KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 145 I PRISPEVEK K ZGODOVINI BLEJSKIH GOZDOV IGOR SMOLEJ Velik del gozdov, s katerimi danes gos- podari Gozdno gospodarstvo Bled, so gozdovi nekdanje blejske posesti briksenških škofov. Obsežni kompleksi predvsem gorskih gozdov so dajali dobro osnovo za razvoj gospodar- stva tega dela Gorenjske, ne le za kmečko in lesno gospodarstvo, temveč tudi za razvoj rudarstva in železarstva, ki sta v preteklih stoletjih močno spremenila zgradbo okoliških gozdov. Zaradi velikih potreb po lesu in og- lju, ki so jih gozdovi čedalje teže zadovolje- vali, je železarstvo razmeroma zgodaj po- sredno povzročilo, da je na osnovi dolgoroč- nih gozdnogospodarskih načrtov gospodarje- nje z gozdom postalo načrtno in urejeno. Na- črti so z razvojem gozdarskega znanja posta- jali vse temeljitejši. Pri usmerjanju gospo- darjenja z gozdom in še posebej pri določa- nju letnega poseka so vse bolj upoštevali bio- loške (kasneje ekološke) osnove pri vzgoji gozdov, tehnične možnosti pri sečnji, spravi- lu in prevozu ter družbenoekonomske razme- re pri vrednotenju vseh v gozdu pridobljenih dobrin. Pričujoči prispevek skuša osvetliti pretek- lost gozdarstva in gozdov na Pokljuki in Me- žaklji, na tistem delu briksenške gozdne po- sesti, za katero obstajajo najstarejši gozdno- gospodarski načrti in vsi naslednji ter tudi drugi viri in literatura.* Časovno zajema ob- dobje 19. in začetek 20. stoletja, to je obdob- je, v katerem se je glavni pomen gozdov v vsakdanjem življenju in gospodarstvu moč- no spremenil, ko se je gozd kot vir lesa za oglje spremenil v vir vsestransko uporabnega in cenjenega lesa za mehansko in kemično predelavo. GOZDOVI Blejsko gozdno posest so briksenški škofi tako kot drugo dobili v 11. stoletju z darov- nicami vladarjev Henrika II., III. in IV. Leta 1004 je kralj Henrik II. podaril škofu Albuinu posestvo Bled z vsemi pripadajočimi posestmi: poleg naselij in obdelane zemlje tu- di neobdelano, gozdove in lovišča, vode, poti, dohodke in stroške — vse, kar že je in kar še bo odkrito.^ Leta 1040 je Henrik III. podaril škofu Po- ponu zemljišča med reko Bistrico' in blejskim gradom, gozd Lese ter z drugo listino istega datuma tudi vse gozdove med belopeško in bohinjsko Savo s planinami in lovom,* torej Mežakljo, Krmo in Pokljuko. Kasneje se je posest briksenških povečala še leta 1063, ko je Henrik IV. podaril Albuinu gori Otalež in Kamnik (Steinberch) pri Idri- ji,^ 1073 pa so škofje dobili še lov (Wildbann) od Dobrega potoka do Bistrice in od grebena Kranjskih gora do Save.* Podatki iz darilnih listin onemogočajo natančno omejiti tedanjo briksenško gozdno posest. Zadnja listina (1073), ki najnatačneje opisuje meje posesti, govori le o pravici do lova. Ta najbrž ni ob- segala tudi lastništva nad gozdovi, čeprav je bil lov po takratnem vrednotenju vrednejši od gozda. Gozd je bil sicer nujno potreben za vzdrževanje gospodarskih in drugih stavb, za kurjavo in dobivanje stelje, za pašo in kot potencialno kmetijsko zemljišče, vendar je 146 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 bil zaradi velike razprostranjenosti in ob maj- hnih potrebah po omenjenih gozdnih dobri- nah brez posebne vrednosti. V naslednjih stoletjih se je blejska škofij- ska posest z darovi, zapuščinami in nakupi vedno bolj večala, dokler se ni raztezala po večjem delu Gorenjske^ Upravljali so jo raz- lični zakupniki in upravniki.^ Leta 1803 je bilo gospostvo Bled sekularizi- rano in priključeno kameralnemu fondu. Dr- žavna uprava je to posest upravljala do 1838, ko je bila na podlagi odločbe (Entschliessung) Franca I. z dne 23. 7. 1824 in odredbe dvorne komore (Hofkammer Verordnung) z dne 30. 6. 1838 ob koncu leta vrnjena briksenškemu knezoškof ij stvu.^ V obdobju francoske okupacije (1809—1813) je oskrbovanje graščine in gospodarjenje prevzela državna uprava, ki je za Ilirijo ime- la v Ljubljani upravitelja za vode in gozdove (Conservateur General des Eaux et Forets)." Natančnejše stanje gozdne posesti dajejo šele izmera in katstrske karte, celoten pre- gled pa gozdarska karta briksenške blejske posesti iz leta 1846, izrisana na gozdnem ura- du na Bledu s približno 20-kratno pomanjša- vo katastrskih kart." Po tej karti je gozdna posest obsegala gozd- ne komplekse Mežaklja, Krma, Pokljuka, Rib- ščica. Notranji Bohinj in večji del Jelo- vice. Zahodna meja od Triglava proti jugo- zahodu in južna meja do Ratitovca sta iden- tični z današnjo mejo blejskega gozdnogos- podarskega območja oziroma občine Radov- ljica, le da od Ratitovca oziroma Gladkega vrha (1667 m) teče proti severu nekoliko vzhodneje, tako da obseže celotno jelovško pla- noto. Bohinjsko Savo doseže nekoliko pred sotočjem s Savo Dolinko. Od Triglava proti severovzhodu teče meja po gorskem grebenu med dolinama Kot in Krma do Zgornje Ra- dovne, se povzpne na severni rob planote Me- žaklja in nadaljuje po njenem robu vzpored- no s Savo do Jesenic, se spusti do mesta in po Savi nadaljuje do sotočja z Bohinjko. Podatkov o površinah in zgradbi gozdov iz zgodnjega obdobja gospodarjenja z gozdovi na Mežaklji in Pokljuki ni dosti, čeprav je bil že 1837 sestavljen gozdnogospodarski na- črt, za katerega pa kaže, da ni ohranjen. Ne- kaj podatkov vendarle daje kasnejši gospo- darski načrt za Mežakljo (1886),i2 ki v tekst- nem delu o stvareh, ki zadevajo Mežakljo, do- besedno citira prvega (1837). Gozdni kompleks Mežaklja je bil gospodar- sko samostojen objekt s površino 2779 ha (4828 oralov in 335 kvadratnih sežnjev). Ob- segal je gozdove Mežaklje, Sredjega vrha, med Izvleček iz katastrske mape blejskega gospostva 1846. