Pcsairezra Številka 10 vinarjev.
5I(Y. 242.
v Ljubiam. v sonoto. 21. oklofira iste.
L610 XLiV.
= Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . , K 26'— la en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za osta!" irozemstvo . „ 35'-
V Ljubljani na dom:
Za celo leto raprej , . fc 24' — 2'—
n • n
za eu meseo V upravi prejemati mesečno „ 1*80
== Sobotna Izdaja: =
sa oelo leto......K T—
la Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
SLOVENEC
Inseratl:
Enostolpna petiivrsta \,T& mm široka in 3 mm visoka ali nje
za enkrat
prostor)
po 3) v
za dva- in večkrat pri večlh naročilih primeren popus po dorovorn.
Enostolpna p tltvrsta po 60 vin.
izhaja vsak dan lzv emši nedelje in praznike ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
Dredništvo je v Kopitarjevi oiioi štev. 8 lil. Bokopisi se ne vračajo; neiranU Irana pisma se ne =: sprejemajo. — Uredniškega . eletona štev. 74 =
oiitičen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi aiioi št. 6. — Račun toštne oranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7583. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Vprašanje parlamenta.
V ponedeljek sc zbero najvplivnejši parlamentarci na povabilo predsednika poslanske zbornice dr. Sylvestra v predsednikovem salonu. Kakršen jc položaj danes, ni nobenega dvoma, da se pri tem sestanku izreko zastopniki vseh strank za sklicanje državnega zbora, z edino izjemo nemških radikal-cev. O stališču, katerega zavzemajo nemški radikalci, ne bomo govorili. Mi smatramo kot samoobsebi umevno, da so poslanci za državni zbor, saj so bili za to izvoljeni! Po našem mnenju poslanec, ki je zoper parlament, zanikuje mandat, ki ga je od ljudstva sprejel. Po naših informacijah se je tudi naša »Slovenska Ljudska Stranka« na me-rodajnem mestu že zdavno v tem smislu izrekla. Kot v resnici ljudska stranka je s tem vršila le svojo dolžnost, kakor vselej.
Nobenega dvoma ni, cla ljudstvo splošno želi, da pride zopet po svojih poslancih do besede. Ljudstvo, ki v celoti brez razlike narodnosti krvavi na vseh bojnih poljih za cesarja in domovino, hoče po svojih poslancih na me-rodajnem mestu, t. j. v državnem zboru, obrazložiti svoje želje in težnje in tudi vsem sovražnikom naše države glasno povedati, da je edino v obrambi skupne domovine in da državna misel avstrijska ni doma samo na Dunaju, temuč v vseh mestih, vaseh in selih cele prostrane Avstrije. Dosedaj je, odkar je vojska, govorila vedno samo vlada, ona je sama odločevala v vseh zadevah državljanskega in gospodarskega življenja, ona je sama organizirala vojnožitni prometni zavod in podobne gospodarske centrale in je po svoji lastni previdnosti uredila vsa vprašanja prehrane ljudstva. Vse to sega globoko v življenje vsakega posameznika, naj si bode kmet, producent, ali pa nekmet, konsument. Po vsem tem želi tudi ljudstvo, naj pripada eni ali drugi skupini, povedati svoje misli, svoje mnenje, svoje želje. Pa tudi v velikih političnih vprašanjih, ki pretresajo ne le samo Evropo, temveč celi svet, hoče ljudstvo po svojih poslancih govorili.
Nobenega dvoma tedaj ni, da se izreče ogromna večina v ponedeljek za sklicanje parlamenta, ne pa samo delegacij, kakor gosposka zbornica, kajti delegacije brez parlaemnta nimajo za ljudstvo pomena.
Kaj stori potem vlada, se danes ne ve. Gotovo je, da bo napram sklepom ponedeljkove konference morala kma-
lu zavzeti stališče. Po našem prepričanju bo v interesu države, da vlada in parlament korakata skupaj.
Iz io m'nsKeofl ШШ.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Boj divja. Zdi se, kot bi ne hotela Italija premagati naše hrabre armade, da ji to ni cilj, ampak uničenje samega sebe, samoumor, ko pošilja v plamen pustošenja neizmerno množ;no človeškega in drugega materijala. Ali more sijajna zmaga sama odtehtati to? In če pomislimo, da je vse, karkoli se ie žrtvovalo, zastonj, da je po sedemnajstih mesecih silovitega krvavenja priš'a naorei samo z? kor^k. ki ne more odtehtati riti ene žrtve, kai naj nore-čemo potem? Ali le še katera bi?a v Italiji, ki bi ne žalova'a? Al' more pridobitev cele Evrope zaceliti vse?
Lačna politika ne vpraša za to, tudi oficiielni svet ne, tisto iavno mren'e, ki ie plačano z iudezevim dennriem. Boi divja naorej. Treba ie vzeti Mrzli vrK topovi grmijo, žarometi b'iska'o, sinovi Sic"iie in Kampaniie in vseh le^h pokraiin solnčne-ga juga oadajo ... Ko poleže vihar, ie Mrzl' vrh še naš in vse postojanke v bli-žiri. Tu in tam še pok tona in puške, kratek regliai stroinice. medla s';avica zelenkaste rakete nad d^linim Grebenom ... V nedelio in Done^iok dne 8. in 9. oktobra se je tfodi'o to. M;,='ili smo, da se svet podre. Prebivalstvo da'inih vasi je s*rme posijalo ^od rri'im nebom in pričakovalo, kai bo. V dno zenice ie brbne'o, podiralo F". ie že obzorie in se Inmilo v brezno .,. Ko ie orpne^a'o, nris]a VPSt; IVUzli vrh ie še vedno r*?	hrabri vojaki so ga
nam obranili. Oddahn'M smo se.
Ta dva dni ?e troel 7on^t tudi Tolmin. Vedno več h;š ie zadetih. Osemindvaise-torica je ^a^'a na tr<* in s^o^ala ogromno iamo, voda ie ud^r'4 na ceste, ker ie bil pretrgan vodovod. Neki ?ena 'f nrinove-dova'a, da je še s^o .ч0 cel'h in t" so večinomi. tost-an	^l'^u nrs+a T"l-
m;nke. Stresali so " Po'iuVnj z ve"ko si'o. Zadnio "ede1Jo ie baje zadnja še cela hiša v Kanalu zadeta.
L:udie zauoa'o in vstra'ajo do zadnjega v razmerah, ki so res te*1re. Če morajo c^it', i'h žene s-ce raz4i. Stara gos^a, ki se je s hčerjo peljal iz deže'e, je jokala in mi nrinovedova^a, kako silno težko da se loči od svo'e od granat ranol roru-špne hiše, in da bi prif'a vs^k mesec pogledat r"?če bi mogla, a da gre vs»°n6 — zaradi k^ere, ki io vendarle liuM bo'i. To ;e mati! Sicer nočem grdit' naših Iju^i, ne jim brez potrebe kaj oč'tati verdar bi želel mnogo take ljubezni. Marsikatera
mati in oče bi smel in moral ljubiti čast svoje hčere bolj kot hišo in bolj kot »kšeft«, pa se to ne zgodi. Če je že tako globoko ranjeno naše srce, naj bi bila ohranjena vsaj naša čast. Le na ta način smemo čakati lepših dni.
Jutro je. Megla leži v dolini, ki je stisnjena med dva strma bregova, porastena z bukovim gozdom, posejan s skalami. Od vode veje hlad. Vojak stopa s počasnimi koraki ob mostu in razmišlja. Dolge vrste voj. ujetnikov nosijo dolga bruna na ramenih. Kot ogromne gosenice se leno pomikajo preko železniškega tira in po novi poti navkreber v hrib. Njih obrazi so topi, oči skoraj brez izraza, roke tiščijo v rjavih suknjah. Za njimi stopa pa en črno-vojnik, zavit v suknjo, z dolgim bajonetom na puški. Od nekje se čuje tolčenje kamenja, sopihanje lokomotive. V presledkih in zamolklo donijo topovi za griči, ki strmijo goli na nebo. — Mlada deklica plane iz poslopja na pot in krmi kokoši; neka žena se dvigne iz njivice in piha v premrle roke ... To je jutro v pzki dolinici, mrzli, osojni, ostro zasekani za fronto. —ev—
Kafro e v Bril na Goriškem.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Zopet se nam je posrečilo dobiti poročila iz Italije, ki se tičejo duhovnikov in njih položaja v Brdih. Poročila se deloma dopolniuiejo z dopisom, ki ga je »Slovenec« prejšnji teden 11. t. m. priobčil.
Preč. g. Klanjšček (vikar v Podsabo-tinu) je bil meseca maja pret. leta, ko je Italija vojsko napovedala, še vedno nekaj bolan. On je bil namreč takoj ob početku sedanje evropske vojske poklican kot vojaški kurat v službo. Toda ogromni napori, ki jih je imel prestati v Galiciji, so njegove moči tako zdelali, da je silno oslabel in je moral svo'e mesto kot vojaški kurat opustiti. Bil je nekaj časa tudi v bolnišnici usm'ljenih bratov v Gorici. Ko je zo^et nekoliko okreval, je bil premeščen iz Banjšic nad Grgarjem v Podsabotin. Tu ga je presenetila laška vojska, ki ie na njegovo stanje strašno vplivala. Iz Podsabotina se ie mora' umakniti Nastanil se je v biljanski žu^niii, kjer je biva' or1 maja 1915 do junija tek. leta v neki hiši ob cesti iz Šm&rtnega na Dobrovo v kram Salimberg. Iz strahu pred L^hi je sku?al mnogo časa ostati neznan. Tr^el je dosti. Dolgo ni mogel priti do tega, da bi opravlja' sv. mašo. Prdoore ni imel nikjer nobene. Koncem aprila tek. leta je na od laškega civi'nega kom;sari-j^ta v Korminu vendarle dobil dovolien'e, da sme mafevati in ob nedeliah tudi pridigati. Delal je to najprej v Biljani, pozneje
pa v biljanski podružniški cerkvici D. M. Snežnice v Senožečah (med Šmartnem in Šlovrencom v Brdih). V tednu po Binko-štih je končno dobil v Senožečah tudi stanovanje, in tu se še vedno nahaja. Trpljenja pa dosti: telesno bolan, duševno de-primiran, brez plače ali kake podpore in poleg tega dostikrat nadlegovan od kara-binijerjev, laških žandarjev! To je preč. g. Klanjšček.
Preč, g. Joahim Jereb, duhovnik v pokoju, ki je stanoval pri podružniški cerkvi v Vrhovlju v kojščanski župniji, se je moral ob početku vojske z Italijo pomakniti v Krasno, zapadno od Vrhovlja. Stanovanje je imel pri nekem kmetu. Koncem avgusta 1915 se je moral umakniti tudi od tam. Izseliti so se morali on in velik del orebiva'cev Krasnega v Italijo. Drugi so iim s'edili dva meseca pozneje v oktobru. Sedaj se nahaja z mnogimi drugimi našimi ljudmi iz Brd v Cordenons pri Pordenonu (nrov. Udine; Pordenone je nekako v sredi ob že!ezn;ci Videm—Treviso, zapadno od Vidmal. Preč. g. Jereb mora tudi mnogo trpeti. Star je že, 75 let ima za seboj; poleg tega ga muči mrzlica, ki se mu periodično vrača in ga po cele tedne in mesece drži priklemenega na posteljo. Če more kdaj maševati. je to zanj praznik. Podpore dolgo časa ni imel nobene; nodoirali so ga čč. gg. sobratje iz Brd in ljudstvo samo. V zadnjem času se mu je v tem oziru zbolj-šalo,
Preč, g. Jože? Kode!ia, župn'k v Smartnem ori Ko'skem, se nahaja sedaj v Imen-'u. malem selu brez lastne cerkvice, ki ''e deset minut proč ocl £martnega. Večina ljudi se ie izselila. Za tisto malo število "a, ki ie še osta'o doma, ima sv. mašo v sobici neke kmečke hiše iste vasice. Tudi on mnorfo troi. kakor sploh vsak, ki se nabaia v fronti, toliko bolj, ker je že v letih, ima že 66 let. vendar vrši svoje posle kot duhovni pastir z občudovanja vredno vstra!nostio.
Preč. g, Iv. Podobnik biva še vedno v Oradnem. svoiem vikariiat". Mnogo nje-rfovi^ l'"di pa je moralo oditi proč v Ita-liio. Naha;a se sicer že z-->daj za fronto, a zaradi tetfa ne občuti nič manj vse teže voiske, k^kor je r^č to srOrSno znano za kraje za fron+o. Hiša mu ie bila 4—5 me-sec®v zanoredoma zasedena; farna cerkev ie b;la spremenjena sedaj v voiaško bolnišnico, sedai v skladišče mu"iciie, sedai v »remi7<->« za topove, sedai hidi v kaj ''ruffega. Podru^ne cerkvice v Krasnem in Voznem so de'oma poškodovane. Do sedai ie ost^' še vedno nri zdravju, dasi je zaradi voiske mora' ?e mnofJo prestati.
prer.. t?. T enarJič, župni upravitelj v Kožbani, je še ve^no na svojem mestu, a sedaj bolan. Pravijo, da ima zlatenico.
T.1STEK.
06 otoii Rdrije.
Zaneslo me je v naš Trst.
Ne da bi bil tega pričakoval, kar čez noč je prišlo tako, pa sem bil tako-rekoč vržen v Trst. »Vržen« pravim, ker take sorte ljudje, kakor sem jaz, ki nimajo tiste naklonjenosti usode, da bi mogli in smeli reči o sebi, da so doma v tem ali onem kraju, taki ljudje ne spadajo za stalno pravzaprav nikamor in zato jih »mečejo« sem in tja, kamor pride. Na ta način sem bil tudi jaz vržen v ta kot sveta tu ob Adriji, v to veliko gnezdo ljudi, ki bi je radi imeli različni narodi in različne države, o katerem pa upamo, posebno v teh krvavih dneh, da ostane za vse večne čase naše in avstrijsko.
Nekega lepega ali nelepega dne sem se moral torej znajti tukaj ob morju, v našem lepem Trstu.
Če hočem biti pošten in odkritosrčen, moram priznati, da nisem sedel nič kaj preveč vesel v vlak, ki me je imol potegniti do meglene Ljubljane in od tam naprej preko kršnega Krasa v za me novi svet. Kajti Trst je bil v isti-ni za me nekaj novega, nepoznanega,
kakor deveta dežela, kjer še nikdar bil nisem. Skoraj sram me je to povedati, ker je to dokaz moje velike lenobne neradovednosti, pa je že tako na tem božjem svetu: vsak je ustvarjen po drugačnem kopitu. Morebiti imam tudi jaz kako dobro stran, a to je gotovo, da imam poleg mnogoterih drugih še tudi to slabost, da sem do skrajnosti konservativnež, ki rad ostane tam, kje že enkrat mora biti, in ki nima v sebi liste nemirne želi, ki ljudem ne daje miru, dokler ne prebrodijo in vidijo vsaj pol sveta.
Prišel sem torej v Trst, kakor da sem prišel bogvekam daleč, popoln ne-vednež in nepoznavalec kraja, kakor marsikateri naš goriški gimnazijec, ki je moral bogve od kakega daljnega kota Goriške prevoziti dolgo pot sem do Trsta, če je hotel zajemati z grenko žlico klasično izobrazbo na takozvani »goriški« slovenski gimnaziji, ki pa je postala uboga begunka in jc po dolgih ovinkih vendar-le pribežala v Trst.
Preselitev v Trst mi ni bila ravno ljuba. Žc od nekdaj mi ni bila nič kaj prijetna misel, da bom gotovo enkrat ali drugikrat moral poslati za nekaj časa Tržačan. Nikoli me ni mikalo priti semkaj v to gnječo človeških bivališč. Mislil sem si, da jaz nisem za Trst, oziroma da Trst ni za me. Imel sem svoje
predsodke, bal sem se, da ne bom mogel prav dihati med nezracnimi, kame-nitimi ulicami in da zame nc bo prostora v tej veliki stiski hiš in ljudi.
Pa navsezadnje sem vendar-le tu in morebiti se še popolnoma spoprijaz-nim z vsem, s krajem, z razmerami, z ljudmi in sploh z vsemi takimi rečmi, s katerimi mora vsakdo živeti v prijateljstvu, da mu življenje ne postaja preveč težko in preneznosno. Najbrže. se mi bo sčasoma vse bolj omililo in prikupilo, tako da bom šc rad bival pod toplim tržaškim solncem in da pojdem težko proč, ko me spet prejalislej vržejo kam drugam. Za sedaj sem se za silo žc privadil na vse, četudi ni vse ravno postlano z rožcami, vživel se v prijetnosti in neprijetnosti novega življenja, a bolj težko, bolj po sili, ker jc prvih zelo malo a zadnjih prav veliko. Tako vegetiram kakor morem in znam pod novim solncem, četudi še sedaj nisem preveč navdušen za to, da moram dan za dnem trgati predrage podplate po pretrdih ulicah ter ložirati visoko v t .m in služiti svoj črni vsakdanji krun v četrtem nadstropju ter sc privajati še celim litanijam takih in enakih neudobnosti tržaškega življenja. « * *
Eden izmed najkočljivejših problemov tržaškega življenja jc pač ta, kako
in kje živeti tako, da se stroški za želodec vzdrže vedno v pravem razmerju z denarjem, ki ga človek prejema vsakega prvega v mescu kot. plačilo svojega delovanja v prid človeške družbe. Na kratko: Velika umetnost, je živeti ob zaslužku. S tem težkim vprašanjem sem si posebno prve dni belil glavo, a sem gotov, da mu tako z lepa tudi ne pridem še do dna. Sicer pa je gotovo prilično tako povsod in ne samo tu.
Zgodilo se mi je že prvi dan, da sem začutil tako okrog sredine dneva nek nemir, potrebo, <la bi poslal želodcu nekaj takega, kar bi se smelo imenovati kosilo. Šol sem v krčmo, kjer sem upal kaj dobiti. Seveda se nisem drznil v hotel, ampak zbral sem si pri-prosto navadno gostilno, ki je primerna za skromne ljudi »spodnjih sto-tisoč«, med katere spadam tudi jaz. Zajci sem z žlico nekolikokrat, zabosti nisem imel skoro nič, pa je bilo delo žo opravljeno; vsega skupaj ni bilo za eno tretiino lakote zdravega želodca.
S trm problemom še danes nisem na jasnem, čeravno sem moral ves ra čuti postaviti na vso drugačno podlago. Trebn se jc bilo mučiti, poizvedovati, da sem mogel postavko za kosilo zdatnn znižati; pa še kljub temu ml račun le noče »šlimati«.
Spočetka vojske je moral sila prestati. Potem je bil bolj pri miru, ker je Kožbana že zadaj za fronto. Toda od zadnje zime dalje je vas polna vojaštva, ki odhaja v fronto, oziroma prihaja od nje. In kako težke so v takih slučajih razmere, je znano.
Preč. g. Ivan Košir je tudi ostal na svojem mestu kot vikar v Vedrijanu. Njegovi ljudje niso bili odvedeni v Italijo. Še celo iz drugih vasi jih je mnogo tjakaj pri-bežalo. Hiše so že mnoge poškodovane. Cerkev pa je še cela.
V celih Brdih (s Podgoro in Pevmo) je ostalo le pet duhovrikov doma in še od teh sta se dva morala umakniti v drugi kraj; 8 duhovnikov je bilo odvedenih v Italijo, izmed katerih je eden že umrl; le
štirje so se mogli rešiti v domače zaledje. *
Kanalski dekanat ima pet du-hovnij na desnem bregu Soče, ki so sedaj vse po Lahih zasedene. Štirje duhovniki so bili odvedeni v notranjost Italije, namreč preč. gg- I v. Franke (Gorenje-poljel, Jos. M i 1 a n i č (Marijino Celje), Otilij Medveš (Ročinjl, H e k t o r C a r 1 e t (Srednje); na svojem mestu je ostal le oreč. g. Jos. F o n, vikar v Za-potoku. O njem ni bilo mogoče mnogo izvedeti; sedaj je bolan. Poleg tega se nahaja v drugem bojnem odseku kakor pa Brda. Silno težko pa je dobiti dovoljenje potovati do fronte, prav tako težko zopet od enega odseka do drugega.
Za časa laške invazije se je nahajal v Š'Ovrencu v Brdih tudi nekdanii župnik Kocijančič. Hotel je priti iz Šlovrenca na to stran v Roče, pa so ga uieli karabi-nerji.
Duhovniki in soioh vsi ostajajo zato na svojih mest'h. Saj jih tako že sumničijo špiionaže. Je pač povsod! Dal Bog, da bi se kmalu v starih razmerah videli z niimi!
