Act of irl'-Hon ANHKKA DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Amrrinm Siomr tt NO. 51 l ■ NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V iimnq to all' CLEVELAND. OHIO, MONDAY MAY 2nd 1921 LETO XXIV - VOL. XXIV. Irandja in Anglija Med zavezniki je nastal spor radi Nemcev. London, 1. maja. Precej oster nesporazum je nastal med zavezniki glede vprašanja, ali naj Francozi zasedejo nadaljne nemške zemlje kot kazen, ker Nemci i>e plačajo vojne odškodnine! Angleška ter italijanska vlada se proti vi jo gotovim francoskim zahtevam. Včeraj popoldne se je vršila konferenca zaveznikov, toda namesto da bi prišlo do enotnega mne v nja, se je konferenca končala * z nesporazumom. Belgijski ter francoski ministerslri pred sednik sta bila za to, da se nemudoma zasede Ruhrski o-. kraj v Nemčiji, dočim je Lloyd George in grof Sforza, italijanski zunanji minister, temu nasprotoval. Lloyd George je predlagal, da se modelirajo nove zahteve, nakar naj se pošlje Nemčiji ultimatum. Tako resen spor je nastal med zavezniki, da je Lloyd George nemudoma po seji sklical konferenco angleških ministrov. Danes se vrši nova seja, in če se pri tej seji ne pobotajo, tedaj znajo nastati resne posledice. Fran cija bi morala potem na svojo roko okupirati Ruhrski , okraj, in k večjepi bi dobila pomoč od Belgije, dočim bi zguftla dobro voljo Angine 1*1 Italije, ali pa mora francoska vlada pasti. -o- — Mrs. Veronika Hatsak, 5174 Track ave. je pravkar prinesla domov iz banke $2300, ko stopi v hišo ropar in zahteva denar. Namesto da bi denar izročila, se je žen ska navalila na roparja, in pričel se je hud boj*, tekom katerega je ropar iztrgal denar ženski, a ženska mu je potegpila, krinko z obraza in spoznala roparja kot enega svojih bivših ljubimcev. Policija mu je na sledu. — American Legion, orga* nizacija bivših ameriških vo* jakov, je sklenila, da se njeni _ člani ne bodo vtikali v nemi-, re, ki znajo nastati^pri štraj-kih. Mnogo se je govorilo, da American Legion podpira skebe in nadomestuje policijo pri delavskih stavkah, kar je pa vodstvo American Legion odločno zanikalo. American Legion se ne bo nikdar vtikala v delavske spore. — Cene Liberty bondom so: Prvi $88.70, drugi $87.32, tretji ' $90.50, Četrti $87.52, peti $97.06. NE BO PLAČAL DAVKA. Great Falls, Mont. 30. apr. V državi Montani morajo pečlarji plačevati posebne davke, Če se ne poročijo. William Atzinger, 35 let star, pa je včeraj pisal državnemu tajniku, da ne bo plačal tega davka, ker ni.on odgovoren, da je samec. Vprašal je več deklet, če ga vzamejo, toda nobena ga ni marala, torej nikakor ni pravično, da se od njega zahteva pečlarski davek. - Delavci na stavki ^ i Stotisoče delavcev v Ohio odide na štrajk. - Več stotisoč delavcev v državi Ohio se bo nahajalo danes na štrajku, ako se v zadnjih trenutkih ne pobotajo z delodajalci. 35.000 stavbin-skih delavcev odide na štrajk in skoro tisoč tiskarjev. Stavbinski delavci se proti-vijo zmanjšanim plačam, tis^-karji pa zahtevajo 44 urni de-lovnik. Vseh štrajkujočih zna biti v Clevelandu samo 50. 000. Skoro vsako mesto v državi Ohio je prizadeto. Delodajalci v skoro vseh mestih so predlagali zmanjšane plače, od 10 do 25 procentov. Poleg stavbinskih delavcev in tiskarjev so prizadeti v skoro vseh mestih uslužbenci cestnih železnic, katerim so kompanije naznanile, da od 1. maja naprej plačajo 20 procentov manj. Tiskarji ne zahtevajo povečanih plač, pač pa skrajšane delavne u-re. Na štrajk bo šlo najbrž tudi več tisoč molderjev, ker nameravajo lastniki livaren znižati plače od 90c. na 75d na uro. Mir odobren. DOSTI DELAVCEV NA FARMAH. Chicago, 25. aprila. Ameriške farmarje ne skrbi letos prav rtič kako bodejo.obdela-li polja. Delavčev za farme je več kot preveč. S klobukom v roki hodijo k farmarjem prositi za delo. In tudi ne zah ievajo več $6 na dan, osem ur dela ter trikrat kosilo kot lansko leto in predlanskim. iZadovoljni so s $40 na mesec in prenočiščem^ Delajo pa od zore do mraka. — Mnogo rojakov je klicanih na sodnijo, da dobijo cffo žavljanske papirje, toda vsak teden jih nekaj izostane. Eni niso dobili karte, ker so se selili ,pa naslova sodniji niso natnariili, drugi ne more prič" dobiti, tretji imajo zopet drugi vzrok. Zato tiskamo mi vselej imena onih, ki imajo priti na sodnijo, že nekaj dni prej, da se lahko pripravijo. Tudi če bi slučajno ne dobili karte od sodnije, pa vidite svojerime tiskano v tem listu, tedaj je to znamenje, da morate na sodnijo. Prihranili bodete sebi in drugim posebno delo, če tako naredite. V četrtek, 5. maja, dobijo sledeči rojaki državljanske papirje na Common Pleas sodni ji, sobe št. I.Jakob Fine, G. Gaber, V. Adame, J. Serpan, Jas. Smolik, J. Maurer, A. Mikulin, (klican že tretjič) G. Simunovič, J. Kranjc, Jos. Pogačnik, Fr. štefančič, jak. Korn, Jos. Arko, A. Kotulič, A. Sajovic, Fr. Čop, A. Kersnik, M. Legan, Fr. Zoran, L. Gregorich, A. Globokar, J. Maver, Blaž Skupic, Fr. Topol, John Janežič, A. Mljač, | A. Bulich, Fr. Lazar, -John Ježek, Jos. Samson, Fr. Ba-; raga, F. Gorenčič, John Per-| ko, Fr. Kmet, Ivan Berčič, Jos. Modic, John Urigel, Fr. | Perko, A. Ahčin, skupaj 39, skupaj 163 rojakov novih državljanov v zadnjih 3 tednih. ^-William Fostei, 23 let star, Je bil v soboto od sodni- j ka Bernon obsojen na dosmrtno ječo, ker je ukradel — $2.00. Pred sodnijo je Fos-. ter priznal, da je 5. aprila le- j tos ulomil v stanovanje Sam Shapiro in odnesel Shapiru iz hlač $2.00. Postava pravi, j da kdor ponoči vlomi v privat; no stanovanje, se kaznuje z, dosmrtno ječo. In Foster bo do smrti sedel v ječi radi dveh dolarjev. - — Revolucionarne' plakate sta raznašala dva zida, R. AI-terabend in John Hirsch, ko jih je zalotila policija. Na plakatih^so se pozivali delavci, da prvega maja uprizorijo revolucijo, treščijo vlado in se polaste s silo vsega. Oba žida sta bila izročena zvezini sodniji. # j — Luna Park, zabavišče Clevelandčanov, je odprt. Prvi dan je posetilo park nad 10.000 oseb. I Senat Zjed. držav preklical vojno stanje. Washington, 1. maja. Senat Zjedinjenih držav je včeraj glasoval za mir z Nemčijo. 49 senatorjev je glasovalo za mir, 23 proti, torej dvetre-tinska večina. Resolucijo za mir je vložil senator Philander C. Knox iz države Penn-sylvanije. Ta resolucija pravi, da se prekliče vojno stanje, ki vlada med Zjed. državami in Nemčijo. Toda kljub temu ne pride formalno do mi ru med Nemčijo in Ameriko, dokler poslanska zbornica ne sprejme enako resolucijo, in dokler predsednik Harding n&. odobri obeh resolucij. E-naka resolucija je bila že vložena v zbornici poslancev, vendar so v njej gotove spremembe, katere se m^fajo zjednačiti s senatno resolucijo, predno bo sprejeta. Pred-no so senatorji glasovali za mir, je prišlo do ostre debate, toda konečno je republikanska večina prevladala in so-dobili republikanci potrebno dvetretinsko večino. Kot se čuje bo predsednik Harding mirovno resolucijo takoj podpisal, ko mu bo predložena, ker se je senator Knox prej, predno je vložil resolucijo v senatu, posvetoval s nredsednikom Hardin gom. Demokrate so skoro vsi brez izjeme fcfasoVnlf pfoti rtifo-vni resoluciji — Da bi ameriška vlada dovolila kdaj kakemu možu imeti dve ženi, se Se ni zgodilo. Da, celo zaprt je bil vsakdo za več let, kdor se je dvakrat poročil, dočim je bila prva žena živa. V Akronu pa živi mož, kateremu je sodnija dovolila imeti dve ženi. Stvar je sledeča: Giuseppe Sarnlo-la se je poročil v Italiji pred 11. leti. Pozneje je prišel v