BjBSBsBE Spisi in dopisi so pošiljajo: Urodništvu ,, Domoljuba*. I.jubljnnit. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-sorati pa: Upravni&tvu „Domol juba", -Ljubljana, Kopitarjeva ulica- Izhaja vsak čotrtok. Cona mu jo 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ra Ameriko in drugo tujo državo 6 IČ.) — Posamezno številko so prodajajo 1 po tO vinarjev. ——— Stev. 19. V Ljubljani, dne 11. maja 1916. Lato XXIX. Vojni profit Zedinje-nih držav. O Ameriki se ravno zdaj mnogo govori in piše. Vse pričakuje, kako se bo razvil spor med njo in Nemčijo zavoljo podmorskih čolnov. Kaže se zelo skrbno, da bi se ne delale krivice v sedanji vojski trgovskim ladjam, ki so jih že veliko potopili iia dno morja nemški podmorski čolni. To je pa reč, v katero se nočemo podrobnejše spuščati, ker o nji imata besedo Nemčija ir. ameriške Zedinjene države same. Pri tej priliki pa ne moremo prezreti, koliko je Amerika pridobila v sedanji strašni evropski vojski. Zedinjene države so bile v začetku vojske gospodarsko na slabem; mnogo tovarn ni delalo niti polovico delu odmerjenega časa, in tudi denarja, zlata je manjkalo. Saj smo slišali velikrat od naših izseljencev ravno pred vojsko svarila, naj se nihče ne. seli tja, ker je tam za delo slaba. Še hujše se je godilo srednji ter južni Ameriki, Ob vojski se je pa vse to popolnoma izpremenilo. Zedinjene države se ponašajo, da so od 1. jul. 1914 do konca junija leta 1915 — takrat se namreč konča amerikansko poslovno leto — za eno miljardo dolarjev, to je torej nad 5 mi-Ijard kron blaga več prodali iz svoje države, nego so ga drugod kupili. Vzrok temu ;e bila pač tudi slaba letina v Kanadi in Avstraliji, kateri blaga vsled vojske nista mogli toliko dobiti od drugod nego iz Zedinjenih držav. Iz* Evrope se je blaga v vrednosti nad 200 milijonov dolarjev manj Popeljalo v Zedinjene države nego prejš-nif leta. Zlata so dobili samega nad 250 'niliinnov dolarjev več iz drugih držav nego druga leta. Zaloge denarja jim silno 'araščajo in Zedinjene države, ki so bile Pred vojsko 5 do 7 iniljard dolarjev Evropi dolžne, nimajo zdaj nobenih upnikov več v Evropi, Na Francoskem, Angleškem, nekaj tudi na Nemškem in v Avstriji je bilo vse polno amerikanskih vrednostnih papirjev, za katere je bilo treba plačevati obresti. Amerika je imela svojega upnika v Evropi in je bila pravzaprr v evropskim državam zadolžena. To se j^ natančno videlo ob takih prilikah, kadar je kako ameriško podjetje propadlo. Posledice vsakega ameriškega propada so se čutile tudi v Evropi. Leta 1908 je na primer prišlo na kant nekaj ameriških bank, in to se je v celi Evropi tako poznalo, da se je bila obrestna mera za denar naenkrat silno dvignila, denar je bil postal drag in splošno ga je manjkalo. Vsi še pomnimo to žalostno denarno krizo. Amerika pošilja in prodaja v druge države najraznovrstnejše blago, žito, meso itd., zdaj pa zlasti orožje in reči, ki se potrebujejo za vojsko. Tovarnarji in trgovci so pridobili z izdelovanjem in prodajanjem orožja in vojnih potrebščin grozne vsote. Še leta 1915 se je izračunalo, da je Amerika prodala državam, ki so v vojski z nami — Angleški, Francoski, Rusiji, Italiji — vojnih potrebščin v vrednosti nad 6 miljard dolarjev, torej nad 18 miljard kron. Zato so pa tudi papirji takih družb, ki se pečajo z izdelovanjem orožja, silno posko- j čili. Od 30 do 500 dolarjev so se posamni kosi dražje prodajali že koncem leta 1915 nego pred vojsko. Iz svoje plati pa moramo glede na te številke vkljub vsemu zatrjevanju predsednika Wilsona, da se vojskuje za človeške pravice in da je za mir vnet, poudariti, dabibilimordažeskle-nili mir ali vsaj bi bili mnogo bliže miru, ko bi Amerika ne bila podpirala z izdelovanjem orožja nam sovražnih držav. Silno škodo imamo tudi od tega, ker je zdaj prevzela Amerika mnogo naših trgov, kamor smo prodajali svoje blago. Gotovo jih bo skušala ohraniti zase tudi še po vojski. Najvažnejša sprememba ostane pa ti- sta, katero smo že omenjali, da jc namrefi Amerika postala iz dolžnice upnica evropskih držav. Za časa vojske je do konca junija 1915 posodila bojujočim se državam 200 milijonov dolarjev; zdaj je pa vsota vsled novih posojil že prekoračila ene miljardo. Večinoma pa ostanejo ti dolgovi doma, ker se z njimi plačuje blago, ki se pošilja v Evropo. Ameriški strokovnjaki trdijo, da se poleg tega f.meriški vrednostni papirji vračajo v Ameriko iz Evrope in se tam brž pokupijo. Obresti od dolgov, ki so bili najeti v Evropi, ostajajo zdaj že doma. Vse te izpremembe, ki spravljajo Evropo v odvisnost od Amerike, pa gredo na račun nam sovražnih držav. Naša in z njo zvezane države niso najele nobenega posojila v Ameriki in niso izgubile še prav nič svoje samostojnosti. Na svejih lastnih nogah stoje, in ravno zdaj, ko se podpisuje doma z lastnimi sredstvi četrto vojno posojilo v Avstriji, se volja do te samostojnosti iznova sijajno izkazuje. Skrb za krmila. Pri poljedelskem ministrstvu se je ustanovila lani centrala za krmila. Ta je razdelila od 15. avgusta lani do 15. aprila letos sledeče množine raznih krmil: Otrobi 15.302 vagona, raznih krmil (oljnatih preš, melasnih krmil in dr.) 4139 vagonov, sirovega sladkorja 4974 vagonov, koruze 1810 vagonov, krvnih krmil 149 vagonov, skupno torej 26.374 vagonov. Od tega je prišlo nia Kranjsko samor 2 vagona dolžnostnih otrobi in 124 vagonov prostih otrobi, 22 vagonov sirovega sladkorja in 25 vagonov melase. Ker je centrala za krmila postala največje važnosti za živinorejo, se ie kranjski deželni odbor 11 opetovano obrnil do vlade z nujnimi vlogami v tej zadevi. Slednjič se je vršila seja posvetovalnega odbora, h kateri je polje-* delski minister povabil dež, glavarja dr. Šusteršiča in dež. odbornika dr. Lampeta. Pri tej seji se je vršil temeljit razgovor o potrebi preosnove ne le centrale ža krmila, ampak tudi drugih central, ki se ba-vijo s preskrbo z živili. Zahtevala so se pojasnila o cenah in o razdelitvi krmil. Naš kmet je dal zdravi ječmen državi po 28 K, sedaj pa mora za zaduhli izprijeni semenski ječmen plačati 70 K. Krompir se je rekvi-riral po maksimal. cenah, sedaj pa kmet semenskega krompirja niti za trikratno ceno ne dobi. Takih zgledov ve pač vsakdo dovolj. Razlog za to je deloma v organizaciji, večinoma pa v zunanjih razmerah. Letina je bila slaba, morale so se ogromne množine kupiti na Ogrskem in v Romuniji. iTam se je moralo vzeti vse in za vsako ceno, ali je bilo dobro ali slabo. Zastopniki kmetijstva so od vlade zahtevali, da se slednjič vendar naredi pravično razmerje med cenami krmil,- živine i n mesa. Če so krmila draga, ne more biti živina po ceni, in ker ima zdaj država močna krmila v rokah, mora tudi temu primerno urediti cene. Zahteva se državni prispevek k močnim krmilom in enotna cena za živino. Močna krmila morajo postati cenejša, tudi če država na to doplača. Prizadevanje deželnega odbora kranjskega je imelo ta uspeh, da se je Kranjska pri vojnih dajatvah razbremenile*. Vse dežele morajo enakomerno prispevati. Sedaj se jemlje večina iz severnih dežela. Za ceno živini se naj vzame za podlago cena ovsa, katerega krmilna vrednost se preračuna na druga krmili. 4'5 kg trdega krmila da primeroma 1 kgživč teže. Na tej podlagi se da izračunati pravična cena živini, mesu in mleku. Zastopniki kmetijstva so nujno zapro--sili vlado, naj doseže, da bodo prevzemne cene za žita enake v obeh državnih polovicah; kajti to ne gre, da moramo ogrska žita za višje cene kupovati, nego smo mi svoja žita oddali državi. Na to se je ozirati jtudi pri pogodbah z Romunijo. Izrekla se je želja, dat se reši kmečki stan iz pravne negotovosti, v kateri se sedaj nahaja radi različnega postopanja 0blasti glede maksimalnih cen. Izda se naj ena naredba, v kateri naj bodo pregledno Sestavljene vse podrobnosti; kajti sedaj so raztresene v mnogoštevilnih naredbah, ki jih kmetovalec pregledati ne more. Kot potrebna se je pokazala reorganizacija vseh central, ki Se bavijo z aprovizacijo. Ustvariti se mora sindikat centralnih mest, ki morajo po enotnem načrtu sodelovati bi se mora tudi razdelitev živeža in krmil urediti sorazmerno na potrebo posameznih dežel, in tudi od deželnih organizacij se mora skrbeti za p r a-vično in sorazmerno razdelitev med posamezne kmetoval-c e ! V pravem času si bodo morale centrale zagotoviti vse blago, ki je na razpolago, da se more še za časa narediti pravilen načrt za bodoče leto, 21 Te in še razne podobne nasvete je sprejel poljedelski minister od zastopnikov kmetijstva. Priznalo se je, da ta nova uredba trpi na raznih pomanjkljivostih, ki se morajo še začasa odpraviti, da stopimo bolje pripravljeni v novo letino. L. Pregled po svetu. Obletnica laškega izdajalskega početja. Dne 3. maja je minilo eno