Spomenica ruskega sveiega sinoda.
^>Nowa Reforma« priobčuje spomenico ruskega svetega sinoda, ki je bila pri-občena v glasilu te visoke cerkvene oblasti Cerkownyja Wiedomosti« in katera poroča o delovanju ruskih oblasti v Galiciji z ozirom na razširjanje pravoslavja med tamošnjim ukrajinskim prebivalstvom za časa prvega ruskega vpada. V tej spomenici se imenuje Galiciia le -Haliczyz-naju«, ki je obrnila ob priliki izbruha vojne nase vso pozornost. Prodiranje ruske armade v Galiciji je okrepilo zavest, da bo ta »sveta ruska zemlja« in obmejna Bu-kovina z od Ukrajincev naseljeno severno Ogrsko — >Ugrorus« — po večstoletnem suženjstvu pod avstrijskim in ogrskim jarmom zooet združena z rusko državo, Samoobsebi umevno je, da so se istočasno z napredujočo okupacijo Galicije, ruski cerkveni krogi vneto pečali s vprašanjem združenja tamošnjega unijatskega ukrajinskega prebivalstva s pravoslavno cerkvijo, h kateri se je — po mnenju sinodoveča glasila — vedno nagibalo. Iz tega vzroka je organiziral volinjski arhimandrit Antonij, eksarh Galicije, pri petrograjski ruski duhovni akademiji poseben odbor pod predsedstvom arhimandrita Zlaryna, da razviia smotreno v tem smislu propagando. Ta akcija je pričela roditi z napredujočo okupacijo Galicije bogate sadove.
Ruska duhovčina se je prizadevala tedaj, da se ustanovi v Galiciji posebna oblastniia za zadeve rusko-pravoslavne cerkve in s carjevim dovoljenjem je bilo
izročeno vodstvo te cerkvene akcije arhi- 1 mandritu Eulogiju, ki je vpoklical kot krepko podporo v Galicijo veliko število ruskih duhovnikov. Sedaj sc je pričelo v velikem slogu preobračanje ukrajinskega prebivalstva k rusko-pravoslavni veri in poslanih je bilo v Galicijo 14 eksarhov, ki so bili sami »izkušeni višji ruski duhovniki«. Da jim olajša delovanje, jim je dal ministrski svet preko proračuna na razpolago velikanske vsote. V svrho proučitve razmer v Galiciji je odposlal tedanji nad-prokurator svetega sinoda Stibler profesor na petrograjski duhovni akademiji Zukowycza, da preuči razmere in prične z ustanovitvijo ruskih župnij.
K temu pripominja »Nowa Reforma«: Naša lanska majeva ofenziva je napravila temu rusifikacijskemu delovanju hitri konec.«
Krvni dovek avslrijsk n redovnikov.
Marsikdo je mnenja, da so redov-niki-lajiki oproščeni aktivne vojaške službe, kakor duhovniki. Temu pa ni tako! Pravici in resnici na ljubo naj sledi tu pregled v vojno službo vpoklicanih avstrijskih redovnikov (»Bonifa-zius-Korrespondenz« 1. 1916):
*	ruokli- ranjc- .,., orlliko-
Ime	.. „ pnemh .,
cp.nih nih r ranih
Benediktinci ....	107	5	5	8
Cistercijenci ....	5	1	—	1
Trapisti......o	31	6	2	3
Kartuzijanci ....	5	2	1	3
Dominikanci .....	39	5	2	1
Frančiškani ....	155	24	13	12
Minoriti..............6	1	1	—
Ka ucini..............106	11	3	3
Karmeličani..........10	1	4	—
Serviti................16	—	1	—
Usmiljeni bratje .	94	11	6	31
Jezuiti................69	3	2	13
Lazaristi..............56	3	3	3
Redemptoristi ...	108	27	6	3
Marijini bratje . .	70	4	2	12
Salvatorijanci ...	29	4	2	2
Šolski bratje ....	198	41	7	109 Razne druge kon-
gregacije............97	20	6	17
Uredništvo »Bonifatius-Korrespon-denz-e« se pritožuje, da ni moglo dobiti tozadevnih podatkov od vseh avstrijskih redovnih predstojništev. Pregled je torej nepopolen in netočen. Po tem izkazu je moralo obleči cesarsko suknjo skoraj 1300 bratov lajikov, med temi jih je padlo 66, bilo ranjenih Д69, odlikovanih pa 224. Najlepši dokaz, da samostansko življenje ne zamori. poguma in ne ugasi ljubezni do domovine in da znajo tudi redovniki hrabro in z veseljem sukati britke meče, kadar jih kliče cesar v brambo domovine.
Pogled na našo ožjo domovino pa nam nudi naslednjo sliko. Šematizem frančiškanske redovne provincije sv. Križa izkazuje za 1. .1914 udov 228. Od teh ie bilo mobiliziranih 70 redovnikov, torej ena tretjina vseh članov. Kolikor se je moglo dognati, je bilo dosedaj 10 ranjenih, 6 odlikovanih, trije so pa padli; pripomniti je, da se o mnogih sploh nič ni moglo izvedeti.
To razmerje številk mobiliziranih bratov lajikov slovenske frančiškanske provincije velja več ali manj tudi za druge redovne pokrajine v naši državi.
Številke same govore, da je očitanje, s katerim redovnike pogosto javno na cesti zbadajo nevedni ljudje, češ »redovniki ne store svoje dolžnosti v brambi domovine«, neopravičeno, čo ne celo krivično.
K pre^vi zakona o ШШт ziaro-vanjo.
Avstrijski zakon o bolniškem zavarovanju je v veljavi od 1. 1888. Zato ni čudno, da je bilo več določb zastaranih in že davno potrebnih preosnove. V notranjem ministrstvu so izdelali načrt za novelo k navedenemu zakonu in ga predložili pristojnim korporacijam v presojo. Novela obsega več zelo dalekosežnih točk.
Predmet zavarovanju tvorita glasom novele bolniška in pogrebna podpora. Bolniška zavarovalnica dovoljuje: Prosto zdravniško kakor tudi porodniško pomoč, potrebna zdravilna sredstva in druge po-močke, bolniščino in pogrebščino. Dočim se je dovoljevala doslej bolniščina v izmeri 60% v posameznem kraju običajne mezde, razdeljuje novi načrt zavarovance po njihovi plači v 12 plačilnih razredov. Najnižji plačilni razred obsega mladostne delavce z dnevnim zaslužkom do 75 vinarjev. Najvišji plačilni razred je 12., ki obsega tiste delavce in obratne uradnike, ki zaslužijo nad 7 K 50 vin. dnevno. Temu primerno se preračuni tudi bolniščina. Najvišji plačilni razred ima po 5 K bolniščine na dan. Za zavarovance, ki zaslužijo nad 9 K dnevno, se more ustanoviti poseben razred z dnevno bolniščino 6 K. Vse te dajatve se morejo temeljem štatuta bolniških blagajn še povišati.
Bolniška podpora se dovoljuje v bolezni za največ 26 tednov (doslej 20 tednov). Porodnice dobivajo podporo v višini bolniščine tekom šestih tednov po porodu (preje štiri tedne). Razen tega so določene za matere, ki same doje otroke, po-. sebne dojilne premije. Premije znašajo polovico bolniščine ter se bodo plačevale doječim materam brez ozira na druge podpore 12 tednov po porodu. Razen tega vsebuje novela izrečno določbo, da morejo bolniške blagajne zavarovankam dovoljevati bolniščino tudi v zadnjem času nosečnosti ter da se morejo dojilne premije raztegniti na 26 tednov. Zelo važna je določba, glasom katere bo mogoče zavarovati tudi ostale člane družine. Dalje določa načrt ustanovitev posebnih zakladov za okrevajoče ter za pobijanje kužnih bolezni: jetike, alkoholizma, spolnih bolezni. V te svrhe se morejo od zavarovancev pobirati tudi posebni prispevki, od delodajalcev pa le z njihovim lastnim privoljenjem. — Posebno važnost polaga načrt na zvišanje rezervnih fondov bolniških blagajn, ki morajo znašati najmanj znesek povprečnih izdatkov v zadnjih treh letih, in sicer mora biti ta znesek čisto premoženje, vpoštevši vsa aktiva in pasiva bolniške blagajne.
Razen tega vsebuje novela času primerne določbe glede ureditve razmerja med bolniškimi blagajnami in zdravniki.
Težave romunskega um konja.
V kratkem času so bile tri rumunske armade na Sedmograškem tako te-pene ali ugnane, da so se začeli tisti deli, ki so se mogli rešiti ob porazu pri Sibinju, Fogarasu in Braševu, na celi
črti umikati. Ker je sovražnikovo umikanje neprostovoljno ter je bil nanje nepripravljen, se vrši to gibanje med neprestanimi boji za posest vseh taktično in su-ategicno važnih poslank in opirališč, preko katerih vodi pot posameznih umikajočih se kolon. V tem slučaju gre za prelaze med Sedmograško in Valaškim- Rumuni imajo sedaj zaseden le še kratek pas ogrskega ozemlja, ki se razteza ob Karpatih. To ozemlje je večinoma pusto in neoblju-deno ter ne Hudi četam ne živil ne bivališč. Za pohod so ugodne le doline, kotline in gorski razrastki, dočim je hoja preko gosto zaraščenih, slabo gojenih gozdov in razdrapanih, grapasiih in kršnih gora zelo otežena. Samo čete in trenske kolone, ki so nalašč opremljene za gorska pota, morejo priti čez pusto obmejno gorovje, kjer vlada jako ostro podnebje. Glavne kolone se morajo pa na um,'kan ju že zaradi reda držati glavnih prometnih črt.
Ozemlje, preko kojega se zgrinjajo umikajoči se Rumuni, je široko 3 do 5 dni hoda. Dosedanje vojne izkušnje so dokazale, da težavne razmero umi-kalnega ozemlja ne prihajajo toliko vpoštev za zasledovalca, kolikor za pre-ganjanca. To so izkusili tudi Srbi. Do Moravske doline so se Še hrabro in vztrajno borili na vseh brambnih postojankah; toda v prostoru med Mora-vo in črnogorsko mejo se je sovražni odnor hitro zrušil. Drug z.Ved smo videli ob umikanju Italijanov iz južne Tirolske, ko je imel sovražnik velike izgube.
Ako si umikalno ozemlje Rumunov podrobnejše ogledamo, vidimo, da ima rumunska severna armada, ki se naslanja na skrajno levo krilo Rusov, v prostoru med rumunsko-bukovinsko mejo do vključno gyorgyoške kotline (70 km) na razpolago savno Folgyeški prelaz, kjer se združita cesti Ohla-Top-lice in gyorgy6Ška. Ozemlje, ki se dviga do 1600 m visoko, je zelo slabo za prehod. Dalje proti jugu vežeta cziški svet in Rumunijo Gymeški in Uzški prelaz, preko prvega vodita cesta in železnica, preko drugega samo slaba cesta. Tudi ta prostor je komaj 70 km širok. V tretjem pasu cziškega sveta vodijo v pribiižno enaki širini notri v burzško pokrajino tri ceste: prva gre iz Kezdi Vasarhelya čez Oytoški prelaz v Ocno, druga vodi iz doline Nagya čez Bodziški prelaz v Buzeu, tretja pa čez Tatarski prelaz v Ploesci. Najbrže je pa zveza v Ploesci za sovražnika že prekinjena. Rumunski severni armadi so torej samo dve, drugi v najboljšem slučaju štiri pota odprta- Vsaka teh cest ie pa oddaljena od druge povprečno 35 km ali dva dni gorske poti, kar se pravi po vojaško, da armada, ki bi bila napadena, dva dni ne bi mogla dobiti pomoči od druge. To se pravi ločeno marširati brez možnosti, da bi skupno udarili. Iz povedanega sledi, da čakajo Rumune še hudi dnevi.
Iz kra jestva izda siva.
(Izvirno poročilo »Slovencu«'.)
13. oktobra 1916.
Italijansko izdajstvo je te dni skušalo, da bi se iznebilo avstrijskih oboroženih \ojakov na ozemlju nevred-
ne druzega, se človek vsaj lahko tolaži ž njimi. Tisti dan, ko sem se s tistim »slanim« kosilom tako opekel, sem se moral pomiriti z lepim rekom »Enkrat je — nobenkrat«. Kadar pa čutim potrebo po tem in onem, tedaj se zmislim na starega modrijana očeta Diogena, ki je že pred toliko tisoč leti skušal dokazati razvajenemu človeštvu, da je človek lahko tudi brez raznih udobnosti vesel in srečen. Menda pravi neki nemški rek »Das Gliick liegt in der GenUgsamkeit«. Ker že moram biti po sili skromen, pa naj bo tako, bom videl, kako srečo bom našel v tem. Zjutraj, ko se bom zbudil, in zvečer, ko se zakopljem v posteljo, si hočem vedno zažvižgati tisto domačo »Ah lušt-no je na svet'...« in si misliti, da je res luštno, pa bom vedno zadovoljen in srečen. In naši gospodinji, pri kateri si vsak dan malo privezujem skromni želodec, bom svetoval, naj nam postavi nad mizo velik lep napis »Človek ne živi samo od kruha...«, da bomo imeli po vsakem obedu vsaj to sladko tolažbo mesto »mehlspeisa« ...
Oni dan sem šel malo pogledat liašo tolikanj opevano in proslavljeno Adrijo.
Hodil sem gori in doli po »Molo S. Carlo«, šel naprej ter se solnčil na »Rivi dei Pescatori«. Morje je ležulo pred mano v vsem svojem mirnem veličanstvu, tiho, pokojno, kakor da uživa svoj zasluženi »penzijon :, kakor tistih par penzionistov, ki «o se leno sprehajali
mimo mene ob obrežju. Par ribiških čolnov se je gugalo po vodni gladini, par parobrodov je nepremično počivalo v pristanu, kakor grenak spomin na prošle čase, ko se je tod okoli neprestano na suhem in na vodi vse gibalo, vse potiskalo, valovilo in se drenjalo, ko je tod kipelo in vrvelo najšumnejše življenje tisočev in tisočev. Tako se spreminja vse na svetu, — sem si mislil in da ne bi vrhu vsega postal še sentimentalno razpoložen, sem obrnil hrbet zapuščeni Adriji in jo krenil raje proti sredini mesta.
Ob v-Canale Grande« se mi je dozdevalo, da mi vdarja v nos kakor duh po trohnobi. Mesece in mesece gnije po kanalu vse polno bark in barcic, ves kanal je zabarikadiran ž njimi in vse leži mirno, nepremično, kakor da je pod njimi zamrznilo morje.
Tako je pri morju, podobno po ulicah, povsod le malo življenja, povsod zeva pust dolgčas iz praznih ulic. Cel Trst ima sedaj svoj neprijeten penzijon! Celo razni številni elementi slabšega spola, ki jih menda v Trstu nikdar ni bilo premalo, in ki imajo svojo čudno življenjsko nalogo v tem, da hodijo v večernih urah na lov na »močnejši« spol, so v teh časih mizerije precej »penzionirani«. Vsaj pravijo tako in morebiti to še ni najslabša strun Trsta v vojnem času, ako imu tudi tako »nezaposlcnke«. Bog daj, da bi tudi v miru ne imelo preveč »posla«, ko bo za vse druge poštene in nepoštene člane človeška družbe več ko dovolj posla,
dela in upajmo tudi — jela!
Skoro pred nosom Trsia, na našem kamenitem Krasu, imamo sedaj krvavo laško ofenzivo. Potoki krvi se prelivajo po od neštetih granat in min raz-ritih kraških tleh, v rekah krvi, s he-katombarni mrličev plačuje nezvesta Italija svoje izdajalsko hrepenenje po našem lepem Trstu. »Triesle o nulla« so kričali svoj čas laški iredentarji, ho-teč imeti od naše avstrijske vlade z denarji avstrijskih davkoplačevalcev drago vzdrževano ognjišče izdajalskega iredentizma baš na najkočljivejši točki, v najvažnejšem mestu našega juga. Hvala Bogu, da že tedaj niso zrastla drevesa neodrešencev do neba in da kljub vsem pritiskom vlade »zavezniške« Italije niso mogli vresničiti svojega cilja! »Trieste o nulla« — to je menda tudi sedaj doviza Cadorne in njegove »odreševalne« armade. Zato de-rejo stotisoči na kraški planoti v smrt, zato se množijo ogromna grobišča laških izdajalcev na slovenski zemlji. Dan za dnem posluša Trst grozovite kanonade v svoji bližini, noč in dan grmć nešteti kanoni na nezavzetnem Krasu, cel pekel divja tam gori, tako da se v Trstu stresajo okna. »Trieste o nulla« — odmeva po zaslepljeni, podkupljeni Italiji, toda gotovi smo, da naše orožje, naši kanoni, naši železni junaki dajo zasluženi odgovor Cadorni in celi Italiji. »Nulla« — »nič« se bo glasil ta odgovor. Ne Trsta, no Gorice, niti ene slovenske vasice tostran črno-žoltih mejnikov ne sme imeti iškariot-ska Italija, ki je žc itak požrla nam Slo-
vencem že toliko tisoč iz našega narodnega telesa.
Skoro pred očmi Trsta se bije najhujša bitka, kakor je še ni videla zgodovina. Marsikak slovenski fant in mož bo plačal s svojim življenjem brambo Trsta, brambo domovine. Hude bodo žrtve, samo da ostane ta dragoceni košček naše zemlje ob morju naš. Svetovna vojska je pokazala nad vse pričakovanje, koliko sta vredna in kakega pomena sla za našo Avstrijo naroda hrvaški in slovenski. Avstrija jima bo morala biti hvaležna. Otroci na bojiščih za cesarja in domovino padlih junakov bodo morali dobiti svoje pravice, svojo polno enakopravnost posebno tu v našem Trstu. Naj bo imel pošten avstrijski Italijan, kar mu bo pri tikalo, a ravno tako se bo moralo priznati tudi Slovencu vse, kar mu pojde po božji iu človeški postavi!
Na Krasu grme kanoni, se rušijo skalnati strelni jarki, gorć in se kade koče naših ubogih Kraševcev. Rdeča kri junakov-braniteljev se meša s krvjo sovražnikov. Za usodo Trsta se gre, za usodo in eksistenco našega naroda. Naj Vsepravični da moč našim junakom in njihovemu orožju, da enkrat za vselej strejo in vržejo nazaj izdajalskega sovražnika. Če kje in kdaj, je v razmerju do Italije pravica in poštenje na naši strani in zato mora osiati na naši strani tudi — zmaga. Adrija, Trst ne sineta biti nikdar izgubljena za Avstrijo, sicer bi bila Avstrija sama — i/ gubljena.	Imb.
nih potomcev slavnih Rimljanov: Spet so poskušale italijanske množice, da bi pregnale naše čete izpred Asiaga in
Arsiera. —
Dne 10. oktobra je pričela italijanska kanonada svoje delo. Razbijala jo skalovje in drevje. Smrtonosno sovražno železo in jeklo je plesalo po zraku in se razletavalo po pustih pečinah. Žvižg granat in šrapnelov, ki so leteli iz sovražnega tabora v gosti množini je seveda spravil naše čete na varno — čakajoč na varnem trenotka, kedaj se pokažejo množice, ki bi delale italijanskemu kralju pot do Tridenta. Sovražno topništvo je besnelo pozno v noč. Nebo je bilo jasno kot ribje oko. Polni mesec je čarobno razsvetljeval prostor, kjer se bodo vsak trenutek odigrali krvavi boji. Tako lepa jesenska noč je bila, da še v naših južnih obmorskih Jtrajjh nimamo v sredi oktobra takih.
In resi Italijanske prikazni so se pokazale. Teh prikazni je bilo veliko. Rinile so naprej. Italijanska pehota je vstala, se zagnala 20 korakov in se spet vrgla na zemljo. Tako se je zgodilo par-krat. Sedaj se pa oglasi naše topništvo. Srapneli so žvižgali nad italijanskimi glavami, in marsikateri Italijan je pustil tam svoje življenje. Slišalo se je vpitje italijanskih poveljnikov, ki so gnali svoje čete v gotovo smrt. Zagnali so se Italijani v naše strelne jarke. Priznati moramo, da se jim je posrečilo udrti vanje n» nekaterih mestih. Sedaj pa je zapela druga pesem. Naše granate so švigale naravnost med Italijane in tako pustošile in redčile zbegane Italijane. Za trenutek mir — in naša hrabra pehota se je navalila na italijanske množice s tako silo, da so Italijani bežali pred našimi ročnimi granatami in bodali kakor tatovi pred biričem. Izgubljeni jarki so bili spet v naši posesti.
