Inserati se sprejemajo is velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, „ „ „ ,. 2 „ ,i „ ,, „ 3 „ Pri večkratnem tiskanji aena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaua pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev 9, II. nadstropji. Političen lisi zaslorasli uril Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . , 5 ,, — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. VrednIStvo na velikem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Izhaja po trikrat na teden it^ sicer v torek, četrtek iu soboto. „Dnhovniki ne spolnnjejo svojih dolžnost." Te beBede izgovoril je v češkem deželnem zbora miadočeski liberalec dr. Gregr, ko je zbor obravnaval šolske zadeve. Duhovniki ne epolnujejo v šoli Bvojih dolžnost, ta predmet so potem razpravljali v mnogih člankih , Na rodoy Listy", glasilo dr. Gregrovo, ter očitali duhovnikom vnemarnost in zanikarnost pri poduku. In to bo upali v obraz povedati du-hovstvu češkemu, kteremu morda ne vemo bolj izgleduega v napredovanji postaviti v primero Pač je toraj umevno, kako nejevoljo da so izbudila taka očitanja med vernimi Cehi, ki poznajo svoje duhovne, ter jih tudi spoštujejo. Seveda tudi duhovniki sami niso smeli molčati, ker to bi pomenilo, pritrjevati temu, kBr drugi govortS in pišejo. V izvrBtnem svojem glasilu „Cechu" duhovstvo češko z dokazi in Btatistiko v rokah pojasnuje, kako da zanemarja svoje dolžnosti ter posebno povdarja, da dr. Gregru in drugim je pač malo mar, kako da se otroci podučujejo v verouku, da bi Be na tihem gotovo veselili, ko bi duhovniki res bili zamkarni v šoli, toda, sedaj vzdignili so bo zoper njo zarBdi tega, ker sploh duhovnika v šoli trpeti ne morajo, to tudi javno in jasno kažejo, da duhovnik je zadnji v šoli in gotovo je, ko bi bilo samo na Mladočebib, vrgli bi kmalu vse katei ete čez prag. Vedo namreč dobro, kako globoko se vtisnejo v srce otrokovo posebni verski nauki in kako težko je pozneje človeku popolnom izb.ti iz glave vse verske mladostne spomine. Ker Bedaj morajo še trpeti duhovnika v šoli, ai pa skušajo pridobiti učiteljBtvo na svojo stran, ki naj bi do časa podrlo, kar katehet sozida. Žalibog, da se je to posrečilo brezvercem. Seme, k ga sejejo dr. Gregr in sodrugi v Pragi, to seme širijo posebno učitelji med ljudstvo po deželi. Vendar pa je še mnogo občin in krajev, kjer bo bili do sedaj njih poskusi brez vspeha, ali kjer so še verni učitelji, ker tudi teh je še mnogo, in iz teh krajev se javijo sedaj ugovori proti dr. Gregru, tu dokazujejo župani, da duhovniki vestno skrbijo za poduk tudi pri onih otrocih in v onem času, ko jih poBtava k temu ne sili. — Sploh pa moramo opomniti, da se med Cehi zelo širi liberalizem ter grozi zelo jih ovirati v pravem napredku. Zaslugo zato imajo „Nar. Listy", ki se poslužujejo vseh prilik in razmer, da ljudem oznauujejo moderno brezverstvo. Mnoge tovarne po Češkem, njih uradniki, večidel tujci, bo kakor nalašč v besedi posebno pa še z vzgledom glasni ozna-novalci brezverskih načel, njim pa Be po mnogih krajih kot vredni tovariši pridružujejo novodobni učitelji. In mnogo takih mož sedi med Cehi cel6 v državnem zboru, ki pri vsaki priliki delajo sitnosti češkemu klubu ter se načelno ustavljajo vsem konservativnim zahtevam. Hvala Bogu, izdihnil bodeš morda vesel, da pri nas Slovencih ni tako! Vendar pazi, da se ne prenagliš. Znano je namreč in mnogoletna skušnja nas uči, da se razmere pri Čehih v malem javljajo tudi pri Slovenc h. Cehi obkoljeni od vseh Btrani od tujih narodov, bati so se morali vedno za narodni svoj obstanek in ta skupna preteča jim nevarnost jih je med soboj vedno družila, da bo edini poBtopali proti nasprotniku; sedaj se posebno Čehom v tem obziru razmere obračajo na bolje in videti je, da se bodo polagoma spolnile vse opravičene želje čebov v narodnih zahtevah. Toda odkar Be boljša v tem obziru stanje severnih naših bratov, grozi jim, kakor smo videli, sovražnik, enako ali pa še bolj nevaren, v lastnem taboru Razmere pri nas so v tem ouim zelo podoboe, se ve da ae vrši pri nas vse le v malem. Ko so Mladočehi delali največ vriša, so mislili tudi pri nas nekteri, da jih morajo posnemati In ker so pri čehih sedaj nekako z naskokom napadli trdnjavo duhovsko, mislijo tudi nekteri Slovenc', da bode tudi treba, čeravno ne na vsej liniji, poskusiti, zopet tu in tam kakemu duhovniku dati kako brco. ~ Tako misli so me navdajale, ko sem odlož i iz rok „Slov. Narod", v kterem dopisnik iz Žužemberka prav po svoje črni pred svetom izglednega svojega župnika. Govori namreč dopisnik o županu ter ga po svoje Bvetu kaže in nadaljuje: da je (župan) slepa igrača onega gospoda na hribu, kteri je že a priori vsacemu