St. 244 NUN lUH v Milili (Mi mM a IIM 2*tSfeJ26!SE «im Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVi» tovrail paadetjek, vsak ta it 90. L pl*na m se sprcjeoufo ® AiUb Oerbec. — Lastnik tiw» xs miNc L 7.—, S metecc . "aK ; .-sa 2b ttoaajnatvo mesečno 4 lira več. — Telcn*. arsdnittv* te ^aled} ta od^over* iWn« Edb* TlV. a* l n— ib Inifhu ir t ft v Trsta in akoUd po 30 ceot — Oglasi u računajo t ftrokosti ene kolon« (73 m.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osnutak« safavale, poslanico ia vabila po L 1.—. oglasi denarnih aavotfov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogla* naročnina In reklamacije sa pofiljajo isklfnčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica a PrančiSka AsUkegt ftev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln sprav* U^S7. Ne dotikajte se naših sol I Program fašistovske vlade gre za tem, da bi Slovani v Italiji izginili. To nam je napovedal ministrski predsednik Musso-lini, ko je 3voječasno govoril o «asimila-ciji» našega naroda kakor o neki državni potrebi, a njegovi zvesti sluge so zasukali rokave, da izvršijo to delo čim najradikal-nejše. Med najbrezobzirnejše asimilatorje spadata minister-filozof Gentile in njegov «proweditore» v Trstu g. Reina, ki operirata na šolskem polju. Gonja proti učiteljem in naši šoli je zadobila tolik razmah, da se more govoriti o evropskem škandalu. Kajti vsa zgodovina ne pozna postopanja, ki bi le od daleč sličilo onemu naših sedanjih gospodarjev v vprašanju šol. Tudi Nemci so zatirali Poljake in Madžari so zatirali Srbe, Hrvate, Slovake in Romune. In vendar ležijo danes zrušeni na tleh, a njihove žrtve so celo močne... Tako ostanemo tudi mi gospodi v Rimu na želodcu. Ostanemo — o tem smo uver-jeni! Ako mislijo, da morejo iskati vzor v zgodovini Slovcncev iz stare kraljevine, takoimenovanih Rezijanov, potem jim ni pomoči. Ne vidijo, kako je med nami in Slovani, ki so jih vladali od prej, neka velika razlika: da smo mi v teh šestdesetih letih, odkar so beneški Slovenci razdvojeni od nas, prehodili dolgo pot na polju! vek bo učitelj... prosvete in napredka; da smo v borbi za j Vi ste nam obljubljali na usta svojih mi-svoj obstanek ojeklenili tudi moč in zavest. nistrov, da boste spoštovali našo nacijo-nale narodnosti ter vzgojili v naših srcih, nalno individualnost. S tem, da nam odte-sveto ljubav za milo materino besedo, ki gujete šole in nam ovirate duševni napre-nam je ne more iztrgati nikaka politika, dek, kršite dano besedo in grešite proti niti ne zatreti nobena sila. j naravi. Kulturen in zaveden narod se ne da iz- Ne dotikajte se naših šoli trebiti! Kdor se dotika njegovih svetinj, I e Istarska Riječ*. kdor mu izganja materino besedo iz Šole — ga ne more asimilirati! Kako naj volk pritegne k sebi jagnje? Kako naj bomo mi eno s tistimi, ki nas-zatirajo?! Hočete nam vzeti šole. Pregnati naš jezik iz javnega življenja. Z vso svojo silo se hočete razhladiti nad našim bednim narodom, ki bo trpel in krvavel ter plakal nad svojo težko usodo... Vendar nas ne boste asimilirali! Ne boste imeli v nas Rezijanov! Na našSh ognjiščih, v vsaki naši hišici, v vseh naših srcih se bo gojil naš milozvočni jezik. Naša zatirana ljubav bo rodila pesem, in s to pesmijo bodo naše matere vzgajale deco svojemu rodu. «Slovenec sem, Slovenec sem. Tako mi mati djala, Ko