Ameriko. Pred štirimi leti je poslal tudi po svojo ženo, toda ker ni dobil odgovora, je mislil, da je mrtva. Spoznal se je z neko lepo udovo iz Pennsylvanije, in porodila sta se. Dva otroka je imel z njo. PrAtekli teden pa je prišla iz Italije Mrs. Sarniola No. 1. S seboj je pripeljala 10 letnega dečka. Sarniola je bil ves začuden. Kaj naj sedaj začne? Brez nadaljnega pomisleka je pograbil obe ženi pod pazduho, in vse tri otroke, in hajdi na sodnijo. Povedal je tu, da ljubi obe ženski, da se od nobene ne more ločiti, da se obe prav dobro razumejo med seboj. Sodnija je zaljubljenemu Italijanu dovolila, da sme obe ženi imeti nj svojem domu in obe-podpirati. Ves vesel je | Sarniola korakal proti do- j mu. Z vsako roko je vodil erio ženo. in rekel* je, čla bodejo živeli kot golobje v miru in sreči! — Ob tretji uri zjutraj se je zbudil naš grocerist Mike PJut, 3811 E. 81 st St. v New-burgu, in je pravkar opazil,! kako se neki moški plazi sko-j zi okno v sobo, in že je bil Mike tudi pokoncu. Ko je ropar opazil, našega Mike, da je pripravljen na boj, jo je hotel popihati, odkoder je prišel, toda Mike je skočil za | njim, in go potegil shlaeami vred nazaj v sobo. Toda lo-oov je bil pripravljen na vse, kajti hitro kot blisk je poteg-1 nil nož in začel z njim mahati po rojaku Plutu in mu priza-djal več ran, potem pa pobegnil. Plut fe bi\ pozneje odpeljan v bolniSnico sv. Aleša. Je umoril mater. \, ( 23 letni sin ustrelil 60 letno mater. Akron, O. 30. apr. Joseph Mack, star 27 let, je bil včeraj v tem mestu na sodni ji spoznan krivim umora svoje lastne matere, in ker porotniki itiso priporočili milosti, je bil pozneje od sodnika obsojen na smrt na električnem stolu. Mati morilca je bila stara 60 let, in nečloveški sin je pognal de njeno truplo. M popolnoma ravn sodnijo. Ko se ie gledal it k rogelj v ilec je bil lušen pred tala sodba porotnike, po sodnji žensk jo-v dvorani si oče, ki >jega sina. oče slišal, bsojen, se dil na tla. itil 28. no-[eljo. Pri na dan, da je mirno potem 4>a se oz dvorani, kjer je kalb. Poleg sina sedel njegov sivo je zagovarjal Oče je oče. Ko da je sin na sm je nezavesten Umor se je p vembra, na n obravnavi je p je Joseph Mack v soboto prej spil zvečer 15 kožarcev rozi-novca, in ravno toliko v nedeljo zgodaj zjutraj. Umor se j£ pripetil v nedeljo ob 11. zvečer. Glasom pric je Mack prosil svojo mater za $20, da plača svoj revolver. Mati mu ni dala denarja. Potem je prišel pogovor na bližajočo poroko Mačka z nekim dekletom, ki je pravltar prišlo iz A roke. Ko je mati Šla proti hinji, se je spodtaknila in padla. Sin jo je vzdignil in nesel na postelj, nakar je potegnil svoj revolver in sprožil petkrat. Pa to mu ni bilo dovolj^ pač pa je šel iskat Še očetov revolver in še štirikrat ustrelil na mater. Oče se je tedaj nahajal v isti sobi, in je baje spal. Mack se je zagovarjal, da je ustrelil mater, ker je preveč^pila, dočim je sam priznal, aa je veliko pil. GOMPERS PROTI MALIM PLAČAM. Philadelphia, 25. aprila. Samuel Gompers predsednik American Federation of Labor in Frank Morrison, tajnik iste organizacije sta včeraj najela tukaj dvoj? največ jih gledališč, kjer sta priredila delavske shode, katerih se je udeležilo tisoče delavcev. Gompers je govoril o malih delavskih plačah. Rekel je, da potem ko se je naredil konec vojaški avtokraciji Ijud stvo ne bo trpelo industrij-i*ke avtokracije, ki služi samo za neizmerno bogatijo nekaterim. Protestiral je proti vsakemu krajšanju plače, dokler niso življenske potrebščine po istih cenah kot so bile pred vojno. Zagovorniki nizkih delavskih plač so za 500 let nazaj, je dejal j Gompers. Tekom cele vojne in še potem so fabrikanti ne- j presta no kričali, da morajoj delavci več izdelovati. Zadnje čase pa so tabrikati eden za drugim začeli zapirati tovarne, takorekoč brez vz-! roka napram delavcem, toda iz dobrega vzroka Za sebe, namreč da razbijejo delavske organizacije, potem pa znižajo plače. Delavci zahtevajo demo le racijo v industrijo in to bodejo tudi dobili. Proti proiirjem. Hoover navaja vzroke slabih časov v Ameriki. Atlantic City, 30. apr. Ob priliki, ko je tu zborovala trgovska zbornica Zjedinjenih držav, je imel govor trgovinski tajnik Amerike, Mr. Herbert Hooyer. Glavna snov govora Mr. Hooverja je bila: profitirji. Mr. Hoover je zagovarjal ustanovitev posebnega ameriškegaa urada, ki bi od časa do časa priobčeval v javnosti koliko stane to* ali ono blago v resnici, In nadalje za koliko se tako blago prodaja. Ako bi ljudje vedeli, kakšni profiti se delajo na blagu, in bi vlada od časa do časa priobčevala tozadevne natančne podatke, potem bi bil kmalu konec umetnim cenam. Hoover je dejal: Nešte-vilne tovarne in velike industrije, so znižale svoje cene tako, da so danes nižje kot ob času, ko so se začele dvigati. Posredovalci, ali prodajalci na drobno so sledili tem vzgledom, in posebno pri oblekah in čevljih so cene padle. V mnogih industrijah so se znižale delavske plače. Naravna posledica vsemu temu mora biti, da postane vse ceneje. Kdor pa ne bi znižal cen, pravi Hoover, bi ga vlada k temu prisilila s tem, da bi v javnosti naznanila, po čem je dotični kupil in po čem prodaja. Kar teži danes Ameriko so neznosno visoke cene na železnicah. Previsoke cene za pošiljanje blaga zadržuje trgovsko razvijanje in otežuje konkurenco. Poleg tega pa je Amerika zgubila mnogo svoje tu ježem ske trgovine. V Evropi tako malo blaga naročujejo iz A-merike, da naši farmarji ne morejo več znebiti se svojih pridelkov, kakor tudi ameriški tovarnarji ne. To je jasno znamenje, da ne smemo biti izolirani, ker je naš napredek mnogo odvisen od svetovnega položaja. Nemiri v Reki j 10 let zapora. Fašisti so se polastili Krivoprisežnik McCaffery mestne vlade v Reki. ena glav. prič McGannona f, —Da postaja industrijska kriza z vsakim dnevom slabe jša, vedo prvič delavci sami, katerih je v Clevelandu še vedno skoro 70.000 brez dela, drugič ve to mesto, ki je v prvih treh mesecih le- Rim, 30. apr. Mestno vlado v Reki so dobili v roke bivši pristaši d'Annunzia, ki so rišli iz Trsta. Zadnjo nede-jo so ^e vršile volitve, katerih uspeh pa je tako nejasen, da so fašisti izkoristili zamotane razmere. Pripeljali so se v mčsto na avtomobilih in kamijonih, pripeljali puške in topove, zasedli mestno dvo rano ter proglasili diktator-stvo. Mestni delavci so dobili povelje, da gredo nemudoma na delo. Zagroženo jim je, da če ne ubogajo povelje, da bodejo ustreljeni. Fašisti so proklamirali "Izvanredno via do za Reko, Italija". Socija-listom na Reki je prepovedano zborovati. Fašisti so začeli takoj s strahovlado v mestu. V nekem šolskem poslop ju so odkrili velike množine nitroglicerina in drugih nevarnih razstrelil. Tudi iz Italije se poroča o silnih grozotah, ki jih počenjajo fašisti napram socijalistom. V mnogih krajih so fašisti zažgali delavske domove, pregnali socijaliste iz mesta ter jih več ubili. Rudeče zastave zažigajo in prisilijo socijaliste, da razvijajo italijansko narodno zastavo. Vse to se godi pred očmi vlade, ki je nezmožna, da bi naredila konec divjanju fašistov. 