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 147 i njimi ležeče zemljišče in proti Savi Dolinki padajoča pobočja. Gozdni kompleks Poljana, ki je bil v gospodarskih načrtih Kranjske in- dustrijske družbe kasneje združen z Mežakljo, je bil prvotno od nje ločen in pridružen goz- dovom Govejek, Blejski grajski gozd (Velde- ser Schlosswald), Mokri log in Stenge. Za- loga lesa je v teh gozdovih znašala okrog 800.000 ms (307.471 sežnjev tri čevlje dolgih polen). To je pomenilo v povprečju 287 m^ lesa na hektar. O tem, kako so ugotovili les- no zalogo in kolikšen je bil prirastek, pa načrt ne piše. Blejska posest je bila zaradi zadolženosti 1858 prodana posestniku fužin na Savi Vik- torju Ruardu za 157.500 avstrijskih goldinar- jev, ta pa jo je 31. 12. 1871 prodal Kranjski industrijski družbi (KID) za 780.000 gld." ra- zen blejskega gradu in jezera, ki ju je 1882 kupil dunajski trgovec Adolph Muhr. Tudi Kranjska industrijska družba posesti ni dolgo obdržala. Svojo razširjeno posest: blejske goz- dove, gozdove Belce, Martuljka in Pišnice v Zgornjesavski dolini je po nekajletnih po- gajanjih 29. 6. 1895 prodala C. kr. ministr- stvu za poljedelstvo za Kranjski verski sklad. Za kupnino 1,4 mihjona goldinarjev je sklad dobil 26.454 ha posestva KID, razen nekaterih površin v katastrskih občinah Planina, Hru- šica, Jesenice in Javornik. Dve leti kasneje (1897) je ministrstvo za poljedelstvo odobrilo Kranjskemu verskemu skladu, da za 22.000 goldinarjev kupi od Rikarda Schraya 38 ha veliko posestvo Boben (Gut Auritzhof) v Za- goricah na Bledu in v njem postavi sedež C. kr. gozdnega in domenskega oskrbništva." Za kratko dobo pred drugo svetovno vojno je posestvo Kranjskega verskega sklada pre- šlo k ljubljanski škofiji (1939—1941),!« po vojni pa je postalo splošno ljudsko premože- nje in izročeno v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Bled. Že leto potem, ko so blejski gozdovi prešli v Ruardove roke, je za gozdna kompleksa Po- kljuko in Ribščico nastal petletni gospodarski načrt (1860—1864).^' Načrt je bil napravljen za 7469 ha (12.978 oralov 1291 kv. sežnjev) gozdov na Pokljuki in 2418 ha (4201 oralov 328 kv. sežnjev) gozdov Ribščice. Ali so taki na- črti nastali tudi za druge gozdne predele, ni znano. Sele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili za večji del gozdne posesti KID na- pravljeni gospodarski načrti z veljavnostjo 20 let.^s pq teh načrtih so gozdovi Mežaklje in Poljane obsegali 1789 ha z lesno zalogo 277.922 m» ali 155 mVha, od tega 92 «/o iglav- cev, in letnim prirastkom 6856 m^ ali 3,83 m^/ha. Pokljuški gozdovi pa so se razte- zali na površini 7745 ha z zalogo 1,193.659 m^ ali 149 m^/ha, od tega 94 */o iglavcev, in z letnim prirastkom 26.700 m^ ali 3,45 mVha. Na Pokljuki so prevladovali čisti smrekovi gozdovi, ki se jim je v višjih legah na zahodu primešal macesen, dokler prav v višinah ni- so prehajali v čiste macesnove gozdove. Od pokljuške planote proti dolinam se je pojav- ljalo vse več bukve, ki je na posameznih krajih gradila čiste skupine ali sestoje." Med- tem ko so na bolj oddaljeni planoti gozdovi najbrž resnično imeli tako sestavo, pa so pro- ti jugu obrnjena pobočja bila slabše obrasla z gozdom, ker so bili na posameznih krajih zaradi kozje paše, požarov obsekavanja za nastilj in smolarjenja močno poškodovani.^" Sklepati je mogoče, da so podobno sestavo drevesnih vrst imeli tudi gozdovi na Meža- klji, le da je bilo manj macesna, čistim in me- šanim gozdovom smreke in bukve pa se je na bolj zaščitenih mestih pridružila jelka.^i Pred iztekom gozdnogospodarskih načrtov KID je bil za gozdove Kranjskega verskega sklada sestavljen nov, zelo temeljit gospodar- ski načrt. V okviru vseh gozdov je obravna- val Mežakljo in Pokljuko kot samostojna gozdna okoliša. Po tem načrtu je merila po- vršina Mežaklje (skupaj s Poljano in gozdom Pod zobom) in Pokljuke (skupaj s Krmo) v celoti 7464 ha. Na njej je raslo 1,476.850 m» lesa ali 198 mVha, od tega 88 "/o iglavcev, pri- raslo pa je letno 21.675 m^ lesa ali 2,90 mVha.^^ GOZDNE DOBRINE Gozd je bil v kmečkem gospodarstvu vir mnogih potrebnih dobrin — gradbenega lesa, lesa za kurjavo in skodle, stelje, gozdne pa- še. Predstavljal je tudi potencialno zemljišče za nove poljedelske površine in pašnike. Ne- koliko manj so bile pomembne ostale dobri- ne: smola, trava, zelišča, jagode, gobe, divjad. Gozdne dobrine so bue kot življenjsko nuj- ne priznane kot servitutne pravice. Pravica do služnosti je bila skupna ali pa so površi- ne s pravico služnosti razdelili na posamezne upravičence.^ V 17. stol. so imele na Pokljuki služnostno pravico soseske Bled, Spodnje in Zgornje Gor- je, Višelnica, Laze, Poljšica, Podhom, Dobra- va, Zasip, Rečica, Zagorice, Zeleče, Jezero (Seebach) in Mlino.^'' Na Mežaklji pa so v začetku 19. stol. imele služnostno pravico skupnosti Spodnje Gorje in Podhom na gozd- nih površinah s krajevnimi imeni Obranca, Brezove, Vrtača, Cisovc; isti dve skupnosti skupaj s Spodnjimi in Zgornjimi Lazami so v gozdovih Strženca, Zgornji in Spodnji Koz- 1481 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 jek in Za Abjek imele pravico do gradbenega lesa, lesa za kurjavo in paše; skupnost Bled pravico do lesa za kurjavo v gozdu Za Poli- cam in skupnosti Jesenice, Sava, Hrušica in Mojstrana pravico do lesa za kurjavo in paše na gozdnatih pobočjih ob Savi Dolinki.