leto, kar je Italija odpovedala zavezniško pogodbo, ki je bila obvezna do 8. julija 1920. — Ta dan je moral biti za Italijo spomin velikih razočaranj in groznega gorja. Spor med Nemčijo in Ameriko se bo menda mirno poravnal in ne bo došlo do vojnega stanja; tako vsaj je razbrati iz dosedanjega razvoja pogajanj. Nemčija je že sestavila in odposlala odgovor v zadevi potopljenega parnika »Sussexa< ter obrazložila svoje stališče. V odgovoru se poudarja, da je zmota pač možna, toda Nemčija se tudi v bodoče ne more odpovedali rabi podmorskih čolnov pri trgovski vojni. Amerika naj ne ima dvojne mere. Po eni strani je tako vneta za brambo onih, ki so postali žrtve čolnov potapljačev, po drugi strani pa mirno gleda, ko hočejo Angleži sestradati milijone nemških žena in otrok, da bi na ta način prisilili zmagovite armade osrednjih sil do sramotne kapitulacije. Združene države imajo moč, da se; vojna v zmislu človečanstva omeji na oboroženo silo vojujočih se držav. Čc se Nemčija odloči, da zahtevam Amerike v neka-, terih stvareh ugodi, je nanjo vplivala misel; na težko usodo, ki leži na vsem civilizira-' nem svetu, ako bi se ta vojska podaljšala. -— Voditelji čolnov potapljačev dobe primerna navodila, kako ravnati v bodoče s| trgovskimi ladjami. Selitev na selitev. S prevozom srb-j ^ skih čet v Solun se preseli tja tudi. srbska vlada z vsem osobjem in diplomatskimi zastopniki. Pašič ima čas — pa potuje. Srbski ministrski predsednik se je mudil 10 dni v Petrogradu, Poprej je bil v Rimu, Parizu, Londonu, ker bi rad rešil vprašanje o zo-petni osvoboditvi Srbije. Ni izhoda. Švicarski listi pišejo, da so se v Risiji vsi naveličali vo'ske. Najhujše je pa, ker ne najde nihče izhoda. Mir si žele, a ne vedo, kako naj bi ga dosegli. Rusi pošiljajo čete na Francosko. V mestu Marseille so izkrcali že tretji transport ruskih vojakov. Vstaja na Irskem. Zaenkrat je — vsaj na videz — vse zadušeno. Vstaši so odložili orožje. Tri voditelje so ustrelili. Pošta v Dublinu je zgorela do tal. Vojaki so ujeli do 1000 vstašev. T^Jf^ poročaj o, angleški listi. Nevtralci pa, gg^j^Jfjfjfc vstaja globlje korenine in je še ne bo tako hitro konec. Seveda bodo Angleži nastopili s strogostjo, kakor se bo le dalo. Pred vojno sodišče pride baje 2280 Ircev — in sicer zaradi veleizdaje. — Irski škofje so izdali skupno pastirsko pismo, v katerem jamčijo, da bo Irska dobila vse svoboščine po zakoniti poli, če se drži v okviru narodnih pravic. Svetovna vojska. Laški zrakoplov-velikan nad Ljubljano in nad Zalogom; na povratku sestreljen in zažgan blizu Štan-dreža; šest mož posadke mrtvili. — Naša pomorska letala napadla z uspehom mesta llaveno, Brin-disi in Valono. — Pomorska bitka ob izliVtr reke Po. — Boji v Tirolah. — Okolica pri Gorici obstreljevana. — Nemci ujeli 15 francoskih opazovalnih balonov. — Nemški Zeppelinovci so zopet obdelovali angleško obrežje. VOJSKA Z ITALIJO, Nova ofenziva. Laški listi so objavili od vojne oblasti cenzurirana poročila, da je nova italijanska ofenziva popolnoma pripravljena. Laški zrakoplov nad Ljubljano. V noči od 3. na 4. maj je preletel naše črte pri izlivu Vipavice neki italijanski zrakoplov; vrgel je 4 bombe in je nadaljeval nato svojo VOžlijo prvotno v severni smeri in naprej čez Idrijsko dolino v Ljubljano in Zalog. Ko še je zrakoplov vračal, mu je za pri pri Dornbergu pot naš topniški ogenj. Istočasno- so ga napadi' naši letalci in ga zažgali š Streli; padel e v razvalinah na zemljo blizu goriškega vojaškega vežbali-šči). Posadka, 6 oseb, je mrtva. — O tem se šc p'orb'ča: Zrakoplov je bil od naše za-žigalne granate zadet in je pričel s plamenom goreti, da so daleč na okrog iskre švigale. Posadka je izmetala ostanek bomb; bilo jih je pet. Škodovale niso, ker so padle na prosto poije, Zrakoplov je pričel v smeri proti Štandrežu padati kot velika goreča'krogla. Od šest mož močne posadke šč Se hoteli štirje s skokom rešiti. Padli so na tla in bili na mestu mrtvi s polomljenimi udi. Trupli drugih dveh so našli bližu Štandreža pod zgorelim ogrodjem. Tako fe' našel ponosni sovražni zrakoplov, ki'je-hotel drugim nositi smrt in razdejanje, ha goriških poljanah svoj ža lostni grob, posadka pa nesrečno smrt. — Italijane -izguba tega tretjega vodljivega, velikega zrakoplova zelo boli. — Nasprotno je pa v sredo, 3. maja, naše letalno brodovje metalo bombe na italijansko taborišče pri Villese. Po ljutem boju v zraku so se vrnila vsa letala v dobrem stanju. N«pad naših pomorskih letal na Ra-veno, Brindisi in Valono. Južno od Benetft ob morskt obali je laško mesto Ravena, ki je 3; maja čutilo moč naših morskih letal. Brodovje naših letal je metalo ta dan popoldne • bombe na ravenski kolodvor, žvepleno tVornico in vojašnico. Opazoval se je požar v tvornici za žveplo in na kolodvoru. Letala so kljub trdovratnemu obstreljevanju došla srečno nazaj. Dne 4. maja dopoldne so naša pomorska letala obstreljevala Valono, popoldne pa Brindisi. V Valoni so bile večkrat z oči-vidnim Učinkom zadete baterije, pristaniške naprave in letalne postaje; v Brindisi sc je pa opazilo, da so bombe zadevale v polno železniške vlake, kolodvore, skladišča, dalje skupini rušilcev pri arzena lu.;3,j Več bomb je razpoeilo v mestu." Letalo sovražnika, ki se ie dvignilo na obrambo, so naši takoj pregnali. Ob poletu domov so naletela letala daleč na morjiA. na kri-ž rko »Marco Polo« in obstreljevala s polji m učinkom moštvo, ki je stalo tesno skupaj na krovu. Kljub ljutemu obrambnemu ognju so se vrnila v dobrem stanju vsa naša letala iz Valone kakor tudi iz Brin-disija. — Dne 5. maja so tudi italijanska lclala obmetavala z bombami mesto Drač, tako vsaj poročajo laški listi. Naši letalci (3) so jih prepodili. Pomorska bitka ob izlivu reke Po (južno od Benetk). Dne 3. maja popoldne je zadelo poizvedovalno brodovje torpe-dovk južnovzhodno od izliva reke Po na 4 sovražne rušilce. Vnelo se je brezuspešno obstreljevanje, ki so ga podpirala naša letala s strojnimi puškami. Vsled prevelike razdalje ni bilo posebnega učinka. 1 Na Rombonu so naše čete dne 3. maja s krepkim streljanjem iz topov pregnale sovražnika iz več postojank ter ujele nad 100 aJpincev in dve strelni puški. Italijanski protinapad je bil krepko odbit. Ital!jani tišče na Tirolsko. Italijanski listi pišejo, da se je tudi generalnega štaba načelnik — Cadorna, podal na TridenT tinsko, Z vlakom, ki se je pripeljal v Bas-sano, je došlo tudi veliko častnikov. Iz Švice se poroča, da se je Cadorna podal v Alo, da bo bliže pozorišču, kjer hočejo Lalii prodirati. S tem so gotovo v. zvezi demonstrativni napadi ob Soči in pa premikanje čet s primorske fronte proti zahodu, ker so naši opazovalci italijanska gibanja že večkrat zasledili. Boji v gorovju Adamello so se razvijali več dni do nenavadne obsežnosti in ostrosti. Enako je tudi pri Col di Lana naša artiljerija nastopila z živahno in odločno topovsko silovitostjo. — Bojevanje v ozemlju Adamello je silno težavno, kajti pomisliti treba, da gre tu za višine, ki so večinoma več kot 3000 m nad morjem. Več italijanskih alpinskih bataljonov je tu na smučeh vdrlo preko meje. Naše čete so jih zadržale v odseku med Corno di Ca-vento in Stablel, Goriška okolica je koncem aprila veliko trpela. V Št. Peter je padlo v eni noči okrog 300 granat. Ljudstvo je Št. Peter večinoma zapustilo. FRANCOSKO BOJIŠČE. Že 70 dni gromi in buči pred Verdu-110111 • Zaenkrat se zdi, kakor da je vihar malo pojenjal; kaj bo sledilo, bomo kmalu čuli, Nekateri menijo, da pripravljajo zdaj Francozi protinapad. Ob Mozi je položaj neizpremenjen. taka in enaka poročila dobivajo časopisi ze dalj časa. Tem živahnejši so pa poleti ■jjjakoplovcev in letalcev. — Zahodno od Moze je bil pritisk na obeh straneh sila močan. Boj se je vlekel več dni. Izid še ni znan. Izjalovil se je napad francoskih čet P" selu Thiaurnont. Ruske čete na Francoskem. Rusija je P°slala na Francosko 6000 mož, ki so se v Marseille izkrcali. Vsled tega vlada zdaj n.a francoskem veliko navdušenje za Ru-V)?: Rusi so poslali samo izbrane čete. u«vidno je, da 6000 vojakov Francije ne bo rešilo in da ima ta pošiljatev le bolj namen, da dvigne razpoloženje na Francoskem, Obenem je v tem migljaj za An-.gleže, naj pošljejo več moštva na francosko bojišče. — Zadnje dni je prišel na Francosko še en nov oddelek ruskih vojakov. Francoske privezane zrakoplove odneslo, Na francoskem bojišču je bil 5, maja velik vihar, ki je odtrgal številno privezanih poizvedovalnih zrakoplovov. Vihar jih je zanesel čez nemške črte. Nemci so jih ujeli 15. VOJSKA Z ANGLIJO. Zračni napad. Nemški Zeppelinovc.i so pridno na delu zoper Anglijo. Mornariško brodovje zrakoplovov je napadlo ponoči od 2. na 3. majnik in metalo z vidnim uspehom bombe na srednji in severni del