. Vsako sre- do in soboto zvečer je ples v novi re.stavraciji Pošta, vsak četrtek in nedeljo pa imajo ples popoldne Na Dobrni imajo ples vsa- ko soboto v hotelu Triglav, v Šoštanju vsak dan v hotelu Ka^У^^hov dom. kopalni bazeni Na celjskem območju so odprta kopalni baiz.em v Rimskih Toplicah, Prebol- du, Rogaški Slatini, Šentjur, ju, Šoštanju in Celju, ter manjiši bazen na Sladki go- ri. Odprta sta tudi oba ik)- krita kopalna bazena na Dobrni in v Laškem. miting za lastno uporabo Bliža se pra2sniik. Odbor pripravlja preoram in do- loča; »športniki bodo pripra- vili deset tekmovanj in akademijo, kulturniki nli- ting (seveda partizanski!), politiki pa govore in otvai'jali bodo nove ob- jekte (<;e bodo imeli kaj!).« In so se začeli priprav- ljati. Določili so J neve, kdaj bodo posamezne pri- reditve. Miting naj bi bi- na večer pred osrednjo proslavo. V kolektivu so ljudi zadržali, imeli vaje, sešili kostume, prepleska- li kulise. Na zaslužen do- pust niso mogili, ker so se morali pripravljati; obveza do praznika je ve- lika! Potem so jim povedali, da ne bodo nastopili, ker miting odpade. Oni so imeli vse naštudirano, vse pripravljeno, zdaj pa takš- na odločitev. Potem so se upravičeno razburjaji. Nekoga je zaradi tega nekdo vi"gel skozi vrata. Neupravičeno! In zakaj ne bo mitin- ga? Po mestu govorijo, da zato, ker se organiza- tor boji, da bi se udele- ženci že na mitingu pre- več razveselili in poza- bili na obveznost do ne- deljske osrednje prosla- ve. To pa se ne sme zgo- diti. Kako malo zaupanja imamo v nekatere in ka- ko malo 2aiamo cenita de- lo nekaterih. Pa še res je! Cel^sika tržnica je iz tedna v teden bolj založena. Vedno več je sadja in zelenjave pa tudi drugih pridelkov. Cene so v primerjavi s prejšnjim tedrKMn ostale sko- raj ist-e. Sadje: breskve s Primor- ske 4 do 5 din "20, kilogram, marelice z okolice Beograda 3 do 4, slive s Primorske 4 do 5, hruške in vLšnije z oKo lice Ptuga 4 do 5, češnjie 4 in boroivnioe 5 do 6 din Zelenjava: kiHnarice 3, stročji fižol 2 do 3, nov krompir 0,80 do 1,20, paradiž- nik 2,50 do 3, solata 3 do 4, korenček 4 do 5, petecršilj 7 do 8, ovetača 4, koleraba 3, rdeča pesa 2 do 2,50, čebula 3 in češenj 12 do 14 din za kilogiram. Gobe: sveže gobe so 15 do 20, lisičke 6 do 10 in suhe gobe 40 do 50 din. Skoraj vsak dan prodajajo enodnevne piščance po 2,30 din komad, ki jih pripeljejo iz Slovenskih Konjic. Pi- ščanci za zakol so po 8,50 din kg. Na iranici je dovolj cvetja, lončenih in volnenih izdel- kov, stojal za rože in razih drobnih okrasnih predmetov. Tržni inšpektor Anton Jaz- binšetk je povedal, da je več- 'je povpraševanije zlasti po lepean vremenu. Tržnica ,ie odprta vsaii dan od 5. iire i^utraj do 18 ure zvečer. V ix>poldanskem času sdasti laJiko kupite sad- je in paradižnik, katerega prodajajo po znabiK) znižanih cenah. KRI ZA VODO 38 LKTNA MARTA SKRB IN JK L NOŽKM ZABODLA 5H LETNEGA AVGUSTA BRKC- lA. DO PREPIRA JE PKÍ SLO Z ARAI»! VODE Kot vse kaže, bo celjsko območje postalo žalosten za- stavonoša v neslavni zgodo- vini kriminala. Kajti zopet je moral nekdo dati svoje življenje za nesmisel, kot je to v takih primerih najpo- gosteje. V tem primeru je tekla kri zaradi -- vode. Na odmaknjenem delu za- selka Migojmce pri Žalcu, na hribu ob gozdu stojita do mačiji družin škrbin in Bre- da. Družini se morata zara- di pomanjkanja vode oskrbo- vati z njo iz gozdnega izvira, ki v suhih dneh škrto nace- ja korito. Prav zato je bilo tudi med sosedi pogosto po- vod za ostre besede — \'pra- šanje vode, Tudi pred dnevi bi naj bi- la taista voda vzrok za pre- pir in končno vzrok za zlo- čin. Marta škrbina je nam- reč šla s svoj una dvema ot- rokoma s posodo po vodo k izviru. Posodo je dala na žleb ter čakala, da bi v njo natekla voda. Medtem je mi- mo prišel 53 letni Avgust Bred. Nihče razen škrbino- ve ne ve točno, kako je bilo potem. Starejši otrok sicer pripoveduje, da se je njego- va mama s sosedom spore- fcla zato, ker je sosed baje izpulil žleb po katerem je pritekala voda in z njim ce- lo udaril mamo. škrbinova je v navalu je- ze pograbila nož in z njim Breda zabodla tako hudo, da je ta kmalu umrl. Tako se je baje odigralo drugo de- janje te drame ob gozdičku, škrbinova je v preiskovalnem zaporu, doma je ostal mož z otroki. -ez RAZSTAVE Mozirje, Dom Partizana: г-бак dan od 11. do 16 juli- I ja razstava cvetja, lovskih ! in ribiških trofej ter opreme, planiskih in turističnih za- nimivosti tea" razstava del Jožeta Horvata — Jakija. Rogaška Slatina, Nova piv- nica: vsak dan od 1. do 21, julija razstavlja Milan Ba- tista enkavtistíke. Razstavo je pripravila Delavska uni- verza šmarne pri Jelšah. NOVOSTI s polic študijske knjižnice Frangeš 1.: Talijanske te- me. Zagreb 1967. S. 32493. Sastaivni delovi elektron- ,skih uređaja. Beograd 1963. S. 32500. Tumlirz K.: Die Lehre von den Tropen und Figu- ren nebst einer kurzgefassten deutchen Metmik. 3. erw. und. verb. Aufl, Krag 6892. S. 32527. Bat' M. I., A. S. Kelzon, SA. Sor okov: Zbirka zada- taka iz teorijske mehanike. Beograd 1967. S. 32534. Raj.ic V.: Slovenskogoriška četa. Ptuj 1967. S. 32538, Vadnal A.: Funkcije. Po- nat. Ljubljana 1968. S, 32545. Narodne junačke pesme, Beograd 1963. S. 32558/1. Nenadović М.: Memoari. Beograd 1963, S. 32558/28. Ui'janoiva М. I., N- К, Krup- sika: Lenjin. Detin.istvo i ži- I vot. Beograd 1963. S. j 32558/73. odgovor »kmečkemu« mladincu V 26. številki Novega tednika tov. Andrej čulk iz Braslovč v rubriki »Pi- sma bralcev« vprašuje o počitnicah in izletih kmeč- ke mladine. Smatramo za potrebno, da v nekoliko daljšem se- stavku tovarišu čulku od govorimo na njegov sesta- vek pod naslovom »Počit- nice kmečke mladine«. Prepričani smo, da je tovariš čulk morda dober in marljiv kmetovalec ali dober sin, ki pomag'a svo- jim utrujenim staršem. Toda današnja socialisti- čna dnižba ne zahteva sa- mo »garače«, temveč lju- di, predvsem mlade, ki bodo znali upravljati tudi v širši družbeni skupno- sti. Mnogi mladinci so se združili v sekcije mladih kmetijskih proizvajalcev, ki s svojim bogatim de- lovnim programom sTcrbi- jo za dopolnilno strokov- no in dnižbeno politično izobraževanje kmečke mla- dine. Samo v Savinjski do- lini je 16 sekcij mladih kmetijskih proizvajalcev s preko 400 kmečkih^ fantov in deklet. V bližini Pariželj delu- jejo tri sekcije: v Bra- slovčah, na Polzeü in v Trnavi, ki so vse izredno aktivne, če bi vsaj enkrat za trenutek »pokukal« iz- za »domačega plota« po- tem bi se lahko seananil, da te sekcije poleg osta- lega prirejajo tudi izlete združene z ekskurzijami v poznane kmetijsko pride- lovalne centre. Cene izle- tov so minimalne. Poleg tega pa izsvršni odbor Po čitniske zveze v Žalcu or- ganizira enodnevne kopal- ne izlete na morje po iz- redno nisikih cenah. Prav teh izletov bi se lahko udeleževala kmečka mla- dina, saj jih org-aniziramo samo ob nedeljah, ko je tudi na kmetijah prost dan. Vsa mladina lahko letuje v objektih Počitni- ške zveze Jugoslavije, n. pr. v Premanturi pri Puli, kjer je dnevni penzion sa- mo 13 din! Tudi za kmečko mladi- no sije lepše sonce, samo treba je stopiti iz »sence« ter Se vključiti v delo mladinskih organizacij na terenu, kjer vas bodo se- znanili s svojim progra- mom! Predsedstvo ZMS Žalec asfalt iz rimskih toplic do zidanega mosta Ko sem šel od gostilne Selič v Rimskih Toplicah do Zidanega mosta sem opazoval cesto, ki je bila na obeh straneh prekri- ta s peskom, katerega je voda nanesla ob deževju. Videl sem cestarja, ki je kamenje, ki je padalo s strmine, in pesek ob ro- bovih čistiil s ceste. Mi- slim, da je to potrebno, če hočemo, da bodo nove ceste dobro vzdrževane. Bolje je že v začetku od- stranjevati kamenje, pe- sek in ostale stvari, ki .kvarijo asfalt in grozijo voznikom med vožnjo. STANKO SKOČIR, Ljubljana brez zdravstvene postaje Pred leti so imeli v Hu- di jami zdravstveno po- stajo, kamor je prihajal zdravnik iz zdravstvenega doma Laško. To je bilo vsekakor pravilno, saj je v kraju več kot sto šol- skih in predšolskih otrok. Kasneje so zdravstveno postajo ukinili in ljudje morajo hoditi k zdravniku v Laško. In še nekaj! Do- kler je bila zdraAJ-stvena postaja v Rečici pri La- škem je bilo v kraju več kot sto prostovoljnih kr- vodajalcev! Po ukinitvi zdravstvene postaje pa se je tudii števHo krvodajal- cev občutno zmanjšalo (zdaj jih je samo okoli 30!). Prepričan sem, da bi bilo bolj ekonomično, da bi prihajal en zdravnik v Rečico, kot pa več desetin bolnikov v Laško, kjer polnijo čakalnice, ki so že tako polne. STANKO SKOČIR, Ljubljana Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 let - DONAT - po vsebini in količini mineralnih snovi edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, želodca in presnove. ponovno kocuvan na skokovem memorialu Na tradicionalnem memorialu Ferda Skoka, znanega predvojnega atleta, so poleg domačih nastopili še tekmovalci iz Zagreba, Ljubljane, Kranja, Kopra, Kočevja, Velenja, Maribora, Graza, Celovca in Beljaka, manjkali pa so že prijavljeni Italijani, ki niso mogli dopotovati za- radi neredov v lastni domovini. V osrednji disciplini tekmovanja, teku na 100 m, je zmagal tako kot lansko leto Miro Ko- cuvan s časom 10,8 in za uspeh prejel kristalni pokal. Najboljši rezultati so bili doseženi v skoku v višino in v švedski štafeti. Pri moških je zmagal Vivod, ki je preskočil 206 cm (naj- boljši letošnji rezultat v Sloveniji!), pri ženskah pa Ljubljančanka Pečetova s 164 cm (njen oseb- ni rekord in drugi najboljši rezultat vseh časov v Sloveniji!), švedska štafeta Kladivarja v po stavi Kocuvan, Medvešek, Obal in šlajkovec je dosegla nov slovenski rekord 1:58,8. Vivod, Kocuvan in Zornada med moškimi ter Pečetova, Lovšetova in Samčeva med žen- skami so dobili posebna spominska darila kot tekmovalci, katerih rezultati, doseženi na Sko- kovem memorialu, so bili ocenjeni z največjim številom točk po finskih tablicah. Ob začetku tekmovanja je vse tekmovalce pozdravil in spregovoril o liku Ferda Skoka podpredsednik AD Kladivar Ivan Petaver. LETOS CELJAN V VRHOVNI SODNIŠKI KOMISIJI — Sodniška organizacija AZJ je do- ločila, da bo v vrhovni sodniški komisiji na letošnjih Balkanskih atletskih igrali v Sofiji kot zastopnik Jugoslavije sodnik iz Celja, člani sodniške organizacije so se odločili, da jih za- stopa prof. Miran Horvat. teve NOV USPEH ŽUNTARJA — Na vehkem mednarodnem tekmovanju v Skopju je Drago 2untar, ki služi vojaški rok v Beogradu, dose- gel nov uspeh: v teku na 5000 metrov je zma- gal in premagal odlične tekmovalce Nemčije ter SZ. Njegov čas je nekoliko slabši kot v Zenici, vendar je zmaga nov dokaz, da je Drago krizo, v kateri se je nahajal pred odhodom v JLA, prebolel. Rezultat: I. Žimtar 14:19,8, 2. Lech (NDR), 3. Cirenov (SZ), itd. KLADIVAR SPET ABSOLUTNI PRVAK — Končni vrstni red najboljših atletskih kolekti- vov v Sloveniji za letošnje leto: 1. Kladivar 1667,5 točke, 2. Olimpija 1252,5 in tretji Maribor 829,5 točke. AK Velenje je na 14. do 15. mestu z 51 točkami, kar je za mlad kolektiv vsekakor lep uspeh. Kladivar je v posameznih kategori- jah dosegel naslednje uvrstitve: prvi so bili čla- ni, članice, starejše mladinke in mlajši mladin- ci, drugi starejši mladinci in tretji pri mlajših mladinkah. To je vsekakor nov uspeh, ki go- vori o tem, da je AD Kladivar še vedno naj- močnejše atletsko društvo v Sloveniji. Razvese- ljivo je zlasti to, da v njegovih vrstah raste nov rod mladih atletov. brzoturnir v poča- stitev praznika v pKJčastitev občinskega praznika je bil v Ce- lju brzoturnir, na katerem so sodelovali šahisti Maribora, Trbovelj, Žalca, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šempetra in Celja. Proti pričakova- nju so zmagali šahisti Žalca, ki so zbrali 23,5 točke, sledi Celje (18,5), Maribor (17), Trbovlje (14), Slovenske Konjice (11,5) itd. S. PERTINAČ celjani boljši od mariborčanov Kakor vsi športniki Celja, so tudi strelci po- častili občinski praznik. V soboto in nedeljo so na strelišču pri Gričku izvedli več tekmo- vanj. Najbolj kvalitetno je bilo tekmovanje v stre- ljanju z malokalibrsko puško v nedeljo. Pet ekip se je pomerilo v tradicionalnem peterobo- ju. Tokrat so bili najboljši Celjani, ki so znatno premagali Mariborčane in tekmovalce Zaboka. Dosegli so 920 krogov. Sledijo: Maribor 888, Zabok 881, Žalec 797, Sevnica 739. Med posamezniki pa je zmagal predstavnik Zaboka, Lejačič z 254 krogi. Sledijo pa Jeram (Celje) 239, Pihler (Celje) 237, Novak (Žalec) 236, Dobovičnik (Celje) 229. Vsi udeleženci so sprejeli spominska darila. Organizacija je bila odlična. J. KUZMA MED OBČINSKIMI EKIPAMI NAJBOLJŠI BRANKO IVANUS Strelci celjskega področja so imeli tudi tek- movanja z zračno puško, ki je veljalo za občin- sko prvenstvo. Največ uspeha so imeli tekmo- valci Branka Ivanuša, ki so zmagali med ekipa- mi in posamezno. Vrstni red ekip: Branko Ivanuš 858, Tempo 827, Ivo Lola Ribar 691, Cinkarna 663, Miličnik 634. Posamezniki: Sršen (B. I.) 180, Rozman (Branko Ivanuš) 175, Jeram (Branko Ivanuš) 174, Štrajher 172 in Vanovšek (oba Tempo) 168. J. KUZMA KONEC SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER S kolesairsikjim raUyjem je bil zaključen prvi del sindi- kalnih šoportnih iger. Na pro- gi od Celja do Rimskih to- plic je tekmovalo 82 tekmo- valcev, 10 članskih ekip in trd ekipe starejših članov ter članic. Po tekmovanju je or- ganizator ObZTK omogočila vsem sodelujočim brei2g>lačno kopanje v bazenu v Rimskih toplicah. Pri ženskah je zma- gala ekipa Klime, med sta- rejšimi člani prav tako Kli- ma in med člani Cinkarna. Po končanem kolesarskem tekmovanju je bila v resta- vraciji Pošta v Rimskih to- plicah svečana proglasitev zmagovalcev in podelitev pla- ket za panoge, ki so büe na sporedu v spomladanskem