ŠTEVILKA LETO XLV, 27, DECEMBER 2013 CENA 1.60 EUR V Gornjem Gradu z dobrodelnim koncertom do sredstev za šoiski sklad Koncert za Denisa na Ljubnem ob Savinji presegel vsa pričakovanja STRAN 10 STRAN 11 naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Voščila, Oglasi I 2 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Dobrodelnost vedno bolj potrebna skozi vse leto, ne le decembra...........................4 Društvo Sožitje: Drugačni na poti v samostojnost, ki osrečuje...................................6 Center vseživljenjskega učenja: V petih letih omogočili izobrazbo več kot 13.000 ljudem.....................7 Jakijeva hiša: Nikolaj Mašukov razstavljal v Nazarjah........9 Deset let KUD Utrip: S pogledom v preteklost zazrti tudi v prihodnost......................................13 Center razvoja podeželja Ljubno: Kako si sam ustvarjati lepše življenje...........17 Zeleni Franček Živali v naravi potrebujejo pozimi mir!..........18 Koncert Mozirskih kolednikov: S pesmijo po Sloveniji v podaljšku do Dalmacije....................................19 Smučišče v Lučah: Pripravljeni na praznike in zimske radosti.................................................22 Tretja stran Če želite biti srečni, darujte! V božično-novoletnem času je močno v ospredju (ob)darovanje, zato smo tej temi namenili tokratno temo tedna. Pri tem smo se osredotočili zlasti na humanitarni del darovanja, za katerega imamo Slovenci, kot kaže praksa, kljub trenutno ne prav idealnim življenjskim razmeram še vedno veliko posluha. Zakaj je temu tako? Ko so strokovnjaki raziskovali ozadje dobrodelnosti, so ugotovili, da je dajanje tisto, kar človeka obogati. Če dajemo nesebično, torej pri tem ne želimo in ne zahtevamo povračila, če dajemo iz srca in zato, ker to radi storimo, sprožimo veličasten vzgib dobrote. Ta nas osreči, da ne čutimo pomanjkanja in si ne očitamo, da smo nekaj dali pa ničesar dobili. Nekatere novejše znanstvene ugotovitve bazirajo na tezi, da je dobrodelnost zapisana v genih. Znanstveniki z univerze v Edinburghu trdijo, da geni odločilno vplivajo na dojemanje družbene odgovornosti in stališče o socialni pravičnosti. Psihologi so testirali skoraj tisoč parov dvojčkov, enojajčnih in dvojajčnih, in ugotovili, da se humanitarci rodijo. Vzgoja in vpliv okolja imata na njihovo dobrodelnost bistveno manjši vpliv kot geni. Trdijo, da geni odločajo tudi o tem, koliko kolektivnega duha premore človek. In še ena podrobnost iz raziskave: ženske so po naravi bolj dovzetne za doje- manje družbene odgovornosti kot moški, slednjim jo je treba privzgojiti. Po znanih podatkih iz raziskav je velika večina Slovencev (85 odstotkov) že darovala v dobrodelne namene. Najpogosteje so to bile obleke (72 odstotkov), sledijo denar (58 odstotkov), igrače (55 odstotkov) in šolske potrebščine (34,5 odstotka), nato hrana (24,5 odstotka), pohištvo (24 odstotkov), posteljnina (16,5 odstotka), kuhinjski pripomočki (14,4 odstotka), zdravila (10,8 odstotka) in pripomočki za osebno nego (7,1 odstotka). Dobra polovica anketiranih v dobrodelne namene daruje nekajkrat letno, preostalih 44 odstotkov pa po potrebi, na primer ob večjih nesrečah. Med tistimi, ki darujejo večkrat letno, je več starejših, mlajši pogosteje darujejo po potrebi. Četrtina anketiranih najpogosteje daruje državnim dobrodelnim organizacijam (Rdeči križ), skoraj toliko (21 odstotkov) pa raje osebno daruje prizadetim v nesrečah v Sloveniji ali pomaga prizadetim in pomoči potrebnim. Slovenci v povprečju na leto v dobrodelne namene darujemo 83 evrov in lahko si želimo, da se ta znesek v novem letu ne bi zmanjšal. Če želite biti srečni, darujte! ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 52, 27. december 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 3 Tema tedna MED ZGORNJESAVINJCANI DOBRODELNOST SE ŽIVI Dobrodelnost vedno bolj potrebna skozi vse leto, ne le decembra V prazničnih dneh smo ljudje navadno bolj kot čez leto pozorni do svojih bližnjih in ljudi iz svojega okolja. December je že tradicionalno tudi čas za dobrodelnost, kar potrjujejo številni televizijski prenosi dobrodelnih prireditev. In čeprav bi marsikdo sklepal, da bo gospodarska kriza povzročila tudi krizo podarjanja, temu ni tako. Pravzaprav ravno obratno. Večje stiske med ljudmi kar kličejo k večji dobrodelnosti in Slovenci, ki smo menda manjši fenomen v dobrodelnosti, tudi bolj pomagamo. Tudi Zgor-njesavinjčani in podjetja na našem območju hitro stopimo skupaj, ko je treba pomagati sokrajanu. STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE VEDNO VIŠJA Gospodarsko šibka leta so marsikaterega Slovenca pahnila v revščino, krčenje socialnih transferov pa za že tako socialno šibke družine pomeni le še stopničko navzdol. Ko ni nikjer nič vzeti, lahko le še prosijo za pomoč. Takšnih prošenj je vedno več skozi vse leto. Prag revščine se po podatkih statističnega urada v Sloveniji zaskrbljujoče viša. V letu 2007 je pod pragom revščine živelo 11,5 odstotka ljudi, v letu 2012 je bila stopnja tveganja revščine za dva odstotka višja. Medtem ko je v letu 2007 letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 5.944 evrov, je bil v lanskem letu ta prag dosežen že pri znesku 7.273 evrov. Ta prag so doslej blažili socialni transferji, saj če jih v dohodek ne štejemo, znaša stopnja tveganja revščine 25,2 odstotka, pri starejših od 64 let pa celo 30,5 odstotka. brodelno pomoč tistih, ki sicer ne živijo v revščini, vendar ne uspejo zbrati večjega zneska, ki ga nujno potrebujejo, navadno za lajšanje ali odpravo hudih oziroma življenje ogrožajočih obolenj. K sreči se tudi v naši dolini veliko tistih, ki nekaj še imajo, zaveda, da vsak darovan cent lahko pomaga pri zmanjšanju življenjske ogroženosti. Prošnje za pomoč pri zbiranju velikih PROŠNJE ZA POMOČ VEDNO POGOSTEJŠE Tudi srednji sloj se vedno bolj približuje pragu revščine. To je vidno tudi pri prošnjah za do- Dobrodelni koncert za Denisa Jakopa z Ljubnega ob Savinji je bil le del akcije, ki je združila društva in posameznike, da so po svojih zmožnostih prispevali sredstva za terapije in v prihodnje celo operacijo. (Foto: Marija Sukalo) V podjetju BSH Nazarje so povedali, da se v skrbi za ustvarjanje trajne vrednosti in nadaljnjega razvoja zavedajo pomembnosti odgovornega vključevanja v okolje, v katerem delujejo. Podpora različnim dejavnostim v okolju pomeni na eni strani ohranjanje in nadgrajevanje dobrih odnosov z javnostmi, na drugi strani pa povečuje pripadnost zaposlenih. Številni zaposleni ali njihovi družinski člani, predvsem otroci, so člani različnih društev ali klubov, ki jih podjetje podpira. S podporo njihovim aktivnostim omogočajo, da se njihovo delovanje ohranja in razvija. Na ta način se dviguje kvaliteta življenja, obenem pa lahko zaposleni koristijo določene ugodnosti. S tem želijo prispevati, da so zaposleni čim bolj zadovoljni v okolju, kjer živijo. Podjetje zelo aktivno podpira Osnovno šolo Nazarje, ki je trenutno ena redkih brezplačnih osnovnih šol v Sloveniji. Prav tako osnovnim šolam kot tudi vrtcem pomagajo pri