angleškega vzhodnega obrežja, in sicer pri Middlesbrough in Stockton, na tvornice pri Sunderland, na utrjeno obrežno mesto iznova bombe in zadelo rusko bojno ladjo »Slava« in neki podvodnik v Moonsundu. Sovražni zračni napad na našo obrežno postajo Pissel ni povzročil nikake vojaške škode. Na angleški bojni črti med Arrasom. in Armentieresom so se 4. maja močno tepli; ročne granate imajo v sedanjih po-bližnih spopadih veliko in odločilno vlogo; ročne granate so metali od obeh strani pri Souchezu, Neuville in drugod. Potopljen podmorski čoln. Blizu pečine Hornsriff je bil potopljen angleški čoln potapljač »E. 33«. — Zeppelinovec »L 7« se ni povrnil s poizvedovalnega poleta. Angleško uradno poročilo pravi, da so ga uničile angleške pomorske sile na Severnem morju. TURČIJA V VOJSKI. Po zmagi ob Kut el Amara je angleška stvar v Mezopotamiji končana, An- Vaja za metanje ročnih granat. Hartlepool, na obrežne baterije južno od reke Tees in na angleške bojne ladje ob vhodu v Firth of Forth. Kljub ljutemu obstreljevanju so se vrnili vsi zrakoplovi v svoja domača pristanišča, izvzemši L 20, ki ga je gnal mogočen jug proti severu, kjer je padel v morje in je bil izgubljen pri Stavanger. (Stavanger je norveško obrežifio rrifest'6'. Zeppelihovec je padel blizu obale in je ptfškod6v'an.) Rešena je cela posadka. — Neko nemško mornariško letalo je napadlo 3. majnika popoldne uspešno angleško obrežno baterijo pri Sandwich — južno od izliva Temze — kakor tudi neko letalno postajo zahodno od Deal. Nemški mornariški letalci so delovali živahno tudi na Vzhodnem morju. Brodovje nemških povodnih letal je metalo gleži se ne bodo lotili novih poizkusov^ Turška oblegovalna armada bo sedaj pro-< sta in bodo z njo razpolagali, kjer bo pO* treba. Ruski listi izražajo bojazen, dri utegne ta angleški poraz škodovati tudi Rusiji. Ruska ofenziva v Armeniji ustavljen«. »Journal« poroča iz Petrograda, da je turška armada pri Trapezuntu in pri Erženi-mu močno pomnožena z vojaki in z, mate-rijalom. Došlo je posebno veliko avstrijskih možnarjev. Vse to je povzročilo, da j« ustavila turška armada rusko prodiranje. BALKAN. Nad Solunom. Neko londonsko poročilo trdi, da je priplul nad Solun (4, maja) Zeppelinovec. Vojne ladje v pristanišču so izstrelile nanj več ognjenih pšic. Ko je 3» Zeppelinovec izginil v oblakih, sta se cula dva močna pokaj takoj nato se je zasvetilo in — zrakoplov je padel v izliv reke Vardar. 20.000 Srbov so izkrcali 2. maja v Solunu, V Macedoniji so jeli pokati nemški topovi. VOJSKA Z RUSI. Na ruski bojni črti zadnje dni ni bilo večjih podjetij; pač pa so se ponavljali vsak dan boji v zraku. Naši letalci so metali 3. maja bombe na železniško križišče Zdolbunovo, južno od Rovna. — Na besarabski črti je popolnoma mirno. — Del Jožef Ferdinandove armade je pregnal 5. maja Ruse iz nekega gozda blizu Olike. Tedenske novice. Kranjski deželni predsednik grof Henrik pl. Attems je bil 5. maja sprejet pri cesarju v avdienci. Vincencijeva družba je praznovala v nedeljo 40 letnico obstanka na Kranjskem. V Marijanišču je bila v ta namen zjutraj sv, maša, popoldne pa zborovanje. Teden Rdečega Križa. 16.000 K se je i?kupilo v Ljubljani prva dva -dni javne p-cdajc cvetic in znakov v prid Rdečemu K'ižu. Gospodične iz pripravnice, liceja in srednjih šol so se trudile z vso vne-r?o z razpečavanjem suhega cvetja. Tudi Zikliuček javne razprodaje je dosegel lepe urpehe. Odlikovanje. Vitežki križ Franc Jože-fovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je podeljen + župniku pri Sveti Luciji Jožefu Fabianu. Kaplan v Tolminu, č. g. Alojzij Makuc je dobil zlat zaslužni k'ižec s krono na traku hrabrostne svetinje. Goriška bogoslovca Ivan, Braš in Fr. ' Kanduč, oba v bolnišnici Rdečega Križa v Gorici, sta prejela zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. Za karata pri prostovoljnih strelcih je imenovan č. g. Franc Pavlic, kaplan v Tre-belnem. f Fran Doberlet. V Ljubljani je umrl v starosti 85 let cesarski svetnik Fr. Doberlet, ki je ustanovil ljubljansko gasilsko društvo ter mu načeloval 30 let. Pod njegovim skrbnim vodstvom se je društvo lepo razvijalo in utrdilo. Rajni je bil znan med gasilci cele dežele, saj je veliko starejših gasilskih društev njegovo delo. Po pravici -ga imenujejo očeta kranjskega gasilstva. Odbor Kranjske deželne gasilske zveze se je udeležil pogreba po deputaciji, obenem je pa daroval tudi 100 K za vojni gasilski sklad Kranjske deželne gasilske zveze za onemogle gasilce in njihove družinske člane. Enako svoto je podaril ob tej priliki tudi njen predsednik g. A. Belec. Umrl je v Novem mestu predstojnik c. kr. okrajnega sodišča deželnosodni svetnik dr. Kraut Nogo je odtrgalo grofici Thun. V V. prj Gorici je zadel grofico Thun laški strel v levo nogo, ki je izgubljena. Grofica je izvrševala krščansko delo usmiljenja. 41 Črešnje na ljubljanskem trgu. Zadnjo soboto so došle prve črešnje na ljubljanski sadni trg. Videti so dovolj lepe — seveda je cena taka, da si jih morejo privoščiti le petičarji. Razne novice. Naš cesar se kljub visoki starosti počuti izredno dobro. Opazovalci trde, da si je ohranil izredno prožnost in čilost duha in telesa. Redno življenje ter izredna delavnost, ki ga tudi sedaj še ni zapustila, mu je pripomoglo, da se izvrstno počuti. Uvedba novega časa ga nič ne moti. Vstajal je pozimi ob štirih, poleti pa navadno še podaljša delovni dan za pol ure. — Bog ga ohrani v enaki svežosti še nadalje I Odlikovanje dunajskega župana. Cesar je povišal dunajskega župana dr. Weis-kirehnerja v baronski stan. Tudi več drugih občinskih uradnikov je odlikovanih. Slovesnost med begunci. Dne 27. aprila je bila blagoslovljena cerkev v begunskem taborišču v Brucku o. L. Ta dan je počastila begunce iz Primorja Nj. cesarska visokost gospa nadvojvodinja Marija Jožefa, mati našega prestolonaslednika. Slavnostni obredi so se izvršili v cerkvi pod vodstvom mil. g. prošta in deželnega glavarja dr. Faiduttija z asistenco vse navzoče duhovščine. Po posvečenju je sledila tiha sv. maša s slovenskim petjem. Te sv. maše se je s svojo znano pobožnostjo udeležila tudi nadvojvodinja, ki je med celo mašo z molekom v roki dala navzočim beguncem zgled prave pobožnosti. Nekaj izredno lepega je bilo, ko so vsa dekleta, ki so pred in po maši visoko gospo ob strani spremljala, pristopila k mizi Gospodovi. Ta lepa pobožnost je visoko gospo do solz ganila; izjavila je, da bi sama neizrečeno rada pristopila v krogu teh nedolžnih deklet k mizi Gospodovi, če bi le to poprej vedela. Med mašo je popeval mešani begunski zbor pod vodstvom č. g. Černigoja. Nadvojvodinja se je pomudila v taborišču dalj časa ter si ogledala vse naprave podrobno in natančno. Domači zbor je visoki gospej na čast zapel več lepih slovenskih pesmi. Naveličali so se ... Te dni je pisal poročevalec --ič iz Tridenta med drugim tudi to-le: »Zdi se, da so naveličani vojne oni velelaški hujskači, ki so pobegnili iz Tridenta v Italijo. Vsaj tako mi je pripovedoval trgovec iz mesta. Preko Švice jc dobil pismo bivšega trgovca v Tridentu, ki je bil pred vojno pobegnil v Italijo, pustivši v mestu hišo in bogato trgovino. V tem pismu piše: Kdaj bo konec vojne? Tu v Italiji vsi nestrpno pričakujemo konca in nihče več ne misli na to, da bo naša (italijanska) vojska vkorakala v Trident. Pa saj je bila tudi velika neumnost od nas, da smo podpirali take ideje in tako indirektno pomagali do izbruha te nesrečne vojne, ki nam je končala vso srečo, nam uničila naše premoženja in sploh vse imetje. Vsaj za svojo osebo sem jaz danes drugačnega mnenja, nego sem bil tisti čas, ko sem pobegnil iz Tridenta. Širokoustni prijatelji, ki sc zatrjevali, da sc vrnemo v Trident čez nekaj dni, so sedaj utihnili,,. Izmišljotine. »Osservatore Romano < zanikuje, da bi bil belgijski kardinal Mer-cier poslaj kako pismo ali odgovor guvernerju Bissingu. Tudi druga očitanja o huj-skajočem nastopu kardinala Mercierja so le plod preživahne domišljije prevnetili časnikarjev. Kardinal je osebno svet mož ter uživa največje spoštovanje pri svetem očetu. Zaprta pisma so dovoljena, če se piše na urade ali oblasti in pa ljudem, ki stanujejo v okraju oddajne pošte. Pivopivcem bo ustreženo. Avstrijske pivovarne so dobile 1000 vagonov romunskega ječmena. Avstrijska vlada je dovolila, da so nakupili avstrijski pivovarnar): 1000 vagonov ječmena v Romuniji, Ln sicer meterski stot po 43 kron. Ker so nakupili tudi na Danskem 150 vagonov ječmena, bodo začeli avstrijski pivovarnarji v bližnji bodočnosti izdelovati za 20 odstotkov piva več kakor so ga do zdaj izdelovali. Kako je nazadovalo število rojstev na Dunaju: Leta 1901 je bilo 52.415 živih novorojencev » 1903 » « 50.890 » ». 