napredku sovražen in bi ljudstvo rad pahnil v temoto in nezavest preteklih stoletij. — To zaničljivo govori dopisnik, neskušen komaj šoli odrasel mladenič, o župniku Tavčarju, kterega pozna duhovščina kranjska kot vzglednega svojega uda ter si šteje v čast, imeti ga v svoji sredi; tuko piše o možu, zvedenem ne le v bogosiovskih vedah marveč sprotnem tudi v drugih Btrokah; o možu, kteremu so slovenski volilci izkazali svoje zaupanje b tem, da so ga volili v deželni zbor. Mož toraj , kterega imajo vsi v čislih, ki dostojno imponira tudi svojim nasprotnikom, se nam tukaj kaže, da je a priori vsacemu napredku sovražen. Kakemu napredku pač? S tem da hoče in ae trudi v zvezi s poštenim in občepriljubljenim županom, kolikor mogoče, omejiti grdo ponočevaHje, v kterem se ravno oni posebno odlikujejo, ki županu neolikuiost očitajo, menim se upira patS napredku v hudobiji in nenravnosti in takemu napredku je on in ž ujim vsak duhovnik a priori sovražen, Županu se očita, da je le slepa igrača žup-nikova; nato pa pravimo: Blagor občini, kjer si župnik in župan podajata prijateljsko roko ter skrbita za javni blagor dušni in telesni. Trgi, kakoršen je Žužemberg, no potrebujejo toiiko po vseh novih pravilih omikanih in nasukanih županov (vsaj tacega bo Žužemberčaui imeli, a ga ne marajo več) pač pa je treba poštenih, pravičnih mož in tak je tudi župan Žužem-berški. Sploh pa moramo reči, da nismo priča- kovali o župniku Tavčarju taka zaničljiva poročila brati v slovenskem dnevniku 1 Politični pregled. V Ljubljani 27. novembra. Avstrijske dežele. O državnem zboru poročajo nekteri dunajski liBti, med njimi celo „Fremden-blatt", da snuje grof Coronini nov klub, in da znaša število njegovih udov že 23. Ta novica se je razširila že lani, a grof Coronini sam jo je zanikal kot neresnično. Ne vemo toraj, ali je zdaj verjetnejši od lani, to pa vemo, da Vojn o vič in Styrcea iz Hohenwartovega in Croy iz Liechtensteinovega kluba gotovo niso pristopili k novemu klubu, kakor poroča „Deutache Zeitung." Tudi moravski veliki posestniki bodo težko vsi pristopili k novi stranki, ker deželni grof Fiirstenberg in baron Gude-nau sta odtočno zmerom glasovala z desnico. 5l5a (■orlAki deželni zbor, čigar šestletna doba je potekla, imeli bodo, kakor poroča „Soča'«, menda mesca januarija nove volitve. ISostia. Zadeve med nadškofom dr. J. Stadlerjem v Sarajevem in med frančiškani v Bosni so srečno vse poravnane. Red frančiškanski odstopi nadškofu v nad-skofiji Vrhbosenski 16, v Banjaluški 8 far, 1« Galicije. V grško-katoliškem kon-sistoriji je bilo prebrano 22. t. m. papeževo pismo, ki se tiče ostave metropolita Sembra-toviča. Ob jednem je bil oznanjen cesarski razglas, v katerem Be Bprejme odpoved metropolita, odkaže se mu pokojnine 12 000 gld. ter Be imenuje škof Silvester Sembratovič za apostolskega vikarja in oskrbnika škofije, ki bode užival tudi prihodke te službo. Sprejme ae tudi ostavka officiala Malinovskega in sko-lastika Zukovskega, odkaže se jima pokojnine, kolikor sta imeia dosihmal plače a stanovnine dobosta po 180 gld. Vnanje države, (z l*ariza 20. novembra. FrancoBki radikalci so hotli odpraviti poročnika pri papežu, minister Duclerc je bil zoper, in popravek (amendements), katerega so stavili pri posvetovanji o stroških za miniBterBtvo unanjih poslov, jo bil zavržen s 339 zoper l7l glasov. Potem pa so hotli imeti namesto poročnika poslovodjo, Minister Duclerc je bil tudi zoper to, ter je rekel, da ne more voditi unanjih poslov, ako se poročnik pri papežu odpravi. Rekel je, da to tirja iz političnih vzrokov, PruBija hoče Btopiti s papežem v zvezo, Anglija tudi, a Francosko bi pa poslanstvo pri papežu odpravilo? Zbornica je tudi potrdila pogodbe, katere je zemljepotnik Brazza sklenil v južni Afriki ob reki Kongo ; vlada hoče vo-laško latiijo tje poslati, da zagotovi Francoski sad truda in težav, katere je preatal ta pogumni zemljepotnik v teh dosihmal neznanih krajih. — Prvi je Stanley prišel iz srede Afrike po reki Kongi v Atlantsko morje, za njim bo se drogi trudili odkriti svetu te ne-znane kraje, korist tega pa vsaki hoče nakloniti ti državi, ki ga je odposlala. Arabl-pada je zatožen. 1. Zoper vojaške postave in zoper mednarodao pravo je obedi v jutro 12. julija v Aleksandriji belo zastavo ob jedoem pa Be je umaknil s svojimi vojaki, in ukazal po mestn Aleksandriji pleniti in požigati. 2. Nadražd je Egipčane, da so se sarotiii in oborožili zoper namestaega kralja — hudodelstvo to spada pod 6. član vojaške kazenske postave in član 55. otomanske ka-. ženske postave. 3. Je vojsko nadaljeval dasi-'ravno je prišlo naznanilo miru — hudodelstvo, o katerem govori član 3. otomanske kazenske postave. 