—^c 143 „.—
                          Pod stogom.
lj/liska se in groin odmeva,                          Najde zavetišče svoje;
Vfc Kdor je zunaj, ta je reva,                         Dokler ploha ne preneha,
V1 K«r z oblakov ploha lije,                           Stog jim je ugodna streha.
c A na polji strehe ni je,                             Prva reče mlada Vlada:
Da bi se pod njo vedrilo,                          ,,Jaz doma bi bila rada,
Dokler bo z oblakov lilo. —                     Pa dom6v ne morem iti,
Tam pod stogom dece troje                        Mokra bila bi do nfti.
Mati bi se hudovala,                                 Dež da nelia, počakati!"
Ko bi v dežji se oprala." —                    In zdaj Jakec se oglasi:
Oglasi se sestra Jela:                             ,,Vlada, Jela, le počasi!
,,Jaz bi koj domov hitela,                          Ve neumno govorita     
AIL v blatu zamazala                                 Za obleko le skrbita;
Bi se nii obleka zala;                                Kaj porecem jaz ubožec,
Bolje tukaj ju ostati,                                  Prazen vže iiaam žolodec;
—•¦< 144 ^*»—
Naj bi prej bil jaz to vodel,                 ^Vemo, vemo, bratec dragi,
Bolje bi se bil najedel,                         Da bi bilo vse drugače,
Ker če bomo tu ostali,                          Ko imel bi tu pogaže,
Dobro bomo se oprali,                           Dobro jesti, dobro piti,
In kosilo zamudili                                 Potlej bilo bi vedriti
Tukaj če bomo vedrili!"                        Pač prijetno tebi ubožee,
In sestrici mu rečeta: —                      Prazen ker imaš želodec!" Ć.