To noč so Italijani štirikrat napadli naše jarke, jih štirikrat vzeli, a jih tudi spet štirikrat izgubili. Mi smo zaznamovali par mrtvih in par dvanajstoric ranjenih slučajev. Sovražnik je imel petkrat večje izgube. Pustil je v naših jarkih nekaj desetoric mriičev, nad 200 ranjencev pa je vzel s seboj. — Sovražno topništvo je po teh ponesrečenih napadih spet bruhalo železo proti našim postojankam, a brez uspeha. Omeniti moram, da so se Italijani navalili na eno našo stotnijo s tremi bataljoni. Jarke so res zasedli, a so jih morali tudi kmalu spet zapustiti. Sovražnik je tokrat' poskušal srečo pri tirolskih cesarskih lovcih in pri gore-nje-Štajercih. Sreča torej mu ni bila mila. Krvave glave je odnesel kakor navadno.
Tudi na našem bojišču je sovražnik uvedel novo prakso obstreljevanja. Z daleč nosečimi topovi je obstreljeval ceste in dohode k sprednjim črtam. Potem pa je ogenj koncentriral tia določen prostor, in ta prostor je potem neusmiljeno obdelaval. — Uspeh torej ničev.
Dne 11. oktobra je pehota spet napadala. Uspeh kakor prejšnji dan. Mi smo obdržali vse naše postojanke.
Da pa naše vrlo topništvo ni ostalo odgovora dolžno italijanskemu, zato so se naši težki izstrelki zaletavali v Asiago in tam okoli. Pognali so v hipu v zrak razne vojaške naprave in lesene barake. Opazovali smo učinek z neke visočine. Dva naša strela sta pognala v zrak veliko vojaško lopo. Deske, tramovje in drugi materijal je zletal v zrak kakor suho listje. Velikansk dim, potem pa požar. Tako ne samo na enem kraju, marveč na več točkah smo Italijanom dali za šilo — ognjilo!
Danes dopoldne smo zopet ujeli enega sovražnega tička. Priletel je iz Asiaga nad naše pehotne postojanke in tam hotel nepoklicano vohuniti. Puške naših fantov in strojne puške iz strelnih jarkov so se obrnile kvišku, obrambni topovi so tucli branili dohod nepoklicancu — in tako se je z združenimi močmi dalo razumeti laškemu Kaproniju, naj se spusti na tla. Pozivu strelov iz naših pušk in obrambnih topov se je mogočni Kaproni res udal, in se tako smrtno zadet v telo spustil na Monte Zebio na zemljo. V njem smo našli še živo, a ranjeno sovražno posadko, ki je obstojala iz enega častnika in dveh podčastnikov. Priznati moramo, da so bili ti letalci prav drzni. Leteli so nesramno nizko in iskali naše postojanke prezirajoč smrtno nevarnost. Svojo drznost pa so drago plačali.
Laška ofenziva tu na naši bojni črti jc seveda odmev laške ofenzive ob Soči. Poskušajo pač kjer morejo. Dosedaj se jim še nikjer ni posrečilo kaj pridobiti, pač pa zgubiti. Pa bežati so morali kar so jih lahke laške noge nesle. Upamo, da se jim tudi na Goriškem ne posreči nadaljna tatvina na našem ozemlju. Mi bomo tu držaji, naši tovariši na Goriškem tudi — potem pa naj Cadorna le pokončuje svojo vojsko
ob naših zidovih. Saj mi je rekel te drii neki laški ujetnik, da največji pokon-čevalci italijanskega kraljestva so italijanski državniki, ki so uprizorili to nesrečno in nepotrebno vojsko z Avstrijo.
Dneve imamo tako lepe in tople kakor še ne take. Solnce greje raz jasnega neba že deset dni. Noči tudi niso mrzle. Sovražnik se sedaj ne more pritoževati, da ne- more prodirati zaradi slabega vremena. Krasni in suhi dnevi mu nudijo priliko ponoči in podnevi, da uresniči svoje grešne namene.
Sicer so pa čudni ti italijanski državniki. Če res hočejo »odrešiti« svoje »trpeče« brate v Avstriji, potem bi morali to poskušati tu na Tirolskem, kajti tu prebiva mnogo Italijanov. Na Primorskem jih toliko ne prebiva kakor na južnem Tirolskem. Vrgli so se na Gorico, ki je polovico slovenska, kjer torej nad polovico prebivalcev noče slišati prav nič o laškem »odrešenju«. Sedaj se bijejo za Trst, ki je tudi skoraj polovico slovenski in ki noče povečini nič slišati o »bratih« v Italiji. Hočejo Istro in Dalmacijo, kjer prebiva nad dve tretjini Hrvatov in šibka tretjina Italijanov. Vprašam: kaj hočejo tam italijanski politiki? Južno Tirolsko pa je čisto italijansko. Zakaj ne »odrešijo« poprej južnega Tirolskega? Seveda, njim ni za »brate« v Primorju in sploh v Avstriji. Njim je za Adrijo, njim je za morje, njim je za celo slovansko obrežje s Trstom na čelu! Na južno Tirolsko oni žvižgajo, za »neodrešene« brate v Tridentu jim ni toliko. Pohlep po morju, po slovanski Adriji in po napol slovepskem Trstu,, ta pohlep jih je pognal v vojsko. Tu se vidi v pravi luči »čista« italijanska duša! Zahrtnost in in neodkritosrčnost povsod! —ič
Primorske novice.
Dobrotnik beguncev. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani je dne 20. t. m. hvaležno prejela od veleč. g. Karola Pollaka, veleindustrijalca itd. v Ljubljani, znatno vsoto 1000 K v prilog ubogemu ljudstvu iz solnčne Goriške. Kruta usoda preganja naše uboge sorojake, ki so morali bežati pred dednim sovragom in se zatekli pod tuje strehe. A usmiljena srca skrbe kakor usmiljeni Samaritani za te nesrečneže in ni se jim bati trpljenja in pomanjkanja, dokler bijejo taka zlata srca. Tudi veleč. g. Pollak je vstopil s »vojim darom med vrste blagih src, katerim ostanejo nesrečni pregnanci hvaležni do groba. Blagemu gospodu kličemo le s skromnimi besedami: Bog naj povrne obilokrat! — Posredovalnica za goriške begunce.
Pitna voda v Trstu. — Samolašk! napisi. Na vseh sodih je še danes samolaški napis »Aqua bevibile«. In to v tako emi-nentno važnem sanitarnem postopku. Privoščite napise tudi Slovencem!
Županstvo Osek-Vitovlje na Goriškem se je preselilo v Črniče, kamor naj se begunci iz tega županstva obračajo za morebitna pojasnila.
Župni urad Renče pri Gorici uraduje sedaj: Št. Vid nad Ljubljano. — Če kdo kaj potrebuje, naj vpraša z naslovom: Župni urad Renski — Št. Vid nad Ljubljano.
Udje Družbe sv. Mohorja, begunci, vpisani 1. 1916., ki stanujejo v župniji Št. Vid naj se zglasijo tam, drugi, ki so se naselili drugod, naj prosijo najbližnjega g. župnika, najbolje za vse skupaj, da piše in razdeli zanje, udje oa. ki so sami z naslovom: Družba sv. Mohorja, Celovec (Kla-genfurt). Če kdo dvomi, naj piše župnemu uradu, kakor zgoraj.
C. kr. goriška okrožna sodnija, ki je pred kratkim delovala v Ajdovščini, nadaljuje svoje poslovanje od sedaj naprej v Ljubljani v poslopju c. kr. ljubljanske deželne sodnije, II. nadstropje.
Goriške družine na Dolenjskem. V Veliki vasi, p. Leskovec pri Krškem, so tri begunske družine iz Komna: Mrkovec, Milic in Jablanšček. V gradu Turnamhart je pa družina Bnda, tudi iz Komna. — Vsled izoraznienja domačega biva'išča so se naselile sledeče družine na Trebnjigor'ci, p. Krka pri Zatičini: Kodrič Andrej in Furlan •Tožef i7. Ma'erfa do'n pri Komnu in Forčič Ivan in Alojzij Pipan iz Preserij pri Komnu.
Ot'ica nad AHovščino. Dne 14. t. m.
je umrl v vojašk1 ho'nišnici eno'etni prostovoljec Jaripz Bizjak, bivši goriški učiteliiščnik II. letnik, sin ondotnega po-setnika in žuoana. R-Ti'nkemu svetil^ večna luč, preostal'm ob britji izgubi rnde-bi'dnet?a sina iskreno sožalje!
Goriška deželna umobolnica Franc Jožef I„ sedaj v Kromsrižu, išče več strežnikov. Prosilci morajo biM zdravi, krep-kejše postave, ne prestari, od vojaške službe prosti in dobrega obnašanja ter vešči slovenskega in če le mogoče tudi laškega jezika; dobivajo hrano in stanovanje v zavodu in mesečno plačo 55 K, katera sc po šestih mesecih službe povija na 60 K. Nada'jna pojasnila daje Posredovalnica za goriške begunce v Liubliani.
Begunci iz Renč. Vse one družine
iz občine Renče, katere niso še poslale naslove svojega bi vališča, nuj to pošljejo čimpreje na županstvo občine Renče, Rimska cesta 18. Ljubljana. To radi tega, da se morejo uradni spisi, dopisi in pisma na dotične naslove dostavljati. Nadalje, da se na večkratna povpraševanja svojcev dajo pojasnila itd. Vsaka družina naj pošlje tudi list, kje je v Renčah stanovala.
O naših internirancih v Italiji. Bi-ljanski župnik Ludovik Kumar piše dne 4. septembra iz Brivia, prov. Como, naslednje vrstice: Naznanjam, da sem tudi jaz tukaj. Zdrav sem vedno; tudi Marica, Teofil in Anica so zdravi. Nam se ne godi slabo, ampak razmeroma še precej dobro. Teofilče hodi v gimnazijsko šolo, kjer so duhovniki profesorji, Anica je pa šla v samostansko šolo in tam tudi stanuje. Tukaj v Briviu so med drugim družine: Županova, Šu-cova, Rejeva, Drejčeva. Marica, šucovl in Rejevi stanujejo v eni hiši. Ni se treba nič bati zavoljo nas. Tukaj je zdrav kraj, podoben Bledu. Skozi mesto teče reka, po kateri se vozijo s čolni in ribarijo. — G. Kati Trampuž, Poljčane na Štajerskem, ki nam je poslala gornje pismo, dostavlja v objavo še naslednji naslov: Marija ved. Simčič, profuga, Brivio, prov. Como, Italia.
V Ozeljanu je ostal z vojaškim dovoljenjem trgovec Franc Spacapan, da prodaja vojakom vino in druge vojaške potrebščine.
Na naslov Solkancev. Kdor ima izmed Solkancev naslov mojega brata, ki se nahaja v ruskem ujetništvu, naj to sporoči na naslov: Ivan Srebrnič, Knit-telfeld, Karntnerstrasse i-
Novice iz Kringe v Istri. Za vdove in sirote padlih vojakov smo nabrali 185 K. Dne 19. t. m. smo oddali v vojaške namene 6 zvnov. Letina je bila slaba, vina malo! — V noči od 15. na 16. t. m. je zapadel na Učki in drugih gorah sneg. Vse kaže na zgodnjo zimo.
Smrt begunke iz Ribenberga. Glede smrti begunke Veronike Vidmar p d. Toncecove se nam poroča, da je umrla in bila pokopana v Radohovi vasi pri Št. Vidu in ne v Novem mestu, kakor smo pomotoma priobčili. Pogreb se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi beguncev
Zahvala beguncev iz Gglzendoria Begunci iz Gotzendorfa in Pischelsdor-fa ob Litvi se iskreno zahvaljujemo onim dvem duhovnikom, ki sta nas prišla dne 16. t. m- obiskat. Posebno dar, katerega sta nam naklonila, nam je bil dobro došel.
Obupanci. 19. t. m. je skočila v Kanal blizu Rdečega mostu v Trstu neku služkinja. Rešili so še živo in jo prepeljali v bolnico. — 29 letni Ivan Balan v Trstu je pil lizol, da bi se končal. Prepeljali so ga v bolnišnico.
YoMe vesli.
+ Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil poročnik 46. pp. Josip Volk. — Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo je dobil stotnik Maks Knavs. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 79. pp. Karol Čada, nadporočnik 4. tren. div. Evgen Gale in nadporočnik 47. pp. Viljem Reinisch pl. Sonderburg. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: rit-mojster 8. drag. p. Gustav Grahek, vojaški intendant Alfonz Malaverh in stotnik 50. pp. Josip Kolbe. — Zlat zaslužni križec s krone na traku hrabrostne svetinje je dobil višji zdravnik 17. pp. dr. Artur Streit. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 17. pp. Metod Komotar. — Železni križ 2. vi ste je dobil podmaršal Josip Tomše pl. Savskidol. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: predmojstri Naglost Al. Mastnak Anton in Zimmermann Ignacij, topničarji Kolšek Anton, Bešter Peter, Fabčič Jos., Frančeškin Josip, Čafnik Franc, Vodopi-vec Alojzij, Ječič Rudolf, Hribernik Avg., Pavlovic Matej, Bregant Edvard, vsi pri 8. trd. top. p.; desetnik 9. polj. top. p. Žličar Franc; lovec 4. polka tir. cesarskih lovcev Jurca Ivan.
S ovensKe žrlve za domov ns.
Padel je na soški bojni črfi Silvester Škrubelj, doma iz Luč v Savinjski dolini. — Daroval je svoje življenje za domovino in cesarja Fi'ip Kline, doma od Sv. Miklavža pri Ormožu. — Na laškem bojišču je padel Anton Anderlič, sin veleposestnika iz Nczbiš, župnija Sv. Ema. — I/ Kamnice pri Mariboru se poroča, da jc padel na tirolskem bojišču Alojzij Dosko. — B'izu Gorice je padel Janez Škofič, brat vojnega kurata č. g. Marka Šltofič, posestnik v Gornjem Duplcku. — Na italijanskem bojišču sta padla brata Jožef in Miha Pcsclt, doma od Sv. Janža na Dravskem polju. — Dne '1. oktobra je padel na tirolski fronti Alfonz Skerbinšek, doma na Prihovi. — Za domovino so padli iz Do-bove pri Brežicah v boju naslednji mladeniči: Alojzij Žokelj, Franc Sečen, Ivan Slrojrik, Ant. Hutko, Vučajnk Jožef in Jožef Gcrjevič Vseh skupaj jc doslej naznanjenih da jc padlo iz te župnije 30 mož in fantov. — Pri Asiigu je padci vrl mladenič A'ojzij Kraus, doma v Logu pri Sladki gori. — Na italijanskem bojišču ie oadcl junaške smrti
smrtno v glavo zadet sanitetni vojak Martin Pen, star šele 25 let. — Na južnem bojišču je padel vrl mož Franc Ortl, doma iz Braslovč. — Posestnik Jožef Legvart, p. d. Travniški Gašpar, iz Nove cerkve pri Celju \e padel dne П, junija 1916 v boju na Monte Civa na Laškem. — Na Ruskem Poljskem je padel Valentin Fermc, star 30 let, doma iz občine Sv. Jeronima pri Vranskem. — Svoje življenje je dal za cesarja in domovino Ant. Luci, posestnik v Vondracih pri Sv. Bollenku. —. Iz Podgorja pri Slovenjgradcu je že 22 mož in mla-deničev storilo junaško smrt za domovino. — Padel je za domovino Jurček Škctov iz Dramclj. — Padla sla brata Franc in Anton Žvarc iz Vcržeja, V Lincu je umrl črnovojnik Ignac Toplak iz Trnovega vrha. — Padla sta na italijanskem bojišču Alojzij Mesarec iz Ćrmle in Ivan Planinšec iz St. Ilja pod Turjakom. — Na laškem bojišču je padel zadet od granate Alojzij Zakošek, doma v Zagorju pri Kozjem. — Na laškem bojišču je padel, zadet od granate. Jakob Rom, doma v Te-harjih pri Celju. — Na laškem bojišču je padel Milan Rubin iz Jastrebec pri Sv. Bolfenku na Kogu, star šele 21 let, — Na južnem bojišču je padel 191etni Franc Breznik h Letuša. — V gra-ški bolnišnici je umrl 231ctni Janez Petek, doma od Gornje Sv. Kungote. — Blizu Asiaga je padel Martin Femovšek Iz Nove cerkve pri Celju.
Višek drame na Grškem.
Grčija je domovina tragedije. Od šestega stoletja pred Kristusom dalje se je ta pesniška oblika širila od ondi v druge civilizirane dežele, To pa, kar se danes dejansko vrši v politiki Grčije, bi zahtevalo pisala kakega Aeschyla, Sofokla in Evripida, da bi se na primeren način opisalo. Grškega kralja Konstantina, vestnega vladarja, ki svojega ljudstva v tej svetovni vojni noče žrtvovati izgubljeni igri Anglije in Rusije, se pač more primerjati z atenskim kraljem Kodrom, da, s teban-skim Oedipom, katerega je bila usoda določila, da se žrtvuje za svoje ljudstvo.
Kraljeva tragedija na Grškem je nad vse pretresljiva. Pregnan iz glavnega mesta svoje dežele, katero so zasedle čete Nemčiji sovražne koalicije, zasmehovan in zaničevan od angleških in Irancoskih plačancev, ki hujskajo proti njemu grške revolucionarje, ni varen niti v svoji palači Tattoi, kateri groze požigalci. Njemu zveste vojake in mornarje napada poulična so-drga. Grško ljudstvo, ki je po večini kralju zvesto, stoji pred izbiro, da ali zvesto vztraja na strani svojega kralja in se izroči lakoti — Anglija bi namreč v tem slučaju ustavila vsak dovoz živil — ali pa se da uvrstiti v vojsko štirisporazuma kot klavna živina. Zares žalostna usoda za ljudstvo kakor je grško, ki ima za seboj slavne tradicije ne samo v' davni minolosti, marveč tudi v nedavnih dneh. Štirisporazumu še ni dovolj, da je Grkom izvil iz rok Atene, železnice, da — celo mornarico. Zahteva še več. Ostanki grške armade, ki se niso dali zapeljati k odpadu od svojega kralja, se imajo liki vojni ujetniki internirati na najjužnejšem grškem potoku — Peloponezu. Medlem pa prirejajo verolomni grški častniki in vojaki, kateri razpolagajo z angleškimi milijoni, prave orgije v Solunu, da bi premamili grške mladeniče in druge nerazumnike ter jih zvabili kot klavne žrtve v Sarrailovo armado proti zmagovitim nemškim in bolgarskim četam.
Spričo vsega tega se pač ni čuditi, da se resno misleči grški patrioti, ki jih tare grenka usoda njihove domovine in kralja, poslužujejo najostrejših protestov proti sovražnim diplomatom in vojakom štirisporazuma, ki so danes edini gospodarji v Atenah. Ako bi kralj poslušal svet svojih pristašev in se umaknil na Larisso ter ondi uredil oborožen tabor, bi najbrže le podlegel angleškim spletkam. Toda podlegel bi kot kralj in ne kot slabotnež, kakor je to storil rumunski kralj Ferdinand, katerega sta Anglija in Rusija z enakimi sredstvi pognali v vojno. Vendar je pa verjetno, da bi četverosporazum, ako bi kralj Konstantin napravil možat korak in zbral v Tesaliji primerno oboroženo moč, računal z njim in grškim narodom kot z resno močjo, ne pa kot s sužnjo tolpo, ki naj bi služila Angliji v sedanji svetovni vojni za klavne žrtve.
Zasedene Atene.
London, 20. oktobra. (K. u.) Listu >Daily Tclegraph« se poroča iz Aten z dne 18. t. m.: Ko je včeraj ob 11. uri zvečer 80 francoskih mornarjev patruljiralo po glavnih cestah, je pričela na cesti Stadion množica, ki je patrulji sledila, kričati: Začuli so se klici: »Proč s Francosko!« in oživel kralj!« Francoski častnik je na to ustavil patruljo in ji ukazal, naj napade demonstrante. Nastal je ročni melež, pri čemur je bilo devet demonstrantov aretiranih. Ostali so zbežali. Na drugi strani ceste je stala grška patrulja na konjih, nc da bi posegla vmes. Francoska patrulja 'c vzela oretirance v svojo sredo in se vrnila v park Zanoeion. Na nekem drugem mestu ceste Stadion jc patrulja srečala cel grški bataljon, ki se je pa umaknil na hodnik, da napravi prosto cesto. Ko jc prišla francoska patrulja v park Zaopcion, so aretirance preiskali. Šest so jih takoj izpustili, ostale tri pa pridržali v zaporu. Eden ocl teli je dr. Konstantinos, nri katerem so našli rismo na kraljico. Doktor je priznal, da je klical »Proč s Francosko!«
in da ima samokres pri sebi. Po poročila »Exhange Telegraphen Сотрапу« se piše aretirani Alexion in ie živinozdravnik v kraljevih hlevih. Ustrelil je enkrat s samokresom.