4. Dražil je k domači vojski, ia je pripravil čez Egipt morijo in rop. — Ta hudodelstva spadajo pod član 56 in 57 otomanske kazenske postave. Priče so izpovedale, da ni bilo zažgano kar slučajno, uže teden poprej je bilo slišati med vojaki, ako se bomo umaknili iz Alek-sandrije, bodemo mesto zažgali; več voz, katere je spremljala vojaška straža, so spravljali v mesto — bili so na njih sodčki, b petrolejem. Vojaki so bili k požiganju komandirani kakor v kakšno bitko, vsakemu polku je bila odka-una ulica, kjer ima pleniti in zažigati. — Sploh vse drugače ne misli in ne Bodi drugače, kakor da Be je VBe to godilo na povelje Arabija. — Angleži pa vendar preiskujejo, kar Bami dobro vedo. Da imajo pri VBi ti zatožbi posebne namene, je jasno, ko beli dan. Vso krivdo hočeje zvaliti na moža, ki je ljubil svojo domovino, in jo hotel Btrgati iz rok oderuhom, pri vsem tem pa je bil le orodje drugim. — Po Arabiju bijejo, sultana pa mislijo. Izvirni dopisi. Iz Škofje Loke Be nam piše: Danes v petek 17. nov. v.hrala je bela zastava nad našim gradom. Gotovo redka prikazen, ki Be v večib letih komaj ponavlja. Naznanjala je, da danes ni nobenega jetnika zaprtega, tedaj so vbo ječe prazne. Ali ni dolgo časa trajalo to veselje; drugi dan v soboto zastave že več nismo zapazili. *) Iz Šmarijskcga okraja. (Na sproti Schulverein u.) Z veseljem smo pozdravli odborov sklep, da bode Slovensko društvo tudi nasproti „Schulvereinu" energično postopalo. Priporočati bi bilo toraj, da se napravi poBebna glavnica, katera bi po doneskih ki bi se naj posebej in takoj začeli pobirati, od leta do leta naraščala. Posebni stroški pa bi Be z obrestmi te glavn ce pokrivali. Glavno pozornost mislim, treba Slov. odboru obračati na severno mejo, ki Be vedno krči, ker nem čurji tamkaj najhuge pritiskajo. V vseh krajih ob tej meji morale bi se po Bpodbuji Slovenskega društva ustanoviti čitalnice, in v šolah dotičnih krajev bi se moralo skrbeti za dovoljen in uspešen poduk v slovenščini. Tudi Mariboru je mnogo slovenskih otrok, ki se vsled pomanjkanja slovenskih šol brezobzirno ponemčujejo. Ali bi ne bilo mogoče, za zdaj, VBaj v tem na Bpodnjem Štajerskem največjem in za Slovence jako važnem mestu osnovati privatno slovensko ljudsko šolo? Kajti drugače jo bodemo težko kedaj imeli in nam vse ponemčijo. Iz Celovca, 21. novembra. („N a r o d n a šola." Občinske volitve.) (Konec.) Po nekem pismu iz Ljubljane posnamem, da nam misli „Narodna šola" Bamo b tem *) Po naključji zakasneno. Vredn. pomagati, da bo slovenske šolske knjige med našo mladino delila. To pa je toliko, ko nič. Kajti v celi Koroški menda ni toliko narodnih učiteljev, kolikor je prstov na eni roki. Otroci slovenskih bukev ne bodo znali brati, učitelji pa Bploh ne bodo trpeli takih bukev v rokah svo ih učencev, ter jih bodo konfiicirall. O tem si ne delajte nobenih sanj. Mi smo mislili, da bo „Narodna šola" privatne, slovenske šole ustanovijala, kakor „Schuivereiu" nemške. 8 sedaujim premoženjem tega se ve, da ne more; zato bo treba o tem razgovoriti se in potem .Narodno šolo" krepko podpirati. Naj bolje pa bi bilo, ko bi nam nafii poslanci na Dunaji priborili narodnostno postavo, kteri bi se moralo določiti, da, kjer je dve tretjini učencev slovenske narodnosti, tam je učni jezik ljudske šole slovenski, brez ozira na drugačne želje starišev, krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetov. Nemščina se zna le kot obligatni predmet, nikdar pa kot učni jezik vpeljati in se jej ne sme več, ko štiri ure na teden odkazati. Na goljufijo, če bi učitelji ali starši hoteli slovenske otroke za nemške upisati, morala bi Be ojstra kazen postaviti. čudno je le to: v nobeni drugi reči ne prašajo občin, kakoršne šole žele, ne koliko-letno šolsko dobo, ue kakšne šolske predmete itd., samo to jih prašajo, ali naj bo šola slovenska ali nemška, in če ljudje le količkaj omenijo koristi nemškega jezika, brž pravijo, da ljudstvo hoče nemške šolel Ce že vse drugo sami Bklenejo, naj še to I Če bi n. pr Kočevarje tako prašali bi ti tudi pripozoali potrebo slovenskega jezika; zakaj pa Koče-varjev ne prašajo ? In zakaj ne prašajo Nemcev ob slovenski meji na Koroškem in Štajerskem? Tudi tem bi bil slovenski jezik potrebeo, kakor našim otrokom nemški. Od kodi ta eno-stranost? Sploh pa tako vsi vemo, kam pes taco moli, in da se nam ni nadejati boljših časov, dokler se ne zgodi bistvena prememba pri naučnem miniBterstvu. Pri občinski volitvi v G 1 i n j a h v rožni dolini so zmagali Slovenc i ■z Celovca, 22. nov. (Vesele novice. Južna železnica proti Slovencem!) Koroška za Slovenstvo še ni zgubljena Nedavno sem Vam pisal, da so občine Med borovnica in Slov. Blajberg pa šolski svet v Š