^ä Gozdna paša in sečnja lesa sta močno vpli- vali na gozdove. Servitutni upravičenci so imeli do gozda, ki ni bil njihova last, zelo ne- maren odnos, predvsem so zaradi iskanja trenutnih koristi premočno izkoriščali gozd s pašo, sečnjo in ogljarjenjem. Ne samo da so s požiganjem krčili gozdne površine za pašo goveje živine, kljub zakonskim prepovedim so pasli tudi v mladih gozdnih kulturah, ki so bile posajene na posekah v skladu s te- danjim načinom obnavljanja gozdov. Priha- jalo je celo do tega, da so pastirji namenoma pulili posajene sadike in obglavljali vršičke, da bi uničili mlado kulturo in ohranili to površino za pašo.-' Poleg živine so pasli tudi koze, ki so v mla- dih gozdnih nasadih in sestojih delale še večjo škodo. V njih so bila 50—70 let stara drevesca visoka le 1 meter, pa še ta so, če so le uspela zrasti dovolj visoko, da jih koze niso več do- segle, prebivalci oklestili za nastilj in jih tako dokončno uničili.^^ Različni zakoni in prepo- vedi paše živine in koz niso mogli omejiti. Prav paša živine in koz je bila eden od po- membnih dejavnikov, ki je dolgotrajno in močno vplival na razvoj gozdov in izobliko- val tudi njihovo podobo. Se bolj vpliven dejavnik, ki je močno pre- oblikoval prvobitno podobo in zgradbo goz- dov, je bilo na Gorenjskem železarstvo in z njim povezano rudarstvo. Fužine in rudniki so za obratovanje potrebovali predvsem ener- gijo, ki so jo dobili v obliki lesa oziroma og- lja. Vse do uporabe koksa in plina je železar- stvo za proizvodni proces potrebovalo ogrom- ne količine oglja iz okoliških gozdov. Tako so bile topilnice železa in železarski obrati na Gorenjskem 5 stoletij največji porabniki lesa in so s svojimi zahtevami in potrebami vpli- vale tudi na gospodarjenje z gozdovi. Železarski obrati v savski dolini (Mojstra- na, Fužine, Sava, Javornik), v Radovni in Bohinju (Stara Fužina, Pozabljeno, Bistrica) so sicer imeli nekaj svojih gozdov,^^ večinoma pa so se z lesom in ogljem preskrbovali v gozdovih blejske gosposke. Večja vrednost gozdov zaradi povpraševanja po oglju in ne- urejene razmere v izkoriščanju gozdov so privedle do poskusov urediti odnose med last- nikom gozdov in porabniki lesa in tudi do prvih poskusov načrtnega gozdnega gospodar- stva. Med fužinami Javornik, Radovna, Stara Fužina in Bistrica in upravo blejskih gozdov je bila 1807 sklenjena pogodba o prevzemu v vseh blejskih gozdovih že posekanega lesa (22.000 sežnjev 5 čevljev dolgih polen) za ceno 8 krajcarjev za seženj. Hkrati je bilo s po- godbo določena kazen za sečnjo svežega lesa, ki je bila 1 dukat za vsako drevo.^' Tej in kasnejšim pogodbam te vrste je 1837 sledil prvi gospodarski načrt,'" s čimer je bilo v gozdove blejske gosposke za posamezne gozdne komplekse vpeljano urejeno gospodar- jenje. Z razvojem železarstva so se primar- nim uživalcem gozdnih dobrin (lesa, stelje, paše) pridružili na istih gozdnih površinah no- vi porabniki lesa in oglja — fužinarji. Kakor so sprva služnostne pravice še upoštevali,'* pa so lastniki fužin kasneje pogosto krojili pravico do lesa in oglja po svoje, dostikrat na škodo sosesk, ki so v istih gozdovih uživale služnostne pravice.'^ Potrebe železarn po og- lju so vodile tudi do različnih prekrškov in tatvin. Prekomerna gozdna paša in ogljar- jenje je v gozdovih povzročala veliko pusto- šenje. Nasprotja med fužinarji, ki so potre- bovali les, in prebivalstvom, ki je krčilo gozd za pašnike in njive, je v radovljiškem in škofjeloškem političnem okrožju 1854 prived- lo celo do sekvestracije gozdov, ki je trajala do 1873." Servitutne pravice do lesa v gozdovih Mo- žaki j e in Pokljuke in nasprotja med lastniki in uporabniki so se začela uravnavati v se- demdesetih letih prejšnjega stoletja po po- stopku, ki ga je predpisal patent 1853. Pred- vsem zaradi neurejenih lastniških razmer so tudi gozdovi Pokljuke in Ribščice prišli pod začasen politični nadzor, med katerim so bile opravljene regulacije servitutnih bremen. Ta politični provizorij je bil razveljavljen 1872.'* Servitutni upravičenci so dobili predvsem ni- žinske gozdove v dolinah in na pobočjih, med- tem ko so gozdni kompleksi v višjih legah na pokljuški planoti in Mežaklji ostali strnje- ni v lasti Kranjske industrijske družbe. Od blejskih gozdov je KID dala upravičencem 4817 ha in z denarjem odkupila služnostne pravice skupnosti Jezero, Kupljenik, Zgornje Laze in Jereka z zneskom 2913 kron.'^ Urav- navanje služnosti paše je trajalo precej dalj. V vseh gozdovih verskega sklada je bilo 1922 s pašnimi pravicami še vedno obremenjeno približno 10.000 ha oziroma z 2240 glavami normalne živine, kar je imelo za posledico veliko škodo v mladih smrekovih gozdovih in nasadih." Že ob koncu prejšnjega stoletja je rasla zaradi povečanega povpraševanja po gradbe- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 149' nem lesu in oblem lesu vrednost lesa in dru- gih dobrin in s tem tudi gozda za mehansko in kemično predelavo. Ko so se izboljšale prometne razmere (železnica) in sta se pove- čala trgovina in izvoz lesa, so začele naraščati potrebe po žaganem lesu smreke, jelke, ma- cesna in bukve, posebej je bila cenjena po- kljuška smrekovina. Iskali so tudi drobnejše Sortimente smreke in jelke za vžigalice, bu- kova drva, smrekovo lubje za strojilo, čepek les za izdelavo dog in skodel.