ACROCEPHALUS XV-62-1994 POVZETEK Avtorja obravnavata pojavljanje in gnezditev malega ponirka V bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja v Ormožu (severovzhodna Slovenija). V letih 1992-93 so bila popisana gnezda v treh bazenih, v katerih so ekološke razmere dopuščale gnezdenje. Ugotovljena je bila nadpovprečna visoka gnezditvena gostota od 4,5 do 8 parov/ha. Preseneča tudi pozen začetek gnezdi-tve - v juniju - čeprav prične mali ponirek v okoliških lokalitetah gnezditi že v aprilu. Kasno gnezdenje v letih 1992-93 je povzročila priselitev gnezdečih ptic iz okoliških primarnih habitatov, v katerih je voda zaradi izjemno vročih in suhih poletij presahnila. Visoko gnezditveno gostoto gre potemtakem pripisati predvsem tej okoliščini, čeprav je res, da je takšno gostoto lahko omogočilo le prehransko bogato prebivališče, kar je v bazenu z evtrofno odpadno in delno prečiščeno vodo nedvomno mogoče. Visoka gnezditvena gostota zahteva tudi posebno vedenje. Mali ponirki ohranjajo medsebojno strpnost z zvočnim stimuliranjem (Fräser Darling effect), kar konec koncev omogoča tudi ohlapno kolonijsko gnezdenje. Borut Štumberger, Cirkulane 41, 62282 Cir-kulane Damjan Denac, Pintarjeva 16, 62000 Maribor Franc BRAČKO, Peter GROŠELJ UVOD »V hudih snežnatih zimah dobimo včasih z mrzlega severa prav lepega, ali jako požrešnega m bedastega gosta. Pravimo mu pegam. Velik je kakor dlesk in je ravno tako trščatega in zajetnega trupla. Rdečkasto sivo, na trebuhu bledejše perje je rahlo in mehko kakor svila. Grlo in proga nad očesom je črna, kosasto vrezane črne perutnice so rumeno lisaste in belo obrobljene, kratek rep je pa na koncu rumeno zarobljen. Še posebno ga pa krase škrlata- SUMMARY The authors deal with the occurrence and breeding by Little Grebe in waste water basins of a sugar factory at Ormož (NE Slovenia). From 1992-93, the nests in three separate basins, in which breeding was made possible by the local ecological conditions, were researched. A very high breeding density of 4.5 to 8 pairs/ha was established in them. Also surprising was a rather late beginning of their breeding - in June -although this bird begins to bread in the surrounding localities already in April. Such late breeding in 1992-93 was caused by the arrival of the breeding birds from the surrounding primary habitats, in which water had run dry as a result of the extremely hot and dry summers. This high breeding density should be therefore ascribed primarily to this particular circumstance, although it is true that such density would have been made possible only by a habitat rich with food, which is in a basin with eutrophic waste and partially cleared water no doubt possible. A high breeding density also requires a special behaviour by the birds. Little Grebes retain mutual tolerance with a sonic stimulation (Fräser Darling effect) which, after all, enables loose colonialism there. i ste, kakor iz pečatnega voska narejene ) luske, ki jih ima 5 do 9 na zadnjih letalnih ) peresih; lepo mu tudi pristoji pernata kuč- ) ma, ki jo more po volji privzdigniti in zopet - nazaj položiti. Kratek kljun je stisnjen od ) zgoraj, gornja plitko škrbasta čeljust je malo 1 daljša in širja od spodnje. Njegova domovina je hladna severna - Evropa in Amerika, odkoder ga požene ) pozimi