1907 » » 49.969 » » 1909 » » 45.821 » » » 1911 » » 41.030 » » » 1912 v, » 39,801 » » 1913 » » 37.387 •> » » 1914 » » 36.378 » » » 1915 » » 20.257 » » Škcfje-vojaki, V francoski armadi služijo točasno trije škofje kot vojaki. Najmlajši med njimi je msgre de Llobet. Ko je bil s svojim letnikom poklican, bi bil moral biti prideljen neki garniziji v zaledju; toda zahteval je, naj ga poŠl;jjo na fronto. Drugi je misijonski škof, čigar ime se ne imenuje, Dotični škof je na vprašanje o podatkih odgovoril: ... »Pustimo vojake pri delu, da se ne bo zdelo, kakor hi hoteli kazati neko ničemurnost, ki je ne poznajo.« - Tretji je msgre Ruch, pomožni škol iz Naticy-ja. Po rodu je Lotrinžan, star 43 let. Poklican je bi! takoj ob po-čelku mobilizacije. Sedaj služi kot vojni kaplan pri oddelku, ki prenaša ranjence. Ima že dvojno odlikovanje. Požrešno tele. V Mitrovici na Hrvatskem je neka kmetica prodala kravo r.a 990 K. Denar je shranila v slamo, kjer ic prenočila. Drugo jutro je nesla slamo na solnce, da jo prezrači. Ko se je odpravila v kuhinjo je v njeni odsotnosti jela brskati po slami mlada telica ki je zavohala v papirju zavite bankovce ter jih začela grizli. Ko jih je prestrašena, ženica hotela izpuliti, je žvečilo tele zadnji papirnati bankovec. Dobra shramba. V Hamburgu je nedavno umrl trgovec s čevlji — čevljar Kar-ner. Iz njegovih pismenih zaznamkov ie bilo razvidno, da mora imeti denar, ker :c podpisal večje svote nemškega vojnega po* sojila. Iskali so in stikali, da bi kje kai zasledili, a zastonj Prišla je policija ter vestno preiskala stanovanje. Kako so se vsi začudili, ko so našli v stoliču, ki je bil mehko podložen in ki je na njeni rajni Kanicr navadno sedel, šop vrednostnih papirjev v znesku 35.000 mark! Vojaške novice. Pohvala sedemnajstovcev. Ljubljanski župan dr. Tavčar je dobil od polkovnika Hugona pl. Ventour, ki poveljuje 17. peš-polku, torej kranjskim junakom, zelo pohvalno pismo, v katerem pravi med drugim: »Ne le v Galiciji si je polk pridobil rovih lavorik, ki jih zgodovina ne pozabi, temveč tudi tukaj, na soški fronti so si priborili hrabri Kranjci v obrambi' svoje ožje domovine neminljivo slavo. Imenk Podgdra, Oslavje, Sv. Mihael ostanejo s polkom večno zvezana. Ponosna je lahko naša lepa monarhija na svoje »Kranjske fante«; naj-iežjo dolžnost cesarju in domovini nasproti so sijajno in docela izpolnili.« Visok obisk. V imenu in po naročilu s<\ očeta je obiskal te dni kardinal-nadškof Gusmini iz Bologne avstrijske ujetnike v C-.nto pri Bologni. Sv. oče je dal tudi na lastne stroške natisniti za naše vojake ujetnike molitvenikov v nemškem, ogrskem in češkem jeziku. Tudi se je oskrbelo, da b do lahko opravili velikonočno spoved. Oskrba je povečini dobra. Veliki admiral s plačo 2. plačilnega razreda je postal sedanji poveljnik mornarice Anton Haus. To mesto je bilo ustanovljeno 4, maja 1916. ; : Za generalne polkovnike je; imenovanih več generalov, med njimi tudi general pehote Svetozar Boroevič pl. Bojna. Poleg tega je dobil Boroevič cesarsko otoinansko zlato in srebrno Imtiaz kolajno. Prošnje za dopuste poljedelcev morajo tisti, ki so pri vojakih, osebno pri raportu oddati, oziroma naznaniti. Na prošnjo svojcev ze vojno, oziroma domobransko ministrstvo ne more ozirati. Trupla padlih ali umrlih vojakov se od 1, maja do 1. oktobra iz zdravstvenih ozirov v etapnem ozemlju ne smejo, ne izkopati ne prepeljati drugam. Postrezite! Devet mesecev se že pogreša desetnik Martin Herščak, ki je služil pri 97. pp. Domačim bi bilo močno ustreženo, če bi kaj izvedeli o njem. Zadnjikrat ie pisal iz Bukovine. Poizveduje in stroške povrne Jožef Herščak, Plase Pehlin.št. 179 Reka (Fiume). Denarne pošiljatve vojnim ujetnikom. Osrednji poizvedovalni urad za vojne ujetnike oddelek »E« Dimaj I. naznanja, da sprejema slejkoprej denarne pošiljatve namenjene za naše ujetnike, ki se nahajajo v sovražnem ujetništvu. Denar se lahko pošlje po poštni nakaznici na omenjeno poiz-vedovalnico. Na odrezku poštne nakaznice mora biti natančno označen naslov, šarža, polk in kraj, kjer se nahaja dotični vojni ujetnik. Poizvedovalni urad zahteva kot povračilo za lastne stroške za vsako denarno pošiljatev 1 krono. Pripomni se, da » Rusijo ni mogoče pošiljati denarja po brzojavni poštni nakaznici. Dopisovanje z našimi ujetniki na Ruskem. Osrednja pisarna za pregledovanje dopisnic za naše ujetnike na Ruskem nasanja, da je le tedaj pričakovati, da ujet-gotovo dobe dopisnice, ako je naslov jI« istih tiskan z ruskim pravopisom (ciri-lco) Pisarna preskrbi 50 dopisnic s tiska-. nim ruskim naslovom za vsakega posameznega ujetnika za ceno 3 K, 100 komadov 5 K. Kdor hoče imeti take dopisnice, naj pošlje svoj in natančni naslov ujetnika ter omenjeni znesek na sledeči naslov: »Kar tenabteilung des Gemeinsamen Zentral-nachweisbureaus, Wien, Osterr, Postspar-kassenkonto Nr. 153.034.« Maj je tu! Jakob Tavčar piše iz Prze-mysla: Bodi nam pozdravljen ti krasni maj in podeli nam lepo cvetoči dar, ki naj požene na s krvjo poškropljenih tleh, da bo v prihodnjem maju čvrsto zacvetelo troje krasnih cvetov: Mir, ljubezen in zvestoba! Zakasnela voščila. (Oddana pravočasno, došla šele pretekli teden.) Podpisani kranjski fantje, zbrani pri železnem regimentu, voščijo vsem cenjenim bralcem »Domoljuba« vesele velikonočne praznike: Lisec Anton, četovodja — Krška; Schwarz Franc, desetnik — Graz; Škrjanc Janko, poddesetnik — Homec; Mestnik Anton, poddesetnik — Krško; Drnovšek Jernej — Dole pri Litiji; Mežan Adolf, trobentač — Trebnje; Škrjanc Peter — Cerklje; Siard Karol — Ljubljana; Mlinar Adolf — Moste pri Ljubljani; Gostič Polde —1 Homec; Hrle Janez — Homec; Mali Janez — Radomlje; Marine Alojzij — Vrh; Marinko .Antjjn — Dobrova; Maver Jožef — Sela (Dolenjsko). Obisk pri generalu Kusmaneku. Povodom obiska naših ujetnikov na Ruskem je grofica Forgach od poslanstva Rdečega Križa imela v Nižni - Novgorodu zaseben pogovor z generalom Kusmanekom. Dovoljen je bil za to samo določen čas ene ure. General nosi avstrijsko uniformo, sablje pa nima. Zanimal se je seveda za domovino, toda pogovor je bil omejen tudi po vsebini, ker sta na pragu staia dva ruska častnika, ki nista dovolila pogovora niti minute čez določeno uro. Iz ruskega ujetništva se je zdrav oglasil Franc Koblar od Sv. Lenarda nad Škofjo Loko. Eno leto ni bilo nič glasu o njem; sempatja so namigavali, Ja je padel. Biva v guberniji Saratov, mesto Hvalinsk. Brzojavka od tam je hodila štirinajst dni. Veselje doma nepopisno. — Po osmih mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva narednik Alojzij J o n t e s iz župnije Št, Janž (Murnice) na Dolenjskem. Pohvali se, da je i 'rav. Le' iki letalci se kosajo med seboj. V nem:,tri armadi imajo, več prav izbornih letalcev, ki imajo v zračnih bojih prav posebno srečo. Tako slišimo, da je 1. maja zahodno od Verduna sestrelil nadporočnik B31cke že 15. sovražno letalo; nadporočnik baron Althaus pa peto. . . " Pozdrave pošiljamo vsem »Domoljubovim« bralcem, prijateljem in sorodnikom Slovenci Anton J)rašler — Drašica pti Borovnici, Alojzij rirnar — Novo mesto, Anton Kavčič — Postojna, Ivan Hribar — Gorje pri Bledu, Ivan Žnidaršič — Oblo-čice pri Ložu, Franc Munda — Ptuj, Franc Ladič — Podgrad (Istra), Matija lldovč — Št. Janž (Dolenjsko). — Jako se veselimo, kadar prejmemo dragega' nam »Domoljuba«. Veliko zabave nam prinese. Všeč nam je skrivalnica To je krika in veselja, kdor jo prvi reši. A ne samo Slovenci, tudi Hr- vatje in Madjari ga radi pogledajo, ker Madjari skoraj vsi govore tudi hrvatski. »Domoljub« dobivamo v dveh izvodih. Veseli in korajžni smo še vedno in potrpež* Ijivo čakamo konca vojske, nadejaje se z» nas dobrega izida. Dopisi. Šmartno pod Šmarno goro. V nedeljo, 30. aprila, so učenci tukajšnje ljudske šole priredili kratko predstavo na koristi »Rdečemu Križu« in v vojni oslepelim. Najprej so zapeli »Pesem o vinarjih«, potem so pa igrali lepo igrico »Najlepši dan«. Stvar je dobro uspela in tudi blagajnik je bil zadovoljen. — Odbornice Marijine družbe so pa po vaseh pobirale za »Rdeči Križ«,. — Tudi za podpisovanje vojnega posojila se kaže precej zanimanja. Od otrok do starčkov se zavedamo vsi dolžnosti, ki jih imamo do države v teh resnih časih. Preserje. Pri seji občinskega odbora se je sklenilo, da podpiše občina na svoj račun 10.000 K vojnega posojila. Obenem so občinski očetje lepo pokazali ljubezen do bLžnjega s tem, da sc vsi darovali kot člani po 4 K za Rdeči Križ. Vsa čast jim, ker dobro umevajo dolžnosti do domovine in kažejo ljubezen do trpečih vojakov. »Odpri srce, odpri roke; otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje!« to bodi še nadalje naše geslo! Breznica, Na Belo nedeljo je priredila Marijina družba ljudsko igro: »Svojeglav-na Minka« s petjem in deklamacijo Gregorčičeve pesmi »Soči«. Dvorana je bila nr.tlačeno polna, mnogi še niso mogli priti blizu. Gmoten uspeh je bil prav dober, celih 200 K se je nabralo za »Rdeči Križ«. — Med tednom so hodili v to določeni možje po vaseh in pobirali prostovoljne doneske in udnino za »Rdeči Križ«. Dekleta so pa prodajala cvetlict in znake >.Rdečega Križa«. Ljudje prav radi prispevajo v ta plemeniti in človekoljubni namen. — V nedeljo 14. maja bo Marijina družba še enkrat priredila ljudsko igro »Svojeglav-na Minka«. Začetek ob pol četrti uri popoldne. Vabimo! Na Vačah. Za teden »Rdečega Križa« je nabralo šolsko vodstvo 552 K 10 vin., a to brez kake prireditve, brez prodajanja kakih znakov, še celo brez nabiralnikov. Šolarji so raznesli samo letake po družinah, denarnih zbirk niso nabirali, pač pa je ljudstvo samo prinašalo svoje prispevke od 60 vinarjev do 20 kron; tako so 204 osebe dale povprečno po 2 K 70 vin. Nebeški prijatelj otrok in oče sirot bodi darovalcem plačnik! — Ker ima ljudstvo toliko zastalega in naraslega poljskega dela, razen šolarjev pa skoraj nikakih delavcev, se je na podlagi določb ministrstva in deželnega šolskega sveta šola prekinila. Romanje k Sv, Hemi na Koroškem. — Onim, ki so vsako leto četrti petek po Veliki noči romali k sv. Hemi, v Gosposveto, r.p goro Kalvarijo, k Mariji Pomagaj in v Bolše na Koroškem prosit blagoslova za polje, naznanjam, da letos romanja ne bo, ker ni mogoče dobiti legitimacij. Namesto tega bomo šli romarji iz Poljanske doline v Ljubno in na Brezje. V petek dne 26, ma- ja se zberemo v Ljubnem, lam bomo imeli zvečer litanije in opravili spoved. V soboto bo v Ljubnem sv. maša, potem pa gremo na Brezje, kjer bo ob desetih sv. maša, — Matevž Demšar, posestnik v Zaprevalu, p. Poljane. Slike in črtice z bojišč. »Marija me je rešila!« Anton Bončina iz Gorenje Kanom 1 je pri Idriji opisuje ta-le čudoviti slučaj: Bilo je novembra meseca lanskega leta, ko sem bil v najhujšem ognju na italijanskem bojišču. Dva dni in dve noči smo bili v ognju, ki ni nič ponehal. Ko je vendar ponehalo, so nas izmenjali drugi vojaki, in mi smo bili veseli, ko smo mislili, da bomo imeli mesec dni počitka. Ali žalibog, bilo je drugače. Kakor hitro so Italijani spoznali, da smo prepustili jarke drugim vojakom, so se navalili z vso silo nanje in jih pregnali iz jarkov. Zato smo pa dobili mi povelje, da moramo one rove dobiti nazaj z . vsako ceno. Šli smo in se bili tri dni in tri noči neprenehoma. Hvala Bogu! Tretjo noč se nam je posrečilo, da smo zopet rove zasedli. To noč, 27. novembra 1915, sem bil ranjen. Nisem mogel biti več v rojni črii. Skušal sem se kam skriti pred sovražnikovimi granatami. Goreče sem prosil Marijo, da bi me obvarovala smrti. Prišel sem do neke jame. Notri je bil že neki Nemec, ki je bil tako hud, ko sem se še jaz hotel skriti v tisti jami, da me je bilo groza. Lezel sem proč, pa goreče klical Marijo na pomoč. Par metrov proč sem bil od Nemca, ko je naenkrat udarila granata v eno jamo ter nesrečnega moža vsega raznesla. O ve:na slava Mariji, ki me je tako čudovito obvarovala gotove smrti! Skupno f razaovanje ob beli zastavi. Severno bojišče 27. 4. 1916. Vojak I. N. piše: Sprejmite moje srčne pozdrave, ki .Vam jih pošiljam s severnega bojišča. Namenil sem se nekaj več pisati o velikonoč-(nem praznovanju. Zjutraj ob šestih je bilo vstajenje, takrat sem bil v službi. Ob desetih je bila sv. maša za vojake. A poglavitno je bilo to, da nas sovražnik ni nič motil. Rusi so prišli k nam, nam podajali roke ■ter prosili, da ne streljati in da tudi sami ne bodo streljali. In tako je tudi bilo. Že rjutraj ob osmih je zaplapolala bela zastava na sovražnikovi strani, prav tako tudi pri nas. Kmalu nato so prišli naši — sicer sovražni — sosedje k nam ter se menili z nami kakor domači. Veseli smo bili, ker nismo čuli niti enega strela, ampak samo petje na naši in sovražni strani. Petje je odmevalo po vsi dolini; vsi smo Bogu hvalo prepevali, — Velikonočni ponedeljek je bil lep dan in zopet brez streljanja. Ruski vo-laki so nrišli in naše vojake »vkušavali«. Vse je mislilo, da bomo že skoro šli domov: možje k svojim ženam, mladeniči k svojim staršem. Tako je šlo še par dni naprej. Rusi so se tako privadili pri nas, da jih ni bilo več spraviti nazaj. Sedaj je pa prišlo povelje, da sovražnika ne smemo več spuščati »v vas«. Zdaj se žc zopet sliši kak 6' strel, toda prav malo; podnevi skoraj nič. Meni se godi še precej dobro; imam prav lepo službo. Zdrav sem še precej, hvala Bogu; samo en prst mi malo nagaja, ker mi je pozimi zmrznil. — Bog Vas ohrani v zdravju in veselju v mojem rojstnem kraju Št. Petru. S hvaležnim pozdravom, Zvestoba naših. Bojišče, 20. 4, 1916. O hrabrih činih in junaštvu vseh polkov in bataljonov se je že veliko pisalo po različnih časopisih. Pozabiti se ne sme, da se je tudi naš . ,. lovski bataljon neštetokrat odlikoval pred sovražnikom. To priča veliko število hrabrostnih kolajn, ki krasijo prsa naših junakov. Od začetka vojne je šel nad Ruse; tam se je udeležil vseh velikih bojev. Meseca oktobra 1914 je naskočil naš bataljon cel ruski polk ter ga popolno uničil, ostanek (polkovnika in "V!irožjo previdnost zaupajoči hočemo z združenimi močmi vse preizkušnje, pomanjkanja' in nevarnosti, ki nam prete, dobrovoljno prestati, saj s tem nam je zagotovljen zazeljeni mir in slavna zmaga v blagor naše ljubljene domovine. Bog živi ljubljenega cesarja in mogočno Avstrijo! Podlovca Josip Prelesnik in Vencelj Auer. Tretjikrat na bojišče. Albin Planinec, desetnik pri strojnih puškah, sporoča: Sprejmite mnogo srčnih pozdravov, kakor tudi vsi vojni tovariši in čitatelji najbolj priljubljenega mi lista »Domoljuba«, Zdaj odhajam že tretjikrat na bojišče. Z veseljem in ponosom odhajamo spet v bojno črto, kjer se nam nudi toliko zanimivosti. Gremo, da pomagamo prekrižati račtine hinavskemu Lahu. Nemški infanteristi v novi opremi. 300 mož) pa ujel. Ob tej priliki nam je prišel v roke častni meč, ki ga je ruski car podelil polkovniku za njegovo hrabrost v rusko-japonski vojski. Kmalu bomo obhajali obletnico, kar smo v fronti proti izdajalcu. Pa tudi tu ni bil naš bataljon med zadnjimi. Trdno kot neomajna skala stojimo proti izdajalskim navalom Italijanov, ki se z vso silo zaganjajo ob neprodirni zid. Vsi častniki in moštvo se zav.eda svoje dolžnosti; zato se ni bati, da bi kdaj polentar gospodaril po naši lepi slovenski zemlji. Akoravno je treba veliko trpeti, smo vedno veseli in dobre volje, ker smo skupaj skoraj sami Slovenci: Kranjci, Štajerci in Primorci, in sedaj smo dobili še brate Bošnjake. Ves oddelek strojnih pušk je izibnrno opremljen z vsem, kar nudi vojaku udob nosti in varstva. Še celo svojo godbo ima mo, in sicer pod spretnim vodstvom ne kega Dunajčans,. Gosli, harmonika in k' tara nam oskrbe mnogo zabave, pa tu® navdušenja. Pesem se glasi za pesmijo. da je res prijetno biti med takimi ljudmi. Če bo g, urednik tuintam pustil še kal prostorčka za kakšen dopis v »Domoljubu«! Vam bom iz srca hvaležen, Vsem prijateljem na Kranjskem k" čem pri odhodu: Bog Vas živi! Dal Boj. dr. se skoraj vidimo kot zmagovalci! Vse® Orlom in zavednim Slovenkam kliče"1 krepak: Z Bogom! Na zdar! Keko smo slcveisski pionirji obhajali Ve-likonoč. •,)•, v Dragi nam »Domoljub«! Tu-.na bojišču te kaj radi prebiramo; prinašaš nami razne novice tudi iz domačih krajev, ki jih tukaj redkokdaj slišimo. Bili smo nekaj časa v ozadju. Ko se nam je približala Velikanoč, smo se začeli razgovarjati, kam bi šli letos po pirhe. In res čudno! Naša želja se je hotela izpolniti. Že v soboto zvečer dobimo povelje, da naj gremo k Lahom gledat, če imajo še kaj polente za Velikonoč. In v nedeljo zjutraj, ko smo doma ponavadi začeli segati po blagoslovljenih rečeh, smo se tukaj začeli pomikati proti sovražniku. Pot naša je bila čez planino, kjer nam je grozila burja s silnim dežjem. Že vsi premočeni smo dospeli na pol hriba, kjer nas je začel polagoaaa dež zapuščati in obiskovati sneg. Sipal je tako, kakor malokdaj. Hudo je bilo na vrhu planine;, tam, kjer bi drugače imela biti na prostem cesta, so bili zdaj iz velikega snega štiri do pet metrov visoki klanci, po katerih smo šli naprej do cilja. Naselili smo se bili čisto blizu polentarjev. Pa polente nismo dobili; zdi se, da jim je je že davno zmanjkalo. Bili smo mokri in se tresli od mraza, da celo zimo ne tako. Bližala se nam je noč. Sedaj sc je šlo za prenočišče. Tukaj ni hiš', ampak pust kraj. Toda slovenski junak si zna povsod pomagati. Kljubovali smo rtirazu in burji. Iskrene pozdrave pošiljamo „s sneženih platnin in strmih pečin: Antcun Šega iz Loškega Potoka, Anton Hofer iz Šent Ruperta, Anton Polše z Dobrave, Stanislav Tanko iz Ribnice. — Franc Povhe..