de- lu sindikalnih športnih iger: smučanje, šah, namizni tenis, mali nogomet, nogomet, stre- ljanje, odbojka in kolesarje- nje. Program je bil zaključen z družabnim večerom vseh predstavnikov sindikalnih or- ganizacij. Vrstni red po prvem delu tekmovanja: člani: 1. EMO 1.37 točk, 2. — 3. Železarna in Cinkarna 131, 4. Libela 119,5 itd. Z različnim števi- lom ekip in tekmovalcev je nastopilo kar 35 sindikalnih organizacij. Pri starejših članih vodita EMO in Cinkarna s 27 točka- mi pred železarno 26, Celj- skim tiskom 24 itd. Nastopi- lo je šestnajst sindikalnih organizacij. že po prvem delu tekmo- vanja lahko zapišemo, da so letošnje igre dosegle večjo množičnost in da vse bolj postajajo popularne in zani- mive. T. C^RŠIC USPEH VLADA RANČIGAJA Na Bledu je bil dva dni velik mednarodni turnir v kionjskem športu, na kate- rem so poleg Jugoslovanov nastopili tudi športniki iz Madžarske, češkoslovaške in Avstije Največje presenečenje je pripravil 15-letni Vlado Ran- čigaj, član celjskega konjeni- škega kluba. Prvi dan je v disciplini »preskakovanje ovir« zasedel četrto mesto in bil najbolje uvrščeni Ju- goslovan. S konjem Kobro je dosegel čas 84,2 sekimde, pred njim pa sta bila samo dva Madžara in en čehoslo- vak, Avstrijci in Jugoslo- vani ter ostali tekmovalci pa za njim. Pravo senzacijo pa je Vla- do Rančigaj dosegel šele na- slednji dan. V disciplini »moč skoka« je osvojil prvo mesto brez kazenskih točk! Za njim so poleg ostalih bi- li tudi vsi odlični Madžari, ki so na blejskem tekmova- nju pobrali največ lovorik! Vlado Rančigaj je bil naj- boljši jugoslovanski tekmova- lec. Je kandidat za mladin- sko državno reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Franciji, še en- krat je dokazal, da se naha- ja v odlični formi in da la- hko od njega v naslednjih letih pričakujemo izvrstne re- zultate. Rančigaj je talent, ki >ih nismo imeli mnogo. T. V. tenis lep napredek celjanov v počastitev praznika celjske občine je bil v nedeljo dopoldne v celj- skem parku prijateljiski teniški dvoboj med ekipo trboveljskega Rudarja in domačinom HDK. Pomla- jena vrsta domačinov v sestavi Jazbec, Božo God- nik. Rudi Simončič in Janez Kopač je odpravila goste z najvišjim rezulta- tom 6:0. Uspeh je pomemben tembolj, ker daje slutiti, da se tenis pod okriljem HDK lepo razvija ne sa- mo v rekreacijsko, mar- več tudi v športno smer. To potrjuje tudi klubsiko prvenstvo, ki je prav ta- ko dokazalo lep napredek mladih igralcev. MLADI CELJANI V REPREZEN TANCAH v zadnjem času si zaratli odličnDi rezultati in dobrih iger več ndil C^eljanov pridobilo prai co, da so jih poklicali i priprave za nastop рЉ žavnih reprezentancá.Tv ko bo član RK Celje» Mejavšek nastopil v i prezentanci, ki bo igni na velikem turnirjfa ( Sovjetski zvezi. Med d tf^ncialnimi kandidati j tudi drugi rokometaš u bej. Med košarkarji j do.segel največji u.spehl| gadin, ki je na s^ mladinskih reprezentani Vsekakor ne morq mimo zadnjega velihjl uspeha Vlada Rančigi ki bo nastopil na ev4 skem prvenstvu v ciji, atletov, smučarski skakalca AJNIKA in * nazadnje hokejista ča, ki je pozimi že brad vrata državne repr«^ tance v Švici. čle upoštevamo dejsW da smo pred leti Ce^ imeli državne reprezf"^ te samo v atletiki i« da še v kakšnem šp»'* so zadnji uspehi ml»'' športnikov vsekakor ^ razveseljivi. ^ V začetku avgusta bodo rokometaši Celja pripravili v Mestnem parku mednarodni rokometni turnir, na katerem i¡ sodelovale štiri ekipe. Tudi rokometaši praznujejo letos 20 let organiziranega dela v mestu ob Savinji. O njihovih usj, in razvoju bomo obširneje poročali v eni naslednjih številk Novega tednika. Na sliki so od leve proti desni v tenaiiiii sih Celjani Koren, Povalej, Niko Markovič in Peterka. Foto: T. VR/ PRED NAJPOMEMBNEJŠO ODLOČITVIJO v CELJU: TARTAN IN HALA Odločitve dveh najvišjih športnih forumov Atletske zveze Jugoslavije in Rokometne zveze Jugoslavije so poznane: do leta 1970 oziroma 1972 morajo vsa mesta, ki želijo prirejati atlet- ska tekmovanja najvišje kvalitete ali nastopati v zvezni rokometni ligi, imeti atletsko stezo pre- krito z umetno maso in športno halo. Obe odločitvi sta prizadeli tudi Celjane. Atleti že vrsto let spadajo v sam kvalitetni vrh jugo- slovanske atletike, rokometaši nastopajo v zve- mi ligi. Torej, če do določenih ro&ov ne bomo v Celju dobili steze prevelečene s tartanom ali rubcorom in pokrite športne hale, lahko v Celju čez kvalitetni šport naredimo križ. Atleti se bo- do lahko zadovoljili samo s tekmovanji na re- publiški in lokalni ravni, rokometašem pa prav tako ne preostane drugega kot vrnitev v repub- liško ligo. O posledicah verjetno ni treba go- roriti, iščimo raje možnosti, da bi v СеЦи oba objekta dobili. Po izračunih bi vsak objelit stal okoJi milijonov starih dinarjev. Na prvi pi>!'led vsota. S skupnimi močmi in brez vsake osebi* ali društvene zavisti bi do teh dveh objeh'®' lahko prišli. Bi morali priti! Združiti bi interese gospodarstva, kulture, zabave, cije, športa in ne nazadnje politike, saj hi našteti faktorji lahko bodisi dvorano ali s^'íj uporabljali. .Atleti bi dosegli nedvomno vd kvaliteten napredek; prav tako rokometaši. o ostalih »mali« športih sploh ne govorio'' Mladina bi lahko prirejala plese, gospodar« organizacije razstave, družbene zborovanja^ . simpozije. Casa za odločitve ni več veliko. so kratki in neizprosni. Vsaj enkrat ^ ^^ L osebne interese podredimo skupnim interes ^ mesta. V obratnem primeru cez leta ne bo v Celju kvalitetnega športa. Tako žalost^» pokopa pa .si kot Celjani ne smemo dovol"'' t TONE VKA«'" mm ZIVA LEGENDA j O L CEUSKI ČETI I Povojno srečanje preživelih borcev I. celjske čete. Od le- ve na desno: Milan Boršič, Karel Vovk, Hermina Seničar, Ivan Novak, Jožica Hribar in Rudi Hribar. Na fotografiji je takrat manjkal samo drugi koniantlir čete, narodni he- roj Peter Stante — Skala, ki je poleg Jožice Hribarjeve in Ivana Novaka še edini živeči borec I. celjske čete. (Arhiv muzeja NOV — Celje) Kdo ve katerikrat že pišem« o I. celjski četi? Vsako leto ob prazniku občine, vsak« let« ob dnevu njene usta- novitve. Mal« je partizanskih enot, katerih b«rbena pot bi bila tak« vibarniška, tako usodna in tudi kratka, saj je tra- jala le nekaj dlje kot mesec dni. I^egenda « prvi celjski četi menda ne bo nikoli do kraja izpeta, kajti bila je t« enota, ki je šele nastajala, ki je bila na sv«ji kratki borbeni poti nekajkrat izdana in razbita. Ni malo skrivnosti, ki menda nikoli ne bodo do kraja razjasnjene. Kdo sta bila v resnici Junis in Krim? Kdo vse je bil v mlimi pri Zavškovih pod Šentrupertom, v mlinu, kjer je zoglenel« pet borcev po izdaji. Celjska četa je dala tri narodne ber«je; njenega prvega komandirja Franja Vrunča—Buzd«, ki je podlegel v spopadu z nacisti blizu Slivnice, njenega drugega ko- mandirja Petra Stanleta—Skalo, ter pozneje v bojih na Kozjanskem padlega Ivana Skxaica—Modrasa, Uradnega dokumenta ö tem, kdaj je bila I. celjska četa usta- novljena, ni. Datum je bil do- ločen po izpovedih preživelih članov, ki so skoraj vsi izjavili, da je bila ustanovitev čete 20. julija 1941 in da sta nalogo četo ustanoviti dobila član pokrajin- skega komiteja KPS učitelj Fra- njo Vrunč-Buzdo in Peter Stan- te-Skala. Ceta je bila ustanovljena v bli- žini Mulejeve kmetije na Resev- nrpri Šentjurju. Pri tem kmetu so se člani tudi zbirali in pre- l^ivali nekaj dni, pozneje pa so Si uredili taborišče z barako iz ^чt)ja za hrano in kuhinjo, za spanje pa so imeli dva šotora. Prvi komandir I. celjske čete ie bil Franjo Vrunč-Buzdo. Dasi- ■■avno so se člani skupine med seboj dobro poznali, je bila usta- novitvena slovesnost izvedena po vojaško. Postrojenim v vrsto je komandir Vrunč najprej go- voril o nalogah ustanovljene eno- ^e. Takrat še ni bilo kasnejšega pozdrava »Smrt fašizmu — Svo- bodo narodu!, marveč je Vrunč nagovor zaključil z vzkli- kom: "V boj za svobodo!« »V boj!« so mu odgovorili bor- ei. Borcev je bilo sedemnajst: '^ranjo Vrunč, Peter Stante, [van Skvarča, Jože Turk Ivan "^ovak. Milan Boršič ' Karel Vovk, Miro Verčkovnik, Jože Mlakar, Miro Sirca. Jožica in Rudi Hribar, Hermina Seničar, Vili šlander, Junis ter Krim. Med borce bi morali prišteti še Farčnika iz Teharij in kmeta Muleja, čeravno nista bila nepo- sredno vključena v četo. Akcije Celjske cete Ceta ni imela namena ostati dolgo na področju blizu Celja. Njeno operacijsko področje je bilo širše, vendar so zaenkrat ostali blizu mesta in blizu ile- galne partijske organizacije, ker so pričakovali nove borce in pa boljše orožje. Žal se naklep, da se ojačani pomaknejo bolj v osrčje Kozjanske, bliže izseljeni- škemu pasu, ni uresničil. Medtem ko je čakala na nove borce in zbirala orožje, je četa izvedla več akcij. Takrat je nam- reč bilo izdano povelje pokra- jinskega komiteja partije, da je treba iz\'rševati diverzije, pov- zročati čim več škode okupator- ju zlasti pa demonstrativno uni- čevati imovino, ki so jo zasegli Nemci za svoj račun, četa je iz- yedla dve takšni akciji, eno v škof j i vasi, drugo pa v Bukovem žlaku, kjer so zažgali velik ko- zolec poln mne in žita. Komandir Vrunč je skupaj s članom pokrajinskega komiteja Blažem Röckom-Bibo zasnoval napad na žendarmerijsko posta- jo Slivnica pri Celju. Ogled po- ložaja, ki sta ga izvedla Vnmč In Stante, se je po »zaslugi« iz- dajalske natakarice in nekega Se- lica tragično končal. Napadena sta sicer ušla, toda Vrunč, ki ni poznal terena, je padel v potok in tako prišel ranjen Nemcem v roke. ter bil kasneje ustreljen. Konec cete Celjska četa je imela hudo bor- bo še na Langerjevih pečeh na Javorniku, kjer pa se obkolitev Nemcem ni posrečila, pač pa je bil pri padcu čez skale poškodo- van Peter Stante-Skala, da je bil začasno onesposobljen. Po sklepu pokrajinskega komiteja je tretji komandir čete postal Vilč šlander, ki je hotel enoto po- peljati globje na Kozjansko, na Bohor, kjer naj bi si postavili novo, varnejše taborišče. Toda sreča se je obrnila proti njim. Ceta, ki se je po bitki na Javor- niku razbila, je pod šladrovim vodstvom štela menda samo še pet mož. Le-ti so se potem za- tekli v znani Zevškov mlin. Bili so izdani in orožniki, ki so stav- bo obkolili ter partizane pokli- cali k predaji, so mlin zažgali, ker borci niso hoteli predati orožja. Miro Sirca, ki se je ho- tel prebiti iz gorečega mlina, je padel na begu, ostali pa so se, po pripovedovanju prič, v gore- čem mlinu sami ustrelili. V mlinu So po mnenju preži- velih padli; Skojevac Iztok, za katerega pravo ime preživeii bor. ci različno identificirajo, bila pa naj bi v mlinu tudi oba Arabca Junis in Krim, Toda za Krima spet trdijo, da ni bil več v četi ob tragediji, da se je zgubil ob begli z obkoljene Vovkove do- mačije in da so ga pozneje na Planini ujeli pri nekem povrat- niku iz Amerike, ki je znal an- gleško. Eni trdijo, da so v mlinu zo- gleneli trije ix)rci, drugi pa, med njimi tudi grobar, da je poko- pal pet ožganih trupel. Kaj je res? Danes, toliko let po dogoakih, je sicer lahko ugotavljati, da teren, kjer se je četa gibala, ni bil naklonjen prvim partizanom, vsaj tisto prvo okupacijsko leto še ne. Ugiba- nja in... Zakaj? Res je bil revnejši vzhodni predel Celja v stari Ju- goslaviji hudo nezadovoljen nad izžemalci in oblastniki. Toda mnogi neuki, nerazgledani ljudje so v okupatorjih videli rešitev, videli so vrnitev tistih »zlatih Franc j ožef ovih časov«. Razočara- nje je med te ljudi, ki so bili naenkrat rešeni dolgov, ñipot9k^ ki so si na karte lahko kupili nar j e v prosti prodaji, prišlo ze- lo hitro. Toda za I. celjsko če- to je bila ta sprememba, to za- kasnelo prebujanje zavesti, pre- pozno. Ugibanje o tem, ali bi bilo bolje, če bi četa imela svoje področje raje v zasavskih hribih ali kje drugje, je vprašljivo. Re« se je Savinjska četa, ustanovlje- na nekaki dni kasneje kot celj- ska obdržala in se kasneje vklju- čila v prvi štajerski bataljon pod vodstvom Franca Rozrmana-Stane- ta. V svojem sestavku v Celjskem zborniku od koder deloma črpa- mo tudi podatke za ta sestavek, piše ob zaključku Stane Teršak: Moralni in psihološki pomen I. celjske čete ni samo v tem, da je kot prva partizanska eno- ta pri nas dvigala zavest in od- pornost naših ljudi, ampak tudi v tem. da je med civilnim nem- škirn doseljenim, med folksdoj- čerji in vodilnimi okupatorskimi funkcionarji ust\-arjala preplah. Pokazala je silno energijo in ple- menito požrtvoл-alnost v boi bi proti okupatorju, To borbo je vodila Partija, ki je postavila te- melje uspešnemu uporu Ijudst^-a vključenega v OF. J. Kr. Vilč Slander, brat heroja Slavka šlandra je bil tretji komandir I. celjske čete. S kratko, toda burno četino epopejo se je končalo tudi njegovo mlado življenje. (Ar- hiv muzeja NOV — Celje) Drugi komandir I, celjske čete narodni heroj Peter Stante — Skala. Ranjen se Je zdravil v skrivališču, četo pa je vodil tretji komandir Vilč Šlander do njenega tra- gičnega konca. (Arhiv mu- zeja NOV — Celje) Plavcev ah Zavškov mlin pod Brezami (prej šentrupert), kjer je v zagrizeni borbi padla in zgorela večina borcev I. celjske čete. Ostanki mlina so vidni v sredini slike. (Arhiv muzeja NOЛ' — Celje) OBRTI VRATA ODPRTA (Nadaljevanje s, prve strani) Iz razgovora povzemamo misli le treh govornikov, S. Kraigher- ja, F. Gradišnika in J. Uranjeka, ki so med izvajanjem izrekli be- sede. ki bi lahko v resnici služi- le za vodili pri organiziranju bo- dočih sejmov obrti v Celju. Fedor Gradišnik je med raz- pravo in izvajanjem med drugim predsednik S. Kraigherja sezna- nil o letošnjih pripravah za se- jem. Med drugim je povedal, da bo letos razstavlijalcem na voljo okrog KKK) kv. metrov pokritih površin. Zatem pa se je dotak- nil pomena tega sejma za Celje. »Druga mesta, ki so kot pravi- mo .festivalska' in .sejemska' znajo takšne prireditve lepo iz- koristiti tudi v turističnem smi- slu,« je dejal F. Gradišnik. »V Celju imamo mladinski ï)evski festival, ki pa se izgubi zato, ker drugi faktorji ne znajo k festi- valu in njegovemu strokovnemu programu obesiti prireditev, ki bi za Celje pomenile nekaj tudi v širšem turističnem smislu. Za- to bomo mi pri organiziranju bodočih sejmov morali pritegniti tudi druge, na primer turistično društvo in nekatere kulturne u- stanove. V času sejma bi mora- li na primer na starem gradu organizirati kulturne prireditve, ki bi vnesle tudi v kulturno živ- ljenje Celja malo več pestrosti. Predsednik S. Kraigher pa je v »intervjuju« z Ivanom Uranje- kom navrgel tudi nekaj kritič- nih pripomb. Tako je med dru- gim dejal': »Lani ste ne vem iz kakšnih ra-zloigov dovolili razstav- ljati tudi industrijskim podjet- jem. Menim, da bi morali imeti jasne kriterije pri organiziranju sejma, to tembolj, ker se vam lahko drugače z^odi, da bo se- jem obarvan s prioriteto celj- skih podjetij.