debel sneg proti jugu. V takih zimah - pride tudi k nam v večjih družbah«. Pojavljanje pegama Bombycilla garrulus v Sloveniji - nekoč in danes Occurrence of Waxwing Bombycilla garrulus in Slovenia - in the past and at present 16 XV-62-1994 ACROCEPHALUS Tako slikovito in živo že pred 120 leti pegama opisuje F. Erjavec (1870-71) v znamenitem delu Domače in tuje živali v podobah. Kljub temu, da pegame danes dobro poznamo, nas njihovo pojavljanje še vedno navdaja z zanimanjem. Posebno takrat, ko nas pozimi obiščejo množično. Ta pojav imenujemo invazija ali množičen vpad. Obstaja več možnih razlag za množične vpade pegamov: občasna prekmerna razmnožitev populacije; presahnitev virov hrane v se-verno-evropskih prezimovališčih (Glutz und Bauer, 1985); jugozahodna smer selitve sibirskih populacij, ki zaradi daljše selitvene poti prek vzhodne v srednjo Evropo pridejo razmeroma pozno. V takih primerih zapoznelega prihoda, recimo januarja ali kasneje, se posledično močno poveča zgodnji pomladni prelet (Zuna-Kratky, Ranner, 1990). Tudi v Sloveniji se že nekaj zadnjih zim pegami pojavljajo dokaj redno, ne glede na to, ali je bila zima ostra ali mila. Ta ugotovitev tudi razblinja dosedanjo že kar zakoreninjeno mišljenje pri nas, da prihaja do invazij pegamov samo v ostrih zimah. Invazije torej niso v povezavi z vremenom, temveč z zgoraj naštetimi faktorji. POJAVLJANJE Poglejmo najprej nekoliko v preteklost. Pegama omenja že Valvasor v »Slavi Vojvodine Kranjske« (1689). V prevodu (Rupel 1951) piše naslednje: »Cesto pridejo k nam tuje ptice, ki jim po kranjsko pravijo pegami, kar pomeni češke ptice«. To je verjetno tudi prvi zapis o pegamih na ozemlju današnje Slovenije. Pegam je nato omenjen v 1842. leta objavljenem Freyerjevem seznamu ptic: Favna na Kranjskem poznanih sesalcev, ptičev, plazilcev in rib (Freyer 1842). Kot smo lahko prebrali že v uvodu, Foto 1: Pegam Bombycilla garrulus v Mariboru 17. 2. 1991. (F. Bračko) Photo 1: Waxwing Bombycilla garrulus at Maribor on 17th February 1991. (F. Bračko) i n ACROCEPHALUS XV-62-I994 nam pegama slikovito predstavlja tudi Erjavec (1870-71). Sredi decembra 1913 se pegami množično pojavijo v več krajih Kranjske in tudi v Beli krajini (Sajovic, 1914). V poročilu nam Sajovic postreže s podatki, da so bili pegami zadnjič opaženi leta 1903 in 1904, poprej pa leta 1873. O tem večjem vpadu v zimi 1913/14 poroča tudi Ponebšek (1914) za Primorsko, kjer so bili pegami opaženi pri Komnu in v okolici Kopra. Med drugim tudi omenja, da so obirali brinje. Da se je invazija pegamov pričela verjetno že leto poprej, priča informacija Ponebška ( 1912), ko poroča o več jatah in ustreljenih osebkih na Kranjskem, Notranjskem in v ljubljanski okolici. Kronist v »Lovcu« letnik XIX. 1932 pa o pojavu pegamov omenja že zimo 1911/ 12. Tudi Reiser (1925) nam za Maribor in okolico posreduje nekaj dragocenih podatkov za to obdobje. Med fenološko zanimivimi podatki je vsekakor prihod pegamov 25. oktobra 1922 v Pekre, kar je doslej najzgodnejši podatek. Številčno manjši obiski v Mariboru so bili januarja 1904 in v zimi 1920. V januarju leta 1924 pa je po več sto pegamov obiskovalo belo omelo na lipah Betnavskega drevoreda v Mariboru. Iz zadnjega podatka se da sklepati, da je v zimi 1923/24 šlo za invazijo. Da gre resnično za