me je dete peštovala...» In mi se bomo za vedno razlikovali od vas, ker ne pozabimo nikdar, da ste nam prizadejali največjo krivico, ki jo more narod storiti narodu. Ne dotikajte se naših šol! Ako nam odvzamete šolo, videli nas boste vse složne v odporu. Nevolja nas bo učila, kako naj se branimo tudi brez učiteljev. Vaše šole z izključno italijanskim učnim jezikom bodo temnice. Ne bo božjega blagoslova v njih! Vsaka naša hiša bo šola, vsak naš člo- strski svet k seji, katere sd se udeležili vsi ministri. Najprej je ministrski svet razpravljal o načrtu naučnega ministra za uvedbo spopolnitvenih tečajev k dopolnilni Šoli. Izobrazba v dopolnilni šoli ima namen, da pripravlja mlade ljudi za nižje poklice. Ni pa izključeno, da bi absolventi te šole bili sposobni tudi za nadaljevanje študijev na znanstvenem liceju. Da se iim to omogoči, je naučni minister izdelal načrt odloka o uvedbi spopolnitvenih tečajev pri dopolnilnih tečajih za dobo štirih let od 1923.-1927. Tečaj bo trajal dve leti. Za vzdrževanje tečaja bodo prispevale občine s 3000 lirami na leto. Za državo ne nastanejo nikaki novi stroški, temveč se bodo ti tečaji morali vzdrževati z omenjenimi prispevki in s šolnino. Nato je poročal finančni minister De Štefani o reformi državnega računovodstva. S to reformo se hoče predvsem doseči hitrejša in boljša kontrola. Največje izpremembe v primeri z dosedanjo tozadevno uredbo se tičejo pogodb. Javni upravi bo dana možnost, da sklepa pogodbe mesto potom javne dražbe tudi potom zasebne dražbe. Za izredne slučaje ostane še nadalje v veljavi načelo, da se uprava lahko tudi privatno podaja. Svote, glede katerih je treba vprašati državni svet, so znatno zvišane. Dosedanji predpisi so določali mejo 40.000 lir, ako je bila Mini uRrepi o reformi državne uprave Dodatni tečaji k dopolnilni šoli. — Preuredba državnega proračuna. — Ureditev občinskih in pokrajinskih davkov. — Razni ukrepi. RIM, 12. Danes ob 10. se je sestal mini- posebej, da. lahko nalagajo krajevne do klade na zemljišča, na dohodke od premičnega imetja, občinske doklade na ognjišča, na obrate in preprodajo, na bivanje, na živino in razne druge manjše davke. Sedaj je smatral min. svet, da je potrebno novo podaljšanje omenjenih davkov, dokler se ne izvede splošna reforma davkov, v katero bo vključen tudi ravnokar omenjeni odlok. 2.) Doklade na premično imetje v prilog občinam in pokrajinam v znesku 10% temeljnega^davka. Ta doklada je bila podaljšana samo do 1. 1913. in uprava je imela namen jo odpraviti. 3.) Odprava doklade na davek od stavbišč in uvedba prispevka za melijora-cije. Občine bodo imele od 1. januarja 1924. možnost, da uvedejo namesto davka od stavbišč prispevke za melijoracije v obliki enkratnega obdačenja po viška vrednosti, ki so ga deležna imetja v mestih in na deželi vsled izvršitve kakega javnega dela. Ta davek: bodo lahko naložile tudi pokrajinske uprave na vsako zvišanje vrednosti, ki jo bodo deležna imetja tudi izven mest po zaslugi izvršitve kakega javnega dela s strani pokrajinske uprave. 