't m- — V petek je bil ubit v Cle-veladu eden najboljših poštnih zrakoplovcev, J. T. Chri-stensen, ki je raje žrtvoval svoje živfjenje, kot da bi povzročil nesrečo s svojim zrakoplovom. Cristensen je pljul nad Clevelandom, ko se je pojavil nered v stroju zrakoplova. Lahko bi se spustil na tla, toda prvič je bila megla in ni mogel dobro videti pod seboj, drugič se je bal, da ne povzroči velike nesreče, ako se spusti na tla na mestnih ulicah. Raditega je uporabil vso svojo izurjenost in zmožnost ter se obdržal še 15 minut zraku, dokler ni padel njegov zrakoplov na tla na Scranton Rd. in University Rd. le par korakov proč od Central viadukta. Zrakoplov je bil razbit na vek, ki je pri dveh obravnavah proti McGannonu trdil, tošnjega leta uporabilo že drobne koM gasolin v stroju ves denar, kar ga je bilo na- -'c eksplodiral, nastal je o- menjenega za celo leto v pod- v !ca!{'r.el,n zrak°pl°7 poro siromašnim družinam, vec Mnogo sto ljudi in tretjič vedo dobrodelne družbe, ki so prve tri mesece tega Itfa več izdale za podporo brezposelnim' družinam kot pa lansko leto v 12 mesecih. 3956 družin v Clevelandu je dobivalo podporo letos od dobrodelnih družb, za 1146 več kakor lansko leto. Marca meseca se je zglasilo je videlo nesrečo. — V treh mesecih se je zredila Mrs. Stastny za 125 funtov ali približno funt m pol na dan. Izjavila je, da je zav-žila vsak dan en funt surovega masla, pol funta sira in pila mnogo smetane. Pred tremi meseci je tehtala 110 funtov, danes je pa bolj podobna slonu kot vzraščeni nad 600 novih družin za podporo. V Wayfarers Lodge je ženski. prosilo marca meseca 35. i i • t- * 710 oseb za prenočišče in hrano, dočim jih je prosilo.?? ' ? ? tekom celega lanskega leta J?) a naPad^nay soboto pono-samo 19.067 Letos so dobro- C1 od *reh banditov. Binditje delne dmžbe v prvih treh me s-° za ^enar»in K°SP°- secih leta izdale $166.000 v podporo siromakom, a lansko leto so znašali vsi stroški Celega leta za podporo siromakom samo $117.000. Iz tega se jasno vidi, da vlada med nami kriza prve vrste, in če V petek zvečer preteklega tedna je bil spoznan krivim krive prisege James F. McCaffery, ena izmed glavnih prič za Wmr\McGannona, ki je bil obtožen umora H. Ka-gya in od porotnikov oproščen. McCaffery je oni člo-e pri dven i M< da je v noči 7. maja, 1920, vo^ zil okoli Miss Neely, dočim je Miss Neely trdila, da se je nahajala v trenutku umora le en blok proč. McCaffery je pri obravnavi trdil, in ponavljal, da je dotično noč vozil Miss Neely po East Clevelandu, a druge priče so bile na razpolago, ki so trdile, da je, prvič, McCaffery dotično noč doma spal, zopet, drugič^ so priče trdile, da je vozil neke druge ljudi okoli, in tretjič, so bile priče na razpolago, ki so trdile, da je McCaffery dotično noč igral karte nekje na West Side. Miss Neeley sama se je izjavila, da jo McCaffery nikdar ni vozil okoli, da ga sploh ne pozna ne in ga nikdar videla ni. Na podlagi tega je bil McCaffery obsojen kot piivo-prisežnik v ječo od enega leta do 10 let. McCaffery se pritoži najrišio sodnijo in trdi, da je popolnoma nedol&en. Res je, da se je tudi pri seda)-ni obravnavi zoper krivo prisego zopet nesramno lagalo, in to etio od strani državnih prič. Zagovornik McCaffe-rya je na sodni ji izjavil: Država je spravila slpča) Mc-Caffeerya pred sodnijo na podlagi nesramnih laiij. Vsa druhal se je spravila za Mc-Cafferyem. Nekdo ga je hotel imeti za grešnega kozla, in država ga je dobila. Kaj kričite, da je on krivoprisežnik, ko vse državne priče krivo prisegajo! In glavna lažni-ca ter krivoDrisežnica je Miss Neeley. Ona je že vajena lagati. Ali je njena prisega danes kaj več vredna kot zadnjič, ko je nesramna lagala vpričo sodnije? Državnemu pravniku je znano, da laže.'' Državni pravnik je odgovoril, da bo skrbel, da pridejo, vsi krivoprisežniki v zaslužen zapor. Ta teden pride na vrsto glavna oseba cele tragedije, bivši vrhovni sodnik McGannon. Tudi on jc tožen krive prisege. — V Columbusu se je te dni zaključilo zborovanje, katerega posledica je, da se bo-aeta obe telefonski družbi, ki posljujete v državi Ohio, najbrž združili v eno samo. To so Ohio State Telephone Company in Ohio Bell Telephone Co. ki kontrolirajo vse telefonske žice v državi Ohio. Sedaj je še potrebno, da delničarji obeh kompanij v to privolijo. To je pač vesela novica, posebno za trgovske kroge, katerim je sistem dveh telefonov povzročil ne samo mnoge sitnosti, pač pa tudi iz van redne stroške. Vendar se združenje obeh kompanij ne bo z^idilo tako hitro. Inženirji so mnenia, da ano se bo vzelo 4 do 6 let, pre« Rekrut Jože Mrcina piše svoji izvoljenki: "Ljuba Rezi ka! če bom danes zvečer smel, pridem k" Tebi!'' — Ljuba Rezika mu odgovori: "Le pridi, smeš!*' dar ga je že hotel izročiti, toda njegova žena je zgrabila za tesko mesarsko sekiro in se vrgla nad roparje, ki so hitro pobegnili. Se dve drugi trgovini ste bili izropani. ............ — Truplo teden starega deč i more upeljati en sam sistem. se položaj v kratkem ne ibolj ka BO na§Ii v Cuyahoga reki The Bell Tel. Co. ima v Cle-ša, bo ena četrtina mestnih Pri Jefferson ave. Otrok je velandu 125.000 odjemalcev, bil zadušen, predno je bil vr- dočim jih ima the Ohio State žen v vodo. To je že četrti neka j nad 30.000. mrtvi najdeni otrok tekom 10 • — Plačajte račune za plin v dni. našem uradu in prihranite v — The Frank Dry Cleaning pot v mesto in stroSkeprepo- prebivalcev navezana na javno podporo. — Danes se vrši seja direk. S. N. Doma. Pričefek ob 8. Tudi zastopniki Co naznanja, da je znižala ce- znega plačanja. Zadnji žas )e uri zvečer. društev so vabljeni, da se vdeleže te važne seje. ne za čiščenje i moških oblek. ženskih in ... alibi do torka, 10. maja do 12. popoldne. - >.'< ■->£ .aH -r^. ■ •AMERIŠKA DOMOVINA" NAM - $4.00 . $5.5« f> 4 N * Za Cleveland po poAti • *5.0 Posamezna številka - - • S« Za Ameviko * ■ Za Evropo - • ■ ________ Vu pisma, dopisi in denar na) *e po«Ua »» "Ameriflka Domovina •119 Si. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton IAMBS DEHF.VEL, Publuker LOUIS / P1JIC. Editor 1&jiik1* mcnual *kd summit AND i-KIDA Read bj 25.8JJ Slovenians m ue City of Cle»eland and ekewbere. Adwrtiang rates oo request. American in spirit foreign in language only Entered as jocond-ctaw autre« January 6th itHw •• *<. «»*»*--■ ■ tf.wejHti j Ohio undo? rth* ■» **"M isJ8 No. 51. Mon. May 2nd 1921 Nemci in Francozi. Zavezniki študirajo kaj pravzaprav nameravajo Nemci, in dočim Francozi mobilizirajo, da zasedejo nadaljne nemške dežele, so Nemci mirni. Nihče ni mogel izračunati, kaj pravzaprav nameravajo. Gotovo je le toliko, da bi se Nemci kolikor mogoče radi izognili velikemu plačilu vojne odškodnine. Nemška vlada je Francozom ponudila plačilo 200. 000.000.000 zlatih mark, svota velika dovolj, da potolaži najbolj razburjenega Francoza, ki kriči: Hajd na Berlin! Toda besede, s katerimi so Nemci obljubili plačati to svota so zavite v tako neprodirno meglo, da zavezniški finančniki in eksperti ne vedo, pri čem so. Ako bi Nemci ponudili zaveznikom gotovo svoto odškodnine, jasno in brez izgovorov in zapletijajev tedaj je mogoče, da bi Amerika uplji-vala na zaveznike, da začnejo z Nemci obravnavati. Tako pa je nemška ponudba tako meglena, da je tudi strijc Sam odklonil svoje posredovanje. Posledica te najnovejše nemške ponudbe je, da se ču-je po Parizu nov bojni klic! Zopet se brusijo sablje in bajoneti, francoske tovarne za mu niči jo so dobile ogromna naročila, mladi fantje in zreli možje so znova klicani pod bojne zastave. "Naprej, nad Berlin !M se Čuje po celi Franciji. Francoska armada okupira najprvo bogate Ruhrske okraje, in iz Essena ni daleč v Berlin. Mirovna pogodba, katero ho zavezniki in Nemci pod-isali v Versailles, je postala navaden kos papirja in se ahko vrže v koš. Diktirana od voditelja narodov tekom vojne, Wilsona, je bila zavržena od