zagotavljanju informacijske opreme ter izdelkov podjetja za njihove potrebe. Seveda podpirajo tudi različne aktivnosti na srednjih in višjih šolah ter fakultetah, kot tudi delovanje Kluba zgornjesavinjskih študentov. S podporo različnih športnih aktivnosti, društev in klubov, želi podjetje BSH Hišni aparati Nazarje spodbujati njihove čim bolj razvejane dejavnosti. S tem prispevajo k zagotavljanju pogojev zaposlenim, predvsem pa njihovim otrokom, za aktivno preživljanje prostega časa. Zavedajoč se pomena zagotavljanja požarne varnosti pri nakupih nove oziroma dodatne opreme podpirajo gasilska društva. V obliki dobitkov za srečelov pomagajo pri organiziranju različnih družabnih srečanj. S prispevki za nakup zdravstvene opreme poskušajo pripomoči k večji dostopnosti zdravstvenih storitev. zneskov zaradi različnih vzrokov pa so vedno bolj pogoste. To pri svojem delu sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline (OZ RK) opaža tudi Ilka Kramer Marolt. »Kar se tiče akcij, namenjenih lokalnim potrebam, pri katerih sodeluje naše združenje, lahko rečem, da je odziv vedno dober. Ljudje so takoj pripravljeni pomagati svojemu sokrajanu oziroma tudi prebivalcu iz drugih sosednjih občin. Stisko bližnjega je zagotovo lažje občutiti kot stiske z drugega konca države ali celo sveta. Glede na to, da Zgornjesavinjčani vedno radi pomagamo drug drugemu, kar dokazujejo vse zadnje večje dobrodelne akcije, je zanimiv naslednji podatek. Pri doniranju ob vseslovenskih akcijah, ki navadno niso namenjena točno določeni osebi, ampak le določenemu profilu ljudi, Zgornjesavinjčani ne spadamo med najbolj darežljive. Tako kažejo podatki, ki jih obdelujejo na sedežu slovenske organizacije Rdečega križa,« je povedala Ilka Kramer Marolt. 4 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Tema tedna, Aktualno Je pa slika povsem drugačna, kadar gre za dobrodelne akcije, namenjene domačemu prebivalstvu. Sekretarka je razložila: »Pri dobrodelni akciji Drobtinica, kjer se zbirajo sredstva za šolsko prehrano otrok v domači občini, smo Zgor-njesavinjčani vedno v slovenskem vrhu po višini zbranih sredstev.« Med dobrodelneži niso le posamezniki, k do-niranju pristopajo tudi različna društva po dolini in celo nekateri gostinci. Ti z organizacijo kon- ŽUPNIJSKA KARITAS LUČE certov in doniranjem zbranega denarja prav tako opazno prispevajo pri marsikateri dobrodelni akciji. MED DONATORJI VEČINOMA ISTA ZGORNJESAVINJSKA PODJETJA Tudi kar se tiče zgornjesavinjskih podjetij, lahko govorimo o čutu za dobrodelnost. Vendar ne pri vseh enako. V akcijah, ki jih spremlja OZ RK v naši dolini, opažajo, da so med darovalci vedno Naredile lepo število prostovoljnih ur in malih korakov dobrote V Slovenski Karitas deluje 9.000 prostovoljcev, ki preko celega leta darujejo svoj prosti čas za dober namen. Župnijska karitas Luče je zelo majhen del te skupine. Samo 15 stalnih sodelavk šteje in med njimi so štirje mladi, seveda so pa vesele, da jim pri posamičnih akcijah radi priskočijo na pomoč tudi drugi občasni sodelavci. tem letu? Miklavževanje, koledovanje, velikonočni obiski starejših in osamljenih, razdelitev evropske hrane in druge nujne pomoči, pomoč pri letovanju starejših, priprava in izvedba dobrodelnega župnijskega srečelova na šentlo-vrenčko nedeljo, obiski bolnikov in delitev obhajil v centru starejših v Gornjem Gradu, darila za no- Srečanju prostovoljk je poleg župnika Vikija Košca prisostvoval tudi dr. Pavel Gržan (na sliki desno). (Fotodokumentacija Župnijske karitas Luče) Z redkimi