invazijo večjih dimenzij, saj so pegami obiskali skoraj vso Slovenijo, priča tudi poročilo v »Lovcu« (Herford, 1924). Na splošno pa Reiser ugotavlja, da se pegami v Mariboru in okolici pojavljajo neredno. V zimi 1937/38 o večjem številu pegamov na Dolenjskem poroča tamkajšnji opazovalec Šašelj (1938). Vendar iz drugih krajev v Sloveniji ni podatkov, kar pomeni, da ne gre za večji vpad. Iz obdobja zadnjih 60 let je pomemben podatek o opazovanju večje jate pegamov v Mariboru pozimi 1946/47 (Škerjanec pisno). Zanimivo bi bilo vedeti, ali so bili tudi v drugih krajih Slovenije. Nato do leta 1954 o pegamih pravzaprav ni podatkov. Za skromen zapis v »Lovcu« (letnik 37, 1954/55) poskrbi kronist, ki pegame imenuje »svilo-repke«, ki so se pojavile v dnevih hudega mraza leta 1954 v nekaterih krajih v Slove- niji. Da gre v tej zimi za pomemben evropski vpad pegamov, nam pojasni šele po Blotzheimu Štromarjeva (1968). Ista avtorica tudi navaja pomembne evropske vpade v zimah 1958/59, 1963/64 in 1965/66, ki so razvidni z mnogimi podatki s terena tudi v Jugoslaviji. Za zimo 1965/66 omenja več podatkov tudi iz Slovenije. Največ iz Ljubljane in okolice, Dolenjske in Pnmorja. Preparat pegama, ki je v zbirki PMS, pa izhaja celo iz Bohinjske Bistrice in je zanimiv tudi fenološko, saj nosi datum 14. november 1965. Po Blotzheimu (Štromar, 1968) še zvemo, da so bili pomembni evropski vpadi tudi v zimi 1932/33 in 1943/44. Za ozemlje nekdanje Jugoslavije, torej za večji del Balkana, Matvejev in Vasic (1973) omenjata naslednje pomembne invazije pegamov: 1850, 1875, 1877, 1880/81, 1887, 1893/ 94, 1904, 1907, 1913/14, 1921, 1924, 1928/29, 1930, 1932/33, 1934, 1935, 1936, 1937, 1938, 1940, 1941/42, 1944, 1946/47. 1949, 1952, 1953, 1954, 1958 do 1972 vsako leto. Nekatere od navedenih zim se nanašajo tudi na Slovenijo in smo jih že omenili. Toliko bolj pa je zanimiva navedba invazij do 1958 do 1972 vsako zimo. Verjetno ni podane jasne ločnice med masovnimi invazijami (1958/59, 1963/64, 1965/66; Štromar, 1968) in običajnim prezimovanjem pegamov na ozemlju takratne Jugoslavije. Sledi pomemben vpad »kužnih ptic«, kakor so pegame kot »znanilce« vojn in bolezni nekoč nepriljubljeno imenovali, pozimi 1970/71, 1974/75 in 1975/76, ko so v Slovenijo prišli množično (Blenkuš, 1971, Sere, 1982, Božič, 1983). O tej invaziji poročajo tudi naši severni sosedje (Haar et al., 1986). Za Švico pa jo omenja Winkler (1984). O invaziji na Jesenicah in v zgornjesavski dolini v zimi 1970/71 je pisal B. Blenkuš v reviji Moj mali svet (marec 1971). Pojavili so se okoli božiča 1970 in kljub sneženju do prvih dni januarja 1971 ostali na Plavžu pri Jesenicah, kjer so se prehranjevali s plodovi jerebike, dokler niso vseh obrali. V prispevku je objavljena tudi avtorjeva fotografija pegamov, ki posedajo na vrbi žalujki na Jesenicah; ob natančnem pregledu fotografije lahko ugotovimo, da je na sliki kar 110 osebkov! V tej zimi so bili pegami v večjem 18 XV-62-1994 ACROCEPHALUS številu videni tudi v Ljubljani in okolici (Sere, ustno). Iz podatkov ZOAS (januar/december, 1979-1991) se pegami pri nas pojavljajo vsako zimo. Iz karte ZOAS (SI. 1) je razvidno, da so opaženi v več kvadratih in da zimska razširjenost zajema tako rekoč vso Slovenijo (Sovine, v tisku). Poleg bolj ali manj že objavljenih