>,4-,Raka; Ivan Šusteršič — Grgar, Alojzij Berdon — Lozice, Alojzij Ull — Jarenina, Alojzij Pu-har — Sladka dolina, Jurij Prečko.. —->._ Vestfalsko, Jurij Šlef — Kočevje. — Pošiljamo srčne pozdrave vsem domačim, bralkam in bralcem »Domoljuba«,;', Na lov. Bojišče 1916. Ljubi domači! Vaše karte sem vse dobil. Lepo se zahvaljujem. Veseli me, da Vam je dobro. Bog daij, da bi zanaprej ne bilo slabše. Zaradi Toneta nikar preveč ne žalujte, saj je bolje zanj, kakor če bi se mučil tu na svetu, kajti Bog ve, kako bo še. Molimo zanj, če potrebuje naših molitev. Tudi zaradi mene Vam ni treba skrbeti. Kar Bog hoče, to naj se zgodi. Prosimo nebeško mater Marijo, da bi se po njeni pripomoči potolažil razburjeni svet in da bi se povrnil med nas ljubi mir. Zdrav sem, hvala Bogu. Zdaj, ko se dela mrak, srno jeli kuhati čaj. Včasih se nam prav dobro posreči, zlasti, kadar dobimo več sladkorja. V eni luknji nas je 11. Dva sva Kranjca, devet je Štajercev. Drugače je življenje vedno po navadi, le tiste živalice nas preveč preganjajo, ki imajo po šest nog. Zanimivi so prizori: Smodko v usta, srajco v roke, pa hajd na lov na divje živali — uši. Pri teh Pobojih nobenega usmiljenja; pobijemo staro in mlado. Srčno pozdravlja Vaš Josip Prelesnik, podlovec. Na gologorski višini. Spomin na ognjeni krst. 26. avg. 1914. Za gališko tam ravnico sveti se krvavi zor; v boj za zmago in pravico hrabro stopa tretji zbor .,. Tam sovrag preti. Zasesti rodno zemljo hoče nam, V boj junaki, domu zvesti! Trud sovraga bo zaman. Na .višino gologorsko vgnezdi se ga zbore tri. Nič strahu! Kot vselej moško v boj naš hrabri zbor hiti.,, Že zasveti se v daljavi v nočni uri bojni žar, in odmeva po planjavi groma prvega udar. Hrabri vsi, junaki čvrsti v boj krvavi se spuste, v žaru ognja v dolgi vrsti brž jih mnogo polove. Puška poka, meč se bliska, dviga v zrak se črna prst: roj naš vedno bolj pritiska v sredo vseh sovražnih vrst. Zmage dan! Zdaj na Karpate hrabri zbor na bojni ples, Ruse je povabil v svate. Nov se vnel je bojni kres. Zopet zmaga. Vse priznanje! Bil pohod je zmagovit. Iz dežele bil pognan je naš sovražnik ves srdit. Korporal Ivan Gruden. Država potrebuje denarja. Kdo pa je država? Ali ne mi avstrijski podaniki? Torej država pravi, naj damo denar mi sami sebi. S tem si bomo zagotovili dosedanje vojne uspehe, priborili novih zmag, skrajšali vojno in pospešili mir. Sovražnik ile more zmagati, to je jasno; poražen je bil pravzaprav na vseh bojiščih, in zdaj je sklenil, da nas hoče poraziti na gospodarskem, denarnem polju. Toda takega poraza mu ne bomo privoščili in ne dovolili. Država kliče vsakega posameznika, naj se pridruži skupni denarni vojski v lastno korist. Kdor ima vložno knjižico, ali vrednostne papirje, police — lahko na to podpiše denarno posojilo. Banke in denarni zavodi vse povedo, kako visoko posojilo se podpiše na ta ali drugi papir. — Tudi šolski otroci se lahko udeleže. Ako jim starši dajejo 17 K 50 vin., podpišejo lahko 100 K. Sedaj je med kmeti dokaj denarja, ki ga vsi denarni zavodi še vedno radi sprejemajo. Toda nabralo se je povsod že toliko gotovine, da se je semtertje uvedlo gibanje za znižanje obresti od hranilnih vlog. To vlagalcem ne more biti posebno všeč. Pa si tudi lahko pomagajo: nalože nai svoj denar v četrtem državnem vojnem posojilu, kjer jim je zagotovljena največja varnost in najvišje obresti. Tu si more zlasti enkrat tudi kmet brez krvavega truda zagotoviti znaten dobiček, kakor so ga drugače vajeni vživati samo gospodje kapitalisti. Prepričani smo, da bo naš kmet razumel in izkoristil ugodno priliko v čim največji meri. S tem se bo pa oddolžil tudi našim slavnim četam, ki ob nepopisnih mukah in naporih z lastnimi prsi zastavljajo pota sovražniku, da ne more prodreti naprej in pustošiti mest in vasi. Še nekaj dni in podpisovanje bo zaključeno. Dosedanji uspehi kažejo, da bo denarna zmaga zopet sijajna. Oglašajo se kapitalisti z ogromnimi vsotami, ne zaostajajo pa tudi ne srednji in nižji sloji. Pri tem tekmovanju deluje pač v prvi vrsti ljubezen do domovine, pa tudi. ugodni pogoji in lepi dobički. Nekaj številk: Ljubljansko mesto je podpisalo zopet 150.000 K vojnega posojila. — Gospodarska zveza enako 150.000 K. Pri Kranjski deželni banki so se oglasile osobito naše občine z 'znatnimi podpisi od 1000 do 10.000 K. Skupno je do 5. maja pri deželni banki podpisanih 2,604.000 K četrtega vojnega posojila. Pri ljubljanski kreditni banki je do 6. maja bilo priglašenega IV. vojnega posojila 3 milijone 307 tisoč kron. — Tvrdka Julij Meinl, 1« i uvaža in trguje s kavo, je podpisala skupno s prejšnjimi posojili 2,400.000 K. — Goriški deželni odbor 100.000 K (poprej 450.000 K). Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Naši državniki in tovarnarji želijo po vojski ožjo gospodarsko zvezo s T n r č i j o , ki bo najboljši trg za naše pridelke in nam bo lahko dajala žito, bombaž, južno sadje, kože in druge, kmetijske pridelke, ki jih pri nas primanjkuje. Tudi za gospodarje je pogled v turške razmere prav zanimiv, ker nam kaže razmere, v kakoršnih smo bili še pred davnim časoma. 6* Gospodarsko stanje nam kaže kupčijska bilanca. Leta 1910./11. so vpeljali moke za 48'64 milijonov frankov, riža za 26'73, sira za 33'85, fižola za 3 09, zdroba za 1'83, graha in leče za 0'98, prosa za 0'5, sira za 4'55, zabele za 3'55, sibirskega in umetnega masla za 1'2, krompirja za 1'8 milijonov frankov. Prodali so: ječmena za 18'7 milijonov, sezama za 8'38, fižola, leče in graha za 7'57, ovsa za 4'74, turščice za 1" 14, koz in ovc za 7'83, govedi za 5'01, konj za 1'61, rozin in cveb za 30'72, lešnikov in orehov •za 27'29, fig za 15'92, dateljnov za 9'13, pomaranč in drugega sadja za 14, jajc za 12'72 milijonov frankov. Iz teh številk vidimo, da je Turčija res od narave bogato blagoslovljena dežela, toda gospodarsko še zelo zapuščena. Podnebje je milo, moče zadosti, če se inalo pazi, da se polje in (travniki namakajo. Toda do zadnjega časa je hotelo vse od ubogega turškega kmeta živeti, ki še sam nima veliko. Najbolj čudno je, da se toliko žita in moke uvaža, ko imajo v širni Mezopotamiji najrodovitnejšo zemljo na svetu in je tudi v drugih krajih svet za obdelavo prav sposoben. Zdaj manjka tam posebno delavcev. Iz Male Azije so pred dvema letoma izgnali 150 tisoč Grkov, ker so se bali, da bi znali zopet tujce klicati v deželo. Prebivalstvo so pa zelo končali notranji nemiri prejšnjih let, koze in kolera, malarija, razne ostudne bolezni, na katerih ljudje precej trpijo. Sicer je prišlo iz evropske Turčije v Azijo veliko naseljencev, katerim pravijo mu-tadži, ki pa niso znali delati. Živine je prav veliko, paša je dobra, toda živinoreja zelo slaba. Govejo živino imajo skoro edino za delo in meso. Krava je celo leto na paši. Kadar pade sneg, jo onstavijo v hlev, to je nekak ograjen prostor iz vej. Krme dobi le par pesti, sena komaj toliko, da ne pogine. Za mleko se noben dosti ne meni. Kar ga je, se za dom porabi. V hribovitih krajih Male Azije imajo veliko ovc. Celo leto se pasejo zunaj, Ie v najhujši zimi jih zapro v odprte staje, kjer jih na tisoče vsled mraza in pomanjkljive krme pogine. Več kakor polovica polja je neobdelanega. Proda se veliko orehov, dateljnov, pomaranč in rozin, toda še desetkrat toliko bi sc lahko doseglo. Tobaka so le v okolici Smirne pridelali 7 milijonov kilogramov. Rodovitne vinograde jim uničuje mildev, naša trtna uš. Vlada je izdala zelo stroge naredbc, da se zatre. Še hujši križ so pa kobilice. Roji kobilic so po več ur dolgi in Široki. Kamor pridejo, končajo popolno ,vse, kar je zelenega. Vlada je 1. 