Curih, 20. oktobra. Iz Aten se poroča: Francoski admiral, ki je odredil izkrcanje čet, je sporočil grški vladi, da bo došlo v Atene 20.000 mož. Vojaško zase-denje mesta in glavnega pristanišča bo trajalo toliko časa, dokler ne zavzame Grška jasnega stališča.
Edini izhod za Grško.
Ženeva, 20. oktobra. Radikalno pariško časopisje prinaša vest, da Angleška stremi za tem, da se Venizelosu izroči vsa oblast. To bi bil edini izhod za Grško. Ker se pa kralj temu odločno upira, je mogoča le provizorična vlada princa Jurija, če ta postavi Venizela na čelu kabineta. Kralj Konštantin bi moral iti na dopust na Peloponez.
Venizelova vlada.
Lugano, 20. oktobra. Solunska provi. zorična vlada je sporočila "konzulom sporazuma in nevtralnih držav, da se je sestavila. Uradni časopisi in drugi dokumenti provizorične vladfe n'psijo poleg kraljevega grba tudi znamenje diktature nad Grško.
Lugano, 20. oktobra. O sestavi ministrstva provizorične vlade v Solunu poroča »Secolo«; Ministrstvo šteje 11 članov, od katerih imata samo dva, voditelj zunanjega ministrstva Politis in voditelj vojnega ministrstva general Cimbrakakis naslov ministra, ostali se imenujejo ministrski svetniki. Predsedništvo ministrskega sveta tvori triumvirat Venizelos, Danglis in Konduriotis.
Še en ultimat kralju?
Haag, 20. oktobra. Včerajšnja izdaja lista »Times« poroča, da je princ Jurij Grški, ki je imel zadnje dni razgovore z Greyem, vnovič izročil kralju ultimat. Le če kralj Konštantin nemudoma sprejme ta ultimat, more rešiti svojo dinastijo. Glavna zahteva tega najnovejšega ultimata je, da se takoj izroči vsa vladna moč Veni-zelu. Drugi listi povdarjajo, da se s tem nudi kralju zadnja možnost, da se vsaj na pol častno izvije iz sedanjega spora. »Daily Express* gre pa še dalje in piše: Venizela morajo takoj priznati za vladarja, kralja pa nasprotno zapreti. Polovične odredbe so največja izdaja na Rumuniji.
Ameriško brodovje v Pireju?
Curih, 20. oktobra. Iz Aten se poroča: Kakor se čuje v mornariških krogih, bodo v najkrajšem času priplule v pirejsko pristanišče ameriške bojne ladje. To brodovje križan že nekaj časa v maloazijskih vodah. Temu pripisujejo veliko važnost. — Ameriške bojne ladje bodo v danem slučaju vzele na krov v Atenah bivajoče ameriške državljane. Več veletržcev v Pireju je dobilo brzojavno naročilo, naj pripravijo zadostno množino živil za ameriško brodovje.
Berlin, 20. oktobra, Iz Haaga se poroča: Ameriški poslanik je izjavil, da so vesti o dohodu ameriškega brodovja neverjetne.
Lep uspeli ођ iKovki. - Novi Doli v шшш. • Boji za rumnnske oiiejoe prelaze.
Značilen nemški uspeh se poroča z bojnega odseka ob Narajovki. Tu so naši zavezniki ob osvojitvi neke višine ujeli 2050 Rusov, 14 častnikov in zaplenili 11 strojnih pušk; to pomeni uničenje celega pešpolka na en mah.
Tudi v Karpatih so naši iztrgali sovražniku neko važno opirališče,
Boji pri Tolgyesu, ob prelazih Bekas in Gyimes v dolini Uz, ob Gytozu in ob gorskih prehodih vzhodno in jugozahodno od Braševa trajajo dalje. Naprej potisnjeni rumunski oddelki so bili mestoma vrženi na glavne postojanke nazaj.
V Dobrudži se razvijajo novi boji. 'Bojevanje je postalo živahnejše,« pravi nemško uradno poročilo. Ne vemo pa še, kdo je povzročitelj novega bojevanja. Prihodnji teden bodo to pojasnili, in potem bomo marsikaj vedeli, kar je danes še prikrito.
Pomeni li to razbremenitev Rumunov na drugi fronti, ali pa je začetek večjih podjetij od strani Avstrijcev, Nemcev Bolgarov in Turkov? Zdi se, da se pripravljajo večji dogodki.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. oktobra. Uradno se poroča :
Bcjna skupina generala konjenice nadvojvoda Karla.
Na ocrsko-rumnnski meji se vršijo nadaljnji boji. Jugovzhodno od Dorno Vatre јшл vzeli sovražniku višine Rus-suluL
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Ob Narajovki so vzele nemške čete sovražniku pri zavzetju neke višine nad 2050 mož in so zaplenile 11 strojnih pušk. Ob zgornjem Stochodu se Je izjalovilo več napadov.
Pred od nas osvojenimi postojankami severno od Siniavke ob Stohodu se je z izgubami izjalovilo več ruskih protinapadov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H6fer, fml-
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. oktobra. Glavni stan:
Vojna skupina maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Jugozahodno od Svistelnikov na zahodnem bregu Narajovke so nemški bataljoni osvojili važno rusko višinsko postojanko z njenimi sosednjimi črtami in odbili ruske poizkuse za zopetno osvojitev. Sovražnik je tu zopet pustil v naših rokah 14 častnikov, 2050 mož in 11 strojnih pušk.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
V	južnem delu zasneženih gozdnih Karpatov je bil sovražnik vržen z vrha Monte Rusului, Na sedmograških obmejnih grebenih se boji nadaljujejo.
Bojna črta maršala Mačke n-s e n a.
V	Dobrudži so se pričeli živahnejše bojevati.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 20. oktobra. (K. u.) Uradno.
V	Dobrudži se Je včeraj streljalo na obeh straneh med železnico in morjem.
Rumunsko uradno poročilo.
18. oktobra. Na severnozahodni bojni črti je delovalo topništvo. Zahodno od Fulghesa (Gyergyo Tolgyes) in Bukazu smo odbili napade sovražnika. Ujeli smo 90 mož. V odseku Bolovani (?) smo ujeli dva častnika in 6 vojakov. V dolini Trotu-su se bije boj; dozdaj smo ujeli enega častnika in 100 vojakov. V dolini Uzu smo kr-vavo odbili vse sovražne napade. Onstran meje se nadaljujejo napadi in protinapadi v dolini Oitos z isto besnostjo. Sovražniku smo zadali težke izgube in ujeli 3 častnike in 100 mož. Pri Francea (?) lahki boji zahodno od meje, sovražnika smo odbili.
V	Burški dolini je razbilo naše topništvo sovražni top in je prisililo prednje sovražne vrste, da so se morale umakniti en kilometer proti severu. Pri Tabalbuti topovski ogenj. Pri Brattociu in pri Prede-luzu (?) je mirno. Pri Predealu ljut topovski ogenj. Pri Natecasu (?) ljuti boji; zaplenili smo 4 strojne puške in smo ujeli več mož. V Alutski dolini smo odbili so-vražen napad. Na gori Robul smo ujeli več mož in zaplenili 2 strojni puški. Na jiulski bojni črti je mirno. Topništvo je živahno obstreljevalo bojno črto pri Oršovi,
Ob Donavi se je streljalo na obeh straneh, V Dobrudži od časa do časa topovski in ogenj pehote. Naše topništvo je prisililo neko sovražno povodno letalo, da se je moralo izpustiti med našimi in sovražnimi črtami na tla. Med padcem je letalo eksplodiralo in zgorelo.
Zahteva po parlamentu v Rumuniji,
Geni, 20. oktobra. Iz Bukarešta se javlja: Ugledni voditelji konservativne stranke so predložili kralju vlogo, v kateri zahtevajo, naj se po določilih ustave skliče parlament.
Rumunskim vojakom niso povedali, da se bodo morali vojskovati proti Bolgarom.
Sofija, 20. oktobra. Ujeti rumunski poročnik Valescu je potrdil, da niso rumunskim vojakom nikdar povedali, da se bodo vojskovali proti Bolgariji, ker so vedeli, da vojaki za vojsko niso navdušeni. Vedeli tudi niso, da je bila Bolgarija za vojsko tako pripravljena in so mislili, da jih čaka v Dobrudži le lahko delo.
Rusi pošiljajo strelivo v Rumunijo.
Kodanj, 21. oktobra. Iz Petrograda se javlja: Zadnje dni so ooslali iz Rusije v Bukarešt veliko streliva. Bukareštske utrdbe so oborožene z najtežjimi ruskimi topovi; tudi posadke so močno z ruskimi vojaki pomešane. V mestu poveljujejo Rusi, Rumunskim častnikom so zapoveda-li, da morajo brezpogojno ubogati, kar za-povejo ruski častniki,
Strategična vrednost bukareške trdnjave,
»Neue Ziiricher Zeitung« se peča s položajem trdnjave Bukarešt in piše: Po dosedanjih izkušnjah v trdnjavski vo>.i se Bukarešt ne more kaj prida zanesli na svoje utrdbe. Artiljerijske varnostne naprave temelje pri Bukareštu na oklopnih kupolah, Le-te so pa ob velikanskem učinku sedanjih izstrelnih nabojev brez pomena, kajti dovolj je, da izstrelek zadene v be-j tonski zid, ki obdaja oklop, in cela oklop-na naprava se premakne, deformira, na-prave za vrtenje in pogrezanje odreko in vsako nadaljno delovanje zavarovanih to-
pov je onemogočeno. Zato je pač mogoče,
da bodo Bukarešt v danem slučaju izpraznili in preložili brambo na ugodnejše ležečo seretsko Črto.
Rumuni izdelujejo kroglje.
Dunaj, 20. oktobra. Iz zanesljivega vira se trdi, da so prišli v Rumunijo francoski in belgijski inženirji, da izvedejo preosnovo tvornic za izdelovanje streliva in orožja.
XXX
Pred zimo nameravajo Rusi še enkrat napastL
Geni, 20. oktobra. »Matin«« javlja: Generala Brusilov in Cerbiačev nameravata бе pred zimo izvesti odločilen naval.
V kotu treh dežela.
Stockholm, 20. oktobra. Tiskovni urad rumunskega vojnega ministrstva javlja: Nemški napadi na erdeljski bojni črti so tako ljuti, da dosegajo glede na silo in obseg nemško ofenzivo na Poljskem v letu 1915. Rumunski krogi trenutno ne morejo pregledati položaja na bojišču. Čez nekaj dni bo šele mogoče presojati, če bodo dosegli napadi svoj velikopotezni namen ali če se je ustavilo. Prebivalstvu se bo vsak čas resnično opisal položaj, zanašamo se na velikodušnost Rumunov. Torišče celote tvori trenotno trikot treh dežela, kjer meje Ogrska, Bukovina in Rumunija; posebno okolica pri Dorni Vatri in v gozdnih Karpatih Nemci poizkušajo tu razbiti zvezo med rumunsko in rusko armado, kar bi odločevalo rumunsko vojsko.
Naši uspehi pri Dornavatri.
Geni, 20. oktobra. Polkovnik Roussett se v »Petit Parisien« razburja radi napredovanja c. in kr. čet pri Dornavatri. Tam je sedaj največja nevarnost. Boji se, da se ne bi raztrgala rusko-rumunska bojna črta.
Veliki uspehi naših letalcev v Voliniji.
Stockholm, 20. oktobra. Rusi poročajo, da avstrijski letalci na gališko-voli-nijski bojni črti nad vse živahno delujejo in da provzročajo veliko škodo. Petkrat so priletele skupine vojaških letal nad Luck in okolico; vrgle so 50 bomb na nove južno od Lučka zgrajene utrdbe. Ranjenih je bilo 500 delavcev, ki so delali tam. Avstrijski letalci so uspešno napadali kolodvor pri Dubnu, vsled česar je tri dni počival ves promet, V Kamencu Podolskem, kjer se nahajajo glavna skladišča Brusi-love armade, so razstrelili armadno peka-rijo, park avtomobilov in veliko streliva.
Ob Narajovki.
Berlin, 20, oktobra. »Volkszeitung® poroča o novi bitki ob Narajovki: Skupni izid tridnevnih bojev pomeni za nas znatno skrajšanje in zboljšanje fronte. Ta uspeh smo priborili z zelo malimi izgubami: Tako niso imeli Bavarci pri svojem posrečenem napadu dne 17. oktobra nobenega mrtvega in samo 38 ranjencev.
Rusko-francoski vojni svet,
Stockholm, 20. oktobra. V carjevem glavnem stanu v Kamienicu Podolskem je zboroval važen vojaški svet, ki se ga je udeležil car, načelnik generalnega štaba generalni pobočnik Aleksejev, generali Ivanov, Brusilov, Evert in Ruski, francoski general Barthelot in rumunski vojaški pooblaščenec. Vojni svet se je pečal z operacijskimi načrti francoskega oeneralnega štaba, ki ga bodo v kratkem pričeli izvajati, Car je zagotovil rumunskemu višjemu poveljstvu svojo podporo, Rumunske čete se že zdaj umikajo pod vodstvom generala Barthelota, V Jassy je došlo 25 francoskih letalcev,
Rusi proti Angležem.
Stockholm, 20. oktobra. Časopisi ruske desnice ljuto napadajo angleško časopisje, ker psuje nemškega cesarja. Pravi-jo, s četami cesarja Viljema se vojskujemo in jih bomo s pomočjo božjo premagali, a proti monarhističnem prepričanju nemškega cesarja se ne bomo borili, ne med vojsko in še manj potem.
Ruski m'nistri ob murmanski obali,
Kodanj, 20. oktobra. (K. u.) »Politiken« poroča iz Bergena: Obisk ruskih ministrov ob murmanski obali v guberniji Arhangelsk je zdaj zaključen. Obisk se je raztezal do končne tečke murmanske obali pri ribiški vasi Zemsnova, ki se bo zvala pristanišče Romanov.
Veliki požari v Moskvi.
Kodanj. »Rečj« poroča, da se požari v Mcskvi strašno širijo. En sam dan je zgorela največja drogerija, eno kino gledališče in ena hiša, v kateri se nahaja znana Filyrova pekarija.
L 011 Hoji o1] M.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Soiija, 20. oktobra. Uradno: Na cbeh straneh železnice BHolj-Flo-rina živahno obstreljevanje. Ljuti boj v ovinku Črne S2 na-"cl uje. SrLi па-1зр.јо posebno trdovratno. г!л K: t,o*rett0val;, a
z našim ognjem in nu eucm mestu s protinapadom smo odbili vse napade. Sovražni poizkus), da bi prodirali proti Tarnovu in vrhu Dobropolje, so se izjalovili. V Mo-glen'ški dolini navaden topovski ogenj. Na vznožju Belašice Planine smo z ognjem razkropili eno sovražno stotnijo, Ki sc je utrdila na železnici severno od Deva Tepe. Na bojni črti ob Strumi boji patrulj. Sovražno topništvo je obstreljevalo nekatere kraje pred postojanko kakor tudi mesto Sercs. Na obali Egejskega morja je mirno.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. oktobra. Veliki glavni stan:
Po začetnih uspehih smo ustavili srbski napad ob ovinku Črne. Severno od Nidže-Planine in jugozapadno od Dojran-skega jezera so se izjalovili sovražni delni napadu
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo iz Balkana,
19. oktobra. Pri Dojranskem jezeru smo odbili z ognjem napade Bolgarov
izvedene ponoči od 17. na 18- oktobra na postjanke severno od Dolajolija, Pri Dobrem Polju se nadaljuje boj kljub ljutemu odporu ugodno za Srbe. Na levem bregu Črne so vzeli Srbi v sijajnem boju vas Bi'od; ujeli so približno 50 mož. Na našem levem krilu se nadaljuje topovski boj.
Angleško balkansko poročilo.
19. oktobra. Na bojni črti pri Strumi nič važnega. V dojranskem odseku je sovražnik krepko napadal ponoči 17. t. m. desno krilo; odbili smo ga.
Boji pri Bitolju.
Bern, 20. oktobra. »Journal de Gene ve« piše: Bolgari se pred vsem pri Bitolju vztrajno branijo. Zdaj se bijejo predvsem pri ovinku Črne. Srbi so se ustalili na bregu reke. Črta zaveznikov se razprostira tam do Babe Planine, s te točke nameravajo zavezniki obkoliti Bitolj.
Nove Jaške čete v Solunu.
Rim, 19. oktobra. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča: Včeraj in danes so prišle nove izdatne italijanske čete v Solun.
Število srbske vojske.
MalmB, 20. oktobra. »Slavjanskl Jug«, ki izhaja v Odesi in zastopa interese v Rusiji živečih Srbov in drugih Jugoslovanov, poroča v svoji zadnji številki, da je cela razpoložljiva srbska vojska štela še 110.000 mož. Od te je bilo v začetku balkanskih operacij 1. 1916 pridruženih ruski vojski kot posebna skupina 30.000 mož. V" Macedoniji se bori 80.000 Srbov; 70.000 se nahaja v bojni črti, a 10.000 v etapnem ozemlju. Do 28. septembra so izgubili Srbi, kakor poroča ta list, 36.000 mož.
Putnik v Rimu,
Lugano, 20. oktobra. (K. u.) Italijanski listi poročajo, da je došel v Rim vojvoda Putnik, ki potuje v Nico.
Po izjalovljeni največji Bi oienzivi. •
Ilaiijani naMiilejo v iiroiskili тш i »spodi.
Italijanski napadi na tirolskem bujnea ozemlju se nadaljujejo vkljub poznem letnem času, Sovražnik ima namen vsaj "tu-patam pred nastopom ostre zime si priboriti boljše postojanke. Drugič pa, da odvrne pozornost od goriškega bojišča. Na Pasubiju so bili Italijani z velikimi izgubami zopet odbiti. Odlikovali so se tirolski cesarski lovci. Istotako niso imeli tudi drugod nikakih uspehov.
Vsakokrat, ko se je kaka izmed osmih italijanskih ofenziv kot po navadi končala s porazom, so iskali Italijani tolažbe v tirolskih gorah. Pa ne da bi občudovali naravne lepote, marveč da bi, ker se je velik roparski pohod ob Soči ponesrečil, zasedli vsaj en gorski vrh. Topot gre za nek vrh v ozemlju Pasubijo^ (2236 metrov) leži tik ob italijanski meji med dolinama Lena in gornje Posine je pravzaprav nad 2000 m visoka gorska planota, ki proti zahodu in vzhodu zelo ostro pada oroti severu pa preide v planoto Col di Santo. Boji na tej planoti so se zopet obnovili. Ojačeni Italijani so mestoma udrli v naše prednje črte, pa so jih hrabri tirolski cesarski lovci zopet vrgli nazaj.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. oktobra. Uradno se poroča :
V pokrajini Pasublja se nadaljujejo boji. Po dolgem hudem cbslrslje-vauju so napadii zopet včeraj ob š'irih popoldne Italijani naše postojanke severno od vrha. Zopai je prišlo do ljutib bojev moža pro!i možu. Pod vodsivom polkovnika-bripadirja Ellisona so ponovno odbili hrabri iirolski cesarski stro'ci 1.. 2. in 'i. polka vse napade s krvavimi Szffulaini. Vse pos?o"anke so ostale v njihovi posesti. Nad 100 Itali«
janov Je bilo ujetih. Podpiran potom močne artiljerije je napadel na bojni črti Fleimske doline bataljon alpinov Forcella di Scadole in mali Cauriol. V našem ognju strojnih pušk se je zrušil napad.
Namestnik načelnika generalnega
štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 18. oktobra. Ko so zlomile naše čete na Pasubiju zadnji odpor sovražnika v pokrajini med Cosmagnon Boite, so napadle včeraj postojanke severno vrha. Močno po sovražniku utrjena postojanka, takozvani Pasubio-rog, je bila včeraj po hudem naskoku zavzeta. Ujeli smo 72 mož in zaplenili orožje in strelivo. Dva sovražna oddelka, ki sta napravila protinapad, smo pustili v bližino nekaj sto metrov, nato smo jih z nenadnim bobnečim ognjem skoraj popolnoma zredčili. V noči je poskušal sovražnik zopet s protinapadi, toda vrgli smo ga vedno z velikimi izgubami nazaj. Na drugih bojiščih delovanje topništva. Sovražno topništvo je oddalo nekaj strelov na Asiago in Gorico.