« I. Uranjek: »Tu verjetno mi slite na sodelovanje celjske Cin- karne, vendar moram povedati, da je Cinkarna sodelovala na sejmu obrti zato, ker ima mno- go proizvodov za obrt. Kriterije za sodelovanje na sejmu smo po- ostrili, čeprav je velik pritisk lanskoletnih razstavi j alce v. da bi letos zopet sodelovali.« S, Kraigher: »Na celjskem sej- mu obrti bi morali na široko odpreti vrata zasebni obrti. Pred- vsem tisti, ki se ukvarjajo z u- služnostmi in pa s kooperacij- sko proiz\'odnjo. Torej dopolnil- no obrt. Lani je bilo na sejmu na primer relativno malo privat- nih obrtnikov. Poleg tega bi naj imel tak sejem tudi razstavo no- vitet.« I Uranjeki »Na letošnjem sej- mu bo, tako vsaj po teh krite- rijih predvidevamo, dan pouda- rek prav uslužnostni, dopolnilni ii: »kooperacijski« obrti. Posku- šamo se otresti .plastičarjev', kot jdh imenujemo, ker ti delajo le toliko časa. dokler ne izkoristi- jo konjvmkture, potem pa ne- hajo. Poleg tega je večina takih, da ima vpeljano čisto industrij- sko proizvodnjo. Ti ПЗ sodijo na naš sejem.« S. Kraigher: »Razvoj naše o- brti je danes že tudi pri nas na takšni stopnji, da imamo mož- nost prodaje izdelkov tudi v za- mejstvo, Mi gremo celo za tem, da bi odpravili tudi omejite-" za število zaposlenih. To p¿. seveda takrat, ko bodo urejeni notranji dogodki pri delitvi dohodka. Na- ša obrt se ne bi smela zapirati v občinske ali celo republiške meje. Uslužnostna in dopolnilna obrt imata svoj življenjski pro- stor. zato moramo odpraviti ob- čutke nestabilnosti. Nerazumlji- vo pa je to, da se naši obrtniki le s težavo ogrevajo na tiste iz- delke, ki jih na trgu primanjku- je. vendar njih proizvodnja ni ne vem kako zahtevna. I, Uranjek: »Pri razvoju naše obrti, predvsem tiste, ki proiz- vaja v kooperaciji s podjetji, je moč čutiti vpliv nerazčiščenih razmer okrog retencijske kvote. Gre zato, da kooperanti niso de- ležni deviz, ker niso direktni iz- vozniki. Poleg tega pa uslužnost- na in dopolnilna obrt še ni do- segla tistega razvoja, kot .indu- strijska' obrt. Prav zato bomo na celjskem sejmu poskušali da- ti tema dvema več poudarka, več prostora.« Med razpravo so nato predsed- nika seznanili, da so odnosi med poslo\Tiim združenjem za obrt in gostinstvo v Celju ter zbornico dobri in urejeni, saj pri načrto- vanju in programiranju tesno so- delujejo, Za nas hi bilo mogo- če pomembno dejstvo, da so na tem razgovoru omenili tudi mož- nost, da bi celjski sejem obrti prerasel v vsejugoslovanski se- jem obrti, saj bi naj k sodelo- vanju pritegnili tudi obrtnike iz drugih republik in celo iz Avstri- je ter Italije, J. SEVER Na dan 2». jiilij, ko je bila pred 29. leti ustanovljena prva cel.iska četa praznuje naša občina svoj občinski praznik. Letos povezu.iemo naš praznik s prvim povoj- nim srečanjem bUrcev pete prekomorske brigade, -s sve- čano podelitvijo domicilne liste in odlikovanja tej brigadi, brigadi. V nedeljo 20. julija se bodo na svečanosti v mestnem parku prvič po vojni zbrali borci pete prekomorske bri- gade, da bi skupno z nami proslavili svoj in naš praznik. Da bi praznik naše občine — praznik vseh občanov čim bolj dostojne proslavili, da bi storili vse. da bi se borci pete prekomorske brigade v naši sredini kar naj- bolj pri.jetno počutili VABi občinska konferenca socialisiinče zveze in Občinski otlbor združenja borcev NOV vse občane, posebno pa še prebivalce mesta Celja ter borce narodno-osvobodilne borbe, da se udeležijo vseh prireditev, ki se bodo po- častitev občinskega praznika zvrstile v času otì 9, do 30. julija, posebno pa še, da se v čimvečjem številu udele- žijo osrednje proslave, ki bo na sam dan praznika, to je 20. julija ob 11. uri v mestnem parku. člani celjskih delo\-nih kolektivov! Udeležite se osred- nje proslave organizirano, za kar naj dajo pobudo .sin- dikalne organizacije ter vodstva delovnih kolektivov. POZIVAMO in apeliramo na vse hišne svete, lastnike stanovanjskih hiš, delo\Tie organizacije in ustanove ter vse lastnike poslovnih prostofov, da že dan pred praznikom izobe- sijo zastave, da primerno uredijo vse izložbe ter, da z ureditvijo okolja stanovanjskih hiš in druçili javnih zgradb prispevajo in pomagajo, da bo Celje v praznič- nih dneh čisto in lepo nrejeno. ALOlZ VRENKO S klobukom, ki ima svojo zgodovino, razgaljenih in ob- raščenih prsi ga lahko sre- čaš vedno, če te delo zanese v Sedlarjevo ali Polje ob Sot- li. če rabiš kakorkoli v zvezi s kraji okrog Sedlarjevega, potem boš trčil nanj. On je namreč mali »¿upan«. Pred- sednik krajevne skupnosti v Polju ob Sotli, dormi Pa iz Sedlarjevega. »S krajevno skupnostjo je tako, da ima vedno več prob- lemov, kot pa jih lahko reši. Prvič zato, ker je občinska blagajna zelo rahitična, dru- gič pa zato, ker se proble- mi sproti porajajo. Enega re- šiš Pa jih izbije po nekaj ta- koj na dan.« — Torej bi naj bilo delo krajevnih skupnosti podobno Sizifovemu? »Ne, ne, nikakor. Vsak di- nar, ki kane v našo blagajno ^ga občani oplemenitimo z dvema, tremi, žal pa je res to, da je problemov veliko, zato se eden rešen, tako hitro izgubi. Bernes lahko z vese- ljem povem, da smo v tem de- lu Obsotelja letos dobili in naredili toliko, kot nikoli do- slej. Poglejte most čez Sotlo, vodovod, ki nam pomeni več, kot ne vem kaj. Kot elektri- ka. Tako. Pa še nekaj cest smo in bomo uredili...« Alojz Vrenko je poleg tega, da uspešno kmetuje, in da je predsednik krajevne skupno- sti ovešen še s prenekatero funkcijo od Sedlarjeva in Polja do šmarske občine. Vse opravlja z istim ognjem in predanostjo, zato ga so- vaščani in znanci cenijo. »Tam kjer ni mladih rok, kjer danes opraviš toliko kot si lani, je že odmiranje. Ust- varjati moraš več, potem ras-, teš. Tako pa ostajajo kmetje brez mladih rok, naša zerhlja pa je lačna prav takih, kme- tije so zapuščene, poslopja počasi propadajo. Rešitev te- ga ni le v naši moči. Toda takšna politika, kot smo jo v kmetijstvu doslej vodili nujno vodi v to. Poglejte: kar tepe- jo se zato, kdo bo lahko in kdo ne bo smel sestavljati avtomobile. Zakaj se ne bi kregali, kdo bo proizvajal potrebne kmetijske stroje? Zakaj se ne bi kregali o tem, da je nesmisel v tako visoki ceni teh strojev in carinski stopnji. Poglejte za tisti del, ki ga kmet odrine za carino ob nakupu stroja, bi lahko kupil še en prepotreben stroj in si s tem omogočil lažje in uspešnejše delo. Potem bi tu- di mladi ostajali na kmeti- jah, ker bi videli perspekti- vo, ne pa le in samo trdo delo, ki ti pogosto ne vrača niti toliko, da bi si lahko pri- voščil meso dvakrat na te- den.« CELJE OB PRAZNIKU PODELJUJE тц DOBRODOŠli DOMA PREKOMORCI Celje je simbolični dom II. grupe odredov, ob svojem občio, ' skem prazniku pa bo podelilo domicil še em enoti Nov : V. prekomorski brigadi »Ivana Turšiča«. Kakšno ssvezo im^ , Celje z brigado, ki ji nudi simbolično domovanje? Odgovor na to vprašanje je v bistvu lahak. Velik del borcev te brigade je ravno iz celjske okolice, tudi iz Celja samega, vsekakor pa so njeni borci pred- vsem Štajerci, Korošci in Go- renjci. Borci te brigade so pre- hodili vijugavo, nič kaj zavidanja vredno pot. tolikanj značilno za mlade fante in može iz let med drago svetorao vojno, za fante in može ravno treh slovenskih pokrajin, ki smo jih našteli. Nasilno, protipravno po med- narodnem pravu so Nemci na slovenskem štajerskem, gorenj- skem in koroškem okupiranem ozemlju mobilizirali za vojašči- no godne mladeniče, vse bolj pa ko so potrebovali topovsko hra- no, tudi može. očete. Le-ti so se po nečloveškem drilu znašli na raznih bojiščih Evrope in Afri- ke. Največ teh fantov in mož je iskalo pr\-o priložnost za pobeg čez bojno črto. Boj, ki se je medtem razplamteval v domovi- ni jih ie privlačil, toda priti do- mov na dopust in oditi k parti- zanom je bilo hudo tveganje ob nadzoru in spričo represalij, ki so jih hitlerjevci ob takih pri- merih izvajali. Ni jih bilo malo med tistimi, ki jim je sadizem nemških okupatorjev namenil janičarsko vlogo, ki so izračuna- li, da se po vinku tudi pride na pravo mesto. Preko ujetniške- ga taborišča, preko nacionalnih taborišč v zavezniških državah, jih je pot vodila v partizansko oporišče Bari v Italiji, od tu pa na domača tla, v domovino, re- sničnemu sovražniku naproti. Peta prekomorska brigada je bila kot vojaška enota sestavljena v Angliji, kjer je bila tudi iz- vežbana, preoblečena, do pçj, oborožena. Toda ne samo z oroi I jem, temveč tudi z novimi idji jami, z napredno miselnostjo j, žarom po sodelovanju v NOy Vežina slovenskih fantov se i odločila za NOV in POJ. nIj nasedli raznim reakcionarni^ predvsem kraljevskim agenti® Želeli so čim prej v domo^ii» na pomoč svojim bratom, % stram in očetom, ki so bilj ntl enak boj z zavojevalci. Toda hitro, kot so želeli, to к šlo. Bilo je treba nešteto dipl» matskih akcij, preden so nas prekomorci prišli v Bari in ni to z zavezniškim ladjevjem ? Split, kjer je bila 25. XII, m brigada ustanovljena tudi fc maino. Dobila je ime po padl^ï komandantu Kosovelove brigade Ivanu TURSIČU — IZTOKU. Ne morem si pomagati, da Is ob tem ne pomislil na naključji ali pa morda to ni bilo nakljiii je, marveč hote izbrano ime s Kajti! Ali ni usode borcev te brigs de moč primerjati z mladim Sloveni v romanu Frana Finžga ja. ki so se pod Iztokovim vod stvom pri sovražnikih urili i učili bojnih veščin, potem pa « pod Iztokovo zastavo vrnili : sužnosti kot jeklena udarna P^ v vojne trume Bizanc napada} čih Slovenov? Romantiko na stran. Preb morci so v Dalmaciji dali rad go svojih fantov med letalo topničarje. tankiste in druj specialne enote partizanske ske. Dopolnjeni z novimi ^ori so potem krenili na bojni P*? hod prek Velebita. Glas o mo™ dobro oboroženi, predvsem Pf izurjeni in disciplinirani voj^ se je širil pred njim in sovražniku strah v kosti. Udi- no pest prekomorcev so ustaši v Bihaču in Gospiću. ^ sti pa preostale bande, ài se ^ so Uspele umakniti s svojimi vavimi gospodarji dovolj proti severu. Brigada je v ku leta 1945 bila bitke z branci in Nemci na robovih ^ le krajine in v Suhi krajini 7 do zadnjih dni aprila, ko ie brigada razformirana, njeni ci pa razporejeni po štev'1-^ slovenskih enotah, kjer so bolj spoznali s cilji partizanskoj bo.ia in kjer so končno tolikanj pričakovano svo'oûaO' ... In marsikatera slove:is^ mati,, ki je z bolestjo in g/ei^^ bo gledala za sinom, ko .'e ral za tujca pod orožje, ^ morda leto in več jokala " fotografijo v tujo imiformo čenega sina a s slabotnim "-j, njem v srcu, je ponosna izgubljenega, zdaj s titovKo ^ glavi in šopkom zmagovalca gumbnici. ^ Bodite pozdravljeni v svojem simboličnem domo^'^p — Iztokovi borci! дМТОМ KOTNIK, PREDVOJNI KOMUNIST: NAŠE DELO VZOR MLADIM jjlno tlP^lo zahtevalo disciplino pri izvrševanju •i" popolno osebno odgovor- čuvanje konspriracije. Pri liomunistih moramo da- Ijo ni tiste »vrele« situacije, hi pogojevala delo, razviti лкеш patriotsko zavest in itčk ot'sovornosti ter samo- Eold, juHja 1969. Г adravstvenem dcHuu snio jj na desno stran po ozki po- Iji se ustavili pred hišo, ob. јдз v cvetje in odeto v drev- Qprostite, ribez kuhamo pa i- jg vse narobe.« se je opravi- ¡JQ smo ga zaprosili, će ga |üO zmotimo. Predstavili smo liiton Kotnik.« Stisnil je ro- 'n čez nekoliko bleda lica, ki jiapeta od časa, je zletel ra- |,nasmeh. {oinik je eden najstarejših fff! Zveze komimistov, že od 5 1932. Povedal naj bi nekaj fo začetkih naprednega giba- 5 v Savinjski dolini in o raz. ^ med udejstovanjem v par- Ipred več kot tridesetimi leti I danes. t\'a našem področju se je le- il939 preko Aleša Beblerja in Èia slandra razvila ilegalna pîijska organizacija, ki je za- ¡lala področje Celja, Prebolda, ¡venj Gradca, Žalca itd. Leto jeje je bil znan »celjski pro- Í proti skupini 22 članov ile- œ partijske organizacije, ka- idelo je za nekaj časi zamr- Krepiti se je ponovno začelo i in 36. leta, ko so bile usta- tjene tudi ilegalne partijske lanizacije v Libojah in Zabu- rici, tako da se je revoluci- imo delovanje osredotočilo v iustrijskih predelih Savinjske iine. Partijska organizacija je leta v leto krepila skupaj z ostalimi sorodnimi strankami re- volucionarno misel ljudskih mno- žic, iz katerih sta ka.sneje nastali celjska in savinjska četa. Prva partijska celica na našem pod- ročju je büa ustanovljena jeseni leta 1931 v Gornji vasi v Prebol- du, kjer so bdle malo kasneje že tri partijske celice, s širokim krogom somišljenikov.