^^ Tovarne papir- ja so potrebovale celulozni les. V železarstvu les in oglje nista več predstavljala glavnega energetskega vira, zato je KID začela trgova- ti tudi z lesom. Ko so gozdovi prešli v Kranj- ski verski sklad (1895) in kasneje v družbeno last, so postajali vse pomembnejši vir naj- različnejših dobrin, materialnih in splošno ko- ristnih. Oba gozdna kompleksa sta imela zelo ugod- no prometno lego. Železniški progi Trbiž— Ljubljana, zgrajena 1870, in kasneje bohinj- ska proga, zgrajena 1906, sta gozdove pove- zali z Italijo in obmorskimi pristanišči pa seveda tudi z velikimi potencialnimi porabni- ki lesa — Ljubljano, Gorico, Beljakom in dru- gimi mesti. Les je zaradi prometnih povezav z Italijo postal pomembno izvozno blago. V obdobju KID sta bili na blejskem območju zgrajeni dve žagi: žaga Fortuna na Radovni v Grabčah in žaga v Soteski pri Bohinjski Beli. Les so na žagah prodajali razrezan, celulozni les pa so pošiljali na železniške postaje Bled, Bohinjska Bela, Soteska, Nomenj in Bohinjska Bistrica. Nekaj lesa so prodali tudi nerazreza- nega.äs Žaga Fortuna je imela tri polnojarmenike in dve krožni žagi. V kratkem obdobju 1919 do 1922 je razžagovala na panju (v gozdu sto- ječ) kupljen les, da bi kupec znižal stroške prevoza. Prej in kasneje pa je Kranjski ver- ski sklad sekal in izdeloval les v lastni režiji, izdelano hlodovino pa prodajal na javnih pis- menih licitacij ah.sä Poleg teh dveh žag so v bližnji okolici de- lale še druge: v Bohinjski Bistrici žaga druž- be Impex in Heinriharjeva žaga, na Bledu žaga Mulej & komp. in v Lescah Klemenčiče- va žaga. V neposredni okolici so nastali tudi lesno- predelovalni obrati in tovarne, ki so lesno surovino oplemenitili na višji ravni. To sta bili tovarna pohištva in lesna industrija Vint- gar v Gorjah pri Bledu in lesna industrija Vinko Jan v Gorjah, ki se je, tako kot lesna družba Hudovernik & komp. iz Radovljice, ukvarjal z izvozom lesa."" GOZDARSTVO Naravne in prometne razmere v gozdovih Pokljuke in Mežaklje so pridobivanju gozdnih dobrin (predvsem lesa) in vzgoji gozdov daja- le mnoge možnosti in ju hkrati omejevale. Preden je hlod razrezan v lesne polizdelke, je drevo v gozdu treba vzgojiti, ga posekati, razžagati, spraviti do ceste in prepeljati do lesnopredelovalnega obrata. Pri teh delovnih postopkih pa je treba uporabiti primerno orodje in zgraditi poti za spravilo in prevoz. Prav pomanjkanje poti zaradi težke in zato drage gradnje v strmih in skalovitih kraških terenih obeh gozdnih okolišev je predstav- ljalo glavno oviro v pridobivanju lesa. Tudi oglarjenje v gozdu ob sečišču je bilo odsev slabo razvitega omrežja spravilnih in prevoz- nih poti; s poogljevanjem postane les precej lažji, energetsko ostane enako bogat, zato je spravilo v dolino in do porabnika bistveno manj naporno. Ko je les postal tržno blago, je gospodarnost pridobivanja gozdnih sorti- mentov odločilno vplivala na višino letnega etata (poseka), način gospodarjenja, delovne postopke in višino vlaganj v poti in vzgojo oziroma obnavljanje gozdov. Načelo največje zemljiške rente je v preteklosti pogosto pov- zročila prevelike sečnje, ker je bilo zanemar- jeno osnovno načelo urejenega gozdnega gos- podarstva — načelo trajnosti donosov (dob- rin), ki ga ni mogoče uresničiti v preveč po- sekanih gozdovih in ne na premajhnih gozd- nih površinah. Gozdnogospodarsko načrtovanje in letni etat Da bi si zagotovili lesno surovino in oglje vsako leto v čim bolj enakih količinah, so gozdarji že leta 1937 izdelali dolgoročni gospo- darski načrt. V njem so s takrat znanimi metodami določili tisto količino poseka, ki naj bi trajno zagotavljala ta donos, prav tako pa so predpisali tudi način sečnje in potrebno površino za obnovo s pogozdovanj em.^i Les so dobivali s sečnjo na golo in s pre- biranjem. Pri prvi se je kopičilo veliko lesa na posameznih sečiščih, pri drugem pa so sekali posamezna drevesa raztreseno po vsem gozdu. Prebiralno gospodarjenje je bilo pred- pisano le v varovalnih gozdovih, v tistih, ki so ščitili doline pred hudourniki in na strmih pobočjih tla pred erozijo. Posek za bodoča 20-letna obdobja so v gozdnem okolišu Me- žaklja^^ izračunali iz razmerja starostnih raz- redov, v katere so razvrstili posamezne goz- dove glede na povprečno starost drevja. Sta- rostna porazdelitev gozdov na Mežaklji je 150 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 bila zelo neenakomerna, zato načrt ni mogel zagotoviti enakomernejšega donosa lesa. V prvih 20 letih je predvideval posek 2267 m' lesa letno, v naslednjih 20-letnih obdobjih pa po 5626 ms, 14.762 m', 4488 m' in 12.904' ali v povprečju letno 7992 m', (3074 sežnjev 3 čevlje dolgih polen).*' Donos je bil izračunan na osnovi 100-letne obhodnje. Predvideli so, da vsak del gozda potrebuje 100 let do sečne zrelosti ali da bo- do po 100 letih spet lahko sekali na istih po- vršinah. Tudi gospodarski načrt za Pokljuko in Ribščico (1860—1894)** je predpisoval ena- ko gospodarjenje. Na površini 9887 ha (17.180 oralov) je ob 100-letni obhodnji določil letno 26.290 m' (10.112 sežnjev) lesa za posek. Do sredine osemdesetih let se je površina gozdnega okoliša Mežaklja zmanjšala na 1662 ha (2888 oralov).