Največja laška ofenziva izjalovljena.
Iz Curiha poročajo: »Tagesanzeiger« posnema po milanskih listih, da je bila zadnja kraška ofenziva najobsežnejša in največja vseh dosedanjih italijanskih ofenziv. Vojaški krogi so očividno zelo vzne-voljeni, ker se je ofenziva že izčrpala, ne da bi bila prinesla najmanjšega uspeha.
Odbita kraška ofenziva.
Kolin, 20. oktobra. »Kolnische Ztg.tf poroča z italijanske fronte: Poraz Italijanov na kraški bojni črti je očividen. Četam in voditeljem se je avstro-ogrski poveljnik brzojavno zahvalil,
Joffrejeva taktika se pri Soči ni obnesla.
Berlin, 20. oktobra. Major Morath pravi glede na brezuspešno navale Italijanov ob Soči: Naši sovražniki zasledujejo zdaj novo taktiko: Joffrejevo. Nekaj časa so ž njo dosegli male uspehe, Rusi celo večje, ker so lahko trajno naskakovali z velikimi množicami. Naše izkušnje so nas pa naučile, da smo kos temu silovitemu pritisku; žrtve naših sovražnikov so se tako pomnožile, da te.taktike ne morejo več zasledovati.
Italija hoče Adrijo.
Curih, 20. oktobra. Desetletja stari spori med Italijo, Grško in Srbijo v zadnjih časih zopet stopajo na površje. Italijansko časopisje se obrača v ostrem tonu na vlado z zahtevo, naj se sporoči zveznim državam entente uradno, da smatra Italija posest cele vzhodne in severne obali Adri je kot najvažnejši narodni cilj vojne in da je vsako skrčenje teh narodnih zahtev naperjeno proti življenjskim koristim Italije, Tudi italijanska javnost zahteva, naj zagotovi Italija s takojšnjimi pogajanji z dr žavami entente še med vojno te svoje za hteve, ker bi se utegnilo ob sklepu mira, ko ne bo več pomoč Italije potrebna, zgoditi, da se odstopijo adrijanske pokrajine drugim državam, katerim ne sme nikoli Italija dovoliti kake posesti ob Adriji,
Jadranski problem in Francozi.
Ententa ima v jadranskem vprašanju svojo Ahilovo peto. Italijani so vročekrvni, Srbi pa trmoglavi. Francoski list »Pro-gres« priznava, da imajo Italijani res neke pravice do Dalmacije, »kajti tamošnji spomeniki — razvaline — so rimskega izvora, Dalmacija je dala starim Rimljanom štiri cesarje, med njimi velikega Dioklecijana, ustanovitelja Splita, »Novorimljanom« pa romantika Uga Foscola in Nikolaja Tom-masea.« Toda Jugoslovani se pa lahko sklicujejo na zelo zanimiv protidokaz, namreč na sledeče »številke«: v spornem ozemlju od Gorice do dalmatinskih otokov prebiva okoli 400.000 Italijanov in nič manj kakor 1,200.000 Jugoslovan.« Italijani bodo pač razumeli in občutili ta sunek v rebra. Francoski list jim svetuje, da naj se v interesu entente spravijo s Srbi, pa Italijani so tudi trmoglavi in ne mislijo od' nehati, kajti genfska »La Serbie« mora vnovič z jezo pisati o gospodarski zvezi za nove italijanske pokrajine (Unione econo-mica per le nuove provincie d' Italia), ki s svojim delom dokazuje, da Italijani nočejo sporazuma s Srbi. Razen omenjene »Unione economica« imajo Italijani še več »posebnih društev« za »osvobojenje« naših krajev. »Pro Dalmatia italiana« vodi bližnji sorodnik zunanjega ministra. — Mi pra^ v'mo samo to: Ti kraji so naši in naši možje skrbijo, da ostanejo naši. Bog je te kraje in to morje odločil nam za domovino 'n nikomur drugemu. To je naša božja in človeška pravica, ki zmaga vedno slej ali Prej. Tako tudi glede nas.
Palazzo di Venezia.
Lugano, 20. oktobra. »Messagero« Poroča: Španski poslanik v Rimu ni bil od Avstrije pooblaščen izročiti Palazzo di Venezia italijanski vladi. Da se izogne sporom, bo španski poslanik dne 31. oktobra italijanski vladi sporočil, da je palača izpraznjena. Dne 1. novembra izjavi finanč-
ni minister Meda ali kot njegov zastopnik glavni upravitelj državnega premoženja v spremstvu notarja ali drugih uradnikov, da smatra Palazzo di Venezia kot državno lastnino. Palača se odda ministrstvu za pouk in se preuredi kot zgodovinsko-umet-niški muzej. O priliki izročitve zastave sv. Marka na Palazzo di Venezia bo izdalo železniško ravnateljstvo znižane vozne liste, da priredi nekak romarski obhod iz Benetk v Rim.
Italijanski ministrski svet za zračno obrambo Benetk.
Lugano, 18. oktobra. Včerajšnji italijanski ministrski svet je sklenil celo vrsto naredb, s katerimi se posebno pomanjkanje trpeče prebivalstvo Benetk gospodarsko podpre. Posebno pa še, da se izboljša in pomnoži zračna obramba Benetk, ki je dosedaj odpovedala. Tudi za mesto in provinco se je sklenila posebna pomožna akcija.
Dalje je sklenil ministrski svet omejiti uporabo inozemskega blaga potom posebnih tozadevnih odredb.
Republikanci laški pri Oberdankovem slavju.
Milan, 17. oktobra. »Avanti« poroča, da je obljubil zastopnik republikancev v kabinetu minister Commendini, da bo govoril dne 20. decembra v Genovi o priliki Oberdankovega slavlja.
Nerednosti pri prevozu konj. Genova, 18. oktobra. »Lavoro« poroča: Na krovu prekmorskega parnika »Ta-ormina« je bilo aretiranih 30 konjskih hlapcev in en živinozdravnik. Amerikanski konji so bili namenjeni za italijansko vla do. Aretacije so se izvršile radi tega, ker so na prevozu konji večjidel poginili. Na parniku so zaplenili steklenice s strupi in sublimatnimi pastilami. Aretiranci so Francozi, Angleži in Amerikanci.
Omejitev javne razsvetljave v Italiji. Lugano, 20. oktobra. (Kor. ur.) Odredili so, da se mora v Italiji javna razsvetljava zmanjšati za polovico, pod pol 11. uri zvečer pa na eno četrtino dosedanje razsvetljave.
Italijanski vjetniki v Rusiji. Milan, 16. oktobra. Število še v Rusiji iz irredentističnih krajev se nahajajočih avstrijskih ujetnikov se ceni približno na 26.000. Drugi oddelek, obstoječ iz 2700 mož, prispe v Italijo v kratkem. Poslanec Di Cesaro, ki je imel priliko govoriti z mnogimi iz Rusije že došlimi vojnimi ujetniki poroča na podlagi njihovih izpovedb da želi še veliko število vjetnikov laške narodnosti v Rusiji, pod vplivom avstrijskih oficirjev, ostati še dalje v Rusiji. Di Cesaro je mnenja, naj se stori vse, da se oproste vsi ujetniki iz iredentističnih po krajin, da se jih odtegne avstrijskemu vplivu in sprijazni z novo domovino.
Zivisu lepil! m oii Sooimi. Nemci perozl! silele d.viziie.
Pri zadnjih velikih bojnih dneh na Sommi so imeli glavni delež Angleži. Na 8 kilom. dolgi črti med Les Sars in Mor-valom je napadlo najmanj 12 angleških divizij z 150 000 možmi, pa Nemci so ostali zmagovalci.
NEM*RO UBABNO POROfilLO. Berlin, 20. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R n p r e i a. Ob deževnem vremenu je bil obojestranski topniški boj na obeh straneh Somme živahen. Naš napad je iztrgal Ant?!ežem večji tlel v njihovih rokah ostalih jarkov na točki 18 zahodno od ceste Eancourt—L'Abbaye—Le Barque.
V	večernih urah so se izjalovili napadi angleških oddelkov severno od Cour-csllette in vzhodno od Le Sars.
Naknadno se poroča, da so se An-Rleži pri svodih zadnjih velikih napadih nosluževali tudi nekaterih od n'ih tako nriznanih oklopnih avtomobilov. Trije leže razdejani po našem topniškem ognju nrefl našimi črtami.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo. 19. oktobra ob 3. popoldne. Francozi so ponoči severno od Somme utrdili vas Soully-Sallizel in zavarovali na ro-beh tega kraja osvojene postojanke. Z zapiralnim ognjem so preprečili protinapade Nemcev, iz Saillizcla. Kar so Francozi pridobili, so držali. Nekoliko so Francozi zopet napredovali južno od Somme mod I.a Maisonnette in Biaches.
V	Loreni so Francozi izlahka odbili nemški presenetljivi napad na francosko jarke pri Bures (scvernovzhodno od Lunevillo).
Letalska služba. Francoska letala so napadla včeraj mod operacijami pri Sailly-Saillizel nemške četo pri Biaches s strojnimi puškami. Potrjuje sc, da je
narednik Dorne sestrelil severno od Peronne svoje 14. nemško letalo. Neko drugo nemško letalo, ki je bilo 16. t. m. resno zadeto, se je razbilo blizu Beau-toucaerta.
19. oktobra ob 11. nrl ponoči. Severno od Somme so poizkušali Nemci brez uspeha okolu 5. ure popoldne napadati severno in vzhodno od Sailly-Saillizel. Naš topovski ogenj je> razkropil takoj izpočetka naskakovalno valove in je zadal sovražniku znatne izgube. Južno od Somme smo podnevi izno-sva napredovali med Biaches-La Maisonnette. Ujeli smo do zdaj 350 mož, med njimi 10 častnikov.
Belgijsko poročilo. 19. oktobra. Topovski boj pri Dix-muiden in Steenstraete. Na ostali bojni črti nič posebnega.
Angleško uradno poročilo. 19. oktobra popoldne. Ponoči je zelo močno deževalo. S presenetljivimi napadi se je posrečilo angleškim četam, da so odrle v nemške strelske jarke pri Loos in južno od Arrasa. Poročalo se ni nič važnega.
19. oktobra zvečer. Pri višini Warlen-court smo izlahka napredovali. Naš zapiralni ogenj je zadržal tam podvzeti sovražni protinapad.
Cesar Viljem na zahodni bojni črti.
Berlin, 20. oktobra. Cesar Viljem se nahaja že nekaj dni pri četah na zahodnem bojišču.
Portugalci pri Somme.
Amsterdam, 20. oktobra. V Brest se je pripeljal transportni parnik z 8500 portugalskimi vojaki pod francoskim poveljstvom. Pri Somme se bodo bojevali skupno s Francozi.
IV2 milijona ranjencev na južnem Fran coskem.
Bern, 20. oktobra. (Kor. ur.) »Berner Tagblatt« poroča iz Genfa, da prvi zdravnik ene največjih bolnišnic v Marseille ceni število ranjencev, ki leže na južnem Francoskem, na približno poldrugi milijon
Novo francosko vojno posojilo.
Genf, 20. oktobra. Od francosko zbornice zahteva vlada nadaljni vojn kredit 11 tisoč milijonov frankov.
Iz irancoske zbornice.
Pariz, 20. oktobra. (Kor. ur.) Zbornica je sklenila, naj se nadaljuje razprava o in 'terpelacijah glede na pomožno službo in stanje moštva na 27. t. m. Generalni gu verner v Algiru je pooblaščen, da sme sprejeti posojilo v višini 20 milijonov.
Kaj zahtevajo Angleži. Curih, 20. oktobra. »Corriere della sera« poroča, da zahteva angleško časopisje istočasno močan napad vseh zaveznikov na vseh dolih bojno črte, da se razbremeni Rumunija in da se še to zimo konča vojska.
Anglija izda vsak dan dva milijona funtov.
London. (K. u.) Državni zakladnik Mac Kenna je izjavil, da izda Anglija vsak dan približno dva milijona funtov za vojsko-
govinsko mornarico glede na višino tovorov.
Nemčija zahteva nov.vojni kredit 12 tisoč milijonov mark. Berlin, 20. oktobra. (K, u.) Državnemu zboru se predloži nova predloga, ki zahteva 12 tisoč milijonov mark.
Volitve v Združenih državah. London, 20. oktobra. (K. u.) »Times« poročajo iz Washingtona: Kandidati za mesto predsednika so ojačili svoje delo, ter se številne skupine volilcev, ki jim gre gospodarsko prav dobro, čisto nič ne zanimajo za volitve. VVilsonovo potovanje je delavske kroge in male ljudi navdušilo. Obe stranki osredotočujeta svoje napore na države osrednjega zahoda in na lovi breg reke Misisipi. Pozneje sc bo vršil najbrže v državi New York glavni boj; tam, v Ohio, v Ilinois in v Indiani so pričeli demokrati in re-publičani volilen boj. Zdi se, da so Nemci zopet pripravljeni glasovati za
Wilsona.	u'
>
Nove havbice v Ameriki. Rotterdam, 20. oktobra. V Združenih državah grade zdaj večji top, kakor nemški 42 cm. ^pi^riški listi poročajo, da bo nosil 12 (Jo 15 milj daleč; kroglja bo tehtala, rikd eno tono (1000 kg). Te topove bodo rabili za obrambo obrežja.	.
Potopljen angleški parnik.
London, 19. oktobra. (Kor. ur.) Reuter: Angleški parnik »Alauna« se je potopil. »Alauna« je Cunardov parnik z 8000 netto-ton (13.405 brutto-ton). Kapitan in 163 mož posadke se je rešilo, okoli 180 potnikov, med njimi veliko žena in otrok, so tudi rešili.
Ogrožena plovba ob jutlandski obali.
Kodanj, 20. oktobra. (K. u.) »Politi-ken« javlja: Vsled viharja zadnje dni se je odtrgalo več min, ki ogrožajo plovbo ob jutlandski zahodni obali. Na morje je od-plula neka ladja, da uniči mine.
Mim iroCi'3.
Princ
in kr. veliki
Henrik Pruski c. admiral.
Dunaj, 20, oktobra. (Kor. ur.) Cesar je izdal sledeče povelje: Imenujem Njegovo kraljevsko Visokost Henrika princa Pruskega za veiikega admirala.
Dunaj, 19. oktobra 1916.
Franc Jožef 1. r.
Princ Henrik je mlajši brat cesarja Viljema,
P<" . ' anje španske armade,
Frankobrod, 19. oktobra. »Frankfurt. Ztg.« javlja iz Madrida: Prejšnji vojni minister general Puquc jc zahteval v senatu, da se mora zvišati moč španske armade na miiijon mož; vlada zahteva le 600.000 mož. Vojni minister mu je pritrdil.
Španska zaoleni'a trgovinsko mornarico,
Frankobrod, 19. oktobra. Jutri bo španska vlada znolenila celo špansko tr-
Kol se god! do vzDodn?
Vedno bolj se pertrjuje mnenje raznih vojaških kritikov, da je Rusom jelo primanjkovati potrebnih sil, da bi s prejšnjo silo in odločnostjo nadaljevali svoje napade.
Nov dokaz za to podajajo boji ob Narajovki, kjer ruski napadi niso bili le sijajno odbiti, marveč so zavezniki v protinapadih in napadih dosegli tudi lepe uspehe. Tako zanamuje tudi včerajšnje nemško poročilo lep uspeh: južnozapadno od Stistelnikov, na zapadnem bregu Nara-jovke, so prešli nemški bataljoni k napadu, osvojili važno višinsko postojanko s pritičnimi črtami in odbile vse ruske protinapade. V kratkem času se je v tem odseku že drugič zgodilo, da je bilo ujetih po 2000 Rusov.
Glasom raznih poročil se je rusko vojno vodstvo vendar usmililo Rumunov in jim poslalo znatna ojačenja. Mnogoštevilne ruske čete da so v zadnjih dneh odšle na ogrožene rumunske fronte. Ako so ta poročila resnična, potem bi bilo iz ruskih neuspehov na lastni fronti sklepati, da oja-čenj za Rumunijo niso vzeli samo iz rezerv v ozadju, marveč tudi naravnost z vzhodne fronte. Vendar pa zopet ni verjetno, da bi Rusi prostovoljno tako oslabili svojo fronto, da bi si dali iztrgati važna opira-lišča za drugim, kakor se je to zgodilo ob Narajovki in v kotu treh dežela. Tudi na sedmograški meji še ni nič čutiti ruskih ojačenj, Z drugih strani se pa sliši, da uva. ja Brusilov novo ofenzivo.
Ruski državni proračun 1917.
Petrograd, 20. oktobra. (K. u.) Petro-grajska brzojavna agentura je zvedela z merodajne strani, da temelji dumi in državnemu svetu predloženi državni proračun za leto 1917 na domnevi, da se bo vlekla vojska še skozi vse proračunsko leto. Proračun izkazuje 4078 milijonov rubljev. S tem doseza ruski proračun prvič višino 4 miljard, dočim je izkazoval proračun leta 1914 3 in pol mjljarde.
мт v Macedoniji.
London, 20. oktobra. (K. u.) Uradno vojno poročilo iz Soluna; Na fronti ob Strumi smo ujeli dve sovražni patrulji. Severno od Neohori je naš ogenj poškodoval sovražno postojanko. Na nekaterih delih dojranske fronte artiljerijsko delovanje.
Dnevne novice.
-f Ali se jasni? Naš list je princ* sel žo več nemških glasov, ki svetujejo in prepričujejo nemško javnost, da mora revidirati svoje stališče nasproti slovanskim narodom. V Nemčiji to že od nekdaj zahteva katoliški cenlrum glede pruskih Poljakov, med vojno sta to zahtevo posebno poudarila znani Naumann in nič manj znani publicist Rohrbach. To spoznanje prodira tudi v Avstrijo. V Pragi izhaja znanstvena revija »Deutsche Arbeil«, ki v zadnji številki prinaša kar tri sestavke o slovanskih problemih. Dr Spina misli napisati celo vrsto člankov, v sedanjem pa pravi Nemcem, da Slovanov, čeprav imajo z njimi 2000 km dolgo jezikovno mejo, nc poznajo, zato naj so začno učili slovanskih jezikov; seveda se morajo odreči raznim predsodkom in temeljito in pravično preiskovati slovansko življenje*
in; t r.
'9 1
I
en in i iA Л
ЗГГ.
nj
.mE ,b o
bo
£C
l)8
Nujna prošnja. Oni cenj. naročniki, katerim je naročnina »Slovenca« potekla in je še niso obnovili, naj čim-preje oddajo naročnino na pošto, da ne bo potem za obe strani zelo mučnega ustavljanja lista. Kdor plača naročnino šele potem, ko lista več ne prejme, bo vsled izrednih poštnih razmer pogrešal časopis najmanj en teden. Vsak naj se torej pravočasno požuri in morebitno nepriliko pripiše sam sebi, ker uprava neplačanega lista ne sme pošiljati.
Vprašanje parlamenta. Parlamentarna komisija poljskega kola je imela dne 19- t. m. pocl predsedstvom dr. Bi-linskega sejo, kjer se je sklenilo, da bo na podlagi ponovnega sklepa poljskega. kluba podal predsednik dr. Bilinski dne 23. t. m. izjavo, da so Poljaki odločno za sklicanje zbornice in delegacij pod tozadevnimi gotovimi pogoji. — Dunajska policija je prepovedala dve zborovanji, ki sta se imeli vršiti dne 22. t. m. z dnevnim redom: naš parlament, in sicer ker so povabila k zborovanjem prekoračila postavo o zborovanjih.
Knezonadškoi goriški dr, Sedej sc je včeraj odpeljal iz Zagreba čez Karlovec in Metliko v Zafcičino.
—	Razsvetljavo grobov povodom letošnjega praznika Vseh svetih in dneva vernih duš je c. kr. deželna vlada na Kranjskem z ukazom, z dne 19. oktobra 1916, št. 32.215, na podlagi § 7 cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 z ozirom na potrebo šte-denja prepovedala.
'-f- Prošnja »Slovenske Straže«. »Slovenska Straža« je v vojni prepustila vse nabiranje vojnooskrbovalnim namenom, a eno, kar si je s požrtvovalnostjo prej pridobila, da je mogla vzdrževati šolstvo na Koroškem in druge naprave, sedaj pohaja. Zato se oglaša s toplo prošnjo, naj bi jo poverjeniki »Družbe sv. Mohorja« priporočili ljudstvu pri razdelitvi knjig. Zberite velik dar velike Mohorjeve družine! Pa tudi drugi domoljubi naj se »Slovenske Straže« večkrat spomnijo. Vsak vinar, ki ga dobi, bo dala slovenskemu ljudstvu!
—	»Slovanski dan« v Petrogradu. »Birževije Vedomosti« poročajo: Zadnje dni se je več uglednih slovanskih voditeljev obrnilo na rusko vlado s predlogom, naj v kratkem skliče v Petrogradu slovanski dan, da bo ta z ozirom na pred kratkim v narodnostnem kongresu v Lausanne sprejete sklepe podal protiizjavo. »Novoe Vremja« pravi, da se je srbskim odposlancem posrečilo dobiti dovoljenje za sklicanje takega slovanskega dneva za mesec december. Kateri slovanski narodi bodo povabljeni, ruski listi ne povedo. Prav odločno povemo: Slovencev in Hrvatov nima nihče pravice zastopati! Od takih »Slovanov«, ki se zbirajo vedno pri banketih v Petrogradu, naš narod še nikdar ni ničesar imel. Naš narod je svoje stališče jasno pokazal v sedanji vojni: s srcem, s svojim življenjem in svojo krvjo je naš narod avstrijski narod in hoče tak ostati!
-{-Dva ukaza deželne vlade z dne
19. oktobra 1916, št. 31.881. Pšenična krušna, pšenična enotna in ržena moka se smejo pri izdelovanju krulia porabljati samo v množini, ki ne presega 60% cele teže podelane množine moke; ostanek, t. j. 40% cele teže naj sestoji iz nadomestnih snovi. Kot nadomestne snovi se smejo porabljati le krompirjeva moka, krompirjeva kaša, koruzna moka ali ječmenova moka. Ta določila veljajo tako za obrtniško izdelovanje kruha, kakor tudi za izdelovanje kruha v zasebnih gospodarstvih. — Prodajalci kruha so clolžni, v svoji prodajalni na lahko vidnem kraju z razločno čitljivo pisavo poočititi množino in vrsto nadomestnih snovi, ki so se porabile za izdelavo kruha. — Krušna cena se s tem ne izpremeni. — Izjeme od teh določil dovoli deželna vlada v posebnega ozira vrednih primerih, pred vsem ondi, kjer ne bi bilo mogočo dobiti potrebnih nadomestnih snovi.
—	Prestopke tega ukaza kaznujejo politična okrajna oblastva z denarjem do 2000 kron ali z zaporom do 3 mesecev, v obtežilnili okoliščinah z denarjem do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev.
—	Ta ukaz dobi moč dne 23. oktobra 1916. — V gostilniških in krčmarskih obratih (jedilnicah, kavarnah) in sicer tako v obratnih prostorih, kakor tudi čez cesto, je prepovedano oddajati kruh. Ta prepoved nc zadeva oddaje kruha potnikom in železniškim uslužbencem v kolodvorskih gostilnicah. — Izjeme od te prepovedi dovoli deželna vlada od primera do primera za take gostilniške in krčmarske obrate, kjer dobivajo hrano v prvi vrsti v večjem Številu delavci (delavske kantine). — Prestopki tega ukaza so kaznujejo po določilih § 35 cesarskega ukaza z dne 11. junija 1910, drz. zak. št. 170. — Ta ukaz dobi moč dan pozneje, ko sc razglasi. — C. kr. deželni predsednik: Henrik groi Attems 1. r.
Veliki križ Štefanovega reda je po- j!
delil cesar pronunciju kardinalu Scapinel-liju.
—	Duhovniške vesti s Koroškega.
Na župnijo Št. Ožbolt na Jezerskem je prezontiran vlč. gos p. Janez Sporn, župnik v Ilodišah; na župnijo Roje v Lab. dolini vlč. g. Vinko Fiebiger, župnik v St. Štefanu pri Durnsteinu. Kot kaplan je nastavljen v Poreču ob jezeru vlč. g. Ludvig VVegmann.
Ob 70letnem službovanju nekdanjega načelnika generalnega štaba, sedanjega načelnika telesne straže arcierov, generalnega polkovnika grofa Becka je došlo jubilantu veliko čestitk.
-f- Podeljevanje bronastih hrabrostnih svetinj. Glasom Najvišjega povelja imajo odslej pravico podeljevati bronaste hrabrostne svetinje divizijski poveljniki in poveljniki ladijskih divizij.
—	Davki ali posojilo? Avstrija stoji pred razpisom novega vojnega posojila. Ob tej priliki predlaga »Prager Tagblatt«, naj se mesto posojila poviša po angleškem vzorcu za pet odstotkov davek od premoženj in sicer sorazmerno večja premoženja bolj občutno kot manjša. Ravnotako naj plačajo oni moški, ki niso pod orožjem, pristojbino v večjem obsegu.
—	Fri letošnjem kapiteijnu frančiškanske nrovincije sv. Križa so bili izvoljeni za provincijala preč. p. Pla-cicl Fabiani, za kustosa preč. p. Angel Mlejnik, za definitorje preč. p.: Hugd-lin Sattner, Severin Korošec, Avguštin Čarnpa in Vincencii Kunstelj.
-r Koliko je Slovencev v Ameriki? Slovencev v Ameriki jc po najnovejših poročilih 250.000.
—	Še enkrat krajevni napisi. V 240. številki radikalne »Ostdeutsche Rundsch.<< se nekdo jezi, ker je »N. Fr. Pr,« prinesla karto Sedmograške z pcmadžarjenimi imeni nemških tamošnjih krajev. List pravi: »Pri krajih, katere so ustanovili, imenovali in v katerih stanujejo Nemci, morajo veljati nemška imena; to zahteva pravičnost.« Tudi mi smo teh misli in smo rade volje za skupno delo z nemškimi radikalci, da n. pr. tudi po Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem izginejo strašno popačena krajevna imena. Tudi mi smo teh misli, kakor pravi imenovani list: -Čudno je, da so take potvorbe našle uradno priznanje.« Na našem jugu je začelo te spake odpravljati vojno vodstvo; seveda je šele začetek in ne gre brez ovir; vendar upamo, da bo pravična odločnost dala krajem njihovo pravo ime in lice in da bodo vsi uradi sledili tej res avstrijski misli.
—	Smrt za domovino. Padel je poročnik Ivo V a 11 r i č , bivši učitelj ria Jezerskem. Laška granata mu je prestrigla nit mladega nadepolnega življenja, — Umrl je na legarju učitelj v Kolljah Alojzij H a n i n. Služil je za praporščaka na laški fronti. — Padel je na laškem bojišču trgovec in posestnik Andrej Komac iz Št, Vida na Zilji, star 34 let.
—	Tobačne trafike v Celovcu bodo v torkih (v torkih se prodaja tobak) šele ob 1. uri popoldne odprte.
—	Kako se godi n^šim v Rusiji. Naslednje pismo je pisal vojni ujetnik Franc Kozoglav iz Težkevode pri Novem mestu svoji ženi, ki 13 meseccv ni dobila nobenega obvestila o njem. Draga žena! Predno Ti kaj nadalje pišem, Te prav lepo pozdravim in moje otroke, Delam pri kmetih in zaslužil sem že okolu 15 goldinarjev, življenje imam prav krasno, dopoldan malo kruha, ob 9. in opoldne malo čaja brez sladkorja in ruma, malo mleka je notri in potem mleko na krompirju in narobe in potem samo mleko in zvečer ravno tako, pa še tisto na stroju prečiščeno. Jaz kar sem v Rusiji nisem še s svinjsko zabelo jedel nobene jedi. Gospodar, pri katerem sem, pridela 7 tisoč mernikov rži in pšenice, pa nobenega prešiča ne kolje. Kruh imamo ržen, samo malo kisel je, pa že gre, V taborišču je bil iz otrobov in iz slame. Bodite srčno pozdravljeni itd. Podpisal se ni, in tudi naslova ni napisal.
—	Nova slovenska knjiga: Duhovne vaje za duhovnike s 37 premišljevanji duhovnikovih dolžnosti in čednosti; 3 tečaji; z dodatkom za mesečne duhovne vaje, — Knjiga je izključno za duhovnike in se dobiva v zakristiji cerkve Jezusovega sv. Srca v Ljubljani, Brez poštnine velja vezana 3 K 20 vin,, trdo broširana 2 K 50 v,
—	Poštna vest. Poštno ravnateljstvo naznanja: Na podlagi § 38., 2 b poštnega reda se poveri glavnemu poštnemu uradu v Ljubljani prejemanje zakasnelih pošiljk. Ta urad bo torej prejemal vknjižene pisemske pošiljke in brzojavne poštne nakaznice (sedanje omejitve ostanejo v veljavi) tudi izven uradnih ur proti plačilu zakasnitve pristojbine 25 vin. v gotovini. Natančnejši podatki o času in načinu predaje takih pošiljk so razvidni iz službenega pregleda, ki je nabit pri glavnem poštnem uradu.
—	Ncvice iz Amerike. Tomaž Dolian, železniški uslužbenec, je pri stroju, katere-tfa ie popravljal, izgubil nogo. Zahleva
40.000 dolarjev odškodnine. — V poslednjem času je dospelo mnogo Slovencev iz Montane, Wyominga in Colorada v Cleve-land. Tudi iz drugih zapadnih držav prihajajo. Vsi dobijo dela v Clevelandu. — Šte-fan Kaian je trčil z svojim motornim kolesom z drugim motociklistom. Kalan je težko ranjen v bolnišnici. — V Newburgu je umrla Mrs, Furlan. — Poročil se je Franc Skatin z Jenie Remškar.
—	Od Sv. Antona v štangi nad Litijo se nam poroča, da bo tam jesenski »kostanjev« shod sv. Šimena in Juda dne 28. in sledečo nedeljo 29. oktobra, kjer bo za 10-marje-čestilce sv. Antona dvojna služba božja.
—	Vinska letina v krški ckol'ci na Dolenjskem je bila letos po množini srednja, po kakovosti izvrstna. Večina je že vino prodala, in sicer hI po 180 do 200 K in čez. Kdor ga misli še kupiti, naj se požuri, ker cene z ozirom na štajerske sosede rastejo.
—	Iz Kranjske gore, Za zbirko »dnevi darovanja« smo nabrali v naši občini i317 K 3 vin., gotovo lepa vsota, katera priča o domovinski ljubezni naših Gorenjcev.
—	10.000 hektolitrov dalmatinskega visia je naročila oziroma bo rekvi-rirala vojna mornarica v Dalmaciji.
—	Za poveljnika hrvaisko-slavon-skega erožništva je imenovan polkovnik Ivan Schwarz, njegovim namestnikom pa polkovnik Ferdinand Flor-schutz.
—	Št. Vid pri Zatičini. »Dnevi darovanja« so uspeli pri nas zelo dobro. V naši fari smo nabrali vsega skupaj nad 1200 K. Sodelovali so gg. duhovniki, učitelji in župani. Te dni je umrla pri nas begunka Veronika Vidmarjeva iz Rihenberka, stara še ne 20 let. Bila je članica Marijine družbe. V novejšem času je došlo v našo faro več begunskih družin iz različnih krajev Primorskega. Ljudje so pri nas dobrega srca in gredo tem ubožcem, kjer le morejo, na roke.
—	Znamenje časa. Na okrajni cesti Ormož — Središče je te dni neznan moški napadel 9 letno Barbaro Kirič in ji šiloma oropal čevlje z nog.
Umrl jc bivši gostilničar v Pulju Jožef B a r a n y.
Česa ni zavreči? Ničesar, kar se lahko rabi za krmilo. Centrala za krmila plačuje laneno snetje, solnčnične cvete in stebla, makovko, koruzne stročke in slamo brez korenin in zemlje prvo clo 12 K, ostale do 6 K za 100 kg. Koruzni stročki so po cesarski naredbi z dne 9. junija t. 1. itak zaseženi in se morajo, v kolikor se jih ne po-krmi doma, oddati komisarjem vojnega žit-no-prometnega zavoda, ki jih mora prevzeti po ceni 12 K. Rabili stročke za kurjavo ali zavreči jih, je kaznivo. Plačujejo se ■vinske tropine brez pečk. nabasane v sode in ne plesnive po 7 K. Pirnica oprana in posušena v svežnjih po 25 K za 100 kg. Vse cene se razumejo (razven pri tropinah) za suho blago. Če je več blaga, se mora postaviti na najbližnjo postajo brez poviška cene. Sodi od tropin se vrnejo. Kmetovalci ki oddado navedeno blatfo centrali za krmila, pomorejo, da se izdelajo mnogovred-na nadomestna krmila, kar je koristno kmetijstvu. Da se blago lože oddaia, se morajo zavzeti za nabiranje in odpošiljanie kmetijska društva in občinski oredstoini-ki, ki dobe zato posebne nagrade. Predno se blago odpošlie, treba je pri centrali za krmila Dunaj I, Trattnerhoi 1 vprašati pismeno, kam naj se pošHe.
—	O poslancu Doheriugu priobčuie -Edinost« naslednje podatke, ki izvirajo iz ust pokojnega kaleheta na tržaški državni realki Jakoba Gomilšaka, štajerskega Slovenca: -Dobernig je Slovenec in govori slovensko. Njegova mati nemško niti razumela ni, Kot mlad dijak je prišel v Trst in se čutil takrat Slovenca, Bil je v veliki potrebi in bi se bil komaj vzdržal, ako ne bi bil našel dobrotnika v pokojnem Gomilšaku. Pozneje je prišel mož v uredništvo nekega tržaškega nemškega lista. To je bil začetek njegovega razvoja v vodilnega nemškega parlamentarca in pretendenta na predsedniški stol nemške narodne zveze,«
—	Zaplenjeni spisi Zmaj Jovana Jo-vanovica. Kr. sodišče v Novem Sadu je sklenilo, da se zaplenijo vsi spisi znanega srbskega pesnika Zmaj Jovana Jovano-vića,
—	Sčo let starega soma so ujeli v Donavi pri Višnjici v Srbiji, Som je dolg štiri metre in težak 120 kg.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Dalmaciji župnik Kliševa don Ivo Matić. — V Splitu je umrl upokojeni učitelj Andrija Kuljiš, narodni pesnik in nekdanji urednik »Poljo-djelca-,
—	Iz ljudskošolske službe. Za suplen-linje so nastavljene: Namesto obolele učiteljice Antonije Kren-Jaklič na Koroški Beli dosedanja suplentinja v Koprivniku Ljudmila Korošec; namesto vpoklicanega nadučitelja Franca Flere v Kranjski gori aos. učit. kand, Leopoldina Jeglič; namesto vpoklicanega učitelja in šol, voditelja Petra Jocifa v Dobravi pri Kropi abs. učit. kanci. Ana Tavčar: namesto obolele uči-
teljice Ane Erzin v Semiču abs. učit. kan-didatinja Albina Možina. — Za provizo-rično učiteljico v Kranjski gori je imeno-vana abs. učit. kand. Irma Čepuder; prov. učiteljica v Čemšeniku Vladimira Olga Pleveij je začasno dodeljena v službovanje v Št. Gotardu; bivša provizor. učiteljica v Vel. Trnu Marija Kovač je imenovana zu prov. učiteljico v Čemšeniku.
— Vpokojeu učitelj bi sprejel službo domačega učitelja za ljudskošolske otroke proti hrani in stanovanju. Poučuje tudi nemščino in laščino in gre tudi na deželo. Naslov se izve pri uredništvu.
KoitiM sloveosictb striik.
Naš članek z dne 18. septembra t. L, v katerem smo formulirali neizbegne pogoje, pod katerimi je koncentracija edino mogoča, je naravno vzbudil največjo pozornost v celi politični javnosti naše države, Sedaj so se začeli oglašati nekateri napredni listi, zlasti jc obširneje odgovoril dr. Wilfan v »Edinosti«. Če tozadevne izjave slečemo do jedra, ostane bistvo, da smatrajo tozadevni pisci, zlasti pa dr. Wil-fan, pogoje, katere smo mi formulirali, kot samoposebi umevne. Ker se nam gre samo za stvar, opuščamo vsako prerekanje glede raznih ljubeznjivosti dr. \Vilfana na naš naslov, in sicer tudi glede raznih fraz, katerih se zavija edino merodajno bistvo
Od onega, kar smo zapisali, ne vza memo besede nazaj, ker vemo, da ji bilo neobhodno potrebno, gotove točke \ javnosti z vso točnostjo ugotoviti. Mi sme torej svoje povedali in čakamo naprej. Kakor dr. Wilfan, tako tudi mi vemo, da če pride do koncentracije, ne bo v njenem; okviru nobenih. — »žepnih tatov«,
novice.
lj Za okrasitev vojaških grobov na tukajšnjem pokopališču se prosi slavno občinstvo, da naj daruje kolikor mogoče veliko cipre3 in cvetlic. Kdor more kaj darovati, naj to sporoči v Bavarski dvor, Du' najska cesta, 2. nadstropje,
lj Občinski svet ima redno javno sejo v torek, dne 24. oktobra 1916, ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Poročila o dopisu županovem glede ustanovitve generalnega varuštva za mestno občino ljubljansko ter dovolitev sredstev v lo svrho; o dopisu likvidacijskega odbora Ljubljanske delniške plinarne« glede ra?| družitve te delniške družbe; o ponudb, Gabrijela Piccolija za nakup mestnih parcel št. 136/10 in št. 136/18 lcat. občine Kapucinsko predmestje; o ponudbi Marijo Kozeljeve za nakup mestne stavbne parcele št. 99/1 kat. obč. Gradišče; o ponudbi Antona Deghenghija glede zamene Koli-zejskega poslopja za različne stavbne parcele mestne občine; o prošnji Karola Pollaka za spremembo regulačnega in parce-lačnega načrta stavbnih parcel št. 48/1, 48/2, 49 in 30/1 kat. obč. Gradišče; o dopisu mestnega magistrata glede preskrbe mesta Ljubljane z ledom tekom preteklega poletja; o prošnjah za izpraznjena mesta v mestni računski službi; o raznih personal- j nih zadevah magistralnih uradnikov; o do- • volitvi kredita za nadomestitev neke licej-ske učiteljice; o neki prošnji za obrtne koncesijo,
lj Vojno odlikovanje. Enoletni prosto-voljec-četovodia Feliks Kren pri 17 pp. in tačasni obiskovalec akademičnega tečaja na c. in kr. Terezijanski vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu, ki se je v ofenzivi proti Italijanom junaško bojeval, je bil odlikovan z bronasto hrabrostno kolajno in imenovan praporščakom. Naše najiskrenejše čestitke našemu mlademu junaškemu rojaku.	i
lj Vse toži tudi čez mladino, včasih' seveda samo radi tega, ker je menda to že moderno postalo, dasi se mladini v ccloli deloma gotovo tudi krivica godi. Jc pa res, da so zlasti nekateri paglavci, ki doma nimajo potrebnega strahovanja, postali sila drzni, neotesani, sirovi, divji. Tu bi imela šola malo bolj vmes poseči. Divjanje, vpitje ter brezobzirno obnašanje dečkov, ko se pocle iz šole domov, je v Ljubljani sem-intja že гсз tako, cla se človek mora zgražati. Danes nam je došlo, da se mladina mecl vožnjo po cestni železnici nevljudno obnaša do drugega odličnejšega in starejšega občinstva, cla zasedo sedeže ter sc ne umakne niti vojakom, ki se jim vidi, da so betežniki, ki so došli iz bolnišnic itd. Tudi tu je treba pouka in opozorila, pa bo bolje.
lj Predaja moke strankam. Od ponc deljka 23, t, m, naprej se bode prodajali v zadnjič naznanjenih trgovinah vseh desetih krušnih okrajev bela moka št. 0, kilogram po 1 K 18 vin., in sicer i z k 1 j u č -n o le na desne odrezke. Stranke se vnovič opozarjajo, naj pridejo k trgovcem s celimi kartami.
lj Prodaja moke strankam. Ker se bode trgovcem nakazala moka za cel" močne izkaznice, kar povzroči večjo zamudo ori oddaji in sprejemanju
moke, se prične s prodajo moke strankam šele v torek, to je 24. t. m. Vsaka stranka dobi od torka do nedelje na vsako celo močno izkaznico 1 kg bele moke št. 0, in sicer kilogram po 1 K 18 vin. To velja za vseh 10 krušnih okrajev. Stranke pa se vnovič opozarjajo, naj ne režeio same močne izkaznico.
lj Iz ruskega ujetništva se je oglasil Andrej Tomec, doma z Viča št. 10 pri Ljubljani.
lj Odlikovan je bil z bronasto hrabrostno svetinjo Peter Červan, 30. črnovojniški bataljon, posestnik na Viču in delavec v tobačni tovarni.