« Potem je govoril o ilegalnih zborovanjih. »Zaradi strogega režima žan- darmerije so partijski delavci iskali vse možnosti za nadaljne delovanje. Tako so 1937. leta u- stanovili v Šempetru društvo ek- sperantistov ter so tečaj jezika uporabljali člani te novoustanov- ljene partijske celice za partij- ske sestanke. Razlike med takratnim in da- našnjim delom v Zvezi komuni, stov. To je bilo zadnje vprašanje Ant-^nu kotniku. »Delo se je bistveno spreme- nilo od zahtev in pogojev, kate- re je nalagalo delo v ilegalnosti od dela danes. Ilegalno delo je zahtevalo strogo disciplino, po- polno osebno odgovornost, ču- vanje konspiracije. Takratno de- lo se lahko daje mladim za vzor! Takrat se je rušilo, danes se pa gradi; staro smo podirali zato, da danes lahko gradimo na zxira- vih temeljih novo. Mladi člani partije bi morali imeti razvito predvsem patriotsko zavest in med mladirni komunisti bi mo. ralo biti več samostojnosti, od- ločnosti, zdrave partijske kleno- sti.« Poprosil sem. če ga smem fo- tografirati. »Oprostite, nočem osebnega re- klamir^a. Osebni podatJci in fo- tografija niso pomembni, po- membno je to, kar sem vam po- vedal. Mi smo svoje naredili, vr- sta je na drugih.« T. VRABL ŽRTVI MEŠETARJEV DVA OBRTNIKA STA PREKO AVTOMiKlORJA IZ CELJA PRODAJALA SVOJE IZDELKE. DA BI POSEL B()I>IE TEKEL, STA I4)LE1 23.000 DIN PODKUPNIN. Џ Obrtnika VL.\DO JAKOPIN in VIKTOR NOVŠAK trdita, da sta žrtvi mešetarjev. Kajti, kot pravita, morata zdaj onadva plačati za vse, ki se podobnih prijemov v naši trgovini poslu- žujejo, poleg tega pa morata plačati za nekaj, od česar prak- tično nista imela koristi. Џ Kot zatrjujeta, sta v obliki rabatov in podkupnin morala plačati in žrtvovati ves dobiček od ustvarjenega dela. žepe pa so si polnila razna trgovska podjetja in ljudje, ki se ukvarjajo s preprodajami. Delavci celjske in zagrebške UJV so odkrili še eno mreao prekupčevalcev. Tokrat gre za preprodajo razirah avtomobilskih delov, ki sta jih proizvajala Vlado Jakopin, ki živi v Lju!b- Ijani, delavnico pa ima v Bočni, ter Viktor Novšaik, obrtnik iz Ljubljane, prodajala pa sta jih starih dinarjev rafisniih delov ia opreme podjetju »Jedinstvo« tr Bujanovac tei- podjet.ju AVTO- HRVATSKA. V drugem primeru sta prodala materiala v vrednosti 40 milijo- nov starih dinarjev podjetju AV- TOKOMERC v Beograd, da je ta nato vse preprodal drugim. Tudi v tretjem primeru je bil kupec AVTOKOMERC, tokrat je šlo blaga v vrednosti 30 milijonov starih dinarjev. Do tu še ne bi bilo nič takega, kar že nismo slišali. Novo je bilo mogoče to, da so se pred- stavniki celjskega Avtomotorja hoteli zavarovati, zato so od omenjenih obrtnikov zahtevali naj sama poiščeta kupce, vendar morajo biti ti iz podjetij, ki na našem trgu nekaj pomenijo. Av- tomotor je bil za dokajšen rabat pripravljen blago preprodati, če- prav ga najpogosteje ni drugače obravnaval kot le pri knjiženju. Da bi si obrtnika pomagala, sta poiskala ljudi, ki so bili to blago, čeprav ni bilo nekih po- sebnih kvalitet, pri tem pa z dokajšnjo ceno seveda tudi ne- konkurenčno vseeno uspešno preprodali. Tako sta naletela na VLADA SEKULIÖA, upokojenca iz Beograda, ki je dobro рогага! poslovne ljudi. Ta je nato z de- narjem, ki sta ga dala Jakopin in Novšak podkupil nekatere uslužbence, da so blago kupili. Tako so varnostna organi že dosej odkrili, da so podkupnine prejeli razen Sekuliča, ki je do- bil kar 11 milijonov Sdin se mž. DragiSa Nučic (6 mil.), on je predstavnik Avtokomerca v Sarajevu, Ljubo Desirajevič, predstavnik podjetja Gradnje iz Ljubljane (2 mil.), Duško Bekric iz Skopja (2 mil.) ter Pero Sta- nič, nabavni referent podjetja Avtohrvatska (2 mil.). Sikupno sta izplačala kar 23 milijonov starih din podkupnin. Po tem sodeč je verjetno, da ob teù рочз- daji v resnioi nista mogla imeti nekih dobičkov, če vemo, da sta še ti^vsfcim podjetjem priznala 30-odstotiri rabat! Sami akterji, med njimi Nov- šak in Jaikopin primavat-a, da sta le dvft-i2!med naštetih, ki takšno pot ubirajo, po svoje zo- pet lepo ilustrirajo razmere na VLADO JAKOPIN preko celjskega AVTOMOTORJA in raznih prekupčevalcev po vsej državi. Tako sta v dveh letih opravila troje »trgovskih poslov«. Naj- prej sta leta 1967 preko Avtomo- torja prodala za 60 milijonov VIKTOR NOVŠAK našem trgu. Obadva celo trdita, da je ta način prodaje, ko je nujho potrebno del dobička po- dariti prekupčevalcem v splošni uporabi. Izjavljata, da v nasprot- nem primeru od obrtnikov nihče blaga noče odkupiti, čeprav je po tem blagu na trgu veliko povpraševanje. Preiskava je v teku. —ez l(jla danes, ko .K' cela vrsta učen,jv agoto- da je izraz Sloven! pravo narodno ime za južne ¡•'«vane, je nerazumljivo, da se to ime ne uvede v rabo •âmesto geografičnega naziva, glasečcga se v srbščini '"Rosloveni... Slovenci ne smejo pozabiti, da so imeli ' srednjem veku sv0,)0 di-žavo, znano pod nazivom Ko- '"'anija (Carantania) in da so sami bili znani pod ime- ""m Korotani. Izraz Korotani je torej historično ime za Movence ter ima isto vrednost kakor Srbi, Hrvati in ®%ari. Ko bi Slovenci začeli delati pred osemdesetimi korotansko državopravno politiko in si izvolili Celovec ^ svoje središče, ki ,je še takrat imel po uradni statistiki ?VDtretjinsko slovensko večino, bi danes bila cela Koro- in gotovo štajerska tja do Wildona rešena za južnt* ^'ovane.« žalost Vekoslav Spindler ni napisal spominov na Ju ju hogato preteklost, pač pa je nekaj avtobiografič- utrinkov v brošurah, ki jih je sam izdal in založil: j^sip Sinko, Moji Spomini«, 1937; )>dr. Ivan Dečko in nje- doba«, 1938 in zgodovinska razprava »Od majske I^^Klaracije do Jugoslavije« v reviji »Misel in delo«, 1938. ■^«•bej je še omeniti njegov članek »Mladina ustvarja zgodovino«, v prvi številki časopisa »Misel in delo« januarja 1941, kjer se je kritično ozrl na svoje delo jj 35 leti in napovedal zmagovit pohod mladi generaci- • •'t'koč: Mladina je bila in bo v življenju in razvoju vseh ■■ortov gonilna sila, ki ustvarja zgodovino, temi besedami se je poslovil od javne,ga dela v pred- -'"goslaviji. Tri mesece pozneje .ga je nemški okupu- ^aprl in nato pregnal v okupirano Srbijo. se ,je Vekoslav Spindler julija 1945 vrnil v Maribor, kmalu vključil v delo na področju, ki mu je bilo I),, '^''kdaj posebno pri srcu: pri okrožnem ljudskem od- " v >Iariboru je prevzel pri odseku za ljudsko pro- sveto skrh za izgradnjo ljudskega knjižničarstva. Poma- gal je obnavljati knjižnice, uničene po okupatorju, vodil je kot knjižničarski inštruktor celo vrsto tečajev za vzgo- jo novih knjižničarjev po mariborskem okrožju. Od septembra 1946 pa je šest let pomagal pri obnavljanju študijske knjižnice v Mariboru in njenem usposabljanju za prevažno vlogo, ki jo ima na tem področju. Ob zatonu svojega življenja .je posvečal Vekoslav Špin- dler svojo de,iavnost prevodom iz češkega leposlovja. Prevedel je na slovenski jezik tale dela, ki so že izšla pri založbi Obzorja, v Mariboru: romane K. J. Beneša »Čarobni dom«, »Ognjeno pismo« in »Rdeči žig« ter roman E. Bassa »Cirkus Humberto«. Na založnika pa še čakajo roman V. Rezača »Slepa ulička« in K. Novega »Na raz- cesti« ter povest K. Raisa »Kalibuv zločin«. Čeprav je bil Vekoslav Špindler vse svoje življenje tesno povezan s češko književnostjo in so bili vzor nje- govemu dejanju in nehanju v javnem življenju češki filozofski in politični mislec, ni nikoli pred upokojitvijo utegnil še kdaj obiskati zlate Prage. Šele 1965 je mogel to storiti v družbi nekaterih svojih najbližjih sorodnikov. Ob nenadni smrti Vekoslava Špindlerja beremo v osmrtnici Študijske knjižnice v Mariboru: »Špindlerjevo delo za narodno in politično misel na slovenskem Štajer- skem je neizbrisno«. Naj bi bil Vekoslav špindler mladim pokolenjem vzor moža In bojevnika za pravice svojega naroda! Slovenski kulturni svet ne bo pozabil velikega Sloven- ca iz ljutomerskih goric! Fedor Gradišnik IZ MOJIH SPOMINOV NA VEKOSLAVA ŠPINDLERJA Ko je 1. oktobra 1905 po Cvetku Golarju prevzel ured- ništvo Hribar.jeve »Domovine« Vekoslav Špindler, je z njim prišel v Celje človek, s katerim me je vezalo iskreno prijateljstvo in sodelovanje vse do posljednjih dni nje- govega življenja. Med njegovo in mojo ^življenjsko usodo se je naključje ali kako naj to imenujem — čudežno poigralo in morda je bilo prav to vzrok za najino dolgo- letno iskreno prijateljstvo. Kot osmošolec je bil špindler leta 1901. zaradi poli- tičnega delovanja izključen iz mariborske gimnazije in je moral kot privatist končati študij v Celju. Kako čudna so pota usode! Tudi jaz sem bil iz istih vzrokov pred koncem prvega semestra leta 1908. kot osmošolec izklju- čen iz celjske gimnazi,ie in sem moral kot eksternist končati gimnazijo v Ljubljani. Tako na.iu ,je naključje usodno povezalo za vse življenje. Za Cvetka Golarja mi je bilo hudo pri srcu, ko je odhajal iz Celja, saj sem bil menda najmlajši sotrudnik njegove »Domovine«. Tedaj sem pravkar končal četrti gimnazijski razred. Nekaj let sva s Cvetkom stanovala pod isto streho, on v prvem, moji starši v drugem nad- strop ju Rebevškove hiše »Pri pošti«. Zadnje čase pa je imel svojo sobo pri Hočevarjevi^ v Stravsovi hiši, ki se drži Rebeškove v takratni Vrtni, daned Aškerčevi ulici. Tja sem mu prinašal razne novice iz celjskega politič- nega in družinskega življenje, za katere sem menil, da so vredni objave. Tako sem postal Golarjev reporter in bil je prav zadovoljen z mano. Ko je leta 1905. umrl Janez Trdina, katerega »Bajke in povesti o Gorjancih« sem takrat prebiral s posebno slastjo, sem se ojunačil in mu napisal nekrolog v spomin. Nesel sem ga Golarju, ki ga je pohvalil in objavil v podlistku »Domovine«. »Glej, da boš tudi mojemu nasledniku tako zvest so- trudnik,« mi ,|e dejal, »dober človek ,je in rad ga imej!« Prvič sem se srečal s Špindlerjem v Golarjevem stano- vanju. Od tod smo šli v Koštomajevo gostilno »Pri Jele- nu« v Graški (danes Stanetovi ulici nasproti trgovine Kluz). To je bila gostilna, v kateri so se zbirali celjski Slovenci. V prijetnem pogovoru nam je hitro mineval čas. Z zanimanjem sem poslušal prijetne razgovore med Golar,}em in Špindlerjem. Posebno pozornost sem posve- čal špindlerju, katerega prleški prizvok njegovega govora mi je bil posebno všeč. Ko mu je Golar povedal, da sem tudi jaz sotrudnik »Domovine«, me je Špindler pogladll po laseh in dejal: »Boš tudi meni pomagal, kaj ne?« Prikimal sem in trčili smo s kozarci. To je bilo moje prvo srečanje z Vekoslavom Špindler- jem. V tem obdobju sem bil čez glavo zaposlen z našim »Dijaškim gledališčem«, z »Organizacijo svobodomisel- nega narodno-naprednega dijaštva«, z uredništvom našega šapirografiranega glasila »Prvo cvetje« in tako mi je preostajalo le malo časa za sotrudništvo pri »Domovini«. Vendar sem tudi Špindlerju,, kakor sVoj čas Golarju stalno prinašal novice, ki jih je z veseljem uporabljal za svoje članke v »Domovini«. — Do izredno tesnega literarnega sodelovanja med mano in Špindlerjem je prišlo šele pozneje, ko sem leta 1908 prišel kot farmacevtski pripravnik na Vrhniko v Hočevar- jevo lekarno, špindler je takrat v Celju med drugimi publikacijami izdajal svoj »Slovenski kmečki koledar«. V njem je leta 1910 objavil mojo povest »Sovraštvo in l.juhezen«, leta 1911 pa novelo »Županova hči«. POLEG OBRESTI IZLET NAfiRAlENCl CKIJSKK KKKDITNK BAN Ki; NA I>EVET- DNKVNKM POTOVANJU IM) AVSTRIJI /K NE!ViClJl, HOI.ANDtJl IN BKUiMI. Najprej čutim prijetno dolž- nost, da v imenu vseh nagra jencev pozdravim vodstva celjske kreditne baaike o na- jiradnih potovanjih in izra- zim veselje in zahvalo nas vseh, ki nas je sreča izbrala kot prve za tako potovanje. Prepričan sem, da bo vsak imned nas še nadalje izročal svoje prihranke v varstvo celjske kreditne banke in bo Za varčevanje pridobil še ti- ste omahljivce, ki so prepri- čani, da je denar pri njih varneje spravljen, kakor v banki. Peter Simoniti nas je .spremljal kot zastopnik celj- :>ke kreditne banke in tako je bilo naše potovanje prijet- no. S svojo pozornostjo do potnikov, družabnostjo in hu- morjem je bil ves čadveč- no deloATio silo in starimi kasneje v šoln bolj uspešen, pivovamiškimi prostori) so povečali proizvodnjo brezal- koholnih pijač za 100 odstot- kov. Samo ORE proizvedejo dnevno 300.000 steklenic, tr- žišče pa hoče še več. Vsak prostor nove pivovarne je najsodobneje opre- mljen. Maloštevilni delavci delo v glavnem nadzoru- jejo in kontrolirajo — ob zagotovljeni kvaliteti. Slednje je bil pogoj, Ua je Talisu uspelo dobiti an- gleško licenco 7Л proizvodnjo mednarodnega piva Skol. ŠEF POSLOVALNICE 2 Ker sem vstopil za njim, sem moral počakati, da si je pred ogledalom nekoliko skrivil in spustil kravato^ popravil obrm in pramen las. Ko je to opravil, ]e stopil korak nazaj in se tako strokovno ogledal. Verjetno ni bil zadovoljen, ker si je snel očala z debelo dioptrijo in se tako ogledal še brez njih. Verjetno se je takšen zdel še sam sebi — lepši. Clüvek ne bi imel nič proti temu, če se to ne bi dogajalo v predverju stranišča. Oprostite. V naslednjem prostoru je moral stati še neki moški, ki je temu, ta si je zdaj zmočil dvoje prstox) in si z njima vlažil pramen las^ dopovedoval, da je ta, torej, tale, ki si je močil lase — strokovnjak. »Brez dvoma,«, je odgovoril ta z vlaž- nimi lasmi. »Povem vam tovariš, da to za vas ш noben problem.« »Kje pa. Mi smo ljudje iz prakse. To prepusti meni. Opazil sem, da imam več možnosti v prvem primeru. Torej je zate drugi primer,« je odgovarjal ta onemu. »Jaz bom zdaj uredil vprašanje sobe z receptorko^ tako, da ne bo pozneje nepo- trebnih problemov in prepričevanj,« je sporočil oni iz drugega prostora temu pred ogledalom. Ta se je razkoračil, na- to prestopil in me končno spustil mimo. Zadnji čas, čeprav nisem preveč navdušen za straniščno literaturo. No, tam v kotu je stai »oni dru^i« in si česal namazilje- ne lase. Bil je mlad, še dvajset jih ver- jetno ni premogel. Toda pod nosom mu je že dodobra pognal puh. »Tako, tako, ti kar pojdi in uredi glede sob. To ne bo noben problem. Vse drugo prepusti meni. Jaz sem star maček in vem kako je treba s to stvarjo ravnati. Ne pozabi, da sem šef poslovalnice št. 2!