podatkov pa so bili pri pripravi pričujočega prispevka zbrani še nekateri, dosedaj neobjavljeni podatki, ki zadevajo predvsem zahodni del Slovenije. Predstavljeni so v naslednji tabeli: Tabela 1: Zbrani podatki o pojavljanju pegamov v zahodnem delu Slovenije Table 1: Gathered data on occurrence of Waxwmg in western part of Slovenia Kraj Datum Št. osebkov Hrana Vir Opombe Place Date No. of birds Diet a) pred obdobjem ZOAS Bitnje pozimi 1966 2 - T. Hafner nagačena Nova Gorica XI, XII številne C. Gregori tudi ujeti 1969, 70, 71 manjše jate - T. Terpm Žabnica 1971/72 max, 80 — T. Hafner Bitnje Lesce, Bled 1971/72 več - S. Pere Radovljica Vodice, Col 23. 2. 1972 max. 50 sipek S. Rudolf (915nm) Gorizia/I XII/1973 posamezni bleščeča kalina P. Grošelj Sp. Idrija 29, in 30. 11. 1974 max, 12 jabolka V. Kogoj P. Grošelj Podskrajnik 26. 12. 1974 max. 60 brogovita P. Grošelj Idrija 1/1975 max. 80 kalina D. Ferjančič 1/1975 max. 30 jabolka I. Gantar Žeje 17 1. 1975 3 jabolka I. Geister na jablani Kranj 31. 1. 1976 2 jabolka I. Geister ogrizek Kranj 3. 2. 1976 1 jabolka I. Geister Kranj 5, 2. 1976 5 jabolka I. Geister Kranj 13.-17 2. 1976 max. 20 panešpljica I. Geister b) obdobje ZOAS Logatec 1/1984 1 jabolka F. Urbas Logatec 1/1985 2 jabolka F. Urbas Žiri HI/1988 2 jabolka B. Erznožnik Vrhnika 21. m 22. 1. 1989 max. 4 brogovita P. Štirn en obroč-kan Logatec 1/1989 max. 7 brogovita, jabolka A. Tomažm Kalce pri 1/1989 1 jabolka P. Grošelj Logatcu Žiri 1/1989 1 jabolka B. Erznožnik Ilirska XII/1989 25 jabolka S. Milavec Bistrica Banjška 1/1991 7 kalina Z. Škodnik (800 nm) planota Vrtojba 1/1991 3 kaki Z. Škodnik ujeti Izola 1/1991 1 kaki I. Brajnik Pobegi 1/1991 max. 10 kalma I. Brajnik Duplica pri 1/1991 5 jerebika M. Debelič Kamniku Vodice pri 1/1991 max. 12 jabolka M. Debelič Ljubljani Skaručna 1/1991 2 — M. Debelič sedeli na topolu ACROCEPHALUS XV-62-1994 V zimi 1988/89 in 1989/90 so bili pegami pri nas izjemno številni. Poročila o opažanjih so prihajala iz celotne Slovenije (Božič, Bračko, Geister, Grošelj, Mlakar, Perušek, Sovine, Sere 1990), kup poročil je prišlo tudi za ZOAS (Sovine, v tisku). Opažane so bile različno velike jate od 10, 100, 300 pa do 600 osebkov. Zanimivo, da se je v naslednji zimi 1990/91 invazija ponovila. Tako so v Mariboru, na primer, posamezne jate štele od 300-500 osebkov. Pojavile so se že v začetku decembra in pri nas ostale do sredine aprila. Iz različnih koncev Slovenije so o pegamih poročali Rogina in Štumber-ger (pisno), Božič, Grošelj, Gobec, Jakopin (1991). Opaženi so bili še v Murski Soboti (200 osebkov), Zlatoličju (12 osebkov), Sladkem vrhu (60 osebkov), jato (150 osebkov) pa sem opazoval tudi na jerebikah v Ča-kovcu na Hrvaškem. Tudi iz tabele 1 je opazno večje število zapisov o pegamih, posebno v januarju 1989 in januarju 1991 v zahodnem delu Slovenije. Naslednjo zimo 1991/92 je število gostujočih pegamov že nekoliko upadlo. V Mariboru in okolici so posamezne jate štele le do 100 osebkov. Prvič so bili opaženi 12. februarja, kar je glede na prehodne tri invazijske zime dokaj kasno. O opazovanju v Racah in Mariboru so poročali; Vogrm, Janžekovič, Božič, Smole, V Zg. Polskavi pa jih je opazoval Šker-lak. -------PEGAM BombyaHa gamtus ZIMSKI ORNirOtOSKI ATLAS SLOVENIJE THE ATLAS OF WINTERING BIRDS IN SLOVENIA