k o c i j a n u poslali gosp. poslancu E i n-spielerju zaupnice in se izrekli za slovenske ljudske šole. Izrekel sem tudi nado, da bodo ta izgled posnemale še druge občine. Ta nada se je izpolnila. Došlo je vrlemu poslancu reci pet novih zaupne, in Bicer: od občine Št. Jakob v rožni dolini, druga cd šolskega sveta v Št. Jakobu, tretja od šolskega sveta na Jezeru (Oberseelaud) na kranjski meji črtrta iz Sveč (Buetschach) v rožni dolini, in peta iz Podgorja (Podgcrjach) v rožni dolini Zdaj se je toraj oglasilo že o b e m slo venskih zastopev, šolskih in občinskih, ki za hte vajo slovenske ljudske šole. Imena teh občin in šolskih svetov navajam zato iz rekoma, da bode naši vrli poslanci vedel na Dunaj i z a v r n i ti 1 až 1 i b e r al c e v češ, da koroški Slovenci sami zahtevajo nem ške šole. Te občine, ki sem jih naštel, pro testirajo proti nemškim šolam, in protesti rale bodo še druge. Tiste pa, ki ne pro testirajo, o teh smete verjeti, da so ravno tega mnenja, toda usiljeni so jim nemškutarski žu pani, ki ljudskega mnenja ne pustd na dan priti. Št. Jakobska občina, ki je v tej zadevi prva, pritožila se je celo do ministerstva se bo, če treba, tudi do državuega sodišča. Ob bi enem naj se blagovolijo slovenski poslanci ozreti na pritožbo 97 katehetov, ki je že pred leti šla na ministerstvo zoper prehudo ponem-čevanje šol. Prosimo toraj še enkrat slovenske poslance, naj se krepko potegnejo za nas. Zaupnica iz Št. Jakoba zapopada v sebi udi nezaupnico g. dekanu Nesteju, in se glasi: „Visokospoštovan<, častitljivi gospod I seji deželnega zbora dne 12. oktobra t. I. ste ae možko in nevBtrašljivo potegnili za pravice nas zapuščenih koro&kih Slo-en cev. Mi spodaj podpisani občinski svetovalci velike občine Rožeške in zastopniki krajnega šolskega sveta v Št.'Jakobu, i z-ekamo b tem odločno, da se popolnoma vjemamo i Vašimi besedami, katere ste v omenjeni Beji spregovorili. Mi Vam zato kličemo prisrčno: Bog plačaj! in ponižno prosimo, da nas tudi zauaprej branili in zastopali tem ilj, ker je od nas voljeni zastopnik čast. g. ekan Ne ste čisto pozabil na ntB in sled tega naše zaupanje popolnoma g u b i I. On je pozabil, da je bil edino z našo pomočjo po kompromisu b Paternjonci v deželni zbor voljen. Ušle so mu tudi iz spomina tiste lepe in srčne besede, p o I n e o b-jub, ktere je nam po končanej volitvi govoril. Zato mu izrekamo pri tej priložnosti svoje nezaupanje! Rožeški občinski zastop v Jakobu 19. nov. (Sledč podpisi.) Krajni Šolski svet v Št. Jakobu 19 nov. 1882. (Sledč podpisi.) Še nekaj imamo na srci. Kaj Bmo mi Slovenci južne j železnici hudega storili, da nam je začela nasprotovati in v ta namen v zvezo stopila z nemškim „Schulvereinom" ? £o Be je v spod. Dravbregu snovala šola ,schulvereinova", in ko so jej železniški urad-n ki na pomoč priskočili, ker ljudstvo ni maralo za šolo, tačas smo mislili, da je to privatna nemška navdušenost tamošojega postajnega načelnika. Toda kmalo Bmo zvedeli, da bo tudi v Mariboru železniški uradniki na čelu šulvereinovske agitacije. Zdaj se pa zve tudi iz Sevnice, da bo bili železniški služabniki komandirani, svoje otroke pošiljati v šui-vereinovsko šolo! Tu je tedaj videti organizirana reč, sistematični boj južne železnice proti slovenski narodnosti! Dobro bi bilo izvedeti, ali ta izhaja od vod-Btva žeiezuice, ali od kake posamezne velike glave pri vodstvu? Družba je francoska; čudno toraj nje sovražtvo proti Slovanoml Ali železnica ne vleče lepih krajcarjev tudi od Slovencev in Hrvatov? Došla je nova zaupn ca g, prof. Einspielerju iz Bilčje vasi (Ludmannsdorf.) Iz Ptuja. (Č italnica in ,Narodni dom.") 5. t. m. imela je naša čitalnica glavno skupščino. Ta je volila sledeči odbor: Dr. Alf. Gregorič, predsednik, Dr. Jožef Čuček, profesor, Luka Kunstek, Andrej Jurca, trgovec, Dr. Fr. Jurtela, Frauc Hirti, kaplan in Ivan Urbanec, uradnik, odborniki. Odbor volil je pozneje g. Dr. Čučka za podpredsednika, g. Dr. Jurtelo za blagajnika, g. Urbanca za tajnika. Za pregledovanje računov, koji so jako obširni, volila je skupščina tri revizorje, ki bodo račune pregledali, kakor hitro bodo ti svoje delo končali, poročam vam o gospodarstvu čitalnice natančneje. Toda, že danes smem reči, da tisti, ki so čitalnici posodili denar v nakup hiše, z njenim dozdajnim gospodarstvom ne bodo nezadovoljni. V bodoče pa bode lehkeje gospodariti; kajti VBe potrebne poprave pri hiši bo zgotovljene. Iz poročila g. predsednika posnel sem, da še nekteri onih, Jroji so čitalnici obljubili posojila, niso celo nič vplačali. Takega poročila skupščina ni pričakovala; kajti s podpisanjem se je vaakdo zavezal, da plača 10% obljubljene svote takoj, kedar je pismena pogodba gledd