« Hudiča, še v stranišču ljudje sklepajo poslovne pogovore. No, to ni niti tako ne- vsakdanje mar ne? Treba je izkoristiti raz- položenje in čas . . . »Za ono^ kot sva se dogovorila torej velja. V ponedeljek se bom oglasil.« »Kar pridi, brez skrbi. Rekel sem ti, da sem šef poslovalnice št. 2. To je ure. jeno. Zdaj pa uredi s sobami. Jaz bom razčistil zadevo z ono svetlejšo, ti pa z ono močnejšo. Sicer je pa to tako vseeno, saj bova oba razčistila z obema. Tako je to. Danes bo pač tako, potem pa zamenja- va.« »Seveda tovariš šef. Očitno je, da ni- mam kaj iskati v prvem primeru, ker je čisto »mehka« ob vas. škod3 traged nikogar ne zaniní to je tragedija v П reelekcija direktw prepričan, da jc " ja? »Za Celje je.« Ce bi bil štiriiij лирш1 Celja, kaj " »Vsem funtocion* predlagal, da š kvalitetne športflf ve in uvidijo, ^ stadionih in ^^išt'ih niso za- ij^lii ne? i>Ce bi bil že uspeh, ¿ bi tudi AD Kla- ^gji zadnji osred- ^ЈУЈ lahko videlo J^a odbora.« ^ florjan ¡g v pokoj Ljj zborov skupšči- ^^lenje so na zad- L lastno željo razre- ^fi načelnika od- '^podarstvo Izidor- Iii odhaja v po- tem se mu je ¡predsednik Drago ^valil za vso delo, Upravü v upravnih 'je samo pri velenj- ^ skupščini, mar ^ leta po TOjni. glca dolžnosti načel- ¿elJca za gospodarstvo j^-ali inženirja rudar- jgta Kovačiča, sicer pgtojna komisija že m objavila javen raz- Q odgovorno delovno M. B. irispevek občinske CD^>TE [iki velenjske skup- na zadnji seji pred B počitniškega ob- lenili, da se lani pla- anunalna taksa za motorna vozila vrne n. S tem so namreč ili prejšnji odlok. 1 tem so priporočili mikom motornih vo- I to takso plačali — vsi —, da jo name- bčinski cestni sklad za popravilo ne re- ;ijo cest tretjega in eda. V tem primeru ácaj nad 14.5 miOijo- ћ dinarjev, iv občinske skupšči- stel v rudniku ligni- ino razumevanje in da se bodo tej ak- ažili tudi vsi drugi. —an pogoji za razvoj industrije Tretja seja članov oDeh zborov skupščine občine Ve- lenje, v sredo, 9. julija, je bila med drugim pomembna tudi zavoljo tega, ker so z ustreznimi sklepi in odloki omogočili velenjski industri- ji pa tudi novi cesti med Velenjem in Šoštanjem ne- moten razmah. Vse te ob- jekte so namreč imenovali za gradnje splošnega druž- benega interesa in jim tako odprli pot tudi pri reševa- nju zemljiških vprašanj. Razlastitve v vseh teh pri- merih bodo seve proti pri- merni odškodnini. V ta okvir sodi gradnja novih objektov Chrom-me- tala, zatem lesno industrij- skega kombinata, centralne delavske restavracije v in- dustrijskem delu Vele- nja, nov tovorni železniški tir in nakladahia postaja v šmarfcnem ob Paki, ter gradnja ceste Velenje—¡Šo- štanj, medtem ko bodo novi objekti rudarskega šolskega centra zgrajeni na že. nacio- nalizirani zemlji- SENTJIÎR RAZPRAVA O SAMO- UPRAVLJANJU Občinski komite ZK Šent- jur je 8. julija sklical direk- torje šentjurskih delovnih or- ganizacij, upravitelje osnov- nih šol ter sekretarje osnov- nih organizacij ZK v delov- nih organizacijah na razpra- vo o odgovornosti, oziroma nalogah ZK, strokovnih služb v podjetjih in direktorjev pri razvoju in izpopolnjevanju samoupravljanja in organiza- cije dela v delovnih organiza- cijah. Razgovor se je končal s sklepom, da bodo na podla- gi stališč CK ZKJ, določil ustavnega amandmaja 15 ter na podlagi stališč, ki so se iz- kristalizirala tekom same raz- prave, udeleženci takoj začeli javno razpravo v svojih de- lovnih organizacijah. Ko bodo, na podlagi teh razprav, pripravljeni predlo- gi dopolnitev statutov in dru gih samoupravnih aktov, bo komite ponovno sklical se- stanek v istem sestavu, da bi bolj konkretno razpravljali in ustvarili jasna stališča za občinsko partijsko kon- ferenco, ki bo oktobra ob- ravnavala to problematiko. Mile Savič avto šola 14. julija bo šentjurska de- lavspa univerza začela z izva- janjem tečaja avto šole z drugo grupo kandidatov za A in B kategorijo. Do zdaj se je prijavilo 12 kandidatov. Mič krvodajalska akcija Občinski odbor RK Šentjur je začela priprave za krvoda- jalsko akcijo, ki bo 14. in 15. avgusta v šentjurskem zdrav- stvenem domu. Odbor bo sku- šal v akcijo pritegniti vse družbeno politične organiza- cije, -pred^em člane sindi- kata v delovnih organizacijah. Mič gasilska priprava 19. in 20. julija bo gasilko društA''o Slivnica pri Celju pri- redilo veliko proslavo ob 40-lefcnici obstoja društva in 100-letnici gasilstva na Slo- venskem. V programu prire- ditve bodo sodelovala tudi so- sednja društva in godba na pihala, nastopili bodo tudi ga- silci v veliki verižni vaji. Po svečanem delu proslave bo veselica z bogatim srečolovom in raznimi športnimi igrami. Za dobro voljo bo skrbel an- sambel »Veseli planšarji« z dvema pevcema. Mič HRASTNIK PROBLEM V SAVNI PEČI Prebivalci батое peči so pred dnevi sestavili posebno delegacijo občanov, ki je obi- skala predsednika občine Zdenka Ulaga in ga sezna- nila z dejstvom, da plini iz trboveljske termoelektrarne povzročajo na polj.ščinah, tra- vi in sadju ogromno škode. Predsednik je predstavnike delegacije seznanil z ukrepi, ki jih občina že ali jih bo v prihodnje izvajalo., da bi omi- lili škodo. rnv zaposlovanje pripravnikov Delovne organizacije v Hra- stniku so sprejele doslej le nekaj pripravnikov. V neka- terih delovnih organizacijah še delo in položaj pripravni- kor niso vključili v svoje sa- moupravne akte. Zategadelj je o tem razpravljala tudi skupščina občine. Odborniki so menili, da naj svet za go- spodarstvo pri občinski skui> ščini pripravi poročilo, kako delovne organizacije izvajajo politiko zaposlovanja priprav- nikov tudi glede na struktu- ro že zaposlenih, saj je zna^ no, da manjka strokonjakov. mv vračilo taks Tudi občani hrastniške ob- čine, ki imajo motoma vozi- la so morali ob registraciji vplačati denar za komunalno takso. Glede na to, da je, kot je zmano, da odlok odprav- ljen, so odborniki na zadnji seji skupščine občine spreje- li sklep, naj občinska upra- va izterjan denar vme. Kot je bilo rečeno, do konca le- tošnjega leta. mv KONJICE PROSLAVA V RESNIKU Odbor za praznovanje 50 obletnice KPJ pri občinski konferenci ZKS v Konjicah sprejel sklep, da bo osrednja рго81ал'а 22. julija v Resniku, kjer bo na hiši Veronike Vid- mar odkritje spominskega obeležja v spoftiin na biva- nje štaba IV. operativne co- ne, ki se je 1944. leta tamkaj zadrževal. vi izmenjava izkušenj Od občinskega sindikalne- ga sveta iz Konjic je odpoto- valo v Kamnik okrog 40 sin- dikalnih delavcev, z njimi pa tudi Cveto Jančič, predsed- nik konjiške občine. V Kam- niku so si ogledali podjetje Stol in Titan, ter s tamkajš- njimi sindikalnimi delavci ras5>ravljali o samoupravlja- nju, proisivodnji in proble- mih. Popoldne so si ogledali Veliko planino. Na jesen bo- do kamniški sindikalisti pri- šli v Konjice. vd MOZIRJE TABOR PRI- JATELJSTVA 18. julija bodo v Kokarjih pri Moizirju odprli tradicio- nalni Tabor prijateljstva, v katerem sodelujejo taborni- ki iz. večih jugoslovanskih mest. Tako so že pred dnevi pri- speli taborniki iiz Vinkov- cev, danes in jiutri pa pri- čakujejo še tabornike iz Splita (trije odredi: Marjan, Split in škorpik) in Nove- ga Beograda. S Celjani in Mozirčani bo v taboru sku- paj okoli 200 tabornikov, ki bodo na letovanju ostali dvajset dni. Poleg obvezne- ga taborniškega programa bodo sodelovali še na pro- slavi praznika občine Celje in 254etnice V. Prekomorske brigade, pripravili več izle- tov v bližnje kraje in tekmo- vali v raznih športnih pa- nogah. Tabor je letos sodobneje opremljen, saj. so postavili notvo stavbo v kateri je ku- hinja. Prijateljsko srečanje bodo zaključili v avgustu, ko bodo za zaključek pripra- vili skupno proslavo ob prazniku vstaje hrvaškega naroda. T. V. ^ ^rgov- ^éktik ^пај ^pri- Ј^пајо Sega '■«íoébe v' P« Snec. ^roko cvetja^ še kakšen dodatni napis m pika. Verjetno imajo težave tudi v prodajalni mesa, nasproti slaščičar- ne Zvezda. Vse Itpo in prav, tudi ob borčevskem prazniku so imeli čestitko, sliko, zastavo in cvetje. Toda tovariši mesarji! Mar ne bi te čestitke le Tnalo drugače opre- mili kot po mesarsko?! Vsaj tisti kip ali kipec ali simbol ali karkoli za vraga èe predstavlja in pomeni, га nekaj prazničnih dni vzemite iz izložbe^ da si njegovo prisotnost ne bi nihče mogel dvoumno tolmačiti. Hvala. MALA ANKÉTA Poletje. Cas, ko ljudje odhajajo na dopuste. Nekateri na morje, drugi v planine, tretji bodo ostali za spre membo (ali pa tudi ne!) doma. Ko smo vpraševali ljudi, kje bodo preživeli (ne) vro- če poletne dni, so nam na naše veliko presenečenje od- govorili, da je za večino morje samo v drugem planu. Raje gredo kam drugam; bodisi zaradi hobija, osebnih želja, višje sile ali »žepa«. Vsi so se strinjali s tem, da vedno ne odidejo tja, kamor bi želeli. Govorili so tudi o pomoči podjetij, kjer .so zaposleni. Da jim pomagajo pri boljšem preživljanju tistih desetih dni v slani vodi ali na vročem planinskem travniku. ALOJZ SITAR, zaposlen pH železnici: »Letos bom že dru- gič odšel s pet-člansko druži- no v Jelšo, kjer imamo svoj počitniški dom. če tega ne bi bilo, si morja ne bi mogel privoščiti, ker je vse predra- go, zaslužek pa premajhen. Enodnevni penzion je samo 10 din! To je izredno poceni in veliko članov našega ko- lektiva se teh ugodnih mož- nosti poslužuje. Vsi domovi, tudi tisti v Rovinju in Selcah, so prav zaradi teh ugodnosti vedno polni.« JANEZ SKRLEC, vodja po- slomlnice TT-biro: »Letos bo z mojim dopustom bolj skro- mno, kajti dela je čez sezono preveč. Nekaj dni bom pre- živel na morju, nekaj v ino- zemstvu. Vse pa bo, kakor sem že omenil, prav zaradi obve2aiosti v službi deljeno Letos je že več kot 5000 Ck; Ijanov odpotovalo na dopu ste preiko naše poslovaniloe in prav v poletnih mesecih pričakujemo še večji naval. Naš dopust bomo umaknili zato, da bomo omogočili boljšega drugim!« GUSTI MAČEK, zaposlen v Celjskem tisku: >>Otrok mi je zbolel in dopust na morju je šel vsaj do septembra ík> vodi. Drugače pa je v našem podjetju za zaposlene, ki že- lijo preživeti dopust na mor- ju, izredno dobro preskrblje- no. Imamo svoj dom v Ve- likem Lošinju, kamor vsako Sikupino posebej prepeljejo z avtobusom direktno iz Celja. Dnevni penzion za zaposlene v tiskarni je 14 dni! Če ne bo nič z morjem, grem v jeseni nad sulca. Sem strasten ri- bič in že enajst let namakam trnek. Tudi takšen dopust bo prijeten.« VIKI OZEBEK, zaposlen pri GP Gi-adis: »V poletnem času imamo največ dela in tako z dopustom vsaj v juliju in avgustu ne bo nič. Pozno v jeseni bom z družino odšel na smučanje. To bo moj letni dopust ! Tudi pri nas v podjetju imamo dobro preskrbljen za tiste, ki želijo preživeli dopust na morju ali kje dru- gje. Tudi če ne preživLš do- pusta v domu, ki je last pod- jetja, dobiš 150 din, samo da prineseš potrdilo, če si res bil na dopustu. Z veseljem lahko ugotovimo, da podjetja vsako leto bolj skrbijo za zaposlene. Kdor ima svoj počitniški dom omogoči v njem res poceni bivanje ljudem, ki si dru gače morja v bogatejših in dražjih hotelih ne bi mogli privoščiti. So pa tudi drugi, ki zaradi določenih težav in ovir nočejo ali ne morejo na morje. Ti si tistih nekaj dni, ko so izven pisarn in proč od strojev uredijo po svo- jih željah in zmožnostih. Končna ugotovitev pa je, da je danes že resnično veliko možnosti, katerih se delovni člo- vek lahko posluži, da preživi dopust za malo denarja, vendar kljub temu prijetno. ^"pvp PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: VOLA DOBIL NAZAJ Ob oesti Rimske Toplice— Jurklošter leži naselje Mišji dol. Tam je živel mož, ki je s svojimi zmožnostmi znal marsikomu pomagati iz za- drege, najsi bo pri bolezni živine, ali če je bil kdo okra- den. O tem možu, po imenu Tašnik, mi je moj oče pri- povedoval tole Nekega večera, oziroma sredi noči, pride k Tašniku neznan človek, doma nekje iz Planine. Pod oknom ga je ne- kajkrat poklical, mož se na- mreč ni takoj oglasil. Ker mož pod oknom le ni odnehal, je poklicala žena Taš- nika in mu rekla, ali ne sli- ši, da ga nekdo kliče, naj vstane in pojde vprašat, kaj želi. Tašnik pa je odvrnil; »kaj čem vstajati, saj vem, kaj bi oni rad,« akora-vno ga ni videl, nità vedel, kdo je ta, ki kliče pod olmom. Naročil je ženi, naj pove nezaiancu, da ženejo vola, katerega so mu ukradli, sedaj proti Ra- dečam. Naj takoj gre, naj jih počaka na radeškem mostu, Iyer bodo vola točno ob dese- tih naslednjega dne gnali prek mostu. Mož je^ takoj šel in storil, kakor mu je bilo .naročeno. Se pred deseto uro je bil na mostu in res Je neki neznanec prignal vola čez most. Lastnik je vola tako dobil nazaj in bil Tašniku aelo hvaležen aa tako č4idno po- moč. Ta zgodba je, kakor pravi moj oče, resnična, zgio- dilo pa se je okrog leta 1905. O Tašniku pa vedo ljudje po- vedati še več. Matija Deželak TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA NAŠ PRVOŠOLČEK z vstopom v šolo nastopi otrok pomembno in zahtev- no razvojno dobo, ki je od- ločilna za vse življenje. To- liko novega in zahtevnega ' bo doživljal vsak dan, da mu morama pomagati preko spremljajočih težav. Tako kot ^so otroci različni, so ob vsto pu v šolo različne tudi nji hove težave. Zato si oglejmo j vsaj nekatere, ki so najbolj I pogostne in razmislimo, ka- ko bi jih otroku pomagali premostiti I Na otroka ne glejmo kot na majhnega odraslega člo- veka, vedeti moramo, da je v nepretrganem telesnem in duševnem razvoju, ki tudi pri vseh otrocih ni enak. Ne- kateri se razvijajo hitreje, drugi počasneje. Kolikor je otrok toliko je tudi različ- nih telesnih in duševnih ra sti. Začetek šolanja pa prav - posebno seže v otrokov raz voj. če ga bomo dobro po- znali ir upoštevali vse njego- ve posebnosti, mu bomo v tej