4.) Občinska doklada na dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač. Mera tega davka se zviša s 1. januarja 1924. za prodaje likerjev ter za prodaje vina in likerjev od 30% na 50% najemninske vrednosti obrata in f . . od 10% na za prodaje samega vina. pogodba sklenjena potom javne dražbe, m 5,j pristojbine za bivanje. Mera te pristojna 3000, ako je bila sklenjena na podlagi bine je določena na 10% zneska, ki ga privatnih pogajanj. Nova preuredba do- j OSeba, katera se ima obdačiti, plačuje kot loča mejo 500.000 lir v slučajih javne najemnino za sobo, stanovanje, vile in po-dražbe, 300.C00 lir v slučajih privatne j dobno. Od 1. januarja 1925. se bo morala dražbe in 150.000 !ir za pogodbe, ki so bile. odmerjati ta pristojbina po vseh občinah sklenjene s privatnimi pogajanji. Med dru- j kraljestva, ki nalagajo pristojbino na pre-gimi važnimi preuredbami je tudi ona, ki bivanje, na enak, t. j. na gori opisani na- se tiče odobritve glavnega računovodstva. Odobritev se bo zahtevala samo za pogodbe v zneskih, ki presegajo 50.000 lir. ukrepi glede pogodb vsebujejo nadalje lekatere določbe, ki poenostavljajo ove-iovljenje zastopstev posameznih tvrdk. Ravno tako bo poenostavljeno postopanje pri plačevanju računov s tem, da se uvedejo nakaznice na račun Banca d'Italia, ; čin. 6.) Sporno postopanje v zadevi krajevnih davkov. Vsi spori tičoči se krajevnih davkov bodo spadali v področje občinskih komisij za odmerjanje davkov. Proti razsodbi omenjene komisije bo dovoljen priziv na pokrajinski odsek. Končno je ministrski svet razpravljal o ukrepih glede kolkovin in o državnih kon- ki opravlja službo državne blagajne. Na-tcesi/a^* Ministrski svet je odobtil v tem daljne preuredbe se nanašajo na državno i P0^1^ °1dI?1ke: \\ odIofk ° izpre- biianco in določajo, da se bo proračun izJmembah splosnih kolkovmh tarif; 2) odlok datkov predlagal v mesecu decembru ? spremembah stalnih pristojbin na dr-mesto v novembru, a proračun dohodkov I zavne koncesije vštevši doklade; 3.) odlok v januarju. S temi ukrepi namerava vlada rešiti nekatera vprašanja, o katerih se je dolgo razpravljalo in ki naj dovedejo do pravil-nejšega in hitrejšega poslovanja državne uprave. Pretres drugih vprašanj bo na dnevnem redu novembrskega zasedanja Ilr v spomin na fašistovski pohod ministrskega sveta. Medtem bo posebna 2) o raztegnitvi zakona od 27. ma komisija, sestavljena iz ministrov Oviglio, De Štefani in Carnazza, proučila načrte odlokov o preuredbi upravnih ustanov in državnih svetov, katere je po nalogu ministrskega predsednika pripravil podmi-nister v ministrskem predsedstvu posl. Acerbo. V novembrskem zasedanju pride dalje v pretres tudi načrt odloka o pravnem položaju civilnih uradnikov. Ministrski svet je razpravljal nato o ukrepih v prilog občinskih in pokrajinskih financ. Ti ukrepi uvajajo nekatere spremembe določb, ki veljajo za občinske in pričakovanju splošne preuredbe državnih izravnih in krajevnih davkov je bila dana v prejšnjih letih pravica občinam in pokrajinam vsako leta o mrtvi roki in o dedščinah pred 9. julija 1923; 4} spremembe pristojbin na zavarovalnine; 5) sprememba pristojbin, ki se plačujejo mesto kolka in registrskih pristojbin. Ministrski svet je odobril še sledeče ukrepe: 1) o kovanju zlatov po 100 in po 20 lir v soomin na fašistovski r>nhod na marca 1919^ št. 426 na tiste reške državljane, ki so pretrpeli v Italiji kako škodo vsled vojne. Končno je ministrski svet odobril še par odlokov manjše važnosti. Nato je bila seja zaključena ob 13.15. Prihodnja seja je sklicana za jutri ob 10. predpoldne. Priprave za proslavo faštatovskeg« pohoda. RIM, 12. Tiskovni