*' Gospodarjenje z gozdom se je spremenilo. Namesto golosekov so v goz- dove vpeljali postopno sečnjo,*' prebiranje pa se je ohranilo. Visoke gozdove, v katerih so izvajali postopno sečnjo, so uvrstili v obrato- valni razred A s stoletno obhodnjo, visoke gozdove na strmih pobočjih in revnih tleh, kjer mora gozd stalno varovati tla, pa v ob- ratovalni razred B s 120-letno obhodnjo in s prebiralnim načinom sečnje. Letni etat je bil določen s tedaj običajnimi metodami: za ob- ratovalni razred A z metodo razdelitve lesne mase po starostnih razredih (Massenfach- werk),*' za obratovalni razred B pa po avstrij- ski kameralni taksi.*^ Letni posek za obdobje 1886—1905 je na Mežaklji skupaj s Poljano znašal 6282 m', od tega naj bi okrog 5000 m^ dobili s postopno sečnjo, ostalo pa s prebira- njem. Tudi na Pokljuki*' sta bila enaka obrato- valna razreda kot na Mežaklji, prebiralni ob- ratovalni razred pa je imel poleg obhodnje do- ločeno tudi obhodnico 40 let.'« Celoten gozdni okoliš Pokljuka je bil prostorsko razdeljen v 70 oddelkov, ti pa še naprej v pododdelke upoštevajoč razlike v vrsti in rodovitnosti tal, drevesne vrste in njihovo mešanost, gostoto drevja (zarast), starost gozda. Ta osnovna razdelitev gozdov po njihovih značilnostih in posebnostih se je ohranila vse do danes. V takratnem času je pomenila intenziviranje gozdnega gospodarstva. Hkrati je uvedla red v prostoru in omogočila lažje izvajanje vseh gozdarskih opravil od načrtovanja do po- gozdovanja. Za obdobje 1888—1907 je znašal letni posek 23.600 m', od tega 5800 m' z red- čenjem. Ob izteku gospodarskih načrtov KID za gozdove Mežaklje in Pokljuke je v upravi Kranjskega verskega sklada nastal nov izred- no temeljit gozdnogospodarski načrt za 10 let (1904—1913).'* Prejšnji obratovalni raz- redi so se nekoliko spremenili. Mežakljo in Poljano (1364 ha) so obravnavali kot visoki gozd s 100-letno obhodnjo, Pokljuko (Vrh in Krmo, 5420 ha) s 120-letno obhodnjo, prebi- ralne gozdove na Pokljuki (9 ha) pa s 140-letno obhodnjo. Na Mežaklji in Poljani je načrt določil 6590 m' letnega poseka in na Pokljuki 16.230 m' ali skupno 22.820 m'. Podobno so z gozdovi v posesti Kranjskega verskega sklada gospodarili tudi po reviziji načrtov 1914, 1925, 1935. Cilj je bil doseči najvišjo gozdno rento ob popolni ohranitvi produktivnosti tal. V naslednjem 10-letnem gospodarskem obdobju (1914—1923) je bil za Mežakljo in Pokljuko predpisan letni etat 25.900 m'.'^ Blejski gozdovi so bili kot celovita posest gospodar j eni po enotnih načelih in po načrtih, ki sicer v posameznih obdobjih zajemajo le posamezne gozdne komplekse, vendar kažejo na urejeno in načrtno gozdno gospodarstvo. Razmere so se spremenile po regulaciji služ- nostnih pravic, ko je del gozdov prešel v raz- drobljeni obliki v individualno lastništvo. Kakor so za veleposesti različni zakoni zahte- vali urejeno gospodarjenje in gozdarskega strokovnjaka za upravitelja," je bilo gospo- darjenje v mali gozdni posesti prepuščeno lastniku, ki je z gozdom ravnal, kot je vedel in znal, iz trenutnih potreb, upoštevajoč pri tem vsaj deloma gozdnopolicijske uredbe in zakone.'* Pridobivanje dobrin — sečnja, spravilo in prevoz Reliefna razgibanost in strmi robovi viso- kih planot Mežaklje in Pokljuke so oteževali spravilo lesa do uporabnikov v dolinah. Zaradi slabih prometnih razmer je bila sečnja po- gosto negospodarna in manjša, kot bi lahko bila, les pa, ki je po strmih zemeljskih drčah vseeno prispel v dolino, je bil obtolčen in ma- lo uporaben. V načrtovanju gozdnega gospo- darstva se je ves čas pojavljal osnovni cilj razširiti omrežje izvoznih poti in poti za spra- vilo lesa in oglja do ceste, železnice ali vod- ne poti. Les so sekali poleti, pozimi je sečnjo oviral visok sneg. Sekali so posamezna drevesa, ka- dar so s prebiranjem iskali manjše količine lesa, npr. servitutni les, ali pa so sekali na golo: sprva naenkrat, kasneje pa postopno. Za oglje so dobivali les s sečnjo na golo in ga v bližini sečišča v stoječih kopah predelali v oglje. Posekan les so do izvoznih poti, kjer so ga naložili na vozove in sani, spravljali z via- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 151 čenjem po tleh, s spuščanjem po zemeljskih ali lesenih (včasih tudi vodnih) drčah ali ri- žah, s sanmi po vlakah in tudi z nošnjo. Za les in oglje so uporabljali sani, ki jih je pole- ti vlekla živina ali pa upravljal oglar po brunčariih poteh (Prugelwege), pozimi pa so jih po snegu ročno vodili drvarji in oglarji. S sanmi so spravljali les in oglje predvsem po- zimi. Zaradi lažjega zimskega spravila so og- larji poleti skuhano oglje hranili v kolibah ob Kopiščih in ga šele po snegu dostavljali fuži- nam. Lesene drče iz hlodov ali plohov, ki so tek- le po tleh ali so bile postavljene na podporne koze, če je konfiguracija terena to zahtevala, so zgradili le za večje količine lesa.'' Gradnja in vzdrževanje lesenih drč je zahtevalo veliko lesa, zato za manjše količine posekanega lesa niso bile ekonomsko upravičene. Lesene drče v gozdovih kranjskega verskega sklada so bi- le dolge po več sto metrov. Tudi za drobnejši les, za polena, so ponekod zgradili lesene žle- bove iz krajnikov. Eden takih je bil v gozdo- vih verskega sklada dolg 150 m. Poleg drč in vlak so za spravilo lesa preko neprehodnih pobočij uporabljali žičnice. Več so jih zgradili v bohinjskem delu posestva z Jelovice, s Pokljuke pa le eno (Gorjuše—So- teska). Razlog za postavitev žičnic je bil tro- jen. Les je bil