dobi veliko laže pomagali. Zato ga opažujmo in ga sku šajmo razumeti. Sola prinese v otrokovo življenje veliko novega in dosti sprememb. Od otroka zahteva redno prihajanje k pouku mimo sedenje v do- stikrat slabo prezračenih pro- storih, discipliniranost, poslu šnost, zbranost, pozornost. Nalaga mu dolžnosti, ki jih mora vestno izpolnjevati in mu jemlje prosti čas, ki ga je prej bilo na pretek. Vse to novo, zahte\-no otroka be- ga in neredko vpliva tudi na njegovo zdravje. Pogost- na utrujenost in velika spre- jemljivost za nalezljive bolez- ni se radi pojavljata v tej dobi. Zato je prav, da še preden začne naš otrok ho- diti v šolo, dobro premisliti ali bo telesno in duševno kos vsem zahtevam, ki ga čakajo. Starši sami smo v ocenjevanju otroka premalo objektivni in premalo pouče- ni. Zato nam bodo pomaga- li zdravnik, ki bo ugotovil te- lesno raz\'itost otroka, učitelj, psiholc^ ali pedagog, ki bo ugotovil, če je otrok za šo- lo primemo duševno razvit če otrok ni dovolj umsko razvit ali če je telesno šibak, ga ne silimo prezgodaj v šo- lo. S prezgodnjim siljenjem v šolo lahko otroku škodi- mo za vse življenje. V pra- ksi imamo nič koliko prhne- rov, ko otroci v razredu sa- mo životarijo in s težavo rinejo iz razreda v razred, samo zaradi nepravilne od- ločitve svojih staršev. Dobro torej premislimo, ali bomo svojega otroka poslali v šo- lo, če še ni dosegel starosti, ki jo predpisuje zakon. V šolsko življenje se dosti laže vključijo otroci, ki so že živeli v kolektivu. Laže sodelujejo in kontaktirajo z učiteljem in sošolci. Niso • eč toliko egocentrični in jo- kavi. Prehod od igrivega živ- ljenja k načrtnemu delu je za njih lažji. Doslej je otrok delal po- večini samo to, kar ga je ve- selilo šola pa bo postavila predenj večje zahteve, ven- dar mu. jih moramo pokaza- ti v veseli luči, kot prijetno in zanimivo delo. Otroka pri- pravimo na šolo tako, da se bo veselil in ne bal. Ne gro- zimo mu z njo, kadar nas je ujezil, ker s takim ravna- njem bomo vzbudili v njem samo strah in odpor do šo- le, kar je prav gotovo na- pačno. Večkrat se starši vprašuje- jo, ali naj otroka uče bra- nja, pisanja in računanja, še preden začne hoditi v šo- lo. To ni potrebno. Otroku ne vsiljujmo nekaj, za kar še ni dozorel, če pa opazi- mo pri njem po.sebno željo in veselje po znanju, tega ni treba zavirati. Nekateri starši radi preti- ravajo pri nakupu šolskih po- trebščin. Skušajo ugoditi vsaki otrokovi želji in ga opremijo z vsem mogočim. Otrok pa bo v šoli razoča- ran, ko vsega ne bo smel niti znal uporabljati. Računi- ca, čitanka, nekaj nečrtanih listov papirja in lepo ošiljen svinčnik, na(j bo za začetek ■7se, kar bodo pametni star- ši kupili svojemu otroku. Z nakupom ostalih šolskih po- trebščin bomo počakali do prvega roditeljskega sestanka, kjer bomo dobili vsa po- trebna navodila. Ko pošiljajo starši otroka prvič v šolo, se morajo za- vedati, da bo šola otroka tu- di vzgajala, ne samo učila. Pri tem vzgojnem delu so starši lahko šoli v veliko po- moč Koliko laže bo v šoli tistemu otroku, ki je že ^od doma vajen reda in čistoče. Skrbni starši ne bodo odne- hali, dokler otrok ne bo znal lepo skrbeti za svoje šolske potrebščine. Določili mu bo- do prostor, kjer bo delal domače naloge, po možnosti vedno ob isti uri, da bo natanko lahko vedel, koliko časa ima določenega za delo in koliko mu ga ostane za igro. Z doslednostjo bomo pri vzgajanju otrokovih de- lovnih navad, reda in volje največ dosegli. Trud se bo nam, še bolj pa otroku bo- gato poplačal. Sposobnost za resno načrt- no delo je pri otroku, ki začne hoditi v šolo razmero- ma majhna_ Njegova misel- na koncentracija je majhna, zato težko intenzivno dela isto stvar dalj časa, težko misli na več stvari hkrati, nima pregleda čez svoje de- lo in ga ne zna organizirati. Dostikrat ne ve, kako bi se lotil naloge, njegova pozor- nost je kratkotrajna zato mu misli večkrat uliajajo kam dmgam in postane raz- tresen Ce to vemo. bomo lahko otroku dober vodnik. S tem, ko bo otrok stopil v šolo, se od igre ne bo pov sem poslovil. Zelo napak bo- do storili starši, ki bodo otroku igro prepovedovali. Otrok bo polagoma sam spo- znal razliko med igro in delom Do otroka ne smemo biti prezahtevni, niti popustljivi. Otrokove uspehe izrabimo za spodbudo in pohvalo. Za do- ber učni uspeh mu ne ob- ljubljamo blestečih in vablji- vih nagrad. Otroku moramo razviti pravilen odnos in od- govornost do dela ter spo- znanje, da bo z učenjem ko- ristil največ samemu sebi, Navajajmo ga na samostoj- nost, a nikar ,ga ne puščaj- mo brez kontrole. V začetku časovno remenjujmo otroka z, čimi pismenimi m i nalogami več kot {« Postopoma lahko ča« dela daljšamo. Ko pt rok iz šole, se fflffl čiti in razgibati, pota lahko sede k domacü gam. Otroka ne sili učenju, da bo za no odličen. Niso enako sposobni in ne jo istega dela vsi enst Tudi pretirana skrt rokovo oblačenje, č» ne bo prehladil. ali ' vedno najlepše obleče ko doseže slabe razi® Če otrok v začetku preduje tako, kakor 3 čakovali, ne zvracai" krivde na šolo in ' Otrok je poleg šole I še močnih vplivov in ostale okolice. Boi» tieni tudi do sebe. j vpričo otroka ne kr;'"^ učitelja. S tem la^; šimo njegovo avtoritet na povezava med ^ domom ter spoštov^ zaupanje med starši jitelji so pogoj za.'j vsestransko razvijanj® otroka Otrok ne razočaran nad ga v šoli uče drug^ doma. Pomagajmo ^^ bo po najboljši ро^' ^ pravilen p>ogled na na dogajanje v nje"'' Z dobro voljo, stjo in prizadevanj', otrotoi vselej pa'«®^)! gali, kadar bo po»^^^; ben, bomo prav S > pomnUi, da bo »w , vzljubil in po SVOJ ^ Ijivostih vestno izp^^^'i dolžnosti in naloñ^' jih bo le-ta prof. -VNA Steklo • porcelan • barve • kemikalije • elektro-radio • gradbeni in tehnični material î? so čudne šege takih ljudi. Potrpite! Precej pride 3 odpri, če ne, tebe in tvojo kočo v Dravo pre- чп!« ^fka odpre vrata na stežaj. V veži, obthikani z napol teinni in z dimom zakajeni, leži na tleli ^^ikih šibic. Baba, ne zmenivši se za gospode, ■'ütaro in šibice zloži v krog. /^loter stopi, kdor hoče kaj vedeti od mene,« potem Tatenbahu z zadirljivim glasom. On stopi v j^'^cjoč se, A smeh njegov je bil posiljen, znalo se obrazu, da mu je položje nevšečno, dasi I ''-'e rumeni morajo tu biti,« pravi starka, ohe- ^ velikega mačka Tatenbahu pred noge. tra*^^^^*^' vrže babi štiri cekine. Ona dene na vsa- »ijjj^'^b robu šib po en cekin, potem pa Bukovač- ^•^aidija iz veže spodi in zapre. to?« pravi Tatenbah v temi in prime nehote po ^nožu га pasom. ^ ' daj!« zavpije baba v hišo, kakor bi se za Га- •'rigala, in majhna, razcapana umazana de- "•"se iz koče užagano trsko in sveti. Starka začne pobirati šibine okoli njega in jih okoli mačka, katerega vedno drži, da ne bi ušel, pokonci po- stavlja v piramido. Kadar skoraj vse postavi, izpusti in podere pokonci nad seboj postavljene šibine, kate- re na kup padejo vse vprek. Čudne besede niomljaje starka premišljuje nati ku- pom šib, vzdigne zdaj to, zdaj ono in jo vrže proč, tako da ostane samo malo šibin na tleh, ki delajo dve figuri. Starka vzame gorečo trsko deklini iz rok in si sama sveti ter pravi tihotno in zamolklo: »Stara Grgulja, ki pozna ljudi brez števila, tiste, katerih ni videla, tebe ne pozna. Ne ve ali si iz jutrove- ga ali večernega kraja. To pa vidi in ji palice povedajo, da si velik gospodar in da še večji boš.« In še bolj tiho, v tla gledaje in le semtertja s svojimi sivimi,malimi očmi namežikovaje začne baba strmeče- mu Tatenbahu reči iz njegovega življenja praviti, o ka- terih je mislil, da jih živ človek ne vé. »To je prava co- prnica,« mislil je. — »Srečo si imel in nesrečo,« nada- ljuje ona — »a še večja sreča te čaka, če jo hočeš; če je pa nečeš, še večja nesreča. Tebe so ženske, lepe, be- le in mlade rade imele in te še imajo. Dosti sladkosti si že užil, pa še večje te čakajo. To pomenjajo te-le palice na križ.« »Ce se pa palice premakiiejo, — takole — vidiš meče tri! To pomenja, da boš dosti vojščakov zbral ali zbrali se bodo za tebe in tvoje bo, kar boš hotel. Velik voj- voda in tak gospod, kakor so kralji in cesarji!« Tatenbah se zgane. »Če se pa palice takole zlože, in drugače se zdaj ne snjejo, vidiš skrinjo zaveze. To pomenja bogastvo, ka- tero pridobiš, in díiíbre prijatelje, katere imaš. Teh se moraš držati in prijateljstva ne razdreti. Ne razdre- ti! Ker gorjé tebi in tvojemu rodu in tvoji duši in tvoji glavi, če zvezo s prijatelji razvežeš. Glej, kaj postane iz tega, če vzamem od teh štirih palic eno ali dve strani, če zvezo razderem? Kaj je to?« »Ne vem,« pravi Tatenbah. »Poglej!« — kaže starka gole čeljusti s hudobnim, zoprnim smehom na ogled moleča. »Sama povej!« reče grof nevoljen in nestrplijv. »Vešala!« — zavpije baba rezé. Tatenbiih zabledi in odskoči k durim, ta vaje po za- pahu, da bi odprl vrata. »Vešala, ha, ha! o — obesili te bodo, gospod veliki, te- be, da. tvoje plemenite kosti, obesili na takale vešala, ako zveze razdereš in prijatelje pustiš,« ponavlja krohotaje se starka, pobere cekine s tal in visoko dvigne gorečo trsko, da bi videla učinek svojih besedi. Videča, da je junaški mož bled ko zid in da se mu roka trese, povesi svetilo in pravi še enkrat: »\4soko kakor kralji in cesarji aH pa nizko kot tatovi in lupežniki!« V tem hipu se Tatenbahu posreči zapah pri durih najti. Odpre hlastno in plane ven na zrak. Tam se oddahne. »Kaj Л^^ат .je prorokovala stara vešča?« vpraša Bu- kovački. »Nič!« odgovori Tatenbah in naglo krene proti poti, kjer so konji stali. »Dobljeno je, vtisk je, kakor sva si mislila,« šepe- ta BukovačkI Kaldiju na uho. Precej potem so .Jezdeci v divjem diru odjahali pre- ko Dravskega polja. DEVETO POtiLAVJE Stoji stoji bèli grad, v belem gradu mlad gospod mlad gospod, mlada gospa. Národna pesem. Priprave za upor so s časom množile se na Ogrskem in Hrvaškem. Posebno hrvaški ban Peter Zrinjski je nabiral do- ma vojske, še bolj pak se trudil zaveznikov dobiti. Nje- gova pogumna žena Katarina je dopisovala s francoskim poslanikom v Benetkah, Brizlersom, kasneje je Zrinjski sam imel osebne pogovore s francoskim poslanikom na dunajskem dvoru, nekim Gremonvilljem. Ravno tako so madjar.ski veljaki Nadasdj, Rakocj in Štefan Barkocj,; posredovali s Francosko. Še bolj pak je izkušal Zrinjski na Poljskem zavezni- kov dobiti. K poljskemu kralju Vlšuovickemu je bil Zrinj- ski poslal nekega patra Bagiglija. Iskal .je pa Zrinjski tudi Turke pridobili, najbrž, da hi si stališče za hrbtom varno ohranil. Med drugimi po- slanci, katere .je Zrinjski v Carigrad poslal, bil je zad- nji bravcem že znani — BukovačkI. Zdi se, da .so vse te vlasti hile bolj ali man.i pri volji upornikom pomagati, vendar obljubiti in takoj začeti ni nobena hotela: pričakovali so povsod, kako so l)o stvar razvila. Po prizoru na Dravskem polju je bil Tatenbah mno- go delavnejši za svojo in svojih zaveznikov svrho. Ob- hodil je mnogo svojih prijateljev in oskrbovati .¡e začel svoje gradove z orožjem. Nadaljevan.je prihodnjič Zahodnoiiemški kancler Kl esinger je bil zelo presene- čen, ko je po pošti prejel knjigo misli Mao Ce T unga in zbirko Maovih značk. Predstavnik zahodnonemške vlade ie v šali dejal, da bo kancler morda poslal v Pe- king značke krščanskodemo- kratske stranke... Na Cape Kenndyju, ameriškem vesolj- skem oporišču, so dobili ta- kole pismo od nekega dečka: »Izstrelitev vaše rakete je bi- la zelo dobra, mislim pa, da bi morali poslati na Luno žensko, ker moj očka pravi, da ženska, ki šofira, lahko zadene vse. , Poročajo da bodo Izraelci zdaj dobili od Francozov 50 lovcev bombni- kov mirage in jeseni še 50 ameriških lovcev bombnikov F—4. Očitno je nekdo izra- čunal. da je treba spet neko- liko »okrepiti ravnotežje« na Srednjem vzhodu . .. Medtem ko se prepirajo, kako orga- nizirati pomoč v hrani stra- dajočemu prebivalstvu Biaf- re v Nigeriji, ljudje v Biajri še naprej umirajo od lakote, če bi umirali v Lagosu, glav- nem mestu Nigerije, se ne bi tako obirali ... V zadnjem tednu je spet prišlo do spo- pada med Kitajci in Rusi na območju Habarovska. Ne enih ne drugih ne moli, da zdaj teko pogajanja o meji v Habarovsku. Zaradi poga- janj se lahko ljudje še na- prej med seboj pobijajo . .. Neki britanski stariiiar, ki je V'Ohunil za južnoafriško obve- ščevalno službo v Londonu, je začutil, da mu grozi ne- varnost od »delodajalcev«. Ni šel na policijo, pač pa pova- bil snemalca televizije, da ga je na skrivaj spremljal tri dni m vse skrivne sestanke z južnoafriškimi obveščevalci. Televizijska oddaja je bila potem zelo zanimiva . . . Novi francoski predsednik Pompi- dou je že večkrat poudaril, da bo Francija zvesta de Gaullovi politiki. Ni pa po- vedal kako dolgo ... Sovjet- ski voditelji ne bodo obiskali Romunije v drugi polovici julija. Nenadno so se premi- slili, ko so v Bukarešti in Washingtonu sporočili, da bo predsednik Nixon prišel dru- gega avgusta na uradni obisk v Romunijo . . . Kdo je pravi kmet? Koristni predlogi komisije za kmečka vprašanja pri Socialistični zvezi Dobrepolje - Če drugo gospodarstvo ne more reševati vseh socialnih problemov v naši družbi, potem tega tudi kme- tijstvo ne more! Komisija za Icmetijska vprašanja pri krajevni orga- nizaciji socialistične zveze Dobrepolje je sestavila na drobni predlog-, kako usmer- jati in urejati zasebno kme- tijstvo, da bi bilo za proiz- vajalce enako spodbudno kot zaposlitev delavcev Predlo- gi temeljijo aa gospodar.skih osnovah. Kmetijstvo ne m > re bolj kot drugo gospodar- stvo prispevati za re.