Za etične, kulturne in socealne vrednote naJe organizaclje. »Gospodin Ministar je saslušao Izvršni Odbor UJU pažljivo naročito o predstavci v pogledu zaštite učitelja od partijskos uticaja na postavljanje, premeštanje, odpuštanje učitelja... On je naIazio da bi oarti.iska intervencija bi!a 'svedena na minimum kad je sami učitelji nebi tražili.« Odgovor ministra prosvete dr. Korošca izvršnemu odboru U.IU dne 11. septembra 1924. Tem težja je ta izjava, ker io je dr. Korošec izrekel o lastnih politiških pristaših-učiteljih, ki so sodelovali pri premeščanju učiteljstva za dobe njegovega prosvetnega ministrovanja. Na naši pokTajiinski skupščini v Šoštanju ie padel očitek, »da učitelji učitelje premeščajo« — »da učiteljski politioni klubi premeščajo in preganjajo učiteljstvo.« A tudi v zadnjem času je padel (še nedokazan) očitek, da so učite ji sodelovali pri partizanski gonji za odstranitev oblastnega šolskega nadzornika, vzetega iz naših vrst. Prvi slučaj se nanaša na dobo klerikalnega prosvetnega režima, drugi na dobo demokratskega režima in tretji na dobo radikanega prossvetnega režima, pod vplivi ostalih politiških frakcij in strank pri nas. Vsi so torej že bili na vrsrti, da pdkažejo svojo tozadevno vrednost. Na zborovanju okrajnega učiteljskega društva za ljub jansko okolico ie bila stavljena interpelacija: kaj je organizacija storila proti vmešavanju lajikov v učiteljska imenovanja? Odgovor ni težak: da moramo namreč najprei zdraviti bo'.no telo pri sebi! Oni so krivi, ki se s pomočjo strank poslužujejo lajiškega vp iva in tako sami omogočijo in daio priliko za laiiški vpliv na naša imenovanja in istočasno na .gaženje občih ugotov jenih objektivnih principov, ki naj bi veljali pri nameščanjih. Na povzdigo etičnih in moralnih vrednot naših organizacij in s tem našega stanu moramo polagati večjo važnost; predvsem pa nam je treba pobijati tudi materialistiški nazor o nalogah iti pomenu naše organizacije in istočasno dvigati njene etične, kuturne in socialne vrednote. Materijalistiški nazor namreč, kakor da bi bila organizacija v prvi vrsti za pridobivanje službenih mest in za intervencije v osebno pravnih in materijalnih zadevah tu; ta nazor namreč, ki se je in se še razvija na škodo razvoja kulturnih in socialnih vrednot organizacije. Tudi organizacija ni le za nameščanja tu, to je treba enkrat jasno povedati. Čimdaži bo organteacija in njeni funkcijonar.ji oddaljeni od aktivnega sodelovanja pri nameščeTiiih, tem lažje se bo borila proti gaženju občih vsem skupnih interesov in principov, ki naj veljajo pri nameščanju; tem lažje bo zagovar- ja a zakonito stališče in se borila proti cnim, ki ga Razijo in postopajo pristrano. Že na pokrajinski skupščini na Bledu leta 1922 sem povdarjal, da naša organizacija ne sme postati zatočišče za to ali ono službo., tudi ne sme postati izliv pritožb osebnega značaja g.ede poedinih nameščanj in personalnih zadev; da je treba tudi v tem oziru postaviti nam samim neko moralo in enotno mero za vse ter s strani organizacije varovati le splošne, vsem skuptie, obče interese in principe, ki jih ugotovi organizacija za namcščanja in reševanje 'personalnih zadev. Boriti se mora, da bodo oni, ki odločajo, spoštovali te principe. Organizacija ne sme postati zatočišče -e za zadeve osebnega značaja, kar bi jo odvajalo od pravega njenega namena. Naši organizaciji ie treba dati trdne in vzvišene notranje vsebine, t. j. moralno-etične, kulturne in socialne, ki jo bo obvarovala pred vsemi pretresljaji dnevnih dogodkov. Moralno-etične v tei smeri. da bonio konsekveirtno pobijali materija.istični nazor in pojme olanstva o pomenu in nalogah organizacije: da organizacija ni le zaradi personainih dobrin tu, ki jih naj izvojuje svojim članom pri ko:mpetencah (boljša tnesta) in za intervencije v osebno-rnaterijalnih zadevah in koristih (za hitrejšo rešitev prošeni in vJog). Moralno-etične vrednosti organiizacije pa tudi v tej smeri, da dvignemo v družabnem in dništvenem življenju čut dostojne kritike in parlamentarnih običajev ter medsebojnega spioštovanja. brez demagoštva, kar bo onemogočilo. da bi nastopal in deloval v javnosti stanovski tovariš proti stanovskemu tovarišu iz strankarsko politiških in osebnih ozirov. Ku.turne vrednote organizacije naj se pa zrcalijo v tem, da bo organizacija stremela za kulturnimi, mesto za poitičnimi dobrinami: za poglabljanjem članstva v kultume vrednote in prosvetno deo; za kulturno-prosvetnim pravcem pri delu, mesto za političnim; za nrosraniatičnim dviganjem kulturnih vrednot in ustvarjanj kultuTOili dobrin in ne stremeti zgolj za taktičnimi uspehi brez istočasnega ustvarjanja trdne kulturne baze, na kateri naj dobe priborjem uspehi svojo tTajnost in orgari'izacija svojo stabilnost, tudi če ji radi dnevnega po ložaja ne bo mogoče deseči v kakem vprašanju uspeha. Socia'na vrednota organizacije pa nai temelji v tem, da bo njeno članstvo in ona reprezentantinja, ustvariteljica in predstaviteljica stj-uje modernega jugoslovenskega šolstva in reformističnega pokreta notranje šolskega in obče javnega jugoslovenskega vzgojstva. Le na teh teme jih bo močna naša organizacija in v tem ie njena bodočnost. Ivan Dimnik.