1914. poslala vojake nad kobilice. Le v okraju Ai-idin so pokončali v štirih mesecih 2,200.000 kilogramov samih jajc te škodljive živali. — Ubogi ljudje se bojijo še roparjev, ki kaj radi h kmetu v goste pridejo. Vlada ima dober namen te roparje zatreti, pa dobro delo gre le počasi naprej. Beduine, ki pasejo po samotnih krajih svoje čede, bi rada pokmetila, da ne bi tako ropali. Toda ponosnemu Beduinu je ljubše lenuško življenje, kakor trdo kmetovo delo. V resnici je v Turčiji zelo veliko rud, zlasti bakra, žvepla, železa, cinka, antimona, pa tudi srebra in zlata, V 52 Mali Aziji so največje zaloge živega srebra na svetu. — Ti zakladi so ze dolgo mikali Angleže in druge države, zdaj se bodo skoro gotovo nam odprli. Gozdov je bilo izredno veliko, toda niso jih varovali. Vsak je sekal, kjer mu je bilo najbližje; včasih pa tudi gozd nalašč zažgal. Turška posebnost je tudi t i f t i k , dlaka angorske koze, ki je po celem svetu znana. Poprej so tiftik prodajali le na Angleško, zdaj gre skoro vse v Nemčijo in Avstrijo. Čim manj se kozi daje krme, tem boljši je tiftik. To je pa menda kaj lahko izvršiti. V Turčiji upajo naši zanaprej pridelovati bombaž, svilo, jedilno olje in sezam, da bomo manj od sovražnikov odvisni, — Vse bo stalo pod nemškim vodstvom. Velike so množine žita, ki so jih naši nasprotniki kupili v Ameriki od 1. julija 1915 do 6. aprila 1916. Samo pšenice je šlo v Evropo 68,071.580 q. in moke 16,168.850 stotov. Skoro polovico je vzela sama Angleška. Zraven so še prodali čez 4 milijone stotov turščice. Pozabiti ne smemo, da so vsaj toliko žita še drugod, zlasti v Kanadi, Argentiniji in Avstraliji kupili. — Posebno slabo gre z živežem Lahom. V Ameriki so kupili 12 milijonov stotov pšenice, 2'5 mv lijona stotov moke. Zato so morali dati najmanj 600 milijonov kron. Veliko so kupili Lahi tudi v Avstraliji, Časopisi poročajo, da se bo tam naložilo veliko žita za Italijo. Zdaj si pomagajo dežele, ki prodajajo žito in živino. Argentinija je tudi prejšna leta več izvozila, kakor je sama drugod kupila. Pa kaj je pomagal ta prebitek, ko so morali v Evropo obresti od danih posojil plačevati. Zaslužek kmetov so kapitalisti pobrali. Lani je pa bilo 1500 milijonov prebitka. Tako bodo plačali Evropi stari dolg amerikanski dolžniki. Ta dolg je še zdaj precej velik. Pred vojsko so Angleži in Francozi naložili vsako leto 3 do 4 miljarde posojil v tujih deželah. Na Srbskem je vojaštvo osnovalo veliko tovarno za milo. Tam doli je prav huda kuga. Poginjene prešiče so popred navadno zagrebli. Pri novi moderni tovarni so tem poginjenim živalim vzeli mast in jo porabili za milo in glicerin, ki se rabi za izdelavo streliva. Dosedaj so porabili 3000 prešičev. Milo dajejo po 3 K 1 kg, ko stane drugod 8 K. Vendar je bilo na[d 50.000 kron čistega dobička. To je gotovo nekaj res vzornega. Vsa čast vojaški oblasti za take napravel V zadnjem času naijbolj primanjkuje masti v naši deželi, Prešičev je bilo veliko čez domače potrebe. Večina masti se je prodala iz dežele. — Letos še polovica gospodarjev nima malih pujsov. Kakor zdaj kaže, jih ne bodo mogli dobiti. Da bomo imeli zadosti mesa in masti, se mora kmetom dati veselje do dela. Če je v vednem strahu, da mu vzamejo prešiče po najvišjih cenah, bo vse prodal, če je zrelo aH ne, da se obvaruje škode. Zelo čudno je tudi, da se vedno na novo prosi, naj se dovoli za mesta rekvizi-cija goveje živine. AH gospodje nič ne pomislijo, da vsako tako ravnanje vzattne kmetu zaupanje. Kaj bo pa pozneje? Kmet vselej rad proda, kadar je živina za prodati. Če se zdaj vzame nedorasla živina, kra- ve za mleko ali delavni voli, kaj bo v prihodnosti z našim gospodarstvom! Goveje živine je bilo 1. maja na Dunaju 1452 glav. Prodajali so voli: i. do 445, II. a do 425, III. 400—405, krave 360—430. 2. maja je bilo na Dunaju 2494 prešičev za meso in 2082 debelih. Mesnati so se prodajali do 5'70, debeli do 5'75. To je najvišja cena, ki se je doslij dosegla. Težki konji se plačujeo na Dunaju 1600 do 3000 K, konji za meso 460—720, jajca se zelo naglo draže, blaga je malo. Prodaja se jih 11 do 12 za 2 K. * * * Drugi strojniški tečaj pri Gospodarski zvezi v Ljubljani se vrši od 17. do 27. m a j a t. 1. n e p a od 21. do 31. kot je bilo že objavljeno. Oddaja žvepla. Nujno potrebnega žvepla še ne dobimo in se bo vsa njegova dobava žalibog močno zakasnila. — Kakor poroča Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji deželnemu odboru, je bilo c. kr. poljedelsko ministrstvo primorano, ustaviti vse odpošiljanje žvepla iz Kolina na Češkem, ker se je izkazalo, da se je žveplo potoma vnemalo. Ministrstvo mora sedaj pred nadaljnjim razpošiljanjem dognati, kaj je vzrok tej nevarnosti, da se žveplo, ki se melje v Kolinu, tako rado vname. Dokler se te preiskave ne končajo, toliko časa ne bo mogoče dobiti žvepla. Obveščamo o tem vsa naša županstva in prizadete vinogradnike, ki so letos vsled te velike neprilike primorani svoje vinograde .najprej škropiti in šele potem kasneje žveplati. Olajšave za pašo po gozdih. C. kr, poljedelsko ministrstvo je odredilo, da veljajo leta 1915 dovoljene olajšave za paš-njo po gozdih, ki so last države in verskega zaklada, tudi za leto 1916. Interesenti se opozarjajo, da se po razmerah poslužijo te udobnosti. Natančneje pogoje je poiz-vedeti pri c. kr, gozdnih in domenskih oskrbništvih in pri c, kr, okrajnih glavarstvih na Kranjskem, Za izobrazbo obrtnega naraščaja. Ker so vsled vojske prenehali z delovanjem vsi zavodi, namenjeni izobrazbi obrtnega naraščaja, se je vršil na poziv »Zavoda za pospeševanje obrti« v njegovih prostorih dne 1. t. m, posvet o potrebnih odredbah za ppživljenje obrtnega pouka. Udeležili so se poleg predsedstva »Zavoda za pospeševanje obrti* tudi zastopniki obrtne in trgovske zbornice, c. kr. državne obrtne šole, vajeniškega zavetišča, obrtnih zadrug ter zadružni inštruktor za Kranjsko. Dognalo se je predvsem, da je v rednih razmerah v Ljubljani nad 700 vajencev, danes jih je še nad 500. Vsi ti vajenci so že skoraj dve leti brez šolskega pouka, veliko od teh jih dokonča učno dobo, pa nimajo prav nobenega šolskega znanja. Pomanjkanje blagodejnega šolskega vpliva po vzročuje posebno za vajence trarjno strokovno itt dostikrat tudi moralno škodo* Vsi udeleženci so soglasno poudarjali najnujnejšo potrebo, da se prične s poukom v obrtno nadaljevalnih šolah kar najpreje mogoče. Poskrbeti je pa treba tudi za one vajence, ki so že dokončali svoio učno dobo, in so torej že oproščeni, pa niso obiskovali nobene nadaljevalne šole. V tem oziru je sklenilo načelstvo zadruge kroja čev, krojačie itd. predlog, da priredi zavod za pospeševanje obrti počitniški tečaj. Tu naj bi se vsaj za silo izpopolnila strokovna izobrazba |e oproščenih, a ne šolanih v a jencev. Po temeljiti razpravi, katere so se udeležili zlasti nadzornik obrtnih nadaljevalnih šol, vladni svetnik g. I. Šubic, tajnik trgovske in obrtne zbornice g. dr. Fran Windischer, načelnik krojaške zadruge g. F. Jeločnik in kot vodja zavetišča za vajence g. spiritual A. Stroj, se je določilo, da naj se s počitniškimi tečaji nadomesti le šolska izobrazba že oproščenih vajen cev, torej pomočnikov-začetnikov, dočim naj se s čimprejšnjo otvoritvijo obrtno-na-daljevalnih šol skrbi za pouk vajencev, ki še niso skončali vajeniške dobe. Sklene se zato soglasno, da naj zavod za pospeševa nje obrti stori vse potrebne korake pri me rodajnih činiteljih, da se otvorijo obrtno-nadaljevalne šole, če ne prej, pa vsaj v jeseni. V razgovoru je bilo tudi vprašanje, kako zopet prirediti pomoči.iške izpraše-valne izkušnje, ki so do sedaj vse -izostale, ker so bili vsi predsedniki teh izkušenj poklicani v vojsko. Sklene se tudi v tem oziru poskrbeti, da bodo mogle te izpraševalne komisije delovati. . . — Skrb za letošnjo krompirjevo letino! C. kr. kmetijska družba kranjska nas prosi, kmetovalce na tole opozoriti: V sedanjih razmerah je bodoča dobra krompirjeva letina glede preskrbe s potrebnimi živili odločilnega pomena, saj je krompir naš poglavitni in najvažnejši živež ter obenem najvažnejše krmilo. Vsled ugodnega in gorkega vremena se je letos vobče s saditvijo krompirja prezgodaj pričelo, zato je večinoma že posajen; toda mrzlo in mokro vreme, ki je po saditvi več tednov trajalo, mu ni pustilo uspešno kaliti in rasti. Mnogo prezgodaj posajenega krompirja je vsled tega že dva do tri tedne ali še dlje v zemlji, ne da bi bil še vunkaj prišel. Od tega prerano posajenega krompirja' bo silno veliko zgnilo, celo ker naši kmetovalci nerazumno ravnajo in večinoma sade rezan krompir, ki rajše gnije kakor cel in ki tudi da znatno manjši pridelek. Kmetovalci, ki bodo imeli vsled mrzlega in mokrega vremena redko izkaljen krompir, se nuino pozovejo, da prazna mesta takoj posade z novim semenskim krompirjem ter naj bodo-Prepričani, da podsajen krompir kmalu dohiti poprej posajenega, ki bo dozorel v istem času. V prid kmetovalcev samih in celokupnosti je, tem potom zagotoviti do-bro krompirjevo letino. Žito iz Romunije, Romunska osrednja komisija, ki ima nalogo, da določa, koliko pta se sme izvoziti iz Romunije v Avstrijo m Nemčijo, je dne 22. aprila sklenila, da se bodo v bližnji dobi izvozile sledeče Množine: 29.150 vagonov koruze, 21.500 V;gonov ječmena, 1500 vagonov rži in 800 vagonov graha. Skupno dobita Avstrija in j'emčija po novi pogodbi 100.000 vagonov '■/„ ogrskih hip. srečk iz leta 1881. < MeSeCni obrok za vseh pet srečk o!if. dobitnili listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K) llnhSlo igralno pravico do dobitkov M O KJE KIS ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj I Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana. gl^f V Bmartnem ob Savi je naprodaj zemljišče s poslopjem ki se lahko z malimi stroški prevredi v stanovanja. Istotako je naprodaj na lepem prostoru v Blažičih blizn Reke imr hiša ^m ugodna za trgovino in gostilno. Več o vsem tem se poizve pri »Gospodarski Zvezi v LJubljani«. Ila prodaj ima :: brinje:: za kuho brinjevea v poljubnih množinah po nizki Jq5 ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. SlROLIN Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? Roche // Se dob!v vseh lekarnah K.tt- influenci. 