urad fašistovske stranke javlja, da se pridno izdeluje program za proslavo fašistovskega pohoda na Kim; proslava se bo vršila po vsej Italiji na velikanski način, posebno pa v Cremoni, Milanu, Bologni, Firencah, Perugi in Rimu in sicer od 27. do 31. oktobra. Program bo v kratkem objavljen ▼ ponatankostih. Tečaj benečijslrih obligacij RIM, 11. (Štefani). Benečijske obligacije izdane za vojno odškodnino so našla vsled tega, ker' so se v deželi pogoji za razpo- laganje z denarjem zboljšali, ugodna tla ter si hitreje nego fe bilo pričakovati ustvarjajo pripraven trg. Podatki, zbrani na temelju izvršenih transakcij, dokazujejo, da se je dober del obligacij prodal po 77 do 77.50; zdi se, da bo ta cena tem papirjem zagotovljena, ki sicer ne oredstavlja najvišje mere kapitalizacije (fj, pa je vendar višja nego se je v prvem času mislilo, da bo možno doseči (!). Razpust albanskega parlamenta. VALONA, 12. Albanski parlament je bil po odglasovanju zaupnice vladi razpuščen. Kon-stituanta se bo sestala januarja 1924., da določi državno obliko. Mesto monarhističnih teženj se pojavljajo republikanske. Na čelu albanske vlade naj bi stal direktorij štirih oseb, dva muslimana in dva kristjana. Vesti o sestanku delegatov nekaterih balkanskih držav neresnične. RIM, 12. Vesti, ki so poročale, da se imajo sestati v Rimu turški, italijanski, bolgarski in albanski delegati, da uredijo interese prizadetih 4 držav, nimajp nikake dejanske podlage Davidovima interpelacija o občinskih volitvah Borni in mučni prizori med večinam opozicijo BEOGRAD, 12. Včerajšnja seja narodne skupščine je bila ena najburnejših in naj-živahnejših. Na dnevnem redu je bila in terpelacija Ljube Davidovića in tovarišev o zadnjih občinskih volitvah v Srbiji. Prvi je povzel besedo minister notranjih poslov Vujičić, ki je izjavil, da se pri zadnjih volitvah ni izvajal nikjer teror. On kot šef političnih oblasti ni izdal nobene odredbe v tem smislu, niti pismeno niti ustno. Volitve so potekle popolnoma normalno in so se izvršile svobodno. Ministrove izjave so naletele na oster odpor opozicije Minister je odgovarjal Davidoviću, ki je v svojem govoru navajal primere nasilja «To ljudstvo*, je izvajal Davidović, «ki je toliko žrtvovalo za svobodo, je sedaj dočakalo, da mu svobodo krši in-gazi radi-kalska v!ada». Davidović je predvsem opozarjal na razmere v Južni Srbiji. Tamošnje ljudstvo je dobro in pošteno, a pod sedanjim režimom trpi večje muke, kakor jih je trpelo pod turškim jarmom. V te kraje je radikalska vlada poslala korumpirane uradnike, ki izmozgavajo narod, ki je radi tega izgubil zaupanje v pravičnost vlade in države. Ti brezvestni uradniki so proglasili vsakogar, ki m hotel biti radikalec za neprijatelja države. Postopali so s pristaši drugih strank nadvse brutalno. Naj-brezobzirnejši boj so vodili organi vlade proti pristašem demokratske stranke, ki je vedno imela pred očmi interese države in se vedno nanje ozirala, dočim so radikalci brezobzirno nastopali napram vsem, o katerih so sumili, da se nočejo podrediti njihovim strankarskim interesom. Pašiče-vo vlado zadene polna odgovornost. Davidoviću je odgovarjal minister gra-djevin Uzunovič. Seja je bila prekinjena ob 12.45 ter se je nadaljevala ob 17. Takoj,- po otvoritvi je prišlo do ostrega konflikta med posl. Aga-tonovičem (dem.) in ministrom