ševanie socialnih problemov, čeprav jih je na vasi več kot v me stu B Mnogi problemi nasta.ja- ,j« zaradi premalili kmetij. >Ied 100.000 kmečkimi dru- žinami jih ima veliko tako malo posestva, da se na njih ne morejo preživljati lu- di ob višjih odkupnih cenah. Precej pa je tudi večjih po- sestev, a na njih ni ljudi, ki bi jih' lahko dobro obdelo- vali. Take kmetije se drobi- jo. Delavec, ki sem ga sre- čal na dvorišču velike kme- tije na najbolj zaostalem kozjanskem območju, je po- vedal, da je včasih posest- vo merilo 23 ha, seveda z gozdom, štirje bratje pa so si ga razdelili na štiri ena- ke dele. A nobeden ne mo- re dobro obdelovati svoje;ia posestva. Vsi so namreč za- posleni. Tudi tisti brat, K.i še stanuje v veliki kmečki hiši. Trije namreč imajo svo- je hiše v Celju. Povedal je še, da bi zemljišča prodali če bi bila sila za denar. Ta- ko pa odlašajo, četudi od njih nimajo posebne kori- sti. Zemljišča so slabo obde- lana. veliki gospodaiskl po- slopji pa sta prazni. Veliko kmečkih ljudi, ki živijo na premalih posestvih, pa n.- П ore dobiti zaposlitve. ■ Podobno je tudi dru- god. Zato bi bilo treba zau- staviti drobljenje kmečkih po- sestev, potem pa jih zač.^ti tudi vzdrževati oziroma zve- čevati. Kdor si najde delov- no mesto drugod, naj pusti z'Mnlio kmečkim ljudem, ki oi jo radi obdelovali. D.-luv- ei — kmečki otroci naj bi dedovali le v denarju Tak;) hi bilo treba določili z za- kone m. H Komisija v Dotarepolju razvija svoje misli še naprej. Vse sedanje lastnike posestev — v Sloveniji ]iin je 195.000 — bi bilo treia r .zvrstit: v tri razrede. V TELEGRAMI RIM — Kljub razcepu v itali- janski socialistični stranki in Nen- nijeveimi odstopu se bo vlada le- vega centra v Italiji najbtó ob- držala. Znova je dobil mandat ziv sestavo nove vlade Mariano Ru- mor. H.'^BAROVSK Kitajski pred- stavniki na pogajanjih s sovjet- skimi predstavniki v Habarovsku so najprej izjavili, da se ne bodo več pogajali, potem pa so ta sklep preklicali. Ni znano, zakaj so to storili. CLUJ — Romunski voditelj Ceausescu je izjavil, da Romuni z velikim, zadovoljstvom pričaku- jejo obisk predsednika Nixona. Ta obisk spada v okvir romunske zu- nanje politike, ki temelji na so- delovanju z vsemi državami ne glede na družbeno in politično ureditev. VIENTIANE - Laoški kraljev- ski prestolnici Luang Prabangii se bliža 7000 pripadnikov sil Patet Lao in severnovietnan-iskih čet. Lviang Prabang leži 160 kilometrov severno od laoškega glavnega me- sta Vientiana. ORAN — V Oranu v zahodni Alžiriji se je začel proces proti 192 ljudem, ki so jih obtožili, da so leta 1967 sodelovali pri posku- su, da bi nasilno odstranili vlado Ilerarija Bumediena. BONN -- Ob referatu sovjetske- ga zunanjega ministra Gromika na zasedanju vrhovega sovjeta je bonski zimanji minister Willy Brandt predlagal ZSSR, da bi »ižmenjali deklaraciji, v katerih bi se odrekli uporabi sile kot me- lodi urejanja problemov med drža- vami«. ULI — Biafrski radio je sporo- čil, da je v zadnjih dneh izgubilo življenje 250 ljudi zaradi fosfor- nih bomb, ki so jih uporabile zvezne nigerijske čete v boju proti Biafrčanom BUDIMPEŠTA — Madžarska je izrazila željo, da bi se pridružila mednarodni organizaciji za trgovi- no in carine (GATT) kot redna članica prvega bi dali kmete, ¡cate rim bo kmetovanje lahko stal- ni in edini poklic. V drage ga bi všteli take kmete, ki se zdaj sicer preživljajo v glavnem s kmetijstvom, m maje pa možnosti, da bi si zagotovili ustrezne življenj- ske razmere, -ker je posestvo premalo ali ni mladih pri hi- ši. V tretji razred bi dali kmete-delavce, ki jim je kme- tijstvo le postranska delav- nost. Pri ocenjevanju, kdo ¡e lahko poklicni kmet, bi upo- števali, kako velika kmetija je potrebna in kakšna pro- izvodnja naj bo na njej, ач b: kmečka družina imela po- dobne dohodke kot delavska. Sf^'eda bodo pri tem od^gia- li pomembno vlogo za de; o spos-obni ljudje v kmečki družini. Stari kmet bo mo- ral imeti naslednika. Kmet- je pa naj bi se združevali za medsebojno pomoč pri pridelovanju in prodaji v ta- ke zadruge, v katerih bi 3d- ločali sami. Dobrepoljčani razvijajo svoje misli o gospodarjenju na takih kmetijah še naprej. Nekatere pa segajo tako da- leč, da je v sedanjih razme- rah prezgodaj razpravljati o njih, JOŽE PETEK PRM SREČNEŽI DOMOV — V skladu z odločitvijo predsednika Nixo^ zdaj odpoklical iz Vietnama 25.000 ameriških vojakov, so se prvi vojak pravili domov. Na sliki jih vidimo na saigonskem letališču, kjer so ргк, helikopterjev, s katerimi so se pripeljali na letališče, v reakcijska vojašb V Vietnaimi je še vedno pol milijona anieriških vojakov. tedenski zunanjepolitični p^ Tridnevna posvetovalna konferenca predstavnikov ne- uvrščenih držav v Beogradu je bila zelo delovna in zani- miva. Predstavniki neuvršče- nili držav — največ jih je bilo iz Afrike in Azije, med- tem ko je Latinska Amerika poslala predvsem opazovalce — so med razpravo poudar- jali potrei«» po razširitvi vse- stranskega posvetovanja in sodelovanja med neuvrščeni- mi. Razumljivo je, da so šte- vilni predstavniki omenjali tisto, kar države v razvoju najbolj tare: čedalje vetji prepad med razvitimi in ne- razvitimi. neenake p<».s;oje trgovanju, visoke cene konč- nih izdelkov iu nizke cene surovin, ki jih predvsem proizvajajr» države v razvoju, možnost večjega gospodar- skega sodelovanja med ne- uvrščenimi, rasizem in neo- kolonializem in podobno. Na posvetovalnem sestanku je bilo tudi govora o možno- stih za sklicavanje konferenci- neuvrščenih »na najvišji rav- ni«. to je konference šefov držav in vlad neuvrščenih, kakršni sta bili beograjska konferenca leta 1У61 in kair- ska leta 1964. Ni hil glavni namen posveta sklepati o tej konferenci. Glavni namen posveta ,је hil proučiti seda- nje stanje v svetovni politiki neuvrščenosti in poiskati učinkovitejše poti za medse- bojno sodelovanje, za utrdi- tev te politike in za ugotovi- tev, kateri so zdaj najvaž- nejši problemi. Konferenca se torej ni od- ločila za sklicanje »vrhun- ske« konference Uradno sp(»rorilo pravi o tem: »I de- leženci posvetovalnega se- stanka so soglasn«» izrekli potrebo po čimbolj aktivni udeležbi neuvrščenih držav v mednarodnem dogajanju in po osredotočenju jjrizadevanJ v okviru OZN. S tem v zve- zi so izmenjali miUMija o različnih ohlikah in možno- stih za redna in vseobsega- joča posvetovanja in sodelo- vanje in o umestnosti kon- ference šefov držav neuvršče- nih držav oh ustreznih pri- pravah « Pri tolikšni množici držav — zastopanih jih ,je bilo 51 — so bile nujno ocene o se- danjem stanju neuvrščenosti precej različne. Vsi so pri- znavali, da .je slika res pi .sana in raznolika, t5 mla- dink in mladincev. Predsednik Tito je pred dnevi sporočil občinski konferenci ZM Ohrid, da sprejme pokroviteljstvo, kar pomeni posebno priznanje mladini Tuzle, Vinkovcev, Zrenjanina, Ohrida, Tito- grada in Celja, ki se že petnajst let sreču- je na igrah. Od prvih iger pred petnajsti- mi leti v Zrenjaninu se program srečanja več kot 350 mladink in mladincev iz vseh šestih republik ni mnogo menjal. Res pa je, da so bile več let igre predvsem šport- ne. šele pred dvema letoma v Vin-kovcih in lani v Celju je prišlo v programu iger do nekaterih sprememb. Program letoš- njega srečanja mladine v Ohridu kaže, da se nova tradicija uspešno uveljavlja. V kulturnem delu XV. iger bodo na- stopili -- mladi matematiki, ki se bodo pomerili v znanju iz trigonometrije, anali- tične geometrije, funkcij in drugih mate- matičnih problemov, mladi zgodovinarji pa bodo odgovarjali na vprašanja iz knji- ge »50 let SKOJ«. Mladi pesniki in pisate- lji se bodo pogovorili o temi Mladina in književnost, imeli pa bodo tudi srečanje s kulturnimi delavci Ohrida. Organizator bo tudi objavil najboljša dela literatov. Predstavniki mladinskih aktivov delovnih organizacij in šol se bodo srečali z mla- dino Ohrida, izvajalci narodne in zabavne glasbe pa se bodo pomerili na posebni za- bavno-glasbeni oddaji. V športnem delu programa bodo tek- movali košarkarji, rokometašice, plavalci in strelci, posebej zanimivo pa bo sreča- nje tabornikov. Ti se bodo pomerili v ori- entacijskem pohodu, v postavljanju šoto- rov, v signalizaciji in na javni mladinski oddaji, na kateri bodo tekmovalci odgo- varjali na \'prašanja iz zgodovine narodno- osvobodilne borbe v Makedoniji, iz zgodo- vine taborniške organizacije in iz progra- ma in statuta Zveza tabornikov. Letošnje XV. igre Bratstva in enotno- sti bodo trajale štiri dni. Zaključek iger bo na Svetem Naumu, kjer bo družabni večer vseh udeležencev iger. J. V.. NEKEGA DELAVNIKA Bil je lep sipomladanski dan. Sonce že dolgo ni sija- lo tako prijazno, kot ravno to nedeljo . Hodniki so bili prazni in po kotičkih velike- ga dvorišča, kjer se je son- ce z vsem sijajem oprijelo sivega zidovja, so po-sedalle ženice in dedki, pogovarjali so se o soncu, o. pomladi, ki bo kar na en mah objela park za gradom, sanjali so o dobrih starih časih in ko je zazvonilo h kosilu, so živah- ni, skorajda s prerojenimi koraki pridrseli v obednico. Morda se ne bi ničesar spremenilo tistega dne, da ni prišel — mož. Da, prišel ie s počasnimi, trudnimi ko- raki ,po stopnicah. Globoko je zajel zrak, ko je prestopil po- slednjo na vrhu. Sodelavka je v roki držala taso z nekaj krožniki, namenjena v sobo. Obstali sva in se spogledali. Nisva razumeli, po kaj je prišel, saj mu je žena, kate- 'ГО je pogostokrat obisikaJ, pred tednom dni umrla. Ho- tela sem mu seči v dlan, a jo je umaknil, kakor da se ne- česa boji. »Kako je moji ženi?« Nje- gov obraz je bil zaskrbljen. »Bil sem v postelji. Pogre- ■šal sem jo. Vedel sem, da bi jo moral obiskati, pa nisem mogel.« Potem je z nekim olajša- njem dejal: »Pa sem zato danes spet prišel!« in se je nasmehnil. Prijel je za kljuko bolniške sobe, kjer je po navadi leža- la njegova žena. Za hip sem se zmedla. V srcu me je ti- ščalo, nekaj tako silno ta- kega mi je leglo na dušo. Le kako se je moglo kaj takega zgoditi? Prijela sem ga za roko. Vsa ovela in plehka je leža- la v moji dlani. »Vaša žena, da, zelo slabo se je počutila, ni büo več pomoči. Potem je — umr- la ...« Mož je zlezel v dve gubi. Po razoranem obrazu so mu polzele solze druga za drugo. Zahlipal je in potem je jo- kal. kakor otrok. »Tu, da, tukajle je ležala vMia. In na to zadnjo pot je šla sama, brez mene, čisto sama! Sama, sama, brez me- ne .. .« Gledal me je z velikimi vprašujočimi očmi. Nisem vedela odgovora na to nemo vprašanje! Tolažila sem se s tem, da mi prihodr.ji dan prinese odgovor. Mož je odšel. Njegovi opo- tekajoči koraki so se mi zde- li kakor odmev grude prsti na čmo krsto. Gledala sem ga, kako je odhajal. Ko se je za ovinkom še enkrat ozrl, je držal nekaj belega k ustom, pod pazduho pa je tiščal rjavo aktovko, kamor je to- likokrat položil nekaj dobrot za svojo ženo. S. KRAIGHER NA GOLTEH (Nadaljevanje s 1. strani) Iju, ki je lutli nosilec inže- niringa o izgradnji, seznanil s potekom del. Nato so skup- no ogledali nekatere napra- ve ter obiskali spomenik štirinajste, ki stoji na Me- dvedu jaku. Popoldne so odpotovali v Šmartno ob Paki na obisk k Ivanu Glojzku, enemu iz- med najnaprednejših kmeto- valcev v Zadreški dolini. Po ogledu go.spodarstva in raz- .govoru s kmetovalcem so v Nazarju imeli s predsedni- kom razgovor predstaviuki obrtne zbornice iz Celja. To- variš Uranjek je predsedni- ka seznanil o letošnjih pri- pravah za sejem obrti, ki bi naj prerasel v vsejugoslovan- ski sejem obrti. js RUDNIK RJAVEGA РКЕШИ;А LAŠKO RAZGLAŠA 6 prostih učnih mest za kovinsko in elektro stroko. Pogoji: Dokončana osemletka. Prijavo z dokazili pošlji- te na tajništvo Rudnika Laško najpozneje do 25. 7. 1969. Vsaka 6eseda v ma- lem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0.60 Ndin (za vse dru- ge). Ob posredovanju naslova v upravi lista zaračunamo še dodat- ! nih 1,00 Ndin; za ogla ^ se pod šifro pa po 2,00 Í Ndin. PRALNI Stroj AEG de lux, raztegljivo mizo in kopal- no bano prodam. Novak, Čopova 9'II — Otok, Ce- lje. NOVO hišo z vsemi inštala- c.ij«mi ob cesti prodam Izidor Urlep, Andraž, Pol- zela. POSESTVO 4 ha s prevžit- kom ali brez prodam za- radi onemoglosti ali zame- njam za manjšo stanovanj- sko hišico. Alojzija Maru- šič, pri špan, Rifengozd 7 (nasproti Debra), Laško. VISOKO bre^o kravo pro- dam. Sikošek, Kompole 115, štore, PRODAM karamboliran mo- tor Jawa po zelo ugodni ceni. Gačnik Franc, Ribar- jeva 3, Celje. GRADBENO parcelo z do- grajeno hišo do prve faze v bližini Žalca prodam. Nasloa' v upravi lista. DOBRO ohranjen moped Tomos T—12 ugodno pro- dam. Ogled v popoldan- skem öasu. Celje, Ul. Mo- se Pij ade 8. ZEMLJO za vikend v Savinj- ski dolini prodam Naslov v upravi lista. OTROŠKI voziček šport- nim vložkom prodam. Kuz- min, Cankarjeva 4, Celje. SPAČEK Citroen prodam. Naslov dobite v Agroser- visu Šempeter. PRODAM kozolec. Ivan Raz- boršek. Šentjur pri Celju PRODAM dobro ohranjeno harmoniko Lubas. Polde Lešek, Debro 77, Laško. PRODAM hišo s sadnim vr- tom in zemljo. Franc Tojn- ko. Polule n. h., Celje. FIAT 600 zelo dobro ohra- njen pirodam ipo ugodni oeni. Karel Slon^k, Ja- kob 18, Šentjur pri Celju. KOMPLETNI menjač za fiat 600 prodam. Slavko So- line. Ljubečna 53, Škof ja vas. U(;01)N0 prodam BMW ise- to. Rečica 16, Laško. GRADBENO parcelo prodam 4 km iz Celja. Naslov v upravi Usta. MALO posestvo 1 ha zemlje s hišo (tri sobe, kuhinja, 3 kleti, voda, elektrika, ce- sta) in gospodarsko orod- je prodam. Ena klet pri- merna za garažo. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. TELEVIZOR »RR Niš« pro- dam za 1.000 ND. Lipov- šek, Vrančeva 25 D. TAKO.I prodam gradbeno parcelo z barako in ure- j.eno dokumentacijo v Šempetru v Savinjski do- lini. Naslov v upravi lista. GAR.AžO prodam eventuel- no dam v najem. Nahaja- lišče Adamičeva ul. Infor- macije: Transportcomerc, Mariborska c. 58. PRODAM kvalitetno cement no strešno opeko (kara) po nizki ceni. Izdelujem tudi zarezno opeko. Ivan Vončina, Hruševec, Šent- jur pri Celju. KOMPLETNO orehovo spal- nico — staro nemški slog, zelo lepo ohranjeno, preko cele omare veliko ogledalo in žinmice prodam. Naslov v upravi lista. PRALNI STROJ s centrifugo češke znamke in starinsko sobno kredenco proda — Grobelnik, Muzejski trg 3/2. MALO RABLJENO lončeno peč (kamin) in nova tri okna 80 X 60 cm prodam. Jože Krajne, Šentjur pri Celju 227. SKORAJ NOV MOPED T12 prodam po zelo ugodni ceni. Karel Jevnišek, Parož 1, Dobrna. PO UGODNI сегн prodam novo motorno kolo jawa 93 com. Naslov v upravi li- sta. ZASTAVO 750 — letnik 1964 prodam. Herman, Babno št. 20. TAKOJ VSELJIVO hišo z go spodarskim poslopjem in 2,5 ha zemlje z gozdom prodam zaradi bolezni. Za- bukovnik Ivan, Galicija 47, Žalec. MAGNETOFON »Philips«, tranzistorski, 4 hitrosti, 4 stezni, ugodno prodam. Na- slov v upravi lista. LEPO DVOSOBNO stanova- nje (nizka najemnina) za- menjam za trosobno. Na- slov v upravi lista. M(XsKE(;A sprejmem na sta- novanje. Sikošek, Kompole 115, štore. SOBO iščem po možnosti s kuhinjo, vseljivo v oktobru ali takoj. Franc, Gačnik, Riibarjeva 3, Celje. NUJNO iščem opreanljeno sobo s posebnim vhodom. Angela Podgoršek, Maribor- ska 176. OPREMLJENO sobo oddam tovarišici. Kidričeva 20 (v bližini samopostrežne re- stavracije) . ODDAM lepo opremljeno so- bo poštenemu zakoncu. Na- slov v upravi lista. LEPO opremljeno sobo od- dam pošteni upokojenki ali upokojencu. Naslov v upra- vi lista. KUPIM staro hišo ali klet s hišno številko (tudi vi- kend), lahko z nekaj zem- lje, dostop z avtom ali vo- zom. Smer — Vojnik, Lju- bečna, Lopata, Petrovče. Ponudbe pošljite na upra- vo lista pod šifro »25.000 ND«. TAKOJ sprejmem dobro fri- zersko pomočnico. Plača po učinku, Ponudbe pod »NON-STOP«. TRGOVINA »BEKO« Celje, Trg V. kongresa št. 9, sprejme v uk vajenca -ko. Pogoj: dokončana osemlet- ka vsaj z dobrim uspehom in zdravstvena sposobnost Javite se v trgovini. DEKLE, ki ima veselje do kuhanja in strežbe v go- stilni sprejme: Gostilna La- vrič Teharje. IŠČEM gospodinjsko pomoč- nico, ki bi imela veselje tudi do majhnih otrok. Po- goji ugodni. Naslov v upra- vi lista. RIBNIK v Taboru vabi ob nedeljah na športni ribo- lov. Informacije v gostilni »Lovec« Ojstriška vas Ta- bor. IŠČEM garažo v Celju. Na- silov v upravi lista. KAMNOSEK Martin Pevec, Šentjur 216, izdeluje na- grobne spomenike, oken- ske palice in strešno dvo- rezsno cementno opeko ter vsa v stroko spadajoča dela. 28 LETNA intelektualka s stanovanjem želi spoznati tovariša do 35 let lepega značaja in prijetne zuna- njosti. Ponudbe s sliko po- šljite na upravQ lista pod šifro: »Sreča te čaka«. OBVESTILO Oddelek za splošne zadeve skupščine občine Cîelje obve- šča vse lastnike ukradenih koles, da so bila najdena ko- lesa z naslednjimi evidenčni- mi številkami: MOŠKA KOLESA: »Diamant« št. 666859, »Rog« 103537, »F 2 R«, »Pretiš« 64252746, »Rog« 1428, »Rog-tur- ring« 123832, »Rog-sport« 175788, »Atlanta« — brez št. »Rog-sport« 433396, 258748, 019810, »Rog-sport« 64245985, »Rog-sport« 326585, 9785, 1602721, »Rog-sport<( 674455, »Sport-rekord« 928300, 3101039, 3714, »Rog-sport« 486926, 2721, »Pretiš« 038432, 124 N, »Rog- sport« 792444, »Rog« 69289, »Rog-touring« 58241, »Rog- sport« 631698, »Diamant« 4356506, »Rog« 479^7, 0768502, 37844, »Rog« 79486, 324181, 080761. brez št., »Rog-S(port« 780752, 36263, »Rog-touring« 86012, 83082, 558561, 5680, brez št., »Rog« 194927, »Rog-tou- ring« 188889, 647715, »Rog- sport« .598787, »Diamant« 4047910 . 742306. ogrodje »Ro- busta« 73588, »Rog-sport« 898756, »Olimp« brez št., »Rcvg. sport« 334311; »Pretiš« brez št., »Diamant« 4361072, »Rog- sport« 483897, »Rog-sport« 183427 ini »Rog-sport« '23522. OTROŠKA KOLESA: Ruski 1503964, 18809(;4, 10248 in »Standard« 0522410. Ogled najdenih koles je mo- žen ob ponedeljkih in sredah od 8. do 10. ure pri tukajš- njem oddelku za .splošne za- deve. Iz pisarne oddelka za splošne zadeve skupščine občine Olje Na podlagi 38. člena Statuta razpig^. za štipendije občine Laško — KoJ^.^ razpis in podeljevanje štipendij JAVNI NATEČU za podelitev štipendij učencem ш štud,^ za študij na sledečih šolah: ^ a) VISOKE ŠOLE: 2 štipendiji na fakulteti 2ia strojništvo ^ loški oddelek Ч 3 štipendije na ekonomski lakulceti 1 štipendijo na fakulteti za arhitekturo, g^^, štvo in geodezijo — gecxietsko komunalni 1 štipendijo na fakulteti za naravoslovje in logijo oddelek za tekstilno tehnologijo • ^ 1 štipendijo na pravni fakulteti 1 štipendijo na visoki šoli za telesno kulturo b) VIŠJE ŠOLE: 1 štipendijo na višji komercialni šoli 1 štipendijo na višji tehniški šoli, tkalska sme, 1 štipendijo na pedagoški akademiji — oddelek glasbo ' C) SREDNJE SOLE: 3 štipendije za hotelsko šolo 1 štipendijo za gradbeno tehniško šolo 4 štipendije za tehniško tekstilno šolo — ^Јј^ч smer 1 štipendijo za ekonomsko srednjo šolo 2 štipendiji za vzgojiteljsko šolo 2 štipendiji za gimnazijo NATEČAJNI POGOJI: 1. V natečaju za podelitev razpisanih stiperà laliko sodelujejo učenci in študentje, ki so v ^ njem letu šolanja dosegli najmanj sledeči цд uspeh: učenci 8. razreda osnovne šole — odličen uspeh učenci srednjih šol — prav dober uspeh, študentje višjih in visokih šol — dober uspeh. Ne glede na določbe prve alinee prejšnje.^a oi stavka, lahko sodelujejo v natečaju tudi ucen^ ki so končali 8. razred osnovne šole s prav qí brim uspehom, če predložijo potrdilo šole, da ч se učili pod izredno težkimi pogoji. 2. Ob enakih ostalih pogojih imajo prednost tis interesenti, ki obiskujejo višje letnike šol z katere je štii:>endija razpisana. 3. Interesenti vložijo pismene vloge, kolkovane 1,00 din upravne takse na naslov: »SKUPščINi OBČINE LAŠKO — SKL.AD ZA ŠTIPENDIJE«. Vlogi priložijo izpolnjen vprašalnik k vlogi za fc delitev štipendije z ustreznimi listinami, dolo» nimi z vprašalnikom. 4. Natečaj traja do 9. avgusia 1969. Vloge, prigjA po tem datumu, ne bodo obravaiavane. 5. Prednost v natečaju imajo občani občine Lašla 6. O izidu natečaja bodo interesenti obveščeni pozneje do 25. av.gusta 1969. 7. Interesenti, ki bodo na natečaju uspeli, sklene) s skladom pogodbo. - ] 8. Interesentom, ki ne bi zadostili vsem natečajnii . pogojem, ne bodo vloge vzete v postopek. Vprašalniki k vlogi za dodelitev štipend.ije (točki 3. natečajnih pogojev) so na razpolago v sprejem- ni pisarni upra\aiih organov občine Laško in и vseh krajevnih uradih. Zainteresirani lahko dobijo informacije o natečaju o določbaJi pravilnika o višini štipendij in o dO; ločbah statuta sklada, osebno vsak uradni dan -U oddelku za družbene in skupne službe občine Laško, soba št. 29. V Laškem, dne 7. 7. 1969 SKLAD ZA ŠTIPENDIJ OBČINE L-\ŠK0 Komisija za razp^ in podeljevanje štipendij 34. - «No. tega tekmovanja pa ne smeva zamu- (Jiti!« sta (dejala Paradižnikova in pognala vozilo v dir, kajti do po! petih je manjkalo bore pet minut! - Paradižnik je pripravil fotografski apa» rat. - Naglica ni vselej dobra! - Tako so menili tudi možakarji, ki so zložno in temeljito krpali cestišče pred hotelom Kalifornija. Pričeli so z deli pozimi, nadaljevali spomladi, in danes ob pol petih so pravkar segre^li sod asfalta, da ga polijejo na cestišče. Klara je v ihti pridrvela izza ovinka; izvolitve vsekakor ni hotela zamu» diti in v naglici spregledala sod na ces^i' Čof! Pljusknilo je silovito, čez avto in na sf^^ sedež! Ni bilo moči takoj ustaviti. Avto ј^ j peljal na plažo pred množico. - Orkest^^J pravkar zaigral . . . Besedo ima: TONI HERCFELER Prva polovica julija je za nami in sedaj vam že zagotovo lahko povem ... No, kaj mislite, da vam bom povedal novega?,.. povem vam namreč da ne pojdem na dopust nika- mor. Več raalogov imam za takšno odločiteiv, res pa je, da med temi ni t», da ne bi ljubil našega Jadrana, ali da ne bi šel namakat svojih odov za- tegadelj, ker želim, da bi namesto mene kak cujec' pomagal izravnati deviz- no bilanco. Ne, ne, teh slednjih je na naSern morju že itak toliko, da bodo kmalu rekli, da je Jadran njihov. S svojimi malimi in ve- likimi skrbmi bom torej preživel dopust tu med vami in za rekreacijo po- slušal takšne in drugačne vice. Hm, zadnjič mi je znanec povedal enega o seksu. — Srečata se dva znanca in prvi pravi dru- gemu: Si slišal o skupin- skem seksu? Kako -.e ti zdi ta reč? — Ja po mojem takšna spremem- ba ne more biti nič na- pačna. ja, hm, presne- to,. . — če je tako. mu pravi, potem pa pridita zvečer z ženo k meni, pa bomo tirije. Vic, kaj? Noben vic pa ni, da moraš v teh tednih mi- sliti že na kurjavo га zi- mo. Gruntaš in računaš in ne veš, kateri premog bi kupU, da bi bilo po- zimi bolj toplo in da bi ti bilo sedaj manj i<.>plo ob plačilu računa. — še dobro, da nimaš avtomo- bila — mi je dejal st>sed pred dnevi —- ker bi imel potlej še več skrbi г že- pom in mehanikarji; kot Celjan pa še posebej, saj je tu samo en centralni servis, s centralnim vo- denjem, s centralnim og- revanjem in central- nim ... Pa pustimo to za tedne po dopustih oz. za čas, ko bo koruza prav- šnja za pečenje in bo krompir dobiti tudi za manj kot dinar, za čas, ko se utegne primeriti, da ne bo zmanjkovalo samo teletine pač pa tudi go- vedine. Utegne namreč biti res, da bodo v tem času teleta zrasla v teli- ce in bikce, pa bo ravno prav počakati, da še zra- sejo, da so še težji. Ko- mu bo torej šlo dobro — kmetom, bikcem ali po- trošnikom? — Kaj si rekla, Neža, da bomo imeli za kosilo — fižoa? „Zbiralca" avtomobilskih delov v SAVINJSKO DOLINO STA PRISPELA JOŽE KLOP- CIC IN LEOPOLD GOSTIĆ, DA BI PONOČI KRADLA Z AVTOMOBILOV RAZNE DE LE. Varnostni organi so pred dnevi že nekaj ur po dogod- ku aretirali enega izmed sto- rilcev, ki sta hotela v Savinj- siki dolini olajšati nekaj vozil za nekatere dele, ki se na trgu dobro in drago prodajo. Gre za 22-letnega Jožeta Klop- čiča, doma iz Doba pri Dom Žalah in 24-letnega Leopolda Gostioa, doma iz Domžal. Ta dva mladeniča, sicer že stara zaiaaioa sodišč in varnostnih organov, sta prišla na idejo, da bi na svojih izletih pono- či obiskala parkirane avto- mobile in z njih pokradla ti- ste dele, ki jih trg, predvsem pa mehaniki dnevno potrebu- jejo. Za tako smer izleta sta si izbrala Gornje Savinjsko do- lino, saj sta menila, da ju tu varnostni organi pri tem nepoštenem delu tako hitro ne bodo odkrili. To tembolj -ne, ker sta se prevažala z av- tomobilom kot »izletnika«. Toda delala sta račune brez krčmar j a, kajti varnostni or- gani so ju že. nekaj ur po prvem dejaiiju odkrili in Jo- žeta Klopčiča tudi prijeli. V Lačji vasi pri Mozirju sta namreč ponoči ukradla več avtomobilskih delov na ško- do Jožeta Podkrižnika. Neverjetno pri vsem pa je tx>, da je Klopčič šele pred nekaj dnevi prišel iz zapora. Tudi Gostič je bil že obso jeui Sodeloval je namreč pri znani aferi, ko je tatinska skupina kradla v Avstriji mopede in jih pri nas pro- dajala. -ez Pionirji gasilci iz Slivnice pri Celju so nedavno na zveznem tekmovanju , vem Užicu zasedli v svoji skupini prvo mesto. Državnim prvakom čestitke. (Foto: M. I Nekoliko preveč standarden posnetek, vendar kako spraviti veliko ljudi na en posnetek, zlasti če .le treba ujeti v objektiv še okolje. Na gornji sliki izžrebanci celjske kreditne banke na izletu v Belgiji pred znamenjem svetovne razstave v glavnem mestu pred desetletjem. Na prostoru LIK S« so velike zaloge les ga vsako leto dobivJ Nigerije, Slonok« obale in drugih »& držav. Letos bodo W do 1800 kubičnih nJ mahagonija, ki ga rahljajo za furnir. 1 so pravi orjaki, saj večji merijo v P"^ tudi čez meter. (' teve) Pogrebne slovesnosti so bile hitro opravljene. Ljud.je so se razšli in pokojnik, položen v krsto je obležal v jami. Na izkopani zemlji so "îili polo- ženi venci, nekaj šopkov cvetja, spredaj dve sveči. Dan se je preve.sil v noč, ki je büa za spre- anembo lepa in jasna. Naslednji dan je eden izmed pokojnikovih soro- dnikov obiskal pokcpališče z namenom, da prižge svečo, popravi cvet.je, se še enkrat pokloni pokoj- niku. Todu groza. Grob je bil še vedno odprt. Pravzaprav je na krsti ležalo samo nekaj lopat zemlje. Sorodnik je bil prizadet in užaljen. Napotil se je na urad in se pritožil. »Kdo .fe vendar mož, ki tako nečloveško ravna z mrtvimi in se poceni igra z našimi čustvi? Za- kaj pustite, da še takšen človek vodi ш^е poko- pališče?« Uradna oseba ga je poslušala, si nekaj zapiso- vala v notes in kimala. Nerodno je takole sedeti pred človekom, ki se pritožuje (in to upravičeno!) earadi nezakopanega groba. »Prepričani bodite, da bomo to uredili,« ga je poskušal umiriti. »Ce je star in če ne zmore tega dela, naj ga opusti Sam tako skoraj nič več ne dela. To ni človeško!« In res ni človeško. Človeško ni tudi to, da prav isti možakar ki se gre vsemogočnega grobarja, na vse načine terorizira oiiiskovalce pokopališča. »Smeti boste metali tja, kamor bom jaa rekel. Tu ne boste parkirali avtomobilov. Vodo boste pla- čali, če hočete zalivati cvetje na grobovih. Kar daj- te, en novi dinar, pa jo lahko vzamete.<< Nekateri so dali dinar, drugi so se razburjali. Tisti, ki so plačali, bloka niso dobili o plačilu. Tako se vse nadaljuje. Iz meseca v mesec. Vsak dan znova. Ljudje pa postajajo vse bolj nezado- voljni. Kritizirajo takšen oUnos grobarja in se vprašujejo, zakaj odgovorni temu ne naredi,jo ko- nec. ¡Vlorda ga bodo pa zdaj? NOVI TEDNIK - nlštvo in uprava Gregorčičeva 5, pos^ a dal 161 Urejuje ur^ odbor. Glavni BERNARD STBMC.^ odg^ovorni urednik ^ KRASOVEC. NOVI ^ NIK izhaja od dec«^ 1968 kot naslednik ЛГ(г SKEGA TEDNIKA. И Jnfl hajal od 195.5 leta TEDNIK izhaja do. Izdaja CGP pi« - enota mionnacj'^ i pagandna Celje i» klLšeji CGP »Dhl^ (t liopiso» ne oa posamezne par (60 SD), »ew» nina SO oovib ^ SD). poUetM W din (1.500 SD) » alZ maša naročnina i» din (6.000 SD) бип 507-1-1286 ^ flj N1: oredniStvo Л oglart in naroênw®'jiJ», nom.