Bršljan in bodičje.
11.
PieterŠnikov besednik,  Wolfov dar, iz tebe bisere jezika črpam  — pa  mi očitaj pesmi  vseh glavar, da svoja granesa  ves poten krpam, da  puhli snovi revnega duha obliko čvrsto in  bogato vrpam . . .
Ko bi  dobil  odgovora vsaj  dva! Zakaj pri leposlovnih anarhistih le takrat spis kaj  vrednosti ima, če  v  njihovih  izide  novih  listih? In  kaj jih ,lep  obrazek' gane pred, kot genij ženski, pa naj v zlatočistih posodah jim  ponudi  dušno jed?
,Z udarjem zgolim proč, proč z vsako rimo !
Razpadi klasicizma  mirni red!'
Tako zdaj vsi med siti svet trobimo!
i 2.
Vesoljni  narod naš je sam   —  poet. Leži pred nami zopet nova drama, življenja polna,  ne  samo  skelet. Bereta strastno  jo gospod in dama. v nebo jo  povzdiguje vsak feljton. In to ni  morda zvita le reklama, ocena je brez hlimbe  ,tout de bon'.
Dejanja povedo se in akterji, omeni prejšnja revščina sezon, kako so  vzdihovali vsi frizerji, da ni jim treba delati perik, pohajkovali so repetiterji . . .
Ne  znam ti  naslikati  v knjigo  podob, ne nanjo pripeti peres in  cvetic,
zapišem le sredi najdražjih osob, kaj  terja od tebe življenja poklic.
A nova drama, vredna sto replik, Če dobro se izvede,  o, nedvomno provzroči v ,Domu Narodnem'  piknik. Gradivo se nam vidi preogromno, nejasen  mnogih je oseb značaj. Junak nastopa včasih le preskromno, in vprašati se moramo: zakaj? čemu.'' kako?  na mnogih, mnogih krajih.
Okorna tehnika! Da ne bi vsaj bila zgrajena igra na slučajih ! Toda nazadnje  — saj slučaj je vse . . . Prelep je jezik, kakor da bi v gajih vsi slavci peli sladke pesmice —- — Da! .. . To je drama,  kakršnih je malo! Hvaležno lahko klanjamo glave, da tako delo bode se igralo !
13.
Povedi me,  odkoder ni vrnitve, s koščeno roko, dobra žena, smrt! Mar meniš,  da se jaz bojim ločitve od vseh ljudi na tvoj  pokojni vrt? O ne!  V življenja mojega temoti do tebe ves je preminil me Črt, četudi kazen naši si grehoti . . . Popil bom pelin zadnjega kesa in zadnjo solzo bom  na zadnji poti potoČil iz očesa trudnega — —
Leseno sidro, v korenu trhleno, krasijo  naj gomile moje tla, železen križ in — srce prebodeno!
Anton Medved.
Značaj neomajen,  a rahlo srce, veselo naravo in trezen razum,
ob radosti zmernost,  ob stiski pogum in strah le za svoje pošteno ime!
Anton Medved.
V album.