izjemami se dobivajo na sestankih vsak prvi četrtek v mesecu, čas srečanja pa namenijo duhovnosti in odločanju o aktualnih temah, prošnjah, pomoči ljudem v stiski, načrtovanju ali pripravi novih dogodkov. Srečanje prostovoljk na nedeljo Karitas pa je tradicionalno in malo drugačno. Zbrale so se v veroučni učilnici. Z njimi sta bila tudi župnik Viki Košec in pater dr. Pavel Gržan. Vodja župnijske Karitas Ana Ku-mer in Lili Rosc, ki beleži in dokumentira, kar se dogaja pod okriljem organizacije, sta predstavili pregled dogajanja, blagajničarka začasno finančno poročilo, pogovor pa je tekel o delu in načrtih za naprej. Katerim projektom so namenile svoj čas v vokrščence, sveče ob smrti župljanom, izvedba dveh delavnic za pripravo daril za srečelov, izdelava čestitk, peka peciva za različne potrebe in še bi lahko naštevali. V tem tednu so pomagale Miklavžu pripraviti darila za otroke, kmalu pride na vrsto trikralje-vska akcija, v kateri je lansko leto sedem ekip na obiskih družin v fari zbralo kar 3.400 evrov za pomoč otrokom v misijonskih deželah. Za glavne projekte v tem letu so po grobi oceni članice porabile 513 ur svojega časa, a veliko samoiniciativnih ur dela, poti, prevozov in izdatkov sodelavk ni zapisano v arhivu zapisovalke in ne med izdatki organizacije. AP ista zgornjesavinjska podjetja. Nekatera prispevajo precej visoke zneske, medtem ko se druga podjetja (med njimi tudi uspešna) med donator-ji sploh ne pojavljajo. Vsekakor je pohvalen izreden čut za dobrodelnost s strani dveh uspešnih zgornjesavinjskih podjetij, KLS Ljubno in BSH Hišni aparati Nazarje. V KLS-u so v letošnjem letu za do-nacije, sponzorstva in dobrodelne pomoči namenili 80 tisoč evrov. Donacije namenijo različnim društvom, gledajo tudi na potrebe ostalih v svoji širši družbi. Med drugimi so Javnemu zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom namenili sredstva za nakup novega reševalnega vozila v višini 12.500 evrov, o čemer smo podrobneje pisali v 49. številki Savinjskih novic. Pomembnosti dobrega vključevanja v okolje se zavedajo tudi v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Kot pravi Maja Šketa, predstavnica za stike z javnostjo, skozi sponzorstva in donacije, v okviru svojih zmožnosti, vedno prisluhnejo potrebam lokalnih skupnosti in širše družbe, predvsem na področju šolstva, kulture, športa, oza-veščanja o odgovornem ravnanju do okolja ter podpore javnim službam, kot so gasilci in zdravstvo. Med drugim so v letošnjem letu Javnemu zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom doni-rali 10 tisoč evrov za nakup novega reševalnega vozila. Na področju šolstva z osnovnimi šolami v okolici sodelujejo pri izvajanju programov šole v naravi, s čimer želijo starše delno razbremeniti stroškov. Tudi to podjetje podpira različna kulturna društva, s čimer želijo prispevati k popestritvi kulturnega dogajanja. Še posebno pozornost namenjajo Godbi Zgornje Savinjske doline, ki združuje precejšnje število članov iz celotne doline in dosega odlične rezultate na različnih tekmovanjih. Tatiana Golob OBČINSKI SVET MOZIRJE Potrdili Esovo in Kramerja Mozirski svetniki so potrdili Darjo Es za vršilko dolžnosti direktorja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Esova bo s podporo vseh občinskih svetov v dolini tako vodila zavod še šest mesecev, v tem času pa bo ponovno objavljen razpis za direktorja. Poleg tega so svetniki potrdili kandidaturo mag. Sama Kramerja za člana sveta Javnega zavoda Regijsko študijsko središče Celje. Glede na to, da