naroda, kateremu je Wilson načeloval. Zato tudi zavezniki ne verujejo več v Versaillesko mirovno pogodbo, ker ne more dobiti odobre-nja ameriškega naroda in vlade. Treba je torej spisati drugo mirovno pogodbo, ki bo "garantirala*' mir, toda predno se taka mirovna pogodba naredi, so Francozi prepričani, ctf morajo priti s topovi v Berlin, kjer bodejo s sabljami pisali novo pogodbo. Versailleska mirovna pogodba bi bila danes odobrena tudi od Amerike, če bi Wilson nekoliko odnehal v svoji tr-dovratnosti napram senatu Zjed. držav. Toda Wilson je hotel imeti prvo besedo, kar so mu senatorji zamerili. Dasi so bili pripravljeni potrditi mirovno pogodbo, pa so mu kljubovali nalašč, ker jih nikdar ni vprašal za svet. Posledica tega klubovanja Je, da se narodi znova pripravljajo na vojno. Do kako velikega prelivanja krvi bo prišlo, o tem sedaj Nemci _ ., , jrevrata, radikalni elementi prevzamejo vlado, zvežejo se ahko z Rusi, in nastal bi silovit vojni ples v Evropi. C še ni mogočd govoriti, ker se ne ve, kaj nameravajo i y/ tem slučaju narediti. Lahko pride v Nemčiji do « ... Da morajo Nemci plačati za svoje grehe in začetek vojne, o tem ni govora. To prizna vsak trezno misleč človek. In predno Nemci s svojim zavlačevanjem izsilijo novo vojno, bi bilo dobro, da se stokrat premislijo. Potrebno bi bilo torej v tem slučaju, da Nemci predlože nekaj definitivne-ga, nekaj, kar lahko garantirajo, in gotovo bodejo zavezniki, s pomočjo Amerike, se podali k nadaljnim pogajanjem. 1 Medtem korakajo Francozje v Nemčijo. Kako daleč bodejo šli, se ne more vedeti. Toda .Nemčija bi morala preprečiti to na vsak način. Kajti Francosko korakanje pomeni pot proti Berlinu, proti cilju, ki pomeni paradiž za vsakega Francoza, ki se spominja leta 1871, ko so Nemške (tete vkorakale v Pariz, kjer so diktirali Bismarcki in Jftoltkeji Francozom mir. Nemci so tedaj zahtevali od Francozov pet tisoč milijonov odškodnine, in Francozi so takoj plačali, kar so Nemci zahtevali. Danes so Francozi zmagovalci, In Nemci ne plačajo, kar Francozi zahtevajo. Zato Francozi mislijo, da je treba s silo vzeti, česar zlepa ne dobijo. Ali so imeli v tem prav ali ne, o tem bodejo govorili dogodki prihodnjih dnij. S to sliko hočem le dokaza* d* ti, kako velike važnosti je za y i nas Koroška v slučaju, aa se J združi Avstrija z Nemčijo. P™ išisti, ter zahtevali na :em in h jim sta ____________ _________^ m pa ti Naša "država je primorana odpreti, so na >brambo svojih najvitalnej- U*" _y „ okna Na v obrambo svojih najvitalnej ših interesov zahtevati takoj- ma- jev. " tragedija, reoc Franko v Bukovei Lov-, uleovem vr- AA/V\« oteli hu je jezen na svojo ženo, ker stre- se boji, da ne bo valila pose-do- stva njemu, marveč svojim neprestano otrokom iz prvega zakona. šnje korekture koroško- spremljal glas trombente, ki Prepiri so na dnevnem redu. kranjske meje, najmanj v to- Je naskakovalce podžigal k Posebno hudo sta se sprla 27. likem obsegu, da preprečimo vztrajnosti in jih svaril pred marca, ko se je Franko vrnil vsako koncentracijo čet v nevarnostjo. Ko so opravili, iz Poljan. Franko je svoji že-Beljaku, celovški kotlini in so odšli. — V času ko se je ni grozil, da jo bo ubil in jo Dravski dolini. To pa dose- začulo zvonenje od Sv. Mar- suval z nogo. Prisilil jo je na-le v slučaju, ako je na Je planil ves Buzet na to, da je morala iti ž njim na naša strategična noge. Meščani so se oborožili Kovski vrh k Uršuli Kos, ko zemo Koroškem meja vsa Drava s Šojnfco! in drli k vhodnim vratom, da sta prišla h "Kovskarju", jo Ako smo to dosegli, je kon- zastražijo vhod v mesto, je zopet suval z nogami in jo centracija večjih neprijatelj- Vzdignil seje krik in vik in pretepal. Rodbinska zaloigra skih sil v celovški kotlini ne- po mestu se je bliskoma raz- se zaenkrat zaključi pred so-mogoča in Nemci bi bili pri- nesla strašna novica da nase dišcem. siljeni koncentrirati vojsko v ljudstvo to noc naskoči Bu- v jjfljj M se pojavii| gornji Murski ali Aniški do- zet in ga zažge. Mesta se je jepni tatovi. Na sejmu v Li-lini. Nedvomno pa je, da bi polastil strah in jok in stok tiji je bila 7. apr. ukradena bila posest cele celovške kot- je razlegal po ulicah.. Pri- Mariji Pograjec iz Volč de-line za nas najugodnejša. | hajali so svetiljkami drug za narnjcaj v kateri je bilo 830 Tudi Italija mora to želeti ^ru£*m. *n klicali: °dt(>d, v kron denarja, Mariji Videm-in podpirati, ne samo ker je okolico! v /šek iz Gradeča pri Litiji je pa Vsega tega ne bi bilo, ce bi ukradeno iz ročne torbi-se bili meščani vzdignili par ce rižat0 b|ag0 vredno 250 ur prej in nagnali sodrgo, ki kron je razbijala pri stanovanju. gospoda dekana. Takrat niso' Boljševiški komisarji žive slišali klicev na pomoč iz rajsko življenje. Kakor zna-žufnišča in nabijanja po vra- no, je več teh gospodov, med tih. Pač pa so slišali glas zvo- katerimi seveda ne. manjka na od Sv. Martina. Omenje- Židov, prispelo v svrho trgo-no bodi, da je vojašnica fi- vinskih pogajanj te dni v Ita-načnih stražnikov oddaljena 1 i jo z gromadno množino prt-le par korakov od stanovanja Ijage. Italijanski carinarji so našega dekana, vendar tudi bili voljni, da "diplomatične" oni niso nič čuli! Resnici na kovčege puste brez revizije s ljubo moramo priznati, da svojimi gospodarji dalje, toda so par ur pozneje, ko se je fašisti so napravili kratek ' proces in prisilili vladne qyr-gane, da kovčege kljub ogorčenim protestom gospodov so naša zaveznica in ker ji mi zavarujemo na ta način njen desni severni bok proti njene mu najnevarnejšemu sosedu, ampak tudi radi tega, ker je celovška kotlina v naših rokah na vsak način za Italijo neprimerno manjša nevarnost, kakor pa če je v posesti Nemčije. S pogledom na našo državo leži celovška kotlina docela ekscentrično in že raditega in vsled slabih komunikacij z glavnim telesom države ni pripravna za izhodišče kakega vojnega pokre-ta Jugoslavije proti Italiji, ne glede na to, da si jugoslovanski vojskovodja v slučaju voj ne z Italijo ne bo hodil glave razbijat v trbiške in ponte-beljske defileje. ko ima na jugu povsod bolj odprt in pri-pravneiši teren na razpolago. Slednjič je Italija velesila, ki ima v Zgornji Italiji tako razvito železniško mrežo (ka nalska in bodoča predelska železnica), da bi v kratkem času v smeri Trbiž takoj pa-ralizirala vsak naš poskus napada iz Dravške doline pro ti njej. — Stvar naše diplomacije je, da varuje ogrožene interese naše države. Saj naša varnost tudi našim prijateljem od entente ne more biti vseeno, ako stavijo tudi v prihodnjosti Jugoslavijo v svoj politični kalkil. konec. IZ DOMOVINE. vihar že polegel, prišli k dekanu orožniki, da ga branijo. V tem času bi se pa bilo lah- Cenim protestom gospod ko marsikaj pripetilo in kdo | Rusov odprejo. In glej, kaj ve, ali ni gospod dekan ušel našli pri teh zastopnikih ru-smrti. < skega proletariataf: 5 starih Naslednjega dne je bilo dragocenih perzijskih pre-naše ljudstvo po bližnji m prog, 1298 kosov srebrnine, daljni okolici skrajno razbur 500 kosov zlatnine, kolije s jeno. Okoli 200 oseb je prišlo 83 debelimi biseri, polno k dekanu, da vidi, ali se mu (briljantov, srebrnih servisov, ni kaj pripetilo. Poudariti zlate vezenine ter več drago-moramo, da bodo naši ljudje cenosti, ki očividno izvirajo veddo na strani svojega de-1 iz bivše carske zakladnice. kana. "Dekan je naš pastir in naš Človek! Branili ga bomo, kajti to je naša dolžnost, da branimo svojega pastirja in svojega človeka. Postavili se bomo za vsakega našega človeka, ki bi prišel po krivici v neprilike." Tako govorijo naši ljudje. Naslednjega dne so se ogla Taki tatovi javnega dobra predstavljajo sovjetsko rusko republiko v inozemstvu. Carjevi sluge so kradli, so-cialrevolucionari so si napolnili žepe, boljševiški javni delavci kradejo. Uboga Rusija, ki ni videla poštenja na javnih mestih, odkar obstoja! Ampak prejšnji gospodarji _!