1. Vsak, ki trpi na /rajnem kašlju. lažje je obvarovati se bolezni,nego jo zdraviti. 2. Osebe s kroničnim kafarom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave 1 Vadušljivi,katerim Sirolin inafno olehča naduho-4. Skrofuzni otroci,pri kaferih ucinkujeSirolin z ugodnim vspehom na splošni počutek. 1! iH. ,.,«'l*r'">"< JazHnaCsillag s svojimi 185 cm do!qimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem [o iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, Eri moških krepko pospešuje rast rade, in 2e po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Lonček po 4, 6 in 10 kron. Po pošti se pošilja .vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornicc kamor je naslavljati vsa naročila Ana Csillao, Dunaj i, KohlmarkUi. m m\i tako se sliši mnogokrat popraševati Hudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na.stežl ampak svoji lastni uri ne verjamejo," kolje le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je. Št. GOO Žepna ura z radijem, ki so ponoči sveti ...... K 8-40 „ 410 Nikel.-anker-lloskopf ura „ 4-10 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kam-.2 nih tekoče......... 5-90 „ 719 Srebrna rem. ura . ... u VSt) „ 720 Srebrna cilinder rem. ura O-Ttl „1450 Bela kovinasta verižica . . „ nikelnaste.......všjfes- „ 916 Srebrna verižica . . . . • . ,j~M0 , 89 Double zlata verižica . . ■ „ 5'90 Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, za vratne verižice, uhane, blago v zlaluTn " srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj In poStnlne prostega. Razi>ošll|a se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugnjajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna nr v Švici Nima nobene podružnice. - IIIIIIIIIMI.......III " 1090 Vabilo na ni. redni občni zbor Prvega ljubljanskega delavskega kon-zumnega društva r. z. z. o. z. ki se bo vršil v nedeljo dne 21. maja 1916 ob 4. uri pop. v hiši glavne prodajalne Kongresni trg št. 2„ II. nadstropje, po sledečem Dnevnem redu: 1. Poročilo načolstva. 2. Odobritev računov. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev odbora. B. Slučajnosti. Ker se gre za važne spremembe pravil, se vabijo vsi člani, tla se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. Dva krepka dečka poštenih staiišev sprejmem za kovaško obrt. Stanovanje in brana prosta. IV. DEMŠAR, Ljubljana, Marije Terezije cesta 6. 1116 Lesna tovarna v Medvodah sprejme takoj spretnega ključavničarja. 1'redstavatelji, ali pismene ponudbe blagovolijo naj se na Direkcijo vevških papirnih tovarn, p. Devica Mariji v Polju, Kranjsko obrniti. IzDorno .b le obnosio.za vojake v vojaki in •»loti ia vsakega kol najboljie bol oblažajoče mazanje pri pnblajenjn, reumftttzmu, gihtu, lalMftd, prtnil, vratni In tioleetl t krtu Ur. Rlotit«r|. Sidro-Liniment. let oompoB. Nadomestilo Sidro Pain-Expeller. CNcklentca Kron. —(a, r K I-25. Vsi naj bi torej le Lysoform 0 ^abllf. 22 i mm ima v zalogi sledeča krmila: Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmleta fi K 87-— zn 100 kg brez vreč. Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreč it 100 kg. 01up!;c sladkorne pese j balah in vrečah po 50 lig a Iv 53-— za 100 kg brez vreč. SladEiorno krvno hlafo po 48 K it 100 kg z vrečama vred. Polieiieici S n« ročajte pri Gospodarski zvezi semena, jceiren, domačo in nemško deteljo, grašico. Semensko koruzo za zeleno krmo dobimo! 1'roskrhite si od Gospodarske zvezo kajjnita, tkaliijevo sol, 8% kalijev, 18—20o/„ mineralni in kostni superfosfat, mešana gnojila, zlasti 1 A"/u žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 k» za K 10 — iV 100 kg z vrečo vred Naročniki nai dostavljajo lastne vreče franko nnS naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah lilaira ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K i\ 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj- ngodne šili cenah koruzne storže, ajdovo, prosene in druge pleve. •PoijedelsEic stroje, motorje, mlatltnice itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi. Lepa birmanska darila. Največja zaloga zlatnine, srebrnine inbriljantov po nizkih cennh. Vojne tr|wžno Za obilni oirtk vabi ure. y v Ljubljani nas roti frančiškanske cerkve Srebrni prslnn : rdečin: križem lepo Naročajte cenik r koledarjem — je ein.ijhran K tudi po pošti zastonj. Kupujem in prodajam ali v komfsijon rzamem samo in tudi sfuro zobovje. iert Derasnc, Hrivec in starinar 933 Frančiškanska ulica št. 10, Ljubljana Posebno letos jc veliko ležeče na dobrem poljskem orodju, da se delo z lahkoto In hitro opravi, vsled lega naj vsak kose naroči pri »90 10 F.S.ŠkrabarvVišniigorl kateri žc več let razpošilja priznano najboljše, garantirano dobro Turške kose v dolgosti 50 do 61 cm «7 do 72 cm 78 do 84 cm po k¥25 iTršo Pri naročilu na 10 komadov skupaj poštnine prosto na vsako postajo. Trcprodajalci dobe primeren popust. Edini slovenski zavod broz tujega Kapitala jes 1440 VZRJEPflfl ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov Lijubljana, Dunajska cesta 17, lijubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam j 1. raznovrstne izdelano stavbo, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2, vse premično blrtgo, mobilijo. poljsko orodje, stroje, živino, zvonovo in onako, 8. vso poljsko pridelke, žita in krmo, 4. zvonovo proti prelomu, 6. sprojema tudi zavarovanja na življenju, oziroma doživetje m drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osobe za dožolno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znošale 1. 1912 K G73.35C-17, so poskočile koncem 1. 1013 na K 735.147*17. Tedaj, čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeniStvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh iarah nastavljeni poverjeniki. Cene .prin^rne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo. Vam plačam _______ako Vaših kurjih ofies, brada-vlo in trde kože tekom 3 dni s korenino, brez bolečin no odpravi RIA-BALSAM. Cena lončku z jamstvo-nim pismom K 1*50, 3 lončki K 4'-, 0 lončkov K 5 ' 60. Kemcnjr, Kaschau (Kassa) I., poštni predal lL'/550. Ogrsko. Velika razprodaja lepih zelo zanimivih vojnih razglednic čudovito ceno: 300kosov le K 9 —, 300 drugih zelo lepili razglednic K 6 — po povzetju; 600 kosov poštn. prosto, pošilja, dokler kaj zaloge, A. Sapira, zaloga umetnin, Tiszabocdany _473. OgrsKo. !! Agitirajte za „Domol uba"!! Edino dolri In solidni stroji so sami „Gritzner" in „flfrana" Prednosti ■ krogljičen tek, biserni uborl (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezolaCno v liišl. Edina iovar. zaloga šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu franC. mostu, 3. hiša ra vodo. gsf3r~ lOlctna garancija. "KM Ustanovljeno teta 1893. O jf Ustanovljeno lotA 1G93. • ■ ■• • reg.strovana zadruga z oiue.einm jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Realni davek plačuje iz svoje(|n. Zunanjim vlagateljem to za poši- ljanje ilenarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7'/?, 15 ali 22 xh let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila t roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaSa čez 600.000 K. Deležnikov jo bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki leiirczenlnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K Načelstvo : l'r otl sed n i Ic: Andrej Kolon, prelnt in stolni J; II nor.il; v Ljubljani. 1. pod predsednik: II. p o d pr e d s n d 11 i k t Ivan Sv.šnlk, stolni kanonik v Ljubljani Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Č 1 n n i ! Ivan Dolenc, e kr proiesor v Ljubljani; dr. Jožei Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju: Dr. OTerhar Alojzij, ginin, proiesor v Ljubljani, dr. Jakob Mohorlt, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani: B.Komec, ravnatelj trg. šolo v Ljubljani; Anton Suftnlk, o. kr. |;inin. proiesor v Ljubljani. flr. Viljem fi'chwoitzer, odvetnik v Ljubljani: dr. Aleš USenliinlk, prot. bo-j;oslovja v Ljubljani; Fran Verbto, o. lir. giinn: prol. v Ljubljani; Ignacij Zaplotnlk, katebot v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik : Anton Kižič, r. kr. jrolesor 111 kanonik v Ljubljani. — člani: Anton Cadež, katebet v Ljubljani ; K. Gruber, o. kr. fin. rac. ollcijat v Ljubljani: Ivan Mlakar, proiesor v Ljubljani; Avguštin Zajo, c. kr- rafi. rovtdcnt in posostnik v Ljubljani. Izdaja konzorcij „Domoljul>a", Odgovorni urednik Jožei Goslinčar, državni poslanec Tiskala Katoliška tiskarna.