111
Agrarni shod na Dunaji.
Kakor smo uže prej enkrat v „Novicah" poročali, sklical se je 3. avstrijski agrarni shod na 23. marca na Dunaj. Tudi kranjska kmetijska družba imela je pri tem zborovanji svojega zastopnika, in sicer v osebi gosp. državnega poslanca dr. Poklukarja.
O prvi točki programa: „O carini in o železni enih tarif i h" poročal je dr. Pilat, odposlanec c. kr. kmetijske družbe v Levovu. Po jako obširni debati storili so se sledeči ukrepi:
1.   O zadevi carin: Agrarni shod smatra kot neobhodno potrebno, da se poviša uvaževalna carina na kmetijske pridelke in izdelke, in sicer zaradi slabega stanja našega kmetijstva sploh in z ozirom na prek-inorsko in rusko konkurenco in carinske naredbe na Nemškem in Francoskem. Ob enem se tudi izreče želja, da se nastavi carina tudi na take kmetijske pridelke, koji do sedaj carini niso bili podvrženi. Zaradi varstva domačega kmetijstva izreče se tudi želja, da bi carinska prostost za žito, ki velja za Rumunijo, ponehala s ponovljenem kupčijske konvencije s to državo. Nadalje se nujno prosi vlada, da bi pri razpravah o carini z nemško vlado, ki se bodo v kratkem vršile; skušala se zediniti zaradi carin na prekmorske pridelke, kakor se je to uže na Fraucoskem zgodilo.
2.  O zadevi železničnih tarifov sklenilo se je sledeče: Agrarni shod izreče z ozirom na svoj sklep iz leta 1879. svoje prepričanje, da s podržavljenjem vseh železnic dela se najbolj na korist narodnega gospodarstva. Za sedaj pa potrebuje slabi stan kmetijstva hitro in onergično popravo tarifov na zasebnih železnicah. Posebno deluje naj pa vladna v tem le smislu: 1. Tarifi za domače kmetijske pridelke, koji se iz-važujejo, morajo biti taki, da ne prekoračijo onega tarifa, ki velja za 100 kilogramov in 1 kilometer za ogerske ali ptuje pridelke v tranzitni vožnji. 2. Da tarifi za vožnino domačih pridelkov ne bodo viši kot tarifi za ptujo blago, ki se v državo privažuje. 3. Da se tarifi na vseh avstrijskih državnih kakor zasebnih železnicah, izdatno znižajo ter v soglasje prinesejo s tarifi na oger-skih železnicah.
Kot druga točka obravnavav bilo je poročilo dr. Jul. Wolfa, odposlanca kmetijske družbe v Brnu, o sredstvih, ki bi zboljšali sedaj ni žalostni stan kmetijstva. O tej zadevi sklenil je agrarni shod sledeče kot potrebno priporočevati:   1.  Omejitev
in deloma odstranjenje inozemske konkurence. 2. Urav-nanje železničnih tarifov, kakor se je uže prej omenilo, in stvarjenje novih vodnih potov, n. pr., kanalov, ki bi vezali Labo in Donavo itd. 3. Urejenje kreditnih razmer pri poljedelcih. 4. Uređenje davkovskih in pri-stojbinskih naredeb, posebno odstranjenje onih, katere delajo sitnost kmetijskem posojilnicam, katere zadnje deluje brez vsake sebičnosti in le na korist kmetijstvu. 5. Da se z vsemi sredstvi deluje na stvarjenje krepkega kmetijskega stanu. 6. Da se nujno prenaredi red za civilne in eksekucijske procese.
O tretji točki dnevnega reda: Kaj naj se zgodi zaradi kužnih bolezni pri živini in kako naj se postava o tej zadevi spremeni, da bode to vsenakoristdomačiživinoreji? poročal je v ime kluba gospodarjev in gojzdarjev na Dunaji g. L. Franki. Sklenilo se je sledeče:
1. Pomnoženje deželnih živinozdravnikov. 2. Razglasitev postavnih naredeb o zadevi kužnih bolezni v vseh okrajih in občinah. 3. Zaradi vedne kuge na parkljih in gobcih, kojo imamo v državi, naj se takoj prepove uvaževanje in prevaževanje ovac, koz in preši-čev iz Ruskega in Rumunskega.
Konečno prešel je agrarni shod k volitvi stalnega odbora, kateri se je uže 25. marca konstituviral.