■ _ . , • M . sili pri gosjjpdu dekanu trije Rusije so se vsaj lahko zgo- člani in predsednik tuk. Fa- scia. Z njimi je prišel tudi orožniški postajevodja. Prosili so ga, naj pomiri ljudstvo. Rekli so, da so nočni napad povzročili nezreli in pijani mladiči, nikakor pa nebuzet-ski Fascio. Prosili so, naj odpusti! G. dekan je odgovoril da je prav, da so prišli, rekel DRŽAVNA MEJA NA KOROŠKEM. Nemci so pa tu veliko na boljšem. Oni imajo za koncentracijo na razpolago Drav sko dolino in celovško kotlino ter tri železnice, ki vodijo iz notranje Avstrije oziroma Nemčije v to ozemlje. Te železnice so: 1. Bruck a|M. — Lavamund (Labud). 2. Selztal — Celovec. 3. Turška železnica Solno-grad — Beljak. Prvi dve železnici vezeta Avstrijo, turška pa direktno Nemčijo s Koroško. Tudi imajo Nemci v celovški kotlini dve izvrstni roka-dni železnici in sicer: Beljak — Plibork in Beljak — St. Vid. Dravska dolina od Beljaka do Labuda, vštevši celovško kotlino, je jako pripravna za koncentracijo večjih sil. Od tu pa vodijo krasne ceste na Karavanke čez Železno Ka-plo in Jezersko v Kranj, iz Celovca preko Bo rove! j na Ljubelj in v Kranj in iz Beljaka čez Podkoren na Jesenice, vse pa proti glavnemu našemu križišču cest in železnic — proti Ljubljani. Mi moramo na vsak način s tem računati, da bodo Nemci bolj hitro z močnejšimi silami stali na grebenu Karavank kakor mi in s tem vedno ogroževali severno-zapadni del Jugoslaviji in središče Ljubljano, ki je od Karavank približno 50 km oddaljeno. To pa vse iz enostavnega razloga, ker imajo Nemci boljša tehnična sredstva — več že-lezni«- na razpolago. Operacijski cilj vsake vojsko, ki operira iz Koroške proti nam. je nedvomno Ljub ljann. V slučaju, da se posreči nemškim četam prodreti našo obrambno Črto, pade Ljubljana, ker ni na severu nobene za obrambo sposobne črte več. S tem uspehom bi pa imeli Nemci pot do Jadranskega morja v naši državi odprto. Dopis iz Buzeta. Bilo je okoli pol po polnoči, ko so se v noči od 7. na 8. marca zacu-li iz stanovanja našega dekana gospoda Fleg klici: na pomoč, na pomoč! V tihi noči'jim pa je tudi, da so oni v so se klici daleč razlegali, ta- j Buzetu tujci in tam le kot u-ko da so jih slišali tudi naši radniki. Zato bi mu bilo jako ljudje v bližnji okolici. Dva ljubo, ko bi prišli Buzetčani kmeta sta se podala po bliž-! in mu povedali v obraz, kaj njici k župnišču ter se usta- jim je naredil. vila pod oknom, odkoder je Odposlastvo, ki je bilo pri prihajalo klicanje. Na oknu (dekanu, je šlo tudi v Narodni je bila dekanova nečakinja. | dom in v vas Sv. Martin. Pov-Kmeta sta jo vprašala, kaj se sod so se izjavili tako, kakor je zgodilo. Povedala jima je, pri dekanu, in izpraševali da hoče nekaj buzetskih mla- ljudi, kako so se dogodki od-dičev vdreti v hišo skozi dvo- igrali. Popoldne istega dne rišče, da so še sedaj tam in da je bil aretiran 16 letni dečko nabijajo po vratih ter strelja- Josip Corradi iz Trsta. Cor-jo iz samokresov .Kmeta sta radi je v Buzetu zobotehnik. se nato odstranila, da poroča- Bil je kakih 8 dni v zaporu, a ta o tem v okolici. In čez potem so ga izpustili na svo-nekaj časa so se v temni noči bodo. Corradi je bil povelj-zasvetila okenca na kmetskih nik nočnih napadalcev. hišah v najbližnjih vaseh, v Naši sosedje Italijani v me Sv. Martinu in Štrpcdu. Raz- stu Buzetu naj pazijo, da se svetljena okna so oznanjala, ne bodo dogajale več take da se je ljHdstvo dvignilo, stvari. To polagamo na srce Okoli poldruge je zadonel iz tudi orožnikom. Naše ljud-cerkvenega stolpa Sv. Marti- stvo je delavno ljudstvo in na plat zvona. Donelo je, ka- zasluži po težkem poljskem kor doni, kadar izbruhne po- delu počitek. Nihče nima žar. V tistem Času se je Čulo pravice motiti ga v nočnem mnogo strelov \z samokresov počitku, zlasti pa ne tisti, ki in pušk. Streljali so pred Na- so se pritepli v te kraje s tre-rodnim domom. Streljalo je buhom za kruhom. Kaj pa je v presledkih in vmes se je cul to? Pogorišča v mestih in va-glas trombente. Bili so to seh; tatovi in roparji hodijo prav tisti, ki sb prej naskako- po Istri od vasi do vasi in o-vali žiy)nišče. Ljudstvo se je kradejo borne koče našega začelo počasi približevati seljaka, oborožene tolpe ar-sRupini divjakov, ki je štela vijo po deželi in strahujejo 6 do 7 mož. Naskakovalci so naše mirno ljudstvo, ki je go-bili vsi oboroženi do zob. loroko in se ne more braniti. Priča o tem je, da je bilo sa- To ne škoduje samo poedin-mo v okolici Narodnega do- cem, to škoduje tudi državi, ma izpuščenih kakih 100 stre Na ves glas kličemo državi: lov. Streljali so tudi proti hi- Kam drviš? # S. ši trgovca Dinka Sirotiča in Kapitalizem v Srbiji. L. proti šoli. Pred vratmi Na- 1920, se je ustanovilo v pred-rodnega doma so se ustavili, vojni Srbiji 14 denarnih za-jjiabijali po vratih in zahteva- vodov z glavnico 48 nrlijonov li, naj se jim odpro. Na vpra- dinarjev in 26 delniških fii ' it* 11 n m fu > i In i — 'Ebwiftp ridia j. ODVETNIK čez dan se oglasite na: 1039 Guardian Building Od 6:3o do 8. zvečer pa se oglasite na: 6121 St. Clair Avenue j varjali na svečano navado, voditelji proletariata pa bi ne smeli po teh stopinjah, ko imajo boj zoper buržujsko korupcijo vedno v ustih. Da je L jen in pameten, bi se zvezal s krščanskim ruskim mu-žikom in te svoje sodelavce pognal kamor spadajo, da bi za njimi ne ostalo ne duha in sluha. Prej ali slej se bo našel mož, ki bo to delo izvršil, ampak to bo mož, ki ne bo* imel zveze ne z reakcionarji, ne z es-eri, ne, z boljševiki. Takrat nastopi nova doba ne samo za Rusijo, ampak za cel svet. Praga, 23. marca. "Narodni Listi'' poročajo, da je bolgarski notranji minister Di-mitrov izjavil, da bolgarska vlada želi ustvariti z Jugoslavijo ne samo prijateljske, marveč bratske odnošaje. Če se Belgrad doslej temu še protivi, so temu vzrok rane, ki so jih zadala zadnja leta. Nova Bolgarija pa hoee vsemu svetu pokazati da ima najboljšo voljo, da se zbriše-io stari grehi in ustvarijo z Jugoslavijo bratski odnošaji. Le na ta način bodo na Balkanu možne redne razmere. VABILO —na— PLESNO VESELICO katero prircfdi dr. Srca Marije, (novo) v Knausovi dvorani v nedeljo, 8. maja, 1921, ob 7:30 zvečer. Vstopnina 50c. Igrala bo izvrstna godba pod vodstvom g. Rud. Perdana. Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke k obilni udeležbi. Za dobro zabavo in okrepčila bo v obilni meri preskrbljeno. „ K obilni udeležbi vabi ODBOR (53) NAPRODAJ je candy store, se mora takoj prodati. Objednem se dobi rent, 5 sob in kopališče, vse skupaj $45 na mesec. Najlepša prilika za Slovenca in Telefoni v mestu Main 2063 Central 1000 Telefon v podružnici; O. S. Princeton 355 R JOHN L. MIHELICH PRVI SLOVENSKI ODVETNIK Glavni urad: 902 Enftnecra Bldg. Podružnica: 6127 St. Clair Ave. Uradne ure v podružnici: Zjutraj od 8—0. Zvečer od 6—8. Cez dan se obrnite na glavni urad. Stanovanje: 1200 Addition Road. g) I Vrednost jugoslovanske krone se v krat- kem zviša. """" # 1 1 Ako želite, da pride vaša denarna poiiljatev ob pravem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim v domovini tedaj se poslužite našega denarnega zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za pošiljanje denarja. Izplača direktno v Ljubljani V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi 'bankami, imamo pa tud* zveze s celo Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Ljubljani. ^ Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v staro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte Premoženje te banke znaša osemindvajset milijonov. Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. n« Lake Shori Banking & Trust ^ li. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. UNION AVE & E. 93rd ST. IN PET DRUGIH PODRUŽNIC. f >) $ § % !>) h % $ '.>l O) # @> R> Raznih tžii/tti Aancrikc. ■MMi«/- 6313 ST- CLAIR Cleveland. Omc šanje, kdo da je, so odgovori- družb z glavnico 68Vi milijo- Hrvata. 1316 E. 55th, St. (53) Preselitev! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselil brivnico iz 6111 St. Clair Ave. v prostore, kjer je bila prej Lauschetova gostilna, na 6121 ST. CLAIR AVE. Ker so tukaj večji prostori, bom napravil prav moderno brivnico, kjer bo vsak kar najboljše postre-žen. Priporočam se mojim dosedanjim odjemalcem in tudi drugim tudi še v nadaljno naklonjenost. Martin Zugel, 6121 ST. CLAIR AVE. VLOŽITE SVOJ DENAR po 6 ^obresti! Varnost: dobre prve vknjižbe na za-mljiSča. Union 529-L, W. L. WIDMAR 8002 Union ave. fM.F.x) . —*----- ----- FRONT SOBA SE ODDA za 1 ali 2 fanta. KopaliftCe in elektrika. 1064 Addison Rd. (5!) SLOVANSKA DEKLE bi rada dobila delo v kuhinji, govori slovensko in italijansko in zna okusno kuhati. Vpraša se na 3026 St. Clair ave. (52) HUA S TRGOVINO in blagom se vse skupaj proda za $13.500. Poizve se na 1038 E. 74th St. (52) M. tdfiivja v iifusin.ih Ozdravite živce. ......Wff nfw: ..p. \~TT-} Kadar počutite, da a ta utrujeni, zlo-voljni, norvozrv, ako se lahko razjezit«, ako vas vznemirja šum in ropot, namorate storiti boljega, kakor oe vzameta SEVERA'S NERVOTON . (Severov Nervoton) pravilno zdravilo in tonika. Namenjen je za taka slučaje Umiri ter ublaži živce, povzroči spanje, ki osveiuje in pojača val živčni sistem. Cena $1.88 Dobite ga pri vaiem lekarju. Vpra-lajte za Severovega. Na jemljite drugega. W; F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA MUMUMUMUMUMUMUI** 4u» ** * A*.* v H * W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša ztlravila, točna po. strežba. St. Clair Ave. & Addison Rd JOHN KOMIN, lekarnar (x) DVE SOBI, za 1 aH 2 fanta ae oddajo brez hrane. 1001 E. 07th St. (51) POZOR SLOVENCI! Europo Vsake 14 dni z "O" parnlki. NEW YORK - HAMBURG SPOTOMA Cherbourg SE OGLASE y ia Southhampton ORBITA —Maja 21., —julija 2. OROPESA -junija 4. -julija 16. ORDUNA .junija 18. -julija 30. 1, 2, in 3 razred Krasne kabine za potnike 3. raz. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. SANDERSON & SON, Agenta. 26 Broadway New York ali vsak zastopnik parobrodnih jpnlk linij PRODA SE radi gotpvega vzroka hiša, 11 sob, blizu slovenske cerkve. Razdeljena je tako, da ae lahko priredi za 4 male družine. Velik lot, elektrika, kopalilče, ugodna cena. Pridite in povejte, koliko ponudite za hiio. Nobena primerna obljuba ne bo zavržena. FRANK PREVEČ, 964 Addison Rd. Princeton 2723-K. (51) MI PLAČAMO gotov denar za valo hišo. Ali imate hišo naprodb,9 6106 St. Clair avenue v A. Haffnerjevem uradu. (x38) KAM BI SE PODALI da bi fino poročno obleko izbrali? Pojdimo k Beno B. Leustig-u, St. Clair, številka 6424 St. Clair ave. Pri njem se dobijo vedno najlepše obleke kakor tudi venci, tančice in vse drugo, kar potrebujemo za tebe, preljuba moja nevesta. (W.M.61) Jt / Občinstvu uljudno naznanjam/ da smo odprli na St. Clair tržnici (St. Clair Market) stojnico, kjer dobite vsak čas sveže ali prekajeno svinjsko meso. Meso je prav po domaČe prekajeno, in če pridete enkrat k nam, postane*- stalni odjemalec. Pazite na /ratoma Z iiiv/v__£i!..nriDoro- *a,Zaslepljena od teh luči nista ft najbrž mogla paziti na prazno stoječi avtomobil pred seboj. Po sporočilu onin, ki so Stbili prvi na licu nesreče, pra-sa*Ho da sta pri sunku ob pražil Pord avtomobil, oba pa-ula naprej. Keržičev avtomobil se je pri sunku prevrnil - na levo stran ceste. Eden izmed bratov, Anton Keržič, je bil ubit na mestu, zlomiti si je moral najbrž tilnik, John * pa je umrl na potu v bolnišnici co. Ana Kuhar pa je dobila teške poSkodbe. Trupla so bila pripeljana k pogrebniku v Madison, Ohio, pozneje pa Grdinovo mrtvašnico, potem pa na dom na 1438 E. 45th St. kjer se vrši pogreb v sredo zjutraj iz cerkve sv. Vida. Pri tem so prizadete tudi družine Oberman (Hrovat) in Bizjak, katerih hčere so soproge omenjenih. Ranjka sta bila člana društev Lipa in Vodnikov Venec, S. N. P. J. Doma sta iz Rakitne, in oba, zapuščata mlade družine, Anton zapušča enega, John pa tri otroke. V Madison, O. zapuščata enega brata, poleg tega pa dve sestri, ena omože-na Strnad, druga Cugelj, ki ima farme v Madison, Ohio. Vsem prizadetim družinam izreka uredništvo iskreno sožalje nad veliko nesrečo in teško zgubo, ki je družinam . oropala reditelje. Naj popivata v miru v ameriški zemlji KOSE! KOSE! KOSE! ilogi jrtir Za zanesljivo delo in točno postrežbo za plumberaka in enaka dela pokličite BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE. Rosedale 3289 Res. Nottingham 238 M Odprto med tednom do 5. zvečer v Soboto do 8. zvečer. (f.m) Imam krajake, importirane "SENSEN-WERK-KRENHOP* KOSE z rinkami in ključi,, dolge 25-27-29-31-33 inčev; cena eni kosi je W7JS. Jest ali več skupaj po prihajajo iz bt. Louisa, ivew Orleansa, Denvcrja, Kansas City, Pittsburg, Baltimore. Tiskarji so na stavki tudi v Canadi. Organizacija tiskarjev je dala posameznim mestnim organizacijam na prosto voljo, da štrajkajo. Katera tiskarna je dovolila tiskarjem 44 urni poslovnik, tam sok tiskarji ostali na delu, kjer pa se 44 urnega poslovnika ni dobilo, so odšli na štrajk. V Clevelandu je približno 1200 tiskarjev na štrajku, po vsej Ohio pa skoro 20.000. Lastniki tiskaren so trdno odločeni, Naznanilo preselitve. Dr. 2upnik se )e preselil z zobo-zdravnilklm uradom od 6127 St. Clair Ave. na 6181 St Clair Ave. na vogal 62. ceate, nad sovo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti Glejte na napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanes^vega zobozdravnika, obiflčite dr. 2upnika. ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira že sedem let v tej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12. Nujni slučaji vsak čas. Pokličite Creat 709 L. Dr. H. 0. Stirn, Dr. S. Hollander zobozdravnika 1355 E 554 St. »g. St. Clair Vstop u 55. cesti aid lekarao Ure od 9. jfutraj do 8. zvečer. Govori se slovensko. iwnWWWIWHIWWHUW National Drug Store t SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. m 6i ce? ta. S posebno skrbnostjo udelu lemo z C Star Furniture Company 5824 ST. CLAIR AVE. Za gotov denar ali kredit. Odprto do 8. zvečer. 