Uzunovi-ćem. Za tem sta govorila Žebot in musliman Ajanović o občinah v Sloveniji in Bosni. Pri tej priliki je minister notranjih poslov Vujičić izjavil, da v najkrajšem času predloži narodni skupščini občinski zakon za vso državo. Burni prizori so se odigravali, ko je govoril poslanec Voja Lazić, (predsednik zemljoradniškega kluba), ki je dolžil radikalske prvake, da so bili za časa svetovne vojne dezerter ji, dočim so mogli voditelji opozicije trpeti in doprina-šati največje žrtve. Ljuba Davidović je poslal svojega sina na fronto in v smrt za domovino« Pašić pa je svojega oprostil vo-aščine ter ga ženil na Krfu z bogato Grdnjo. (Zemljoradnik! kričijo: Sramota! Strahovit krik). Radikalskega poslanca Aieksića je govornik obdolžil, da je vojni begunec. Lazi ćev govor je radikale silno razburil. Ko je nastopil posl. Šumenković (dem.), je v skupščini zavladaja tišina. Poslanec Šumenković je predložil parlamentu dolgo vrsto dokumentaričnih dokazov o nasil-stvih. Navedel je n. pr. celo vrsto ljudi, ki so bili nedavno v ječi, potem pa od vlade postavljeni za srezke načelnike. Pod vtisom Šumenkovićevih navedb je notranji minister izjavil, da bo uvedel preiskavo. Med govorom podpredsednika skupščine Rankovića (rad.) je prišlo do mučnih prizorov. Ranković je silno napadel opozicijo, češ da laže in da ni patrijotična. To je izzvalo burne proteste demokratov in zemljoradnikov. Čujejo se klici: Šuti, špi-jon iz Soluna! Ranković kriči: Pribičević je pozival Srbe, naj bodo zvesti Avstriji! Pribičević: «Vl ste podpredsednik parlamenta. Rečem vam, da ste prosti lažnji-vec!» Silna buka. Ćujejo se klici: Ranković je krivoprisežnlkUbijalec! Ranković se je medtem obrnil proti bosanskim muslimanom ter jim očita: Poturice, vi ste izdali krščansko vero! Zopet ogromna burja, ki postaja vedno glasnejša. Ves parlament je pokoncu. Predsednik prekine sejo. Seja se ob 21.30 nadaljuje. Ranković ima Se vedno besedo- Proti očitku, da je bil v Solunu špijoa, št je branil Ranković, češ da je bua njegova dolžnost ovaditi «zarotnike*. (. Ker je čisti dohodek namenjen v korist po-druSaice «Šolskega društva* pri Sv. Jakobu, katera vzdržuje otroški vrtec in refekcijo v nj^m in kolikor mogoče tudi za druge revne učence narodne šole, podpisani odbor ne dvoaLi, da se bo slavno občinstvo udeležilo prireditve m s tem pomagalo prepotrebnemu «£t»Ukemu društvu*. ^ ^Gospodarski vestnik». Došla nam je 1. številka tega novega glasila Slovenskega kmetijskega druStva v Gorici, Slovenske čebelarske zadruge v Gorici, Zadružne zveze v Trstu in fTržaške kmetijske družbe. Prinaša obilo gradiva iz raznih strok gospodarstva: 1. Uvodna beseda. — 2. Živinoreja: Ing. Podgornik Ant.: Ne molzite brejih krav do otelitve. — 2ivino~ zdravnik Gerbic Josip: Kužne bolezni pre-žiČev. — 3. Kletarstvo: Štrekelj Josip: Pripravljanje vinske posode. — Oenotehnik Ušaj Just: Rabite kalium bisulfit pri vretju mošta. — J. U.: Skrbite za pravilne vehe, dobre zamaške in čepe. — 4. Vrtnarstvo: Št. J.: Zimska pe-resnina. — 5. Sirk Franc: O registracijskih Vesti z Goriškega Kobarid. Dne 10. t. m. se je izvršila hišna preiskava pri tuk. gosp. kaplanu Ignaciju Na-drah. Po triurnem brskanju so mu «rekvirirali» en velik jerbas spisov in knjig in odnesli na tukajšnje poveljstvo kr. karabinijerjev, kjer so tudi njega pridržali. Bovec. V nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. se je vršila v Bovcu slavnost otvoritve novega vodovoda. Po blagoslovljenju vodovoda se je župan g. Anton Durjava v imenu občine zahvalil v vznesenih besedah vladi za tako koristno in potrebno napravo. Zahvalil se j« posebej še vsem činiteljem, ki so do te zgradbe pripomogli in sicer com. Ing. D'Orlando, ravnatelju vzposta-vitvenega urada v Gorici in cav. Riva, vodji vzp ostavitvenega urada v Trstu za hitro re£i-tev, gosp. posl. dr. Wilfanu za njegov trud in uspešne intervencije, gosp. svetniku ing. Dor-cich-u za krasne načrte in vodstvo dela, g. geometru Jurizza za vztrajno nadzorstvo in podjetju Faragotti & Londero za izborno izvršitev poverjene mu zgradbe. ^psp. Izidor Ostan se je v imenu občanov zahvalil še ertkrat vladi, posameznim zastopnikom, kakor tudi županu g. Antonu Durjava za neumorni trud v dosego te zgradbe. Po blagoslovljenju se je vršil banket, katerega so se udeležili došli zastopniki in občinski svet. Iz Pečin. (Smrtna kosa). Po kratki in mučni bolezni je v sredo, dne 10. t. m. mirno v Gospodu zaspala Marija Lapanja iz Kala št. 44. Bila je dobra in skrbna mati, blaga gospodinja; vsak jo je spoštoval, kdor jo je pozna 1. Naj v miru počiva! Književnost In umetnost Slikar Veno Pilon iz Ajdovščine, ki je že večkrat vzbudil pozornost na ljubljanskih umetnostnih razstavah, razstavlja pravkar med slovenskimi in hrvaškimi mlajšimi umetniki celo kolekcijo oljnatih podob in grafike v Jakopičevem paviljonu. Kot samorasla osebnost, ki tvori na podlagi sodobnega, do skrajnosti ujasnjenega življenskega nazora s čudovito neposrednostjo in brezobzirno odkritosrčnostjo, jc nenavaden umetniški pojav tudi v tej skupini močnih talentov. Njegova kolekcija ■ oljnatih slik obsega poleg kvalitativno viso-: kostoječih portretov in globoko premišljenih tihožitij vrsto pokrajinskih slik iz Vipavske doline. Elementarno pojmovanje uporne pokrajine, ki je podana v svoji bistveni fizijono-miji tudi slikarsko organično« odlikuje mojstra od navadnih vedutnih pokrajinarjev po visoki stopnji naziranja. Nesporno je ravno ta način podajanja nov in samorasel izraz našega duha, ki se z vedro jasnostjo umetniškega nazora javlja tudi v ostalih Pilonovih delih. Ker ostane ljubljanska razstava le še malo časa otvorjena in bodo ta dela šele prihodnje leto zopet razstavljena, in sicer v Italiji, opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi obiska te kulturno pomembne razstave, ki nudi ljubiteljem dobre in aktuclne umetnine. Mali oglasi po 20 not. beseda. — Najmanjše pristojbine L 2.— Debele črke 40 stot beseda. — Najmanjša pristojbine h Kdor Išče službo, pleče polovično cesot KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 40 stot do L 1.50. Solitario 1. 1374 KUPUJEM cunje m vrvi. Plačam od 30—50. Molino Grande 20. 1432 ŽABNICE, angleške ključavnice« ključi, mizarske klopi, obliči, pile, žeblji, medena in železna žica, baker, vijaki itd. Zaloga železnine. Via Fabio Filzi 17. 1414 TOVORNI AVTO «FIAT» 18 P - 34 HP, v dobrem stanju, . konce sij oniran tudi za prevažanje ljudi, zavarovan proti požaru, s plačanimi taksami za prevoz blaga in ljudi, se zelo ugodno proda. Pisati: Friderik Fasser, Ajdovščina 1. 