lj Da se razdaja živil brez postajanja pred prodajalnami di urediti, je dokazala mestna aprovizacija z novo razdelitvijo moke. Kar je bilo mogoče pri moki, mora biti na kak način mogoče tudi pri kruhu. Danes smo V Ljubljani že dobili sneg in kdo naj sedaj brez škode na zdravju po cele ure na vlažni cesti čaka, da dobi kruh? Ljudje sedaj radi draginje tudi nimajo več tako dobre obleke, kot so jo imeli v mirnem času, revež je, kdor mora sedaj skrbeti za obleko otrok, zato se mora vse storiti, da se kruh razdeli brez čakanja na cesti. Upamo, da bo ta poziv imel ravno tako ugoden uspeh kot oni glede moke, Več pa za sedaj ne zapišemo,
lj Prodaja žrebet potom c. in kr. etapnega trenskega poveljstva 7/13 se vrši v parku Tivoli dne 23. oktobra t. 1. ne pa, kakor se je pomotoma naznanilo na dan 22.-oktobra t. 1.
lj Staro vino po novih cenah so prodajali in prodajajo mnogi gostilničarji. Kogar se naznani in ako njegove trditve niso verodostojne, je kaznovan. Tako so bili n. pr. te dni obsojeni trije gostilničarji na denarno globo 100 K, ali pa na tO dni zapora, ker so prodajali vino, ki so ga kupili po 70 vinarjev liter, po 1 K 60 vin. K temu bi le pripomnili, da se take prodaje ne vrše samo pri gostilničarjih ampak tudi marsikje drugod. Beležimo to le kot kronisti,
lj Padel je v bojih za Gorico dne 8. avgusta tukajšnji učitelj telovadbe Franc Z i r n s t e i n.
lj Zamudniki pri oddaji krompirja. Prihodnji torek dopoldne od 8. do 11. se bo oddajal krompir zamudnikom iz I. do IV. okraja, v torek popoldne od 2. do 5. pa zamudnikom iz V. do X. krušnega okraja. Pozneje se bo zopet krompir oddajal po okrajih.
lj Prodaja pšeničnega zdroba in žitne kave za otroke do 4. leta se zopet začne v mestni vojni prodajalni, Gosposka ulica 7, dne 25. t. m. Oddajalo se bo blago na bele izkaznice in po tistem redu kakor zadnjič I lj Umrli so v Ljubljani: Giuseppe Anticchio, laški pešec, vojni ujetnik. Demeter Prelipczan, pešec. — Leopold Legat, knjigovodja in posestnik, 42 let. — Ivana Smrekar, kurjačeva hči, 3 mesece in pol.
lj Razdeljevanje krompirja za osmi in deveti krušni okraj. Osmi okraj pride na vrsto v ponedeljek dne 23, t. m. dopoldne, in sicer od 8. do 9. ure številke 1—200, od 9. do 10. ure št. 201—400, od 10. do 11. ure št. od 401 neprej. — Deveti okraj pride na vrsto v ponedeljek popoldne, in sicer od 2. do 3. ure št. 1—200, od 3. do 4. ure št. 201—400 in od 4. do 5. ure št. 401—600. V VIII. in IX. okraju se bo krompir oddajal samo tistim strankam, ki ga niso doma pridelale. Krompir se bo oddajal iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti 36.
lj Ljubljana brez masti. Odkar so uvedene karte za mast, je Ljubljana brez masti, Krivda tiči v tem, ker se je prej mast prodajala na debelo. Povsem verojetno pa tudi ni, da bi bila popolnoma pošla. Sedaj pride novi pridelek v promet.
lj Otvoritev nove revizijske pisarne za vozne liste i. dr. G. Anton V o 11 a je otvo-ril od visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko koncesijonirano revizijsko pisarno voznih listov ter reklamacijskih in tarifnih pojasnil v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29, Pisarna se bavi z reklamacijo raznih listov, daje tozadevna pojasnila in je trgovcu in privatniku na razpolago v tarifnih pojasnilih, kakor tudi v vsem drugem, kar se tiče predpisov voznih listov in reekspedicije, sploh vsega, kar je potreba posebno trgovcu, ki ima opraviti s tu-zemskimi kakor tudi inozemskimi tvrdka-mi. Ta z vsemi potrebnimi pripomočki po vzorcu velikih enakih trgovskih podjetij opremljena pisarna je bila tako za naše mesto kakor tudi za celo deželo že davno potrebna in je tako trg. občinstvo dobilo pisarno, katere se v vsakem potrebnem in nejasnem slučaju lahko poslužuje.
lj Izgabil se je 7. oktobra od deželnega sodišča do južnega kolodvora zlat medajlon z rubinom. Najditelj se prosi, da prinese istega proti nagradi g C. Mreule, obratni inšpektorat južne železnice.
lj Oseba, katera je v petek zamenjala v tobačni zalogi košaro, v kateri sta bili dve vreči, naj jo prinese v trafiko na Blei-
vveisovi cesti 14, ako ne, razglasim njeno ime.
Poljske vesti.
Nemški jezik v ljudskih šolah v Pjo-trkovu odpravljen. V Pjotrkovu izhajajoči »Dziennik Narodowy« je prejel sledeče uradno obvestilo: »C. in kr. etapno poveljstvo smatra izjave učiteljev in učiteljic pjotrkovskih ljudskih šol, kakor so bile podane na zapisnik dne 25. septembra, glede odpravitve nemškega jezika iz učnega načrta ljudskih šol kot izraz želj in mišljenja staršev. Upoštevajoč voljo staršev, odpravlja c. in kr. etapno poveljstvo pouk nemškega jezika v mestnih ljudskih šolah in spreminja dosedanjo štirirazredni-co v trirazrednico v smislu dopisa c. in kr. vojaške gubernijalne uprave z dne 31. septembra 1916, št. 10.165. Schneider m. p., podpolkovnik.
Slavnosti v proslavo Sienk!ewicza. V Sosnovcu so se vršile, kakor poroča »Glos Narodu« dne 8. t. m. v proslavo Sienkie-•vvicza velike slavnosti, katerih se je ude-ežilo vse ljudstvo.
Begunci iz Galicije in Bukovine, »Ku-rier Warszawski« poroča; Predmet disku-zij pri zadnjih posvetovanjih »Pisarne za soci'alno delo« je bil referat urednika du-naiskega »Kuriera Polske^a« dr. Cmurske-ga o beguncih iz Galiciie in Bukovine. Iz tega posnemamo sledeče podatke: V samem Dunaju se je naselilo do srede leta 1915. krog 41.000 Poljakov. Povsod, kjer so se naselili Poljaki, so se otvorile poljske liudske in srednje šole. Na samem Dunaju ie hodilo do šol 18.000 dečkov in 7000 deklic. Do novembra 1. 1915. se je vrnilo v Galicijo in Bukovino krog 250.000 beguncev. Zdo požrtvovalno so skrbeli za begunce: Bilinski, Moravski, nadškof dr. Sapieha, knefJinja Lubomirska, nadvoivo-da maršal Friderik in nieiJova soproga Iza-bela, nadvojvoda Karel Štefan
Poljske srednje šole na Dunaju. Poljaki imajo na Dunaju dve deški in tri ženske gimnaziie, ki se pa oficielno imenujejo zgolj »kurzi«. Krakovski »Glos narodu« poroča, da imajo v teh šolah večino judje, tako med dijaki kakor med profesorji.
IZ
Posvečenje vojaškega pokopališča v Belgradu. Ob obletnici zavzetja Belgrada po avstrijskih in nemških armadah se je vršilo posvečenje belgradskega vojaškega pokopališča ob udeležbi vojaškega generalnega guvernerja, generala pehote barona pl. Rehmena, častniškega zbora in de-putacije moštva naših in nemških vojakov. Ob zavzetju Belgrada padlim vojakom-ju-nakom je zgraien na omenjenem pokopališču pomnik. Po sv. vojaški maši, ki jo je imel vojaški duhovnik superior Klimkovič, je duhovnik posvetil pokopališče, na katerem spi sedaj smrtno spanje 600 avstrijskih, ogrskih in nemških junakov. Pomnik je izklesan iz belega marmorja in nosi napis: Zvesti do smrti 1916,
Nova železnica v Srbiji. Iz Novega Sada poročajo: Ravnateljstvo državnih že-eznic naznanja, da je na progi Batajnič-3oljević, katero je zgradila c. kr. vojna uprava, od 15. oktobra naprej otvorjen osebni in tovorni promet.
Prvi rotacijski stroj v Srbiji, Do sedanje vojske ni bilo v Srbiji niti enega rotacijskega stroja za tiskanje časnikov. Prvi rotacijski stroj (rotačka) je bil nedavno lega montiran v tiskarnici v Belgradu za tiskanje tamošnjih nemških novin.
Razne novice.
Razsvetljava na grobeh in pomanj kanje masti. Kakor smo poročali, je nižjeavstrijsko namcslništvo prepovedalo razsvetljavo grobov na Vseh svetih in vernih duš dan. V seji dunajskega občinskega odbora z dne 18. t. m. je stavil nato občinski svetovalec VVippel na župana dr. VVeiskirchnerja interpelacijo, v kateri je izvajal: Piepoved za razsvetljenje grobov je izšla šele 13. oktobra, dočim so imeli tovarnarji dotič-ne izdelke gotovo že meseca avgusla in septembra izdelane ter so jih že tudi oddali velikim trgovcem, ti pa malim trgovcem in branjevcem. Le-tem os a-ne sedaj to blago v zalogah, kar pomeni zanje občnino škodo. Zid e so smeli na svoj spravni praznik celi dan žara ti sveče; tudi kristjanom naj se dovoli, da po starem, častitljivem krščanskem običaju vsaj na Vse svete razsvetle grobove ranjih, a. z ozirom na sedanje razmere naj bi gorela na vsakem grobu samo po ena sveča ozir. luč. Župan \Veiskirchner je odgovoril, da bo Wipp-lovo interpelacijo predložil namestni-štvu ter je rekel, da je omejitev v sedanjih časih potrebna. — Značilno je, kako pride gotovim krogom vsaka prilika prav, da bi vsaj nekoliko okrušili krščansko versko zgradbo. Tako daje dunajski list »Abcnd« v uredniški list-
nici naslednji namigljaj: »Gotovo imate prav, da večne luči itd. porabijo veliko maščobnih snovi. Odgovora na vprašanje, kako bi bilo temu priti v okom, ni težko najti; zato se nam javna razprava ne zdi primerna-« Večna luč v katoliških cerkvah jih boli — seveda samo zaradi pomanjkanja maščobnih snovi. Sedaj pa poglejmo, kaj se drugod godi — ne z manjvrednimi maščobnimi snovmi, ki se zlasti sedaj porabljajo za večno luč, marveč s pravo svinjsko slanino. V občini Unterlaa, pol. okraj Bruck ob Litvi, je pred dnevi vojaška oblast odkrila blizu 17.000 kg nepokvarjenega svinjskega špeha, katerega je nameraval lastnik — kemična tovarna »Alba« — porabiti za izdelavo mila. Razen tega je ta tvrdka za svoje izdelke kupovala tudi čisto mast v pločevinastih škatljah. V voznih listih je bilo blago označeno kot »loj«, pošiljatelj pa brez podpisa samo s štampilijo kot štajerski deželni kulturni svet. Gre torej za dvakratno po-tvoro in kaznjivo dejanje. Vojaška oblast je slanino zaplenila in ovadila tvrdko državnemu pravdništvu. To pa seveda nikakor ni edini slučaj, ko sc dragocena živila porabljajo za druge svrhe, kjer Vržejo še večji dobiček nego tako. Prav bi bilo, da bi oblast po vsej državi stalno nadzirala gotove ljudi; gotovo bi povsodi prišle na dan še velike zaloge slanine in drugih maščobnih snovi.
Velikansko zdravilišče za živčno bolne nameravajo ustanoviti na nemškem Češkem v kopališču Geltschbcrg. Prostora bo za desettisoč oseb. Odbor, ki ima stvar v rokah, je podrejen delavski nezgodni zavarovalnici, ki vodi skrbstvo za vojne poškodovance na Češkem. V odboru so grof Nostitz, mnogi poslanci, vseučiliški profesorji itd.
Šolske pnjižnice na Češkem. Dež. šol. svet na Češkem je odredil, da se iz čeških šol. knjižnic odstranijo naslednje knjige: Edvard pl. Ambach: Otroci uboge vdove; Svatopluk Čeh: Hanu-man; J. Čermak: Gore; J. Сегпу: Naši zgledi za štedljivost; Henrik Sienkie-wicz: Vesoljni potop; F. Bily: Zbirka iz Havličkovih del; Karolina Svetla: Tri povesti; P. Sula: Jutro; E. de Amicis: Srce; Alojzij Jirasek: Iz minulih časov; K. Kalal: Kaj sta si pisala dva clečka; S. Klima: Slike iz Slovaške; Marija Konopnicka: Iz dobrega vii'a; A. Reha-kova: O dalmatinskem jugu.
V češčini prepovedano, v nemščini dovoljeno. »Arbeitcrzeitung« ugotavlja z ozirom na dejstvo, da je bil zaplenjen češki prevod knjige »Srce« Edmonda de Amicis, da za nemški prevod taka prepoved ni bila izdana, marveč je na njem celo opazka: »Pričujoči mladinski spis najtoplejše priporoča v nabavo vsem šolarskim knjižnicam komisija za mladinske spise c. kr. okrajnega šolskega sveta na Dunaju.«
Moda in cena čevljev. V listu »Koln. Volkszeitung« je pisal lastnik večjih trgovin za čevlje o cenah, ki so dosti visoke tudi na Nemškem, a daleč ne tako visoke, kakor v Avstriji. Njegovi predlogi so zanimivi tudi za nas. Odkod vedno rastoče cene? Tvorničar more dobaviti le malo, ker mu je odkazanega le malo usnja. Zato porazdeli na to manjšo dobavo vse obresti tvornične in strojevih glavnic, vse zaslužke delavcev in vse višje cene pri pri-tiklinah. A tega mnenja sem, da bi moral tudi tvorničar imeti ozir na vojno in ko risti, ki jih ima od nje. Zdi se mi, da se mora najti pot, da se zniža cena čevljem, ki jih rabi ljudstvo. Ako ni usnja — in ni ga — ako ni delavcev, potem bi se morala prepovedati izdelava finih razkošnih čevljev. Ali se je moral baš sedaj sred: vojne pojaviti barvasti ženski čevelj i vi sokimi gležnjicami in lakastim obšitkom v modi? Čemu se troši toliko delavske moči? Ukazati bi se moralo, da se smejo izdelovati le dvoje moških in ženskih čevljev ter po ena vrsta čevljev za dečke, deklice in otroke. Predpisati bi se morala že tvor-ničarju najvišja cena. Tem naj bi se pri-štel primeren prodajni dobiček. V Nemčiji so se v tem že uredile cene za čevlje. In pri nas?
Izdelovanje piva — vnovič omejeno. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, ki določa, da smejo pivovarne za mesec oktober izdelovati samo eno četrtinko tiste množine piva, katero so izdelovale v isti dobi v letih 1911 in 1912. Za mesec oktober je torej izdelovanje piva vnovič zmanjšano za 20%.
Iz česa bodo v bodoče kuhali pivo. »Pivovarske Listy« pišejo, da bo pivovar-niška centrala prosila oblastvenega dovoljenja, da bodo smele pivovarne kuhati pivo iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba. Sem spada predvsem navadni fižol (tega jc pač ravno tako škoda, kakor ječmena!), potem manioskova korenina in »japonski krompir« (stachys tuberifa). Pivo bodo torej v bodoče kuhali iz škroba.
Brezžična brzojavna zveza med Budimpešto in Madridom posluje od 17. oktobra t. 1.
Rekvizicija praških zvonov. Zvonovi iz praških in predmestnih hramov božjih in kapel se odvažajo v prospeh vojnih namenov v štirih skupinah. Prva skupina, ki šteje 44 zvonov v vkupni teži 19.870 kg, je že vzeta iz zvonikov. Zvonovi ostalih treh skupin bodo v prihodnjih dneh sneti.
— Za združitev Olomuca s sosednjimi občinami se vrše pogajanja. Težave pri aprovizaciji so spravile to stvar v tir.
Pridiga po teleionu. Novoyorška »Te-lephone Rewiew« poroča: Telefona so se že večkrat poslužili, da bi se posredoval godbeni užitek opernih predstav in koncertov osebam, katere ne morejo biti pri podobnih produkcijah prisotne. Čisto nova pa je misel, tudi pridigo posredovati na razdaljo, n. pr. ljudem, kateri zaradi bolezni ne morejo v hram božji. Prvi takšen poizkus je bil napravljen letos meseca su-šca. Vila neke milijonarke je bila telefo-nično zvezana s protestantovsko cerkvijo, Nad prižnico so bili pritrjeni mikrofoni z drugo potrebno pripravo, od koder je šla telefonska žica v vilo bogate Američanke, Omenjena cerkev je oddaljena od vile celo miljo, a milijonarka je baje verno poslušala in dobro slišala pastorjevo pridigo. Celo druge osebe, stoječe blizu mfilijonar-ke, so čisto dobro razumele besedo božjo.
Mali Babilon predstavlja pravkar bolnica usmiljenih bratov v Prostejevu. V zdravniški oskrbi je tam sedaj 12 vojakov, od katerih je: 1 Čeh, 1 Italijan, 1 Rusin, 1 Srbohrvat, 1 Mohamedanec, 3 Nemci in 4 Poljaki. Poleg teh je v bolnici 1 laški ujetnik, ki je v okolici delal in zbolel.
Protestanti prodirajo! Med obžalovanja vredne posledice svetovne vojsko za katoliške misij one v Afriki moramo predvsem pač tudi šteti dejstvo, da so bo protestantizem tam sedaj hitreje razširjal. Ne samo, da je katoličanom dober del njih gmotnih pomožnih sredstev odtegnjen, mora se tudi računati tem, da je mnogo misijonarjev bilo poklicanih pod orožje in se je torej njih število izdatno skrčilo, dočim dobivajo protestanti v obojem oziru obilno po-iz Amerike. Vzeto »Odmevu iz Afrike«, ilustrovani mesečnik v prospeh afriških misijonov. Letno 1 K 50 vin., Ljubljana, Precl škofijo 8.
Sodni sluga umorjen. V drvarnici okr, sodišča v Fiirstenfeldu na Štajerskem so te dni našli slugo in zapornega paznika Nikolaja Pichler. Sodijo, da je bil sluga zunaj umorjen in že mrtev privlečen v drvarnico. Morda je preganjal kakega tatu in postal žrtev.
Gnila kitajska jajca. »Archlv za liygieno« je nedavno tega prinesel zanimiv članek iz peresa H. Dolda in kitajskega učenjaka Li mei linga iz Šan-gaja:. »Uživanje gnilih jajec na Kitajskem.« Iz tega članka je razvidno, da igrajo gnila jajca i dandanes pri najimenitnejših pojedinah glavno vlogo in da ta običaj sega daleč v davno preteklost. Že pred kakimi 1400 leti jc spisal kitajski učenjak Chia San Lai knjigo z naslovom »Zbirka važnih poljedelskih metod za splošno blaginjo«, v ka-i teri govori tudi o tem, da se morajo jajca v apno poklaclati, vsled česar ostanejo daljšo dobo užitna. Ne da se sicer reči, ali meri to početje na produkcijo gnilih jajec ali ne, le na možnost sc cla sklepati. Če je priprava gnilih jajec do gotove mere produkcijska tajnost tvornice, se vendar le toliko ve, cla je treba takole ravnati: Sveža jajca 500—1000 se položijo v zmes iz pepela, luga, prsti, rižovih lupin, apna in vode v sod, napolnjen do vrha s to zmesjo, na kar so sod skrbno zapre in shrani. Če bi jajca tudi dve leti — bolje je, da še dlje —t ležala, se jemljejo iz posode in se z umito lupino prodajajo. Z sveže jejce se plačuje na Kitajskem — za tri jajca —i 1 do 3 vinarje in avornice za gnila jajca zaslužijo lahko lepe denarce. Čim daljšo dobo so bila jejca vložena v sodu, tem večjo vrednost imajo. V promet prihajajo jajca, ki so po 50 let stara ali še kaj čez. Taka pol stoletja stara jajca so neki silno draga. Najbolj slovijo jajca iz tvornic v PZekingu. Bakterio-logičnemu raziskavanju gnilih jejec posvečajo pisatelji posebno pozornost. Barva umitih jajec ni več bela, ampak zelenosiva, ker je ravno taka vsebina, odsevajoča skozi lupino. Ko se takšno jajce ubije, silno smrdi po žvepleni kislini, a vsebina ni več tekoča, temveč trda in nje barva kolisa med žoltosivo ln črno. V jajcih so našli 15 vrst raznih bakterij, ali med njih številom in starostjo ni nobenega razmerja. Mnoge bakterije lahko povzročajo obolelost, kakor se je žal že večkrat zgodilo. Bak-teri je prihajajo v jajce skozi lupino, ki so v omenieni obkladi zmehča in postane bakterijam lahko pristopno. — Prav tako kakor se mi čudimo, kako morejo Kitajci gnila jajca uživati, ravno tako se oni čudijo, če nas gledajo, ko znuži-varno razne pikante sire. In tako se tudi tu potrjuje stara prislovica: »De gu-stibus non est disuutandum.«
Skrbno gospodinjstvo. Vsako gospodinjo in mater skrbi sedaj, ko se približuje huda zima, kje in kako dobiti za svoje otročiče obleke in toplega perila. V trgovinah je vse predrago in se za mali denar sploh ne dobi ničesar. Dobra gospodinja si pa zna vkljub temu dobro pomagati, tako da si potrebno obleko sama doma naredi iz odloženih oblek ali pa iz druzega blaga. Strgano perilo in nogovice se pa dajo tudi trpežno zakrpati. Pri vsem tem delu pa ne sme manjkati dobrega in zanesljivega šivalnega stroja, ki vse dobro in lepo zašije, staro perilo in nogavice čed no zakrpa in zagati. Tak šivalni stroj dobite v splošni znani specijalni trgovini g. Ign. Vok v Ljubljani, Sodna ulica 7, katera tvrdka se najtopleje priporoča. Več v današnjem inseratu.