kupa hiše sklenjena, kar bb je zgodilo, kakor se je poročalo, vže meseca februarja, ostalo pa v štirih obrokih v teku dveh let. Pričakovati je, da odbor mlačne plačevalce storjene obljube spomni, ker le takrat je mogoče, dobro gospodariti, ako vsak svojo dolžnost točno apolnjaje. Domače novice. V Ljubljani, 28 novembra. (Obletnica smrti pokojnega dr. Ja-jutri dne 29., in Se neza Bleiweis-a) je jutri enkrat opozorujemo posebno ljubljanske rodoljube, na sv. mašo, katera se bode pela zato iutri dopolndne ob 10. uri v tnkajšni škofijski stolnici. (Mestni odbor ljubljanski) imel je 24. t. m. zvečer ob petih sejo, ktere se je vdele-žilo vseh 15 narodnih in sedem odbornikov nasprotne stranke, namreč Biirger, Dežman, Doberlet, Dreo, Lasnik, Lukman in Zupan. Oospodje so menda sprevidili, da m prav varno se kujati, ker utegnejo Bicer pri novih volitvah vsi odleteti. Čuber in Pirkar pa sta neki Bklenila, da ne bosta nič več prihajala k sejam. Menda ju ne bo nihče posebno pogrešal. Župan prične aejo z naznanilom, da bo cesar dovolili zidati učiteljsko pripravnico in predlaga, naj se posebna deputacija poda k g. deželnemu predsedniku 8 prošnjo, da bi Njih Veličanstvu za to dovoljenje sporočil najiskrenejšo zahvalo. Ta nasvet se soglasno sprejme io ravno tako tudi predlog Bleivaisov, da naj g. župan eam izbere dva gospoda, ki ga bosta spremila k g. deželnemu predsedniku Dalje naznani župan, da se je biskup Strosmajer telegrafih no zahvalil za izvolitev kot častni meščan, in da je mesto Steyer poslalo svoje računske sklepe. Potem se preide na dnevni red, ter se prebere pismo deželnega predsed ništva, ktero naznanja, da je 6letna doba de želnega šolskega sveta potekla 2. novembra, in da naj zarad sostave novega deželnega šolskega sveta mestui zastop prej ko mogoče izvoli in vladi naznani svojega zastopnika. O tem pismu se vname dolg razgovor. Dr. Zu pan trdi, da ni še dognano, je li tudi za sedanjega zastopnika potekla 6letna doba ali ue. Mnogi vzroki pričajo za to, da ta pravica še ni potekla, ker je bil izročno izvoljen na 6 let. S,cer pa se reč ne mudi tako zelo, zato on predlaga, naj se volitev ne vrši že danes, ampak vladino pismo naj se izroči prej v pretres zedinjenemu šolskemu in pravnemu odseku. — Dr. Bleiweis odgovarja, da reč ni tako principijelnega pomena, kakor je trdil dr. Zupan in mestni odbor nina dolžnosti preiskovati pravne Btrani, ampak le izvršiti povelje, zato predlaga naj se volitev mestnega zastopnika v deželnem šolskem svetu precej danes izvrš'. Dr. Drč podpira ta predlog, Dežman in Zupan pa Be mu ustavljata, in Zupan zlasti še omenja, da naj večina v svojo lastno korist pritrdi njegovemu predlogu, ker je Bvet okrogel in se vedno suče. Kar je danes koristno za manjšino, utegne enkrat prav priti tudi sedanji večini. Župan GraBselli odgovarja Zupauu, da bi bil vladino pismo sam od Bebe izročil šolskemu odseku v pretres A ker je reč nujna, in je ostal za zadnjo Bejo sostavljeni dnevni red, pisma ni izročil odseku ker ni vedel, ali bode do prihodnje seje še mogel zborovati ali ne. Pri glasovanju se predlog Zupanov zavrže s 14 proti 7 glasovi,!leta. Poslopje bo stalo blizo nove ceste, ki predlog Bleiwaiaov pa Be sprejme. Zupan vsled I io preko Urbasove hiše delajo proti kolodvord. tega v svojem in svojih tovarišev imenu oglasi I (Beseda v Čitalnici) bila je v nedeljo zve-protest zoper ta sklep, ki naj se zapiše v za-1 čer jako dobro obiskana in bo ae vršile po-pisnik, ter ob enem naznani, da on in tovariši I samezne točke prav izvrstno in v občno za-njegovi be volitve ne bodo vdeležili. Pri vo-ldovoljnoat. Pri petji bc je posebno odlikoval litvi se odda 15 listkov, kterih eden je bil Ig. Pncihar; osmospev bil je nekoliko slabejl, prazen, 14 pa se iih je glasilo za gimnazij-Iker je tenorist g. Branke obolil. Posebno je akega profesorja Šukljeta, ki bode toraj I občinstvu dopadla igra „ Pot skoz okno", ker mesto ljubljansko zastopal v deželnem SolBkemlse je vršila gladko brez najmanjega spodtik-svetu Kranjskem. Iljeja. Občinstvo je pri posameznih prizorih, še Druga točka dnevnega reda je bilo piBmolbolj pa na koncu z živahnim ploskanjem raz-deželnega odbora, ki mestni zaatop vabi, najlodevalo svojo zadovoljnost in jpriznanje igral-izvoli tri gospode, da vstopijo v slavnostniIcem. Tudi scenerija je jako dopadla« ker j6 odsek, ki bode imel pretresati in sostaviti I bila prav primerno vredjena. program, po kterem se bodo vršile slavnostil (Miklavžev večer.) V torek dnč 5. dec. GOOletnega združenja dežele naše z habsbur-lt I. priredi ljubljanski „Sokol" v prostorih škimi deželami. Drč ogovarja, da bo 8 udje I čitalnične restavracije ,,Miklavžev večer", na premalo, ker ae bode