0 1 > i [OBOI [OBOI XOE POHIŠTVO NAPRODAJ za 3 sobe, I ŽENSKA, doapela iz domovine, žeti VELIKA SOBA vse v dobrem stanju. Vpraiajte na delo, če mogoče čez dan. lili E. 6704 Blias ave. (52) 01st St. / (52) jO* i it linii _ 'Roža s-Oeta. Povest iz dobe tretje križanke vojske. AngleSki napisal: H. R. Haggard. Prevel« I. M. In pokleknila sta drug ob se opotekali v dvorano — drugi strani in v hitrih, srdi- divjih oči, bledega obraza in tih besedah jima je povedal prijemajoč se za glavo. Bili vse o otrovanju vina, o boju, so bolni in zmedeni in težko o dolgem pogajanju, ki so ga jim je bilo pojasniti, kaj se zavlačevali, da je dobiL lopov-1 je zgodilo, wulf je poklical ski romar časa splezati na ok-, kaplana Matevža in mu oči-no, o njegovem zavratnem j tal, da se že prej ni spomnil, udarcu in o vsem. kar se je da treba takoj sklicati ljudi zgodilo zatem. Tedaj so ga iz okolice. Rekel mu je, naj zapustile moči; oni pa so mu gre hitro v cerkveni zvonik dali pijače fn moči so se mu 1 in zažge tamkaj ogenj, ki je zopet povrnile. Zajahajta hitro konje,'' je bil I pripravljen. Kaplan je vzel seboj kremen, jeklo in netivo ter odhi- zahropel in se ustavil fupa tam, cfa se odpočije, "in dvig- j tel in v desetih minutah je nita celo deželo. Se je upa- divje plapolal ogenj nad stre-nje. Ne, preveč ur je pote-!ho steeplske cerkve ter klical klo; nobenega upanja ni več. može/na pomoč. Hitro so se Njihovi načrti so bili zvito zasnovani; zdaj bodo že na morju. Zato me poslušajta. oborožili, osedlali konje, kakor so jih pač imeli, med njimi one tri, ki jih je Pojdita v Palestino. Tam v,pustil trgovec Georgi-moji skrinji je dovolj denar-jos, in zbrali so se na graj-ja za pot; a pojdita sama, skem dvorišču. Ali vsa nji-Godvin snemi mi ta prstan s'hova hitrost jim ni.dosti po-prsta; z njim pa poiSčita Dže magala, kajti mesec je bil bala, črnega šejka gorskega nah>da v Masijafu na Libanonu. Naročita mu, naj se spomni na obljubo, ki jo je dal angleškemu vitezu Andreju d'Arcyju. AJco vama more kdo pomagati, bo to storil Džgbal, ki je sovražnik zašel; tudi je bil sneg zapadel in noč je bila temna, tako temna, da je mogel človek komai videti roko pred seboj. Morali so tedaj čakati do jutra. Pri prvem svitu so sedli možje na konje in se klicali hiše Nureddinove in Ajubo- med seboj in pripovedovali, ve. Naročam vama, da ne pu-j kaj se je zgodilo v steeplskem stita nobeni stvari — pravim gradu. Kot blisk se je razši-prav nobeni* stvari — da bi rila novica, da je sir Andrej meglo pred'seboj, puščajoč za seboj jasno, sinje nebo. Oni pa so jezdili dalje proti staremu stolpu, ki se Je dvigal pred njimi, nato so se ustavili in čakali. uKaj pa je tof" vpraša naenkrat Godvin in pokaže na temno točko na meglenem morju. Ravno ko je izpregovoril te besede, je močan vetrovni sunek razgal poslednje meglene koprene ter razkril rodeče lice vzhajajočega solnca in komaj sto korakov pred njimi visoke jambore galeje, ki je plula na širo. morje. Ko so zrli tja, jo je zajel veter in na glavni jambori so se napela jadra; glasen smeh jim je razodel, da so jih ugledali. Na sprednjem delu galeje je zaplapokrla rumena Saladino va zastava,• ki se je vila kot biser v zlatih solnčnih žarkih. Na visoki palubi seje prikazala vitka Kozamunda, na desni ji je bil emir Hasan, ki so ga bili spoznali kot trgovca Georgiosa, zdaj v oklepu in turbanu, na levi pa drug krepak mož, ki je bil enako v oklepu in bil videti v daljavi kakor krščanski vitez. Roza-mU(ida je iztegnila roke proti njfym in planila naprej, kakor da bi hotela skočiti v mor jo; ali Hasfrflgo je vjel za rook in zadržal. (Nadaljevanje.Kv m VOLJA, SREDSTVA, PRAKSA Za točno in vestno Izvršitev poslov, ki so v zvezi — a pošiljanjem denarja v stari kraj, a potovanjem v domovino, s dopremljenjem oseb' v Ameriko In i drugimi posli tega področja, so nujno potrebne fri glavne stvari VOLJA, SREDSTVA, PRAKSA. Našo resno voljo za točno službo najbolje do« kazujejo številna zahvalna piama od onih rojakov, ki so se do sedaj poslu2ili nale tvrdke. Naša aredatva so naš dobro organiziran urad, nafte dobre zveze a starim krajem, naša zastopstva parobrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1.400 potnikov, ki so z našim posredova-njem do sedaj potovali v stari kra) ali od tam sem, govori o naši prakai. Ako hočeteVi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v V»šo korist, da ae obrnete na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK SLOVENSKA BANKA 70 — 9th Avenue, New York City > i ubit, da so Rozamundo ugrabili neverniki. Kakor hitro je bila četa zbrana — bilo je ka- vaju odvrnila in da ga ne bi poiskala. "Po tem ravnajta, kakor vaju bo Bog vodil. Ako jih kih trideset mož — so odrini najdeta žive, pobijta tistega li na pot in zaceli iskati pot, izdajavca Nikolaj in Stugka ker je sneg zakril vse sledove Lozella, prizanašajta pa — sovražnikov. razun v odprtem boju "Eno je gotovo," je "rekel emirju Hasanu, ki je storil le Godvin, "da so morali iti po svojo dolžnost in se izkazal vodi." nekoliko usmijjenega, saj bi "Da,'' odvrne Wulf, "in so lahko nas vs$ pobil ali žive stopili v bližini na suho; kaj- sežgal. Ta zagonetka je bila ti če bi imeli dolgo pot, bi bili pretežka zame; ali zdaj v svo- vzeli konje seboj. Proti ji zadnji uri se mi zdi, da vi- obrežju! Proti steeplskemu dim njeno rešitev. Mislim, nabrežju!" da se Saladinu ni zaman san- , jalo. Bodita vrlega srca, kaj- ..'n (>dhiteh so preko trav- ti mislim, da najdeta v Masi- ni^ov ^ z*livu. ie saip0 jafu prijateljev in da se vse tr} streljaje dalee. Izpočetka srečno izide in da bo naša [,1S.°. m°g'' ničesar videti, žalost donesla obilo dobrega pokrival kame- 8a(ju nje malega pomoia; takoj za- "Kaj sta še rekla? Tebi je u\m P? >e n<*d? ZaVpil' da,je UHtila meč svojega očeta, !,lornl'ena kovnica vodne ulf? Sukaj ga torij hrabro l°Pe, k.iersta bratajmela *yoj 114 pribori časti našemu ime- r'™! 'in l0'nn ni- nu. In tebi je pustila križ, . J.e ma' n' .8ajn.<.) za Godvin? Nosi ga vredno, pri! "f1 '!?dl . P™*«™ Je bl!" v dobi slave Gospodu, svoji du- l1'''™' ,z? .e . ^ Si pa izveličanja. Pomnita, velika teta 111 mo^Ia kar sta prisegla. Karkoli se $ zgodi, ne gojita sovraštva ovejši modi in po nizkih cenah. Za vrednostnih slik (en ducat), naredinip eno veliko sliko v naravni velikostl ŽASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. "«« Slov. Nar. Doma Je bilo mnogokrat ali— »a bodo vzeli in kupili za večje avote delni-bo pričelo zidati. i Kakor razvidite iz priobčenega računa, je aedaj posestvo popolnoma pla- I z ■ šati govore in Izlive naših rojakov, S.N. Doma, ko hitro čano in je aedaj prišel priobč« caa, ko ae hoče pričeti z zidavo. Da je nova atavba po- trebna o tem je pač vsakdo prepričan in bi bilo Ikoda izgubljati besed, o tem, kajti na letni delničaraki sej! se niso samo zastopniki drultev ampak tudi vai ostali delničarji izjavili da šele, da se prične s stavbo ko hitro mogoče. Predno pa se prične z zidanjem je pa potrebno, da be zagotovi primerno svoto,. da ae zamore načrt uresničiti in da ne bi bili primorani sredi stavbe prenehati. Z ozirom na to, ae direktorij S.N. Doma obrača do vseh, za S.N. Dom. vnetih rojakov ter jih najvludneje poživlja da ae v mesecu APRILU prijsvijor za koliko so pripravljeni kupiti delnic S.N. Doma in sicer se naj javijo pri gl. tajniku Ludvik Medvešek, v S.N. Domu ali pa telefonično (Princeton 2993-R) ali piameno obveate, da jih pride na n)i|p dom obiakat v svrho tozadevnega, dogovora. y Na vaa, cenjeni rojaki je aedaj ležeče ali ae začne zidati novo poslopje aH ne. če se boste povoljno odzvali potem bomo lahko ie v drugi polovici letošnjega leta pričeli s stavbo. Na zadnji delničarski seji je bilo sklenjeno, dai vsaka oseba lahko kupi za $5000.00 delnic. Opuatimo že vendar enkrat naš medaebojni prepir in zavedajmo se naše narodne dolžnoati. Zavedajmo ae, da je tfeba delati roka v roko in da so naši alovenski delavci odjeptalci naših tlov. trgovcev, kateri lažje več dajo kot navaden delavec, ali trgovci naj enako 'vpoštevajo delavca, kajti če greate na okrog vidite, da je delavec iati ki dela pri vseh veseliesh in raznih prireditvah In žrtvuje ne samo svoj čaa ampak poleg tega potroii precej denarja in je i tem v znatni meri aodeloval za narodno podjetje in atoril svojo narodno dolžnost, če boste vsi to vpoštevali bomo v kratkem doaegli to, kar želimo, to je na» SLOVENSKI NARODNI DOM. Naj ne bo to klic vpijočega v puščavi. Za direktorij S. N. Dom: Ludvik Medveiek, gl. tajnik. nov Največji, najhitrejši parniki sveta. Izvrstna postrežba potnikom. V vašem mestu je agent. V Jugoslavijo, Dulgarijo, It u munnko in Ogrsko. S.S. Calabria 17. maja Direktno v Dubrovnik. .