1434 36 m BLAGA zelenega m rujavega se je zgubilo med Trstom in Herpeljami. Pošten najditelj je naprošen, da prinesen proti primerni nagradi Cergonja Josipu, krojaču v Herpe-Ijah. 1435 VINSKE SODE vsake velikosti proda tvrdka Cozzio, Via della Zonta 7, 1436 UČENKO, s primerno izobrazbo, poštenih staršev, zdravo« veselega značaja, z veseljem do trgovine, sprejme manufakturna trgovina v Ilir. Bistrici Vinko Šket. 1436 ,35a kičCujbfskpzf PRODAJALKO, starejšo, dobro izvežbano ma-nufakturistinjo, z dobrimi referencami, sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina v Ilir. Bistrici. 1437 NOVE OBLEKE, kupljene na dražbi se prodajo po nizki ceni. Corso Vitt. Em. III, št. 21, L, desno. 1438 GRAMOFON s ploščami, v najboljšem stanju se proda po nizki ceni. Corso Vitt. Em. 111, št. 21, I. desno. 1439 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno pet stotink dražje nego drugi kupci. Via Pon-dares Št. 6, I. HIŠA s trgovskim lokalom in skladišči, hlevom in vrtom zraven hiše, v sredini mesta Idrije, se proda. Dve stanovanji in vsi trgovski prostori kupcu takoj na razpolago. Ponudbe pod Ignacij Treven, Idrija 270. 1431 BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih. cenab. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) KRONE, srebro, zlato in platin kupujem« Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 53 Prihodnje dni odpretje ZALOGC USNJA MARCOVICH i Trst — Uia XXX ettobre 15. Vedno novi dohodi pohištva modernega — solidnega po originalnih tovarniških cenah. t Trst - Via Udlne 25 Velika Izbera v prosti luM Urez carine. Potfpetniki iz pristnega kavčuka. Amerikanci so praktitni ijudj«, ker nosijo namesto navadnih pet, gumijeve pete PALMA. Te so trpežnejše kakor usnje in so vsled tega tudi posebno ekonomične. Prodajalnice obuvala in čevljarji naj vprašajo cenike, katere jim poSlje zastopnik Ermzntto Morgenslern, Trst, Via Ceroneo 3. Ponesrečenca so sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v 6 tednih. Naglica ni nikoli dobra«.. Pomorščaku Josipu Babuder, staremu 38 let, stanujočemu v zagati Scala št. 4, je zdravnik predpisal neko strupeno zdravilo, katero bi moral Babuder jemati po kapljicah. Mož pa je mislil, da bo prej ozdravil, če zavžije vse zdravilo naenkrat; to je tudi storil. Učinek je bil seveda čisto drugačen, kot si ga je mož pričakoval. Začelo ga je strašno žgati v želodcu, tako da so morali njegovi domači obrniti se za pomoč v zavod «ZeIenega križa«. Z avtomobilom tega zavoda je bil Babuder prepeljan v mestno bolnišnico. Mož pa je že izven vsake nevarnosti. Ponarejevalec aeapc aretiran. Na podlagi aretacijskega naloga je bil predsinočnjim ar«-'liran v našem mestu 27-letni Karel Talenti, doma iz Pule, ker je baje tam ponaredil nekaj menjic ter na ta način osleparil nekatere privatnike za znesek 20 tisoč Ur. DAROVI V počeščenje spomina pokojnega Vekoslava Lokar iz Ajdovščine, darujejo «Šolskemu dru-štvu£ v Trstu: svak Franjo Hmelak L 100, svakinja in nečakinja Pavla in Saša Knavs L 100; «Dijaški Matici v Trstu: brat Artur Lokar L 100. Spominjajte se ob vsaki priliki ,DUa$ke Matice" Bonna ooroCIla, Tečaji: Trat, dne 12. oktobra Cosulich • • • m j* • Dalmatia • • • • Gerolimich • • • • U bera Triesttna # • Lloyd Lussino ••».••••••••••••** Martin olich Oceani* Premuda Tripcovich #«••••••••••*••• Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Vabita aa tržaška« titf«. Trst, dne 12. oktobra ogrske krone # V"« ••••••• •