večina raznih slovesnost Ikojega slav. p. n. občinstvo uže sedaj opozo-vršila v Ljubljani io bo imel glavni posel pri temirujemo. — Program bode obširen in komično mestni odbor. Lahko bi bb zgodilo, da bi iz-1 zabaven, ter se je nadejati kakor druga leta voljeni trije kterokrat ne prišli k detični seji Itako tudi letos ta večer prav obilnega občinstva, in bi se brez njih sklepalo o rečeh, ki v prvi I (Biskup Štrosmajer) sporočil je mestu ljub-vrsti zadevajo mesto in njegove prebivalce, jijanskemu telegrafično svojo zahvalo, ker ga je Oa toraj predlaga, naj se danes Bicer volijoJ0 priliki dovršenja njegove Btolnice izvolilo za trije gospodje za ta odsek, ob enem pa naj|(a8tnega meščana. Be naznani dežslnemu odboru, da naj to šte-l (Loterija na koiist „Narodnemu domu".) vilo pomnoži na pet in naj bo med temi pe-lger Be bodo začele še tekom tega meseca terimi gospodi tudi ljublj. župan. Zupan za-1razprodajati srečke „Narodnega doma", vrača Drča, češ, da zadostujejo trije gospodje|Qe bode odveč, ako naštejemo izmed 2257 ia se ni treba bati, da bi prišli v manjšino,Idobitkov, ki jih bode loterija obsezala, najpo-ali da bi slavnostni odBek sklepal o stroških, I glavitnejše, ki so ti-le: Kaseta t namizno ki naj se v ta namen potrosijo iz mestne bla I opravo za jedila in dessert za 24 osob, potem gajn.ee. Pravico te stroške dovoliti si mora j žlica za torto, sladkornjak, žlica in vilice za mestni odbor prihraniti sam in to tudi sporo-1 salato in Bolnjak — vse iz čistega Brebra f čiti deželnemu odboru. Za nasvet Drčev go-1 vrednosti 1000 gld. — Koleselj in konj a po-vorita še Hribar in Zamik, Zupana pa pod-1 polno opravo v vrednosti 500 gld. —■ Kaseta pira Dežman. Pri glasovanju obvtdja Drčev I z namizno opravo za jedila in dessert za 24 predlog in se potem precej za dotičui odsek I osob, potem žlica za torto, eladkornjak, klešče izvolijo gosp. Fortuna M o še in Hribar. (Konec sledi.) („Banka Slavija•') je sklenila v 3 četrtletji t. j. v mesecih julij, avgust in september] za sladkor, žlica in vilice za salato, solnjak — vse srebrno v vrednosti 500 gld. — Zlata remontnima ura z verižico v vrednosti 250 gld. Lifip za dame in sicer: broehe, uhani in t. I. 24793 novih zavarovalnih pogodeb za ka-1 zapestnica z briljanti v vrednosti 250 gld. — pital 27,658.833 gld. 7 kr., za kar se jej je I Kaseta z namizno opravo za jedila in dessert plačalo zavarovalnine in pristojbin 546.377 gld. 97 kr. Za škode pa je v tem čaai plačala | 258 324 gld., 7 kr. za 12 oaob — vse srebrno v vrednosti 250 gld. Zugmayerjev plug, brana, čistilnica in pre-peljiva mlatilnica z mabalom v vrednosti 250 Denarni promet glavne blsgajnice znašal I gld. — Remontoirna ura za gospode z dvojnim je 1,585 63 gld. 52 kr. in od bankinih kapi-1 pokrovcem v vrednosti 100 gld. — Zlata nra talij bilo je v tem časi vloženih 220.746 gld. I za gospč z veriž co v vrednosti 100 gld. — 15 kr. v česko-moravskih in poljskih posojil-1 Harmonij v vrednosti 100 gld. -— Briljanten mcah, 646 292 gld. 92 kr. pa izposojenih na I prstan v vrednosti 100 gld. — Lovska puška, zemljišča. prima bernad-datnaščenka, b zapahom, z leae- Oasilnih brizgelu c oddala je banka lO|nim kopitom in fino rezbarijo na njem v vred-občinam in med temi tudi občini Horjul vlnosti 100 gld. — Kaseta b srebrno namizno vrhniškem okraji na Kranjskem. opravo za jedila za 6 osob 100 gld. — Trijer Od 1. januarja do 30. septembra t. I.Iv vrednosti 100 gld. — 3 telice pinčgavskega skleneno je bilo od vseh zavarovanj 64 1611 plemena po 100 gld. — Veliko viseče ogledalo za kapital 61,623.410 gld. 88 kr. proti plačilu I v vrednosti 50 gld. — Salonska ura v vred-zavarovalniue in pristojbin v znesku 1 379.9181 oosti 50 gld. —- 2 uri z nihaiom v vrednoBti gld. 40 kr., za škode pa Be je plačalo v tem 150 gld. — Ž tna čistilnica v vrednosti 50 gld. času vsega skupaj 671.182 gld. 75 kr. — Siamorezui Btroj v vrednosti 50 gld. Samoupravna društva za zavarovanje užitka 13 puške risanice z dvojnim zaklepom po 50 in pokojnin postajajo čez dalje bolj priljubljena I gld. — 4 potni kožuhi po 50 gld. — 8 zlatih Pristopilo jim je namreč do konca Beptembra I remontoirmh ur po 50 gld. — 4 briljantni t. I. uže 601 členov, ki so zavarovali užitkov I prstani po 50 gld. — Briljantni uhani v vred- in pokojnin za 107.16 gld. 73 kr. in vpisali vlog 435.298 gld. I oosti 60 gld. — 2 lišpa in Bicer: zlata broeha iu zlati uhani po 50 gl. — Križec m briljanti Zastopniška pokojninska zaklada imela je I v vrednosti 50 gld. — 5 zlatih verižic po 50 do konca septembra t. 1. 