$125.00 Direktno v Trst ....,..$115.00 Conatanta via Patras. .$115.00 Pannonia ......... 4. junija Reka, Trst, Dubrovnik, kabina $200.00 3. raz. $125.00 Vojni davtk $5.00 Via Cherbourg: Aquitania ......... 24. maja (45.647 ton) Mauretania ......... 12.maja Obvestilo. Cenj. občinstvu naznanjam, da bom pričenši z 2. majem imel sledeče uradne ure. 10:30 do 12. dopoldne. 6:30 do 8. zvečer. v nedeljo in sredo: 10-12 dop. Dr. KERN, 6202 St. Clair ave. Od 2. do 4. popoldne me dobite na 7016 Euclid ave. soba St. 218. Tel. Urad: Princeton 1628-W Dom: Princeton 1911-L. Eddy 8411-M i Pozor, Plumbing! e, ah ni gospod dekan ušel 'našli pri teh zastopnikih ru-snVf?Li j skega p roleta riataf: 5 starih Naslednjega dne je bilo dragocenih perzijskih pre-na§e ljudstvo po bližnji m prog, 1298 kosov srebrnine, daljni okolici skrajno razbur 500 kosov zlatnine, kolije s eno. Okoli 200 oseb je prišlo 83 debelimi biseri, polno dekanu, da vidi, ali se mu j briljantov, srebrnih servisov, kaj pripetilo. Poudariti zlate vezenine ter več drago-noramo, da bodo naši ljudje cenosti, ki očividno izvirajo edrto na strani svojega de-1iz bivše carske zakladnice, ana. ' Dekan je naš pastir i naš človek! Branili ga bo-io, kajti to je naša dolžnost, branimo svojega pastirja svojega človeka. Postavili \ bomo za vsakega našega oveka, ki bi prišel po krivi-v neprilike." Tako govori-► naši ljudje. Naslednjega dne so se ogla I i pri gosjjpdu dekanu trije Rusije so se' vsaj fahko zgo-ani in predsednik tuk. Fa- varjali na svečano navado, ?.. n^mi Pr^e^ , voditelji proletariata pa bi ne ozniški postajevodja. Pro- smeli po teh stopinjah, ko li so ga, naj pomiri ljudstvo. ' " vrednost jugoslovanske krone se v krat-kem — Taki tatovi javnega dobra predstavljajo sovjetsko rusko republiko v inozemstvu. Carjevi sluge so kradli, so-cialrevolucionari so si napolnili žepe, boljševiški javni delavci kradejo. Uboga Rusija, ki ni videla poštenja na javnih mestih, odkar obstoja! Ampak prejšnji gospodarji Kadarkoli hofste, ds se v vsšit 'iiah naredi plumbsrsko delo, ae obr-i!t« na avo-iega rojaks. ki vam nurt*c to v najboljšo ladovoljnost. Stranlifc *inke ifd Pojdite k tvojemu roiaku njip' vo, predno drugje vprašate. NajMtar«'' tugoalovanaki plumber v Cleveland!* NICK DAV1D0VICH «620 ST. CLAIR AVENt'F Cleveland. Ohio O. S. Princeton 1852-W * Rosedsle 1828 ekli SO, da so nočni napad t>vzročili nezreli in pijani ■ pa ne buzet-ci Fascio. Prosili so, naj od-Listi! G. dekan je odgovoril a je prav, da so prišli, rekel m pa je tudi, da so oni v uzetu tujci in tam le kot u-idniki. Zato bi mu bilo jako ubo, ko bi prišli Buzeteani i mu povedali v obraz, kaj m je naredil. Odposlastvo, ki je bilo pri skanu, je šlo tudi v Narodni >m in v vas Sv. Martin. Pov d so se izjavili tako, kakor i dekanu, in izpraševali idi, kako so se dogodki od-rali. Popoldne istega dne bil aretiran 19 letni deeko sip Corradi iz Trsta. Cor-di je v Buzetu zobofehnik. il je kakih 8 dni v zaporu, a >tem so ga izpustili na svo-Corradi je bil povelj- pustila tukaj, da nam kaže JURCA, "4444 W. 130th St. P< NAPRODAJ imam več hiS, za eno ali več družin, kakorino si izberete, lote in posetva, na lahka odplačila ali gotovin*. Hiše s (j v Nottinghamski naselbini, kjer ni dima in mestnega ropota in vedno dober svež zrak. Pridite k meni, da vam pokažem hiSe In gotovo se vam bodo dopadle. rudolph perdan. stop 125 Shore Line, trgovina na vo-> denarja, zemlja je torenarKv in Zo uelniskin časi jjrišli dalje. Naenkrat je rTm1 i.«n*ctev«u^*. z glavnico 68^ milijo- Hrvata. 1316 nehalo snežiti in potegnil ie n,eno frank preveč močan sever, ki je gnal gosto Ad,",0,, Rd p'i"c,,0', 2723"^l FARMA NAPRODAJ imajo boj zoper buržujsko korupcijo vedno v ustih. Da je Ljenin pameten, bi se zvezal s krščanskim ruskim mu-žikom in te svoje sodelavce pognal kamor spadajo, da bi za njimi ne ostalo ne duha in sluha. Prej ali slej se bo našel mož, ki bo to delo izvršil, ampak to bo mož, ki ne bo* imel zveze ne z reakcionarji, ne z es-eri, ne. z boljševiki. Takrat nastopi nova doba ne samo za Rusijo, ampak za cel svet. Praga, 23. marca. "Narodni Listi'' poročajo, da je bolgarski notranji minister Di-mitrov izjavil, da bolgarska vlada želi ustvariti z Jugoslavijo ne samo prijateljske, marveč bratske odnošaje. Če se Bolgrad doslej temu še protivi. so temu vzrok rane, ki so jih zadala zadnja leta. Nova Bolgarija pa hoče vsemu svetu pokazati da ima najboljšo voljo, da se zbriše-io stari grehi in ustvarijo z Jugoslavijo bratski odnošaji. Le na ta način bodo na Balkanu možne rtfdne razmere. VABILO —na— PLESNO VESELICO katero priredi dr. Srca Marije, (novo) v Knausovi dvorani nedeljo, 8. maja, 1921, ob 7:30 zvečer. Vstopnina 50c. Igrala bo izvrstna godba pod vodst vom g. Rud. Perdana. Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke k obilni udeležbi. Za dobro zabavo in okrepčila bo v obilni meri preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi ODBOR (53) I® m zviša. Ako želite, da pride vaša denarna pošiljatev ob pra-j vem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim v domovini tedaj se posluiite našega denarnega zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za pošiljanje denarja. Izplača direktno v Ljubljani V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi 'bankami, imamo pa tud# zveze s celo Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Ljubljani. > Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v staro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte Premoženje te banke znaša osemindvajset milijonov. Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. lb Lake Shore Banking & Trust <± >1 i£. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. UNION AVE & E. 93rd ST. IN PET DRUGIH POPRUŽNIC. m ®| \m (©)! ft) Raznih K^h npudtfh •stornfrff I NAPRODAJ je candy store, se mora takoj prodati. Objednem se dobi rent, 5 sob in kopališče, vse skupaj $45 na mesec. Najlepša prilika za Slovenca in E. 55th St (53) Preselitev! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselil brivnico iz 61 n St. Clair Ave. v prostore, kjer je bila prej Lauschetova gostilna, na 6121 ST. CLAIR AVE. Ker so tukaj večji prostori, bom napravil prav moderno brivnico, kjer bo vsak kar najboljše postre-žen. Priporočam se mojim dosedanjim odjemalcem in tudi drugim tudi še v nadaljno naklonjenost. Martin Zugel, 6121 ST. CLAIR AVE. - VLOŽITE SVOJ DENAR po 695 obresti! Varnost: dobre prve vknjižbe na zemljišča. Union 529-L, W. L. WIDMAR 8002 Union ave. FRONT SOBA SE ODDA za 1 ali 2 fanta. KopaliUe In elektrika. 1004 Addison Rd. (51) SLOVANSKA DEKLE bi rada dobila delo v kuhinji, govori slovensko in italijansko in zna okusno kuhati Vpraša se na 3026 St. Clair ave (52) HIAA S TRGOVINO in blagom se vse skupaj proda za $13.500. Poizve se na 1038 E. 74th St. (jJ)