Pri krvnih, kožnih in živčnih boleznih je uredbi odvajanja radi uporabe naravne »Franc Jožefa« grenčice obračati primerno pozornost. Po izjavi prof. Avg. Hirscha, predsednika nemške družbe za javno zdravstveno negovanje v Berlinu, se je izkazala Franc Jožefa voda kot hitro učinkujoče in lagodno odvajajoče, odlično salinično čistilno sredstvo.
Se prezrite današnjega oglasa Јжко¥Л8р zastopstva"!
Naravna
najbogatejši alkalični (natron liti i ev) kislec na Češkem. — lzhorna dietrtična namizna pijača. O vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika.
želi pouka v nemščini.
Ponudbe n-i upravo lista.
LIBERSKI
Emln ш Kcnstentlnov
vrelec.
Kedno gra rabi NJe^. Vellfaralvo cesar ln kraj Franc Jože t I.
Dobiva se povsod ali po ravnateljstvu vretra v Libercib.
I? ШШШШ
2491

Ravna'elistvo !r;jovs'<oga bolniškega in poc.porce a i ru va v Ljubljani javlja tužno vest. cla jc nie^ov mnogoletni redni član, gospod
i	Wi *Л ti
bivši d sponant lovarne J. Ulobot3ChD.ik in p3se"tnlk
donos mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bodo v nedeljo dne XI oktobra 1U 1в u. hiše žalosti, Marija Terezije cesta st. 1(1. ob 4. url popoldne na pokopali t:e U sv. Križu.
PiCiirugega pokojnika priporočamo v blag spomin.
LJUBLJANA dne 20. okt 1910.

trg. tečaja, dobro izvežbana v slovenski in nemški stenografiji in strojepisju želi primerne službe. — Naslov pove upravništvo lista pod štev. 2495.
Begi iz itiiigrt pri Ionu!
Frančiška Sicpančič išče svojega moSa Svana Sicpan? i!. Kdor kai ve se prosi, da sporoči to ženi, ki se nahaja sedaj z družino v Podlo ju, pošta: Velika Lašče, liol.
v prijetnem kraju na Dolenjskem, bi iz rodbinskih ozirov raria mcnja<a svoje meto s kakim drugim bližje Ljubljane oz. bližje železnice. — Eventuelne ponudbe naj sc pošliejo pod naslovom Men.ava na upiavništvo tega lista. 2468
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Vrtnar
2443
se Išče,
ki bi bil zmožen voditi večjo vrtnarijo v Ljubljani. Treba je položiti nekaj kavcije. Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro 279 S. W.
Knjigarna J. ŠTOKA, Trst, ulica Molino piccolo 19 kupi takoj več novih ali tudi rabljenih izvodov	2473
Vole: Knjigovodstvo
za dvorazredne trgovske šole.
:: s celo postrežbo. ::
Naslov pove uprava 1.1. pod štev. 2497. Proda ie dobro ohranjeno
s staro pnevmatiko in en sedež posebej.
Naslov prodajalca pove uprava „Slovenca" pod št. 2476
2449
radi bolezni lepo posestvo, zelo pripravno za obrt ali kako podjetje, na zelo prometnem kraju na Gorenjskem po zelo ugodnem kupu. Naslov za resne kupce na upravništvo „Slov.".
:3
ilailb

^PjkvS**!*.
Zaloge v Ljubljani: A. Šarabon in Juhus Elbert.
f\Ћ
Ћ 'Љ U ч es* i
Цмј
r
SSov, ¥©J. giar©dRe pesmi
:-: za štiri glasove, 1915. ;-: Fran MsroSS, Lju&Jana, K VSO in K 1-80.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Najteže dar lo !
I КВХГЈ31 B
bzA S Ш
sa latos najbi.Lel Kakovost Iz dobs ml.-u
Razjirodajalci zahtevajo cenik o malih svetilih.
V82Lwsr.B, Kralj, liinooradi, 112, Gcšte.
ve'ča slov. in nem. jezika, katera ie že shmo-siojno vodila (filijalko) podružnico trgovine in jo radi bolezni opustila, želi zopet nastopiti službo tekoj ali s !. ali 16. novembrom. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 2493---
MATjTjONl'S
jEDINSTVEIJ 1NAJBOLJE U SVOJOJ ijrg^loDAVMANfljslaURl ANAUTIČNOu r	ШЕ FOROOiČNO '
KAKvoći	piće
SetuR^slca trgovina Hi. Korsika v Ljubljani
Vrtača ali B!eiweisova cesta štv. 3	ш,
uljudno naznanja p. n. občinstvu, da mu je ravnokar došla velika izbira CvefSiČnih čebulic, in sicer hijacinte, tulpe, tacete itd. v mnogih vrstah in kvalitetah po zelo zmernih cenah. Dalje naznanja, da kupuje semena domače detelje vseh vrst, korenja, repe, krompirja in vseh enakih domačih pridelkov

ČESSUIS zdra-va? su^la' iedi,no blago K
'» za 100kg; za 1000kg 040 K.
prima blago, kg.....
B 9K1I8BIP zaboji po 300 in 3G0 kosov Bl,u,"u®» zajamčeno zdravo blago .
Шз1о zetie, 'e v cc'lh vag°nih p°
"	31 dnevnih cenah.
Piškoti
v kartonih po 70 kosov . . EJiokrogli, v kartonih po 70 ™	» kosov, večji......
KaramsSs
v kartonih po 140 kosov Fonfanil, bombe, narezki, 140 kosov S?2iŽ33Ži v kartonih po 140 kosov , dobavlja na vse strani
E. BEGER, Gradec, Sporrgasse štev. 12.
4-80 40--42-
2-95
4-90
3-60
4-90 4 90 2395


o JOŽEFU MJHELIČ, K. k. Lir. 27. 2. Feldkomp. 4. Zug. Feldpost 53.
Bil je na rusKi fronti. Zadnjikrat je pisal 30. julija 1916. Sporoči naj se proii od-ško.inini očetu Andreju IViihelič, Žleblč 1. p. P.ibnlca, Dolenjsko.	2187
Sprejme se
za večjo občino na deželi. Reflektira se le na dobro izvežbano in zanesljivo moč. Nastop s 1. novembrom, Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Stalno mesto', — 2438 na upravništvo „Slovenca". —
Služba
je oddati na Rovih, p. Radomlje.
Četrt zemljišča 6 n jiv, 2 vrta, prusta drva, stanovanje, bira. Sprejme se začasno tudi begunec. Oglasi na župni urad.	2446
РИ
4 fe Г г
m M s
Naprodaj so je, pripravne za kako podružnično cerkev. Vc o njih se poizve pri ifiarlji Brvac v Mo.n ku pn uamuiku. 2415
т^Шт МШИР11Ж
§1©%	I10 najnižji ceni pri
REGAR
Ш№, бу. Mi cesta 21-23,
■ Edina največja razpoši-
fi'Ml K.A.KRESAR
SuTJUUOLJAM A-l А13ЛСН.
"Ш^1 'jalnica clektr. žepnih svetilk na Kranjskem.
i v Ses
Kostanfev les
v hlodih,
v polenih in hlodih
Najbolj priporočljivi So:
brzošivalnl stroji
HlllllllIlMIlIHli:
10 letna pismena garancija.
IIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIMtlHHIIIIMItlllllMIHMMtlllM
niMiiiiitiHUUUlinit
ki so najpopolnejši In najboljši na svetovnem trgu
Posebno pripravni za umetno vezenje (štikanje) krpanje perila, nogovic i. t. d. o čemur dajani nrezpiačen pouk. Lahek in tih krogličen tek; šivajo naprej in nazaj,
Solidne cene in ugodno odplačevanja.
Zaloga šivank za vse vrste šivalnih strojev, olja in posameznih delov za stroje in kolesa.
IGN. VOK
specijalna trgovina s šivalnimi stroji ln PUCH-kolesi.
Циђвјапа Sodna ul. 7,
zraven sodne palače.
2498
2407	U f| 311 m
vsako vagonskn mir žino po najvišji dnevni ceni. J. FO&AuNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
U7406 0
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Vipavi je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Marijo iu Jožeta Kalina zavoljo prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 štev. 228 državnega zakona v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva namestnika Aloizija Čr-mgoja in prostega obtoženca Jožeta Kalina, obenem pooblaščenca obtoženke Marije Kalin po danes dognani glavni razpravi, na predlog jav-nega obtožitelja, da naj so uporabi zakon, raz-sodila tako:
1. Marija Kalin, 56 let stara, omožena po-sestnica v Trševju štev. 3.; 2. Jože Kalin, po domače Tomaž, 48 let star, oženjen, posestnice mož, v Trševju štev. 3, sta kriva, da sta dne 8. aprila 1916 v Trševju prodala 11 ne čisto 8 tednov starih pujskov po 95 kron komad — tedaj zahtevala, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne ccne — in s tem zakrivila prestopek draženja po g 14 cesarsl« naredbe z dno 7. avgusta 1915 štev. 228 držav nega zakona ter se obsojata po imenovani točki z uporabo g 200 b k. z. vsak na deset dni zapora. poost enega z enim trdim ležiščem, poleg tega vsak na 300 kron denarno kazni, ki bi sc, čc bi se no izterjala, spremenila na 30 dni zapora in po § 389 k. p. r. v nerazdelno povračilo stroškov kazenskega postopanja,
C. kr. okrajna sodnija v Vipavi,
odd, II, dne 19. oktobra 1916.
Dr. Cvetko 1. r.
Za
ORE
ter javorove, fessnove, čssnjeve in macesnove
plačuje vedno aajviSje cene in sprejema
pismene ponudbe z navedbo množino lesa
PETER ANCilLO,
žaga, Stebacl« pri BcJJnku, poproj Ljubljana
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografi |i
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Plemenski
Ae prodajo pri Svinjerejski družbi Ljubljana Dunajska cesta 29. 2319
Prazne ureče
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj,
Gorenjsko. -- Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
Prvo kranlslto poM u umetno stehiarstva in ШШ иа steklo
тшш длш
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 13 pri „Flgovcu"
se priporoča slav cerkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na sleklo, za stek a s'vo v ucjua'ni In navadni onamentiki, stavbno ter portalnn steklarstvo — 2a oga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi m p oračun, na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Proda so v Pulju v Islrl na lepem prostoru
2383
suhe ioSie.
stoike
2474
v izmeti 14.000 m3 po 5 K za m', drugo stavblšče v Umori 3000 m' po 6 K za шЈ, Olie elavbišči sta oddaljeni samo 1/4 ure od središča mesla. Ponudbe sprejema Josp Kovačič, Pulj, ul. Cerere 125.
Kranjska deželna podiužnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje In smrt, otreškh dot, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta N14...........................K 173,490.838--
Stane garancijskih fondov Koncem leta 1911..............K 48,732.022-76
V letu 1914. se ie izphčalo zavarovancem nj div dendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življens4o zavarovanje, veljavno za ООјПО ХаОЗГООаПЈЕ, na) se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji. TB® Ma ije Terezie cesta St. 12.

J—^^V-Т^^Г^Г^Г"-
.......пет-г
fle puščajte otirok samih, da se požari omejijo!
I"—ImiHflfHli.M'V "ТГСЛГЈ^':'.	j '
jjj Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: t. raanovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časum zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, etroje, živino, zvonove tn enako; 3. vse poljske pridelke, žita In krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale l 1912. 673.358 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 733.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje« ništvo v Celju in na Preseku, kakoi tudi po vseh tarah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
1439
ШШ11ШИПИЛШ ПТП1ГОПК1ПШТШТГ ППШ71Г. 15П!ГТТТТ131ПШ£Е5ПТПТПТ! ГТТП?1 !ПШШ!5?НТГГГТГШ?7! ШПЕП ПЕ1 {ШППГТТШГпША II • -J =4
ЈЧз puščajte otrok samih, da se požari omejijo I

fiffi
Hisafei
Najcenejše
V "
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
llpvililll
Pred škofijo 19.
lJ»pr vila točno in ceno.
, UjUUiJHIlU,
Prešernova ulica 4.
z obokanimi kleti, enim oralom rodovitnega vinograda, tik večje farne cerkve, lep razgled, primerna za gostilno, trgovino z vinom itd., brez konkur. se proda za 12.000 K na Staj. Naslov pri upravi 1.1. pod št. 2461.
f. ^Jarajel^
voiaSevaiBS elasovirjtv in irgovsc cM
Ljubljana, Woltova ulica št 12.
Zaloga ter izposojevalnica ijlu-
sovirjev, planin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Spec olni zavod za vglaše vanjo ior popravila vseh glasbil. Vgiasevalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
se da v najem event. proda. Leži ob kolodvoru velikega trga južnoštajer-ske, redi se 6 glav živine in 10 praset. Istotam stanovanja v najem. Ponudbe na upravnitvo pod »Najem 1916«.
Bližalo se veliki dnevi sreče!
V času do 1. feb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk:
Hovlta srečk Hvstr. rdečega križa . З00.000 in Soo.ooo kron ТНГШШ srečk . . ЗОО.ООО, 400.000 in 200.000 kron
37. zemljiških srečk iz I. 1880 . . 9o.ooo m Do ooo frank. 37o zemljiških srečk :z 1. 1889 . . 60.000 in I00.000 kron
17 ŽrebanS vsako leto! Svota glavnih dobitkov l. 1917: 3,230.000 кГОП oziroma frankov. ——-—— Mesečni obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. -
To srečke imajo trajno denarno vrednost in je izgnba denarja kakor pri loterijah v slučaja neizžrebanja izkljuiena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročiloml
Srečkovno zastopstvo 11, LJubljana.
Ustanovljeno 1.1893.
Ж
P«!
Ш M
Ustanovljeno 1. 1893.
Vzajemno p
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega. cescss Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
m
M
M
Ш
m
џ
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7>/2, 15 ali 22 v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 18.493 deleži, ki гбрге-zentujejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Bogomil Remec, ravnatelj slov. trg. šole Karol Pollak ml., tovarnar v Ljuhljani. v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani. Anton Kralj, tajnik Zadružne zve/.e v Ljubljani; Dr. Merhar Alojzij, gimn. vero-učitelj v Ljuiiljani; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani" dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani Ivan Sušnik, stolni kin mik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski prolesor v Ljubliani; dr. Viljem Scnvveitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aloš Ušeničaik, prolesor bogoslovja v Ljuhljani: Fran Varbic, c kr. gimnazijski protesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, katelint v Ljubljani: K. Gruber c. kr. fin rač. otlciial v Ljubljani; Ivan Mlakar, pro-tesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, o. kr. rao. revideut in posestnik v Ljubljani.
манпсннк авдвшавпмдквжш здегаавввминганпва
Brzojavke: Promethanka Ljubljana.
C. 1
tv.
pnv
Telefon št,
• 41. L
Solosna prometna banka podružnica Llubliana,
Centrala na Впнаји.- Ustanovljena 1864. —34 podružnic, Ifogsri nriar4in Sre — Ss>. Pafra cesta. Delčki kapiiai in raserve 65,3U8.qg3 krtin.
PresKrbovanje vseh bankovnih transakcij n. pr.: Prevzemanje denarnih vloj na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanjo in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra njevanjo in upravljanjo (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejšo izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih шсз tih. — Izplačevanje kuponov in Izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut tn tujih novcev. — Najomodaja varnih predalov sauioslirambe (sufosj za ognjevarno shrunjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. po<l lastnim zaklepom stranke. — brezplačna revizija izirebanili vrednostnih papirjev. — Promeso za vsa žrebanja
Usiaieaa !a pismena pojasnila ia aasvet! s vsoh v bančno stroko spadaiočlb transakcijah vseklat Jrezp'acao. Stanja jemr il^ vlm na bnaitne in ižicn dne зи snnt. 1916 K 13G 243.420-—.
31. deccmbra 1915 na Knjižica ia tekoči račun u	470 —.
V
(jTItambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Ceniki tranko
553
Cen.k tranko.
Vojna zapestna ura
np.tuu'"no reRul in ro-l.ds. Kikel ali jeklo K. )!•- m - 20 — z radi i. svotiln kazaliić>em K 10 — 20 - K 2* — vsrc-brnem okrovu li ie — 54- K 28 -, z radij avot. kanal K HO — 30-
— erebrna zapostn.ura na elast. K HO— 3ii-— 40'— II kar. zlata gapestna ura na olast. K 100 — K 120 - K 140 - :i lotilo pismeno inm-stvo. Pošilja po povzetju. Nikalc liziko! Zamunu dovoljena ali denar nazai
Prva tovarna ur Jan Konrad
o. m kr dvorni založnik llrtt* št. 1553 (Češko.) Xa željo se vsakomur zastonj pošljo moj glavni cenik.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
249
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. V sredini mesta imam tudi več dobro se obrestujočih hiš. Več se izve na označenem mestu.
HLODE
kakor tudi
črEšnieue, hrnšsue, jauorjeue ter jesenouE
is39	knpniem po najvišji dnevni ceni.
Ponudbe na naslov: Jjjj# fCl*01J9 Lj litij MIH Franca Josipa cesta Jt. 7
A. Mildner-jeva nasL
P. Barborič
Ljubljana, Mestni trg št. 7.
priporoča bogato zalogo dunajskih modelov, nakičenih in praznih cvetic, peres, i. t. d.
V žalnih klobukih vedno velika izbera.
klobukov
Popravila hitro in ceno.
Najnižje cene.
,475
m
azpis.
Deželni odbor kranjski razpisuje službo
@krežne§a zdravnika
za zdravstveno okrožje Višnjagora. S to službo je združena letna plača 1400 K, aktivitetna doklada letnih 200 K in pravica do dveh v pokojnino vštetih starostnih doklad po 100 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje kranjskemu deželnemu odboru
do 15. novembra 1916
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 17. oktobra 1916.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
C
o
C
D
A
JS
СУ
O JS
o.
l/l a 2
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
n
ro 3
ГО p?
ЗГ
o -t
3
o ta o o< ro
N
3 ro -t
3 p
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
rabljeno, dobro ohranjeno
kolesno pnevmatiko
(gumijasti plašči in zračne cevi)
v vsaki množini in najvišji ceni.
A. GOREČ, Ljubljana
specljalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 1 i (Novi svet).
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
2155
JCejbcIjfe <■ nagrobna rcz^uetljgug JCgjcenejšo
}<epregcrljii;g g5bC5tng
Itedilng luč
„Carbono"
prekaša vse voščene in druge nočne in štedilne svečave in gori vsakokrat ko je btla napolnjena s petrolejem 10 do 12 nr svetlo, mirno in enakomerno. »CAKBONO« traja, ako se jo uporablja vsak dan, prtbližno dve leti. Primerna je za gospodinjstvo, kot nočna luč in za večno luč v cerkvah.
Cena brez stekla 50 vinarjev.
Dobiva se z zelenim, višnjevim, temno belim in živordečim steklom, primerno nekaj dražje.
Edina zaloga pri
Preprodajalci p "pust.
Juliju Klein, Ljubljana
zaloga stekla in porcelana.
2436
m
ska posojilnica
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma va?no naložene, ker posojiin ca daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
UŠI
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'-. Stanje hrani nih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.