s spravilom po zraku nepo- škodovan in zato kakovostnejši, odprli so no- va gozdna področja in zagotovili so si tudi enakomernejši dotok oglja in lesa. Neena- komeren dotok oglja — odvisen je bil od zim- skih snežnih razmer — je predstavljal v pro- izvodnem procesu pridobivanja železa precej- šen problem. Z žičnicami so ta problem reši- li.56 S Pokljuke so 1889 dogradiU in pognali žičnico z Gorjuš v Sotesko." Po njej so sprav- ljali les s precejšnjega dela pokljuške plano- te. Z Mežaklje ni vodila nobena žičnica. Žičnice v gozdovih KID je sprojektiral teh- nični direktor družbe Lambert pi. Pantz. Kot prvi je že 1873 za odvoz rude z Begunjščice uporabil pri žičnici le eno nosilno vrv in tako močno zmanjšal stroške postavitve. Žična vrv je namreč predstavljala največji strošek pri gradnji žičnice. Svoje patentirane tehnične rešitve je Pantz uporabil tudi za gozdne žič- nice s Pokljuke in Jelovice (Gorjuše, Komar- ča, Mokri log. Blatni graben, Podkorita).'* Les, ki so ga po talnih drčah, vlakah in spravilnih poteh spravili do izvoznih poti, so naložili na vozove in odpeljali do žag in dru- gih porabnikov. Za prevoz so uporabljali na- vadne vozove, na katere so naložili 1,2—1,5 m* lesa.'' Pozimi so hlodovino vozili s sanmi. Za transport so uporabljali tudi plovne po- ti po Savi Bohinjki in Radovni. Po Bohinjki so plavili okrogel in celulozni les do zaustav- Ijalnih grabelj pri žagi v Soteski."« Hlodovino so razžagali, celulozni les pa so od Soteske prepeljali do železniške postaje v Lescah.«' Po Savi Bohinjki so plavili les z obeh strani reke, po njej je šel tudi les, ki so ga posekali nad Komarčo, spravili do Bohinjskega jezera z žičnico in leseno rižo, in po njem v nevezani obliki v Bohinjko. Za plavljenje po obeh re- kah si je Kranjski verski sklad moral s po- godbo od lastnikov zemljišč in naprav ob re- kah zagotoviti dovoljenje. Po Radovni so plavili iz Zadnje Radovne do fužine KID, kjer je bila lovilna naprava. Od tod je šel les po kopnem."^ Pogodba za plavljenje po Radovni je dajala pravico do 3500 prostornih metrov drv dolgih 5 čevljev (1,58 m) in 300 m^ hlodo- vine dolžine 4,1 m. Plaviti so smeli od začetka maja do konca junija in od začetka septem- bra do sredine oktobra pri srednjem vodosta- ju. Da bi ne poškodovali bregov, mostov in drugih naprav, so jih morali zaščititi s fašina- mi, plohi ali bruni in celo s kamnitimi kašta- ml.«3 Pokljuka je bila že pred 100 leti razdelje- na v 7 spravilnih okolišev,"* oblikovanih ta- ko, da je iz vsakega vodila vozna pot, le iz enega naj bi v dolino (Radovno) les spravljali po riži. Načrtovano omrežje gozdnih spravil- nih poti naj bi segalo do vsakega sečišča na planoti. Dragocenejši stavbni les naj bi v Ra- dovno prepeljali z žičnico z Rjave peči."' Na- črt kasneje ni bil v celoti uresničen, predvsem niso zgradili žičnice. Zaradi velikega povpraševanja po lesu na Gorenjskem se je v začetku tega stoletja za- čela gostiti prometna mreža v gozdovih Po- kljuke in Mežaklje. Potem ko je ministrstvo za poljedelstvo 30. 7. 1903 izdalo odlok, so jeseni 1904 začeli graditi 15 km dolgo cesto na Pokljuko. Končali so jo 1911 in hkrati začeli graditi 12 km dolgo cesto na Mežakljo, ki so jo naslednje leto že dogradili. Do 1919 so na- to dopolnjevali sekundarne prometnice."" Novi cesti sta odprli velik del prej slabo izkori- ščenih gozdov, omogočili pa sta tudi uporabo boljših in ekonomičnejših prevoznih sredstev. Vzgoja gozdov Način gospodarjenja s sečnjami na golo in postopno sečnjo je bil uspešen le takrat, ka- dar je na posekano površino priletelo dovolj semena z bližnjih dreves in so se posekane površine naravno obnovile. Zaradi različnih razlogov naravna obnova ni vedno uspela ali 152 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 pa je tekla prepočasi. 100 ali 120-letna ob- hodnja je dopustila tudi samo toliko let za rast drevesa od semena do sečne zrelosti. Vsak izpad obnove je zato povečal nevarnost, da gozd po preteku obhodnje ne bo zrel ali pa da bo v njem manj lesa, kot bi ga lahko bilo. V takih primerih so gozd obnovili umetno s saditvijo v drevesnici vzgojenih drevesc. Prvi začetki umetne obnove s sadikami v letu 1859 niso uspeli. Pogozdene površine je kljub zaščiti uničila pasoča se živina. Tudi kasnejše dosajevanje in setev nista bila us- pešna. Veliki goloseki, nastali 1848 in 1849, so bili po 30 letih še vedno nezarasli in izpo- stavljeni erozji prav zaradi paše."' Po teh prvih začetkih je postalo umetno obnavlja- nje gozdov s sajenjem na neobraslih površi- nah, z dopolnjevanjem praznin v naravno po- mlajenih mladih gozdovih in nekoliko manj s setvijo, sestavni del gospodarjenja z gozdom. Za obdobje 1860—1864 je gospodarski načrt predvidel saditev na 345 ha (600 oralih) ali 69 ha letno.«8 V obdobju 1886—1905 na Me- žaklji 230ha,«9 na Pokljuki v 20 letih (1888 do 1907) 511 ha'" in v gozdovih Kranjskega verskega sklada v 10 letih (1904—1913) 760 ha.'* Načrt pogozdovanj niso bili v ce- loti uresničeni: V petih letih 1898—1903 so pogozdili v vseh gozdovih verskega sklada 31 ha površin in zasejali 21 ha. Za to so po- rabili 102.000 sadik smreke, 56.000 macesna, 21.000 jelše in vrbe in 1000 sadik cemprina, sejali pa so smreko in macesen.'^ Za svoje potrebe je KID vzgajala sadike v svojih drevesnicah. Ena prvih drevesnic v Sloveniji je bila osnovana prav na blejski posesti leta 1859.'3 Leta 1886 je KID že imela centralno drevesnico pri gozdnem uradu na Javorniku in manjše drevesnice v gozdovih na krajih z imeni »V gošati«, »Pod lipanco« in »Kranjska dolina«.'