je Kramer ravnatelj Višje strokovne šole v Slovenj Gradcu, so svetniki priporočili županu Ivanu Suhoveršniku, da apelira na župane ostalih občin, da enotno podprejo Kramerja kot edinega kandidata iz Zgornje Savinjske doline. ŠS Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 5 Organizacije, Iz občin DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Drugačni na poti v samostojnost, ki osrečuje Društvo Sožitje se na mnoge načine trudi, da bi lahko osebe z motnjami v razvoju in njihovi svojci uresničevali svoje potrebe in želje po izobraževanju, osamosvajanju in vključevanju v vsakdanje družbeno življenje. Javnost jih pri tem podpira, prostovoljci pa pričujejo o tem, kako sobivata srčnost in drugačnost. SPLETENE PRIJATELJSKE VEZI MED OTROKI IN PROSTOVOLJKAMI Letos poleti so v društvu prvič organizirali enotedensko varstvo šoloobveznih otrok. Pripravili so jim raznovrsten program. Več prostovoljk se je z njimi odpravilo na obisk knjižnice, varstveno delovnega centra (VDC) in pekarne Mišmaš - v njej so celo pekli kekse -, preostale dopoldanske urice pa so preživeli v prostorih Karitas in se kratkočasili v delavnicah ročnih spretnosti. »Mislim, da so to kar dobro sprejeli. Med otroki in prostovoljkami so se spletle prijateljske vezi. Pogovarjali smo se, da bi naslednje leto imeli varstvo še za ostale osebe, vključene v VDC. Planiramo en teden v juliju in avgustu. Dobro je, da prostovoljke spoznajo te osebe in njihove starše, zato jih želimo vključiti tudi v ostale dejavnosti, na primer piknik, izlet, novoletno srečanje,« je povedala članica društva Lilijana Rakun. Tako organizirano varstvo je bila odlična priložnost za še en korak v samostojnost. Za to imajo letos prvič priložnost vsakih štirinajst dni obiskovati plesno-gibalne vaje z Mojco Štan-car. V plesnih ritmih se zazibljejo celo nekateri starši, njihovi otroci pa se pripravljajo tudi na OBČINA MOZIRJE Mozirski občinski svetniki so na zadnji seji v tem koledarskem letu v drugem branju potrdili odlok o proračunu občine za leto 2014, odlok o občinskih cestah in sklep o načinu financiranja političnih strank za prihodnje leto. K najpomembnejši točki seje, sprejemu proračuna, svetniki niso imeli kaj dodati, saj so bile upoštevane vse pobude in spremembe iz prve obravnave. Prav tako so o proračunu pred sejo odločali vsi odbori in občinskemu svetu priporočali, da ga potrdijo. Tudi glede odloka o cestah so svetniki na pretekli seji podali določene pobude, ki so bile upoštevane pri drugi obravnavi, zato so ga sprejeli brez razprave. Občina Mozirje vsako leto iz proračuna nameni določen del sredstev za financiranje po- Nevenka Presečnik: »Mi bi radi, da bi več nastopali ti naši otroci na prireditvah, ker se mi zdi, da zdravi ljudje to sprejemamo, da nas naredijo boljše, bolj bogate ...« (Foto: AG) javne nastope; nazadnje so navdušeni sodelovali na koncertu mozirske Karitas. ŽELIJO SI NOVIH PROSTOVOLJCEV Seznam dejavnosti, ki jih svojim članom ponuja društvo Sožitje, z že omenjenima še zdaleč ni pri kraju. Predsednica društva Sožitje Zgornje Savinjske doline Nevenka Presečnik ugotavlja, da so med starši otrok s posebnimi potrebami zelo zaželeni tridnevni vikend seminarji: »Na njih dobijo starši napotke, kako lahko s temi otroki delajo, da se čim bolj vključujejo v normalno ži- litičnih strank. V letu 2014 bo za financiranje strank namenjeno toliko kot v tem letu, to je dobrih deset tisoč evrov, so odločili svetniki. Štefka Sem Kot je v navadi, so na začetku decembrske seje prisotne obiskali mozirