Politični ogled. DRŽAVA SHS. Za proračuaske razprave sc je določilo krajše postopaaje tako, da bodo proračuni posamezaih miaistrstev še pred koacem tega aieseca sprejeti. Opozicijonalni blok ne misli aaskočiti vlade, dokler se razpravJja o prpraeunu. Doznalo se je, da bi Pašič v slačaja nastopa takoj podal ostavko vlade ler tako aaprtil opoziciji odgovoraost za proračua, ki so ga radikali sami sestavili. Te dai bo izročeao predsedstvu skupščiae še 30 po- verilaic Radičevih poslaacev. Hrvatski poslanci za- ftrjujejo, da je od ajihove straai vse pripravljeao za boj i'proti Pašičevi vladi ler da bodo zadostili vsem zahte- vam poslpvaika v skupščiai glede prisege itd. Poslaaec Predavac je še izjavil: Jaz saiatram, da so iz sedaajega -."polpžaja najboljši izhod volitve, ker je treba, da ljad- stvo z volitvami pokaže svoje laišljeaje o sedaajem re- žimu. To velja posebao za srbski nai;od. Ne verjamem, da bi ta odobril lako strašao korupcijo. V zvezo demo- : kratov z radikali ne verujeaio. Smatram, da je aočela !^:»lti Pribičevič niti Davidovič. V Davidoviča iaiamo ve- liko zaupanje. Sploh bi pa bila lako koalicija aemogoča, tako z ozirom aa zaaaaji, kakor tudi naš aotraaji po- viitičai položaj. Z ozirom aa aotranji političai položaj xatp, ker bi demokrati izigrali svoj ugled, če bi se ze- dinili s tistimi, katere so rušili radi korupcije; z ozirom *ia zuaanji političai položaj pa zato, ker bi to značilo prevaro aad Hrvati ia Sloveaci. Pri razpravi o proračuau notraajega aiiaistrstva so prišle na daa razae zlorabe radikalae vlade: aa eai straai strašno hajduško slaaje v Makedoaiji, kjer je v jpar lelih izgabilo življeaje — 600 orožaikov ter bogzaa koliko domačiaov, aa drugi straai pa vse polao proti- {postavaosti tudi po naših kalturaih krajih. Gpvoraik Jugoslovaaskega klaba je tudi omeail, kako proti- ppstavaost je zagrešila vlada, ker je razpustila odbor Kmetijske družbe samo radi tega, da je adarila nas, ki smp imeli v odbora večiao. Vlada aima aobeae pra- vice, da postavi privatai družbi gereata, vJada ima pač :pravico družbo razpustiti, ae pa pravice odslaviti druž- !:heai pdbor ia postaviti gereata. (Medklic aptraajega ¦raiaistra: Ko je predsednik družbe zapustil svojo služ- bo, sem moral postaviti gereata!) Kulovec: Gospod mi- •»lister, zato niste imeli nobeae pravice. Kmetijska druž- ba na podlagi svpjih pravil sama ureja svoje aotraaje feaadeve. Vsaka družba ozirpma društvo je pppplaoma avtoaomno. Vladna dolžaost je, da čuva, če se potrjena ^pravila izvršujejo ali ae. Če vidi, da se m, ima pravico <_o razpastiti, aima pa te pravice, da bi druŽbi, ki je ustaaovljeaa po društveaem zakoau, ppstavljala ge- <r6nta. Po Beogradu prirejajp iavalidi prptestne shpde ia obhode, ker ae ppsveča vlada prav aobeae pozpraosti invalidskema vprašaaja ter pripravlja zakon, ki bp še tp malo vzel iavalidom, kar bi meli dobili pp načrtu rakona, ki je bil septeaibra 1922 skleajea sporazumao med vlado ia iavalidsko orgaaizacijo. GRCIJA. Vlado imajo v rokah republikanci, ki so pa glede odstraaitve Rralja ia njegovega dvora skleaili sporazum tudi z oaimi straakami, ki so aasprolovale poprej republikanskemu stališču. Naert sporazuma določa, da se kralj Jurij proslovoljao pdpovedaje prestolu, sme pa dp svoje smrti aositi častai aaslov grškega kralja, iaia ipravioo svobodao uživati vsa kraljevska posestva aa <Jrškeai razua Tatoje ia bo prejemal od grške vladc Štiri petiae sedaaje civilae listc. člaai kraljevske rodbiae se imajo za vcdao odpovedati vsem pravicaai do prestolonasledstva. Na podlagi tega sporazuma sc ima izvršiti splošaa amaestija, sprcjeli se imajo vsi sposobni, a sedaj odpuščeai oficirji in uradniki, proglasiti se ima republika po narodai skupščiai ia ljudsko glasovaaje ima pozaeje to proglasitev le odobriti. Ko je naslopila republikanska vlada, so monarhisti podtakaili aekaj bomb pred aagkško in mmunsko poslaništvp, da bi vlado spravili v slabo luč. Ateatati so se še pravočasao razkrili ia aiso zahtevali žrtev. — Grčija je prizaala sovjctskp Rusijp in iz Aten je iz- gaala aekega ruskega kneza, ki se je lastil naslpv in mesto zastopaika nekdaaje carske Rusije. FRANCIJA. Francosko valato je podprl amcriški bankir Mprp,aa. Ko so vzboraici ppozicijoaalci ostro aastopili prpti noverau fiaaačaemu zakoau, je aiiaislrski predscdaik Poiacare izjavil: »Prcd koacem maja bbdo gotovp nove volitve. Zato se ai treba bati aikake diktatorske vlade. Ppdaljšaaje veljavaosti mandalov bi ppmenilo kršeaje osaovnih doloeb vplivnega prava. ITALIJANSKI FASISTI. Veliki fašistovski svet je nadaljeval svoje zborovaaje. Govorili so o orgaaizaciji. Fašistovske zveze štejejo aad 350 tisoč članov. Najmočaejša je zveza v Florccai, ki šteje 22.000 člaaov, tej sledita zvezi v Milanu s 17 tisoč ia zveza v Rimu s 16500 člaai. Laasko letp so ustanovili 104 zveze. If ALIJA IN POLJSKA. Poljski poslaaik v Rima Zale\vski jc dal zastopaikom italijaaskega tiska daljšo izjavo o gospodarskeai poaieau posojila, ki ga je Italija dovolila Poljski v zaesku 400 milijoaov lir. Vsa dosedaaja, od poljske republike aajeta posojila sp bila aamenjcaa vcč ali maaj vojaški orgaaizaciji, dočim ima tp posojilo pppolaoma .gospodarski zaačaj. Poslaaik je posebno dalje naglašal modro državao politiko Mussoliaija, pod katerega vodstvoai se je Ilalija okrepila aa finaačnem in gospodarskem polju. ANGLIJA. Iz proračuaa za mornarico je razvidnp, da bo štelo aagkško brodovje v Sredozemskem morju poslej osem velikih bojnib ladij, dve flotilji križark, eao flotiljo podaioraic, šliri torpedne rašilce ia več pomožaih ladij. Aagkški proračua za leto 1924-25 izkazuje 785 railijonov fuatov izdatkov, to je za 30 miiljpnov funtov maaj, kakor letps. (785 milijoaov fuatov je 1 bilijoa ia 99 mihjard jugpslovanskih kroa ali okroglo 275 milijard dinarjev. t^BWBWBtBW''W^< «mil BiU'.>U'.W«t>^ff»v; PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU. Sestaaek odbornic DZ celjskega okraja. Da so DZ res priljubljeae dekliške orgaaizacije, je pokazal sestanek odboraic DZ celjskega okraja, ki je bil obcaem ustanovai občai zbor okrajae DZ v Celju. Odboraice DZ iz celjskega okraja so bile častao zastopane. Zapisaiki, podaai v pregled, sp dokaz, da v Deklištfih zvezah ai aiaaj discipliae, kot pri Orlicah. Splošao je bilo opažati, da dekkta hočejo storiti vse za razvoj orgaaizacije DZ, katera aam aaj skapao z Orlicami vzgaja deklet ia žeaa, ki bi se zavedale, da jc odločeaa žeastvu velika aaloga: aaj sodelajejo, da najde človeštvo ppt do časae in veeae sreče. Odbornice Dekliške zveze ptujskega okraja imajo v nedeljo, dae 23. t. m. ob 11. uri dopoldae v miaoritskeni samostanu ustanovni občni zbpr Okrajae DZ Ptuj. Ne pozabite priaesti s seboj pismeaa poročila, kakor saio vam sporočili potom okrožaic. Vabljeae pa so zastopnice tadi iz drugih župaij., kjer šc nimajo DZ. V župnijah, kjer žclijo ustaaoviti DZ, aaj sporpčijo Prpsvctni zvezi v Mariboru, ki jim da tozadevaa aavpdila. — Tajništvo Prošvetae zvcze.