* Kranjski verski sklad pa je imel 1904 drevesnice Poljana, Lepence, Mrzli studenec. Kranjska dolina in Vrh, 1922 pa drevesnici Mrzli studenec (1316 m* setve- ne površine) in Kranjska dolina (624 m'^) za gozdni okoliš Pokljuka, Trato (477 m^) in Poljano (112 m^) pa za Mežakljo." Nekaj let kasneje so iz lastnih drevesnic na Pokljuki po- sadili 157.000 sadik smreke, jelke in maces- na." V gozdu so sadili 3—4-letne nepresajene sadike v kvadratu s stranico 1,5 m, kar je zneslo 4500 sadik na hektar. Za ročno sajenje z motiko ali kopačo so najemali samo ženske, ki so bile spretnejše in cenejše od moške de- lovne sile. Posajena drevesca so s koli zašči- tili pred živino." Vzgoja starejših gozdov je bila minimal- na. V odraščajočih gozdnih sestojih so od- stranjevali le tisto, kar je bilo polomljeno, zavrto v rasti ali pa po kakem drugem krite- riju ni več spadalo v gozd. V naravnih mlad- jih in goščah so odstranjevali predvsem slabo in vse tisto, kar je oviralo razvoj smreke in drugih ekonomsko zanimivih vrst, zato so večinoma že v mladju izsekali vso bukev.'^ Celotno gospodarjenje, s tem pa tudi vzgoja gozdov, je bilo usmerjeno k čimvečji vred- nostni proizvodnji gozdnih sortimentov, za- nemarjene pa so bile naravna zgradba, urav- noteženost in stabilnost gozdov. Dolgotrajno izsekavanje bukve za predelavo v oglje in is- točasno sajenje smreke na vseh primernih in neprimernih tleh je v razmeroma kratkem ča- su sto let močno spremenilo prvobitne go- renjske gozdove, tudi Mežakljo in Pokljuko. Neupoštevanje naravnih zakonitosti v gozd- nem gospodarstvu je privedlo do neodpornih gozdov in smrekovih monokultur, otežilo bo- doče gospodarjenje in povečalo rizik gospo- darskega uspeha in vseh vlaganj v prometni- ce, vzgojo gozdov, stroje in kadre. Te posledi- ce čuti gospodarjenje z gozdom na blejskem gozdnogospodarskem območju še danes, ker mu pod bremenom novih, predvsem večjih in širših zahtev do gozdnih dobrin otežujejo pot do optimalnih gospodarskih uspehov. OPOMBE 1. Gozdnogospodarski načrti obravnavajo gozd in gozdno gospodarjenje kot kompleksen narav- ni sistem in kompleksno človekovo dejavnost. Za- to vsebujejo zelo raznolike pcxJatke: o površini, lesni zalogi, prirastku in etatu gozdov, spravil- nih in prometnih razmerah, lastništvu, tržnih razmerah in preteklem gospodarjenju. Uporab- ljeni so bili: prvi ohranjeni gozdnogospodarski načrt za Pokljuko in Ribščico 1859 (shranjen v arhivu Tehniškega muzeja Železarne Jesenice), gozdnogospodarski načrti Kranjske industrijske družbe za Mežakljo 1886, Pokljuko 1888, gozdno- gospodarski načrt za gozdove Kranjskega ver- skega sklada blejske gozdne uprave 1904 (vsi shranjeni v arhivu Gozdnega gospodarstva Bled). Poleg omenjenih so bili uporabljeni še drugi gozdarskozgodovinski viri in literatura, pred- vsem poročila kranjsko-primorskega gozdarske- ga društva, listine iz arhiva Tehniškega muzeja Železarne Jesenice in Državnega arhiva Slove- nije ter drugi, navedeni v opombah. — 2. Gor- nik, F.: Bled v fevdalni dobi, Zavod za napredek turizma Bled, Bled, 1967, str. 111. — 3. Postav- lja se vprašanje ali je bila za mejo posesti miä- Ijena Tržiška Bistrica ali Bistrica v Bohinju. Z odločitvijo za zadnjo bi bili zajeti v posest tudi gozdovi na desnem bregu Save Bohinjke, torei gozdovi Jelovice, ki so kasneje predstavljali KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 1531 bistveni sestavni del briksenške gozdne posesti. — 4. Gozdnogospodarski načrt za gozdove Kranj- skega verskega sklada (K. k. Fdrst- und Domän Verwaltung, k. k. Forstwirtschaftsbezirk Vel- des, Einrichtungs-Operat 1904, I. Teil) citira prispevek prof. Richterja v reviji Illyrisches Blatt 1820, št. 52; 1821, št. 12, 13, 14, 15 ter Veldes und die Wochein, 1821, str. 47. V nadalje- vanju je za ta vir uporabljena okrajšava GG načrt 1904. — 5. GG načrt 1904. — 6. GG načrt 1904. — 7. GG načrt 1904 citira H. Costo: Reisee- rinnerungen aus Krain, Laibach, 1848, str. 189, 190. — 8. Gornik, F.: Bled v fevdalni dobi, Bled, 1967. — 9. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, novi fond (po letu 1869), fase. 19b, li- stina: Verzeichnis über die den gesellschaftlichen Grund- und Werkbesitz betreffenden Ereignisse vom Jahr 1869 bis 1915. — 10. Pola stolječa šu- marstva 1876—1926, Zagreb, 1926, str. 285. — 11. Situationsplan der fürstlich brixn: Herrschaft Veldes in Krain. 31. december 1846. Karta je shramjena v arhivu Gozdnega gospodarstva Bled. — 12. Wirtschafts-Plan des Forstbezirks Mežajk- la der Krainischen Industrie Gesellschaft, nach den geometrischen und taxatörischen Aufnahmen der Jahre 1885 bis 1886. Načrt je v dveh izvo- dih shranjen v arhivu GG Bled. V nadaljevanju je uporabljena okrajšava GG načrt Mežaklja 1886. — 13. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/13, listina 267. — 14. GG načrt 1904. — 15. GG načrt 1904. — 16. Sivic, A.: Zgo- dovina versközakladnih gozdov, pridobljenih od bivše Blejske graščine 1004—1945 in državnih gozdov na Jelovici od XVI. stoletja do 1945, ro- kopis, shranjen v Tehniškem muzeju Slovenije, Ljubljana, str. 32. — 17. Wirtschafts-Plan über die herrschaftlich Veldeser Hauptwälder Poklu- ka und Ribschitza, 1859: Načrt je bil narejen za obdobje 1860—1864. Shranjen je v arhivu Tehni- škega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/17, li- stina 340. V nadaljevanju okrajšava GG načrt Pokljuka 1859. — 18. Gozdnogospodarski načrti so nastali v naslednjem zaporedju: 1884 za tr- žiške gozdove, 1886 za Mežakljo in 1888 za Po- kljuko. Načrt za tržiške gozdove je shranjen v Državnem arhivu Slovenije, fase. 19 fonda KID, ostala dva pa na GG Bled. — 19. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen ForstvereLns, Laibach, 1878, str. 39. — 20. Mitteilungen des kraimsch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, Str. 39. — 21. GG načrt Mežaklja 1886. — 22. GG načrt Mežaklja 1886. — 23. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str. 42. — 24. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/15, listina 287. — 25. GG načrt Mežaklja 1886. — 26. Mitteilun- gen des krainisch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str. 41. — 27. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str. 42. — 28. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/4, listina 58. — 29. GG načrt Mežaklja 1886. — 30. GG načrt Mežaklja 1886. — 31. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/15, listina 286. — 32. Arhiv Teh- niškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/15, listina 287. — 33. Sivic, A. — rokopis (glej opom- bo 16), str. 39. — 34. Mitteilungen des krainisch- küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str. 40. — 35. Arhiv Tehniškega muzeja Železar- ne Jesenice, novi fond, fase. 19b, (glej opombo 9). — 36. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 121. — 37. GG načrt Mežaklja 1886. — 38. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstvereins, Laibaeh, 1909, str. 38. — 39. Goz- darstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 122. — 40. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 52, 117, 56. — 41. GG načrt Mežaklja 1886. — 42. GG načrt Mežaklja 1886. — 43. GG načrt Me- žaklja 1886. — 44. GG načrt Pokljuka 1859. — 45. GG načrt Mežaklja 1886. — 46. Zrelo drevje so posekali v več stopnjah: približno 20—30 let pred koncem obhodnje najprej vse poškodovano in slabo rastoče drevje (približno 1/5 vsega lesa), nato so čakali okrog 10 let, da je drevje imelo veliko semena, in posekali polovico drevja, in sicer tako, da sO na golo v obliki krogov pose- kali skupine dreves. Preostalo drevje so do- končno posekali, ko je bil gozd že obnovljen z mladimi drevesci iz semena. — 47. Massenfach- werk je stara metoda določanja donosa lesne mase in s tem višine letnega poseka za obdobje celotne obhodnje tj. 100, 120 ali 140 let. Po tej metodi so posamezni gozdni sestoji upoštevajoč starost, lesno zalogo in prirastek razvrščeni v posamezna 20-letna obdobja — periode ali pre- dale (Fächer) tako, da bi bila količina poseka- nega lesa (donos) v posameznih periodah čim bolj enaka. Metoda je bila prvič opisana 1795. — 48. Avstrijska kamerahia teksa se je prvič po- javila 1788 v avstrijskem predpisu za ugotavlja- nje vredniosti gozdov ob prodaji. Letni posek je izračunan po formuli, ki upošteva ugotovljeni prirastek, obhodnjo in razliko med dejansko in normalno lesno zalogo. Normalna lesna zaloga je bila najmanj 3a zaloga, ki naj bi še zagotav- ljala trajen lesni donos. — 49. Der Wirtschafts- Plan des der Krainischen Industrie-Gesellschaft gehörigen Forstbezirkes Pokluka, 1888. Načrt je shranjen na GG Bled. V nadaljevanju z okraj- šavo GG načrt Pokljuka 1888. — 50. Obhodnica je čas v katerem se sečnja na isti površini goz- da ponovi. V tem primeru naj bi redčili vsakih 40 let. — 51. GG načrt 1904. — 52. Gozdarstvo v Sloveniji. Ljubljana, 1923, str. 114. — 53. Držav- ni gozdni zakon 1852. Posebni deželni zakoni so določaU najmanjšo veMkost gozdov, za katere naj bi skrbel usposobljen upravitelj. Za Kranj- sko je bila ta površina 1150 ha. — 54. Gozdar- stvo v ljubljanski oblasti leta 1926 in 1927, Ljub- ljana, 1928, str. 16. — 55. Sivic, A.: — rokopis (glej opombo 16), str. 27. — 56. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstevereins, Lai- bach 1878, str. 43, 44. — 57. GG načrt Pokljuka 1888. — 58. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 28. — 59. GG načrt 1904. — 60. GG načrt 1904. — 61. Mitteilungen des krainisch- küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1909, str. 38. — 62. GG načrt 1904. — 63. Arhiv Teh- 154 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 niškega muzeja Železarne Jesenice, novi fond, fase. 62. — 64. GG načrt Pokljuka 1888 omenja naslednje spravilne okoliše: I. Krma, II. Strese- na dolina, III. Klek, Peku, Konavčnošlep, IV. Das Plateau, V. Za robom, Bukofrebar, VI. Kranj- ska raven, VII. Ribšica. — 65. GG načrt Poklju- ka 1888. — 66. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljublja- na, 1923, str. 116. — 67. Mitteilungen des krai- nisch-küstenländdschein Forstvereins, Laibach, 1978, Str. 41. — 68. GG načrt Pokljuka 1859. — 69. GG načrt Mežaklja 1886. — 70. GG načrt Po- kljuka 1888. — 71. GG načrt 1904. 72. GG načrt 1904. — 73. Pola stolječa šumarstva 1876—1926, Zagreb, 1926. str. 286. — 74. GG načrt Pokljuka 1888. — 75. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 120. — 76. Gozdarstvo v ljubljanski oblasti leta 1926 in 1927, Ljubljana, 1928, str. 49. — 77. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 120. — 78. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 120.