3846 deležnikov in|gld. — Zlata zapestnica v vrednosti 50 gld. njeno premoženje narastlo je na 2722 gld. 59 kr. v gotovini in vrednostnih papirjih. — Dva srebrna svečnika v vrednosti 50 gld. — Popolna namizna oprava za šest osob iz (Učiteljska pripravnica) se bode vsled| kitajskega srebra v vrednoBti 50 gld. — Po-dovoljenja cesarjevega zidala na spomlad po I polno namizje iz porceljdua za dvanajst osob oačrtu, ki ga je zdelal tukajšnji stavbeni vrad. Stroški, ki so nastavljeni na IGO.000 gld., v vrednosti 50 gld. — Popolna steklena po-[soda za 12 osob v vrednosti 50 gld. Potem bodo stavili v državni proračun pr.hodujega I8 e(*i mnogo manjš h dobitkov, katerim se imajo pridružiti Ae oni, ki ho jih posamezni rodoljubi obljubili ca loterijo darovati. Ker ho dobitki tuko mnogoštevilni, dragoceni in za vnuk utrni pripravni, nadejati ho jo, du bodo slovenski narod prav pridno Higul po srečkah, ki ne bodo dobivale pri vseh narodnih društvih in vseh zuuuih slovenskih rodoljubih. Razne reči. — I) u h o v h k o h p r e m e m b o v K r A k i fikofiji: Ca»t. gosp .landl Jano* gre /ji pro-vizorja v Dobropoljo ; funt. goup. VVitzmau Ign, y,n kaplana v S t. Janjž na motiču. Čast. g. bovnik Luop. jo umrl. Pripeljal ho jo ta go-■pod od hvojo faro Matere Božje na je/.eru, ktero jo ravno uaatopil, Ao enkrat uu hvojo poprejflno laro v HoichenJulHU nazaj. Nekteri pni njegovo konjo preplafiijo,kiskočijo vstran; voz ho prekuono in župnik butljo z gluvo ob nek aid, da dobijo tri rano nu glavi, zgubijo zavednost in umrj6. ('). g. Val. Kraiit bodo todaj kot provlzor laro M. 1). nu jezeru daljo oskrboval, kot kaplan pa mu bo pomagovel č. g. Fr. Potek. - Far I Bpodnji Dravbergiu M. 1). nu jezeru ato razpiHani do 21. decembra. — DtjuAko v h ta 110 ve, V ,.Lulb, Ztg." dno »7. uov. ra/.plHgnih !>'.) dijaških vstanov do 20. decembru. K a z p i h u C i t. h 1 u ž b e. Na »razredni IjudHkl Aoli v Lušičuh jo razpisana 2. učiteljska Hlužbu z letno plačo 50O gld. h začetkom drugega polleta. Služba ho oddajo (irovizorno ali stalno. —- V Z u ž e n b e r k u ho je UNtauovilo bralno druAtvo. 2. decembra ho bodo začelo delovanje lega druAtva uu javnost. .Spored vosellct bodo: 1) Slovesni nagovor predHod-nika. 2) A. llaulnh. Slava Slovencem. 11) dr. H. Ipavio: Domovini zbor h tenor in bariton «olo. 0, mesečni donesek je po 40 kr. nu meneč. Prosta luka v Trstu ho bodi prej ali pozneje odpravila- Dvomi svetovalec ltn-z a n t bival jo več dni v Trstu, ter izdeloval tam vso zadevno nnredbe. Od ondut gre v llenelke in (lenovo, du fio tam po/.ve, kako in kaj. H ni oiihIIJo, da ho bodo prosta Inku opustila žo t. jiuiuariju, eni pit I. julija I. Ihh:i. — Trst bo če vodo Iz DlHtrico lu Kliku ii«peljati v moHto. lleč ho je obravnavala 22. t. m. v mestnem zboru, ki je po dolgi in ojutrl debati z veliko večino sklenil: I) Za nnjboljAe preskrbovanl« za vodo smatra zbor to, du uo napelje v Trat 12.000 kubičnih intr. vode iz matrice, najmanj 280(io kub. metrov pa Iz Iteke, katera množina izvrstnih teh voda bodo zadostovala no lo za nlimt-nlurntt, domačo in javne, temuč tudi za obrtnijsk« nu mene, 2) imenovati ho ima komiHiju to udov molilnega zbora, katera ima pod vodstvom župana precej pregledati (iotično projekte in zboru staviti konečne predlogo. „Kdinost" to zadevo razpravlja v posebnem članku, ter izreka nndo, da po dolgoletnih dragih preiskavah lil komlHijah Trst vernim enkrat dobi dobro, zdrave vodo. Vprašanje pa nnHtano, bodo 11 prebivalci ob llintriei lu llekl mirno gledali, da ho jim vzame velik del potrebno vode, in uo bodo marveč odločno protoHtlrall zoper to V V ii p o m I n d r. I1' r a n c a P r e AI r n n napravi odbor čitalnico v Ptuju večerno avn-l»d»j»lolj (n odgovorni vrudiilk Jiiiol ierlč čanost lt. decembra ter vljudno k nji vabi. --Začetek ob H. —• Po g o rol cem v Kočah ua Kočov-Hkeni, kjer jn bil 24. julija pogorul velik del vasi, ho cesar darovali 400 gld. — T i h u č I o t. n i c a Hinrtl papežu J a-iio za Vili. ho bo obhajala letos 15. decembra, kajti umrl je, kakor trdijo nekteri povoHlmčarji HUirti nasilno, umorjen zarad preveliko naklonjenosti do hv. Metoda in v občo do Slovanov. — I m e n o v a n j u. (1. A. 6 o m e r 1, bivši okraju! glavar v Tolminu, ju priAel v Trst kot iiamoHtniAkl svetovalec, za voditelja okrajnega glavarstvu v Tolmin pa pride g. Schai-liiiihauor, novo imenovani iiumeatuiAkl tajnik, ki jo dozdaj služil v Sežani kot c. k. okrajni komlnar ter jo slovenščino zmožen v govoru m pisavi iu Slovencem vsoskoir.i pravičen. Uoup, Viljem vitez Jutmar je poHtnl okrajni Hoduik v VoloHkem. — LX1I list državnega zu k o ni k h, od 21. oktobra t. I. jo prinesel za Hodu) samo v nemškem jeziku pod At. Kili ukuz kupčtjskega minlHterstva duo 10. oktobru IHK2, da se izpeljo poHtuva 28. iiiuju IH H'.», ki ho tiče v p o I j a u j e p o A t n i h hranilnic p o d n-žela h, ki no zastopano v državnimi »boru. — Dol e k o n n a k a v o v c u. Knvovcu (grmu), nn katerem raae kava, žuga nevarnost, lutkorAnn jo prIAla mul krompir in trto. Nu~ Hudbino kavoven napada posebna gliva, komaj ho prikaže na listu , razširi ho čer. voh grm hi tako zel zamori. Tnkmto prikazala ho je ta gliva nn otoku Ury)on tu Java In na nv-HtralHkih otokih Fidfll, kjer jo že napravila veliko Akod«. Na !<'idAi otokih je pokupila vlada vso nasadba (planingoii) , Itjer so jo pokazala ta bolezen, ter potom vse ruslliuo požgala in tako ho poktuifnll kiivii n tUdI grm. Doati ho že ljud|e imeli o , I'htll< xnra vust.atrix", iio so ilai pu se prikazni« nov liud nasprotnik. Umrli moi VII. nov. J(liula Hoden, H uionoov , vodenimi v glavi, '.M. nov, KninuUkii Mlgbir 111» lot, Mar(|a Itobolj, 52 hit, vodonioa. 25. nov. Marija Oorbi 'I H let, nlnlinnt. V bolnllllloi 20. novimi, Jožo Hlnli , ilnlavoo, IIO l.i I.. I molja llorltnur , 57 lot, vnetje plnfi. Viu.luv Miki, 110 let, knMllOiiatnlioikulor.il. '.II. nov. Marija Htopar, 74 let, nturont, .laiiim 1'oadlr, 70 Int, vodniiitia, 1'ohiiiiio. Hlavii') vredniAl.vol Dovolite, da po tej poti nekaj vrstic objavim. Nu vjiraAanjo, dnAln ml od mnogih ntranij, zakaj nem luir naglemu odstopil od vredniAtvn ,,Sote", odgovorim to lo. Pooblaščenec „Hočiuih" lastnikov, kateri edini ne je /, menoj dogovarjal, ho Je izrazil: I. Da ho lastniki ,,8oČo" proti mojemu postopanju, oziroma proti zadnji polemiki, ki sem jo imel r, listom „l<',diuoHt", m da hočejo h tem Ustom v občo ,,mlr" imeti. 2. Da no lin zlagajo ■/■ menoj, tla nem dopise Hjirejemal ln sem tudi nam proti temu, du bi ho zidal v sedanji dobi „Nitrodui dom" z nabiranjem durov, m nem rajši zato, da bi ho osnovalo, na pr. „Nurodno društvo", v prvi vrati proti nemškemu ,,Scluilvereinu". Ker nisem hotel IihIii proti Hvojemu prepričanju vrodovati, in bi bil po od|iovedi, katero nem naznanil žo začetkom septembra t. 1., vredlitštvo „Hoče" ob novem lotu Itak oddal, nem llnt rajši Ae poprej popustil. „ICdlnost" vitli v (15. At. od 15. nov. v mojem odstopu nekako „ziidošČMij«" J kdor razmero pozna, ho temu no bo čudil. Zadoščenje pu jo dala „lCdiiiOHt" tudi meni, knkor ob prejšnjih prilikah, l.ulto tudi v poslednji ,,pravdi", b, Ljubljano nem bilju/, namreč v ,,Soči" priobčil neke izjavo, katere pa , Kdlnoitl" iiiho ugajale, ker so mojo trditve proti ,,1'Mlnostl" potrjevale. U. Nabergoj iu drugi poslaničarji ho v ,,Edinosti" mene javno obrekovali, čeA, da aetn ho na ljubljanske Izjave ,,naročil". Jaz sem zahteval v imenu poAtenjnštva dokazov; teh pa n i ho prinonll dn danes in jih u i k d n r u e pri ue sej o I 1/. tega pa Hvet vidi, kje jo bila resnice, kje Inž iu obrekovnnio I Valod tega pa jo pravda dovršena dotičuikom no v prid t,Kdlnostl" pa samo Ae to. Jaz protestu-' jem 't, vso odločnostjo proti liidlrektnemu očitanju, kakor da bi bil jaz keduj r. zavestjo „Sočiun" predale odpiral „p.bt M. (Jorburjtt, tiikvove/.a V I ijll lil jltll i, !<<• ruvno kur uu nvitlo prišlo dvoje n o v o l> n k v n i „Marija zgodnja Danica", i u „Kruh angelski". Illine^ p rv lil bnkiiv, ki jili jo iipinal nlovoiSl ljodiiki pl»nvoo, Čilntltl giinpod ,1 n n « « V u I J111, Iniinlk v Hmaijoll , j« na T17 ntruiidh talo: Jutranjo, vodarn«, inuiiKi, »[iiivodno, oblinjllito innlltv«, iiiolltvn pil oblnkovnnjl pienvolegii ih/iiiJphii Tnloan, i\ prOtvntoKU Juiuhovo|{ii Ki o«, )uib"Ano vajo v ('mit dovlAlil Maturi lloijl : vimlidni^jn inolltvo k Mariji, hiiiIiiiii iiinlilKV »v. Alfon/.ii IJ^vorlJa v i'n»t Mulml ll.v/JI, diiviltdlioviilea k Materi tluj.jl , mD> litvn k Materi Hii/.Ji v Hplofiiiili in pomiliulli niiilld Kiib, ilnvntdiiDViilua prod peterimi poglavitnimi prilH-nikl probliiioiui Oovluo Marijo , |n oinlllJeviinJn in molitve uu pruiliiko prublie/mio Dovleo Marijo i1«-Ailldo prnnviittiga in iinoiiiadevtaiiOKa Mniijne^a Horeil, miilltvo k Mariji mu ramitt inllo»tl In i^oilnonll, um, lllve k (votlin angelom lln/jlin Iii nvetnikoiii, mu litvo v bolomii m piolnjll mi bnbui in inolri\jo(1o, molitvo Kii mrtvo, nauk ud odpontkuv lu molllvo v.ii odpuntk« , iiinlitvo k nuni ljubi llunpej vedno |Kiiii gl., Iirneoliito, ii Itn iio, liroAo in uriiJ^lM* glllllllieil liiotllio pokiliiOonn lu k dumami Ik Hii ' miitro okliiOuue, /.luto |H'Htniio n fioiltlml grn« niltl, vno pu I du I) gld. 1'lnmnno no mivo/eui, du miljo Iiiuju nikdar uu mi tir ll I , lu vrnom iloiinijo iiu/.iij, oko Id no lo Rgodllo, llomantl Ik Hiimatr« no ludi v poilano reOI prav pu mml vdidiijo|o. 1'tilivalua pituua ud Hnitnuililtill iinolt ao V*aktoroillll na o^lod. 11'lllirliii H«Nr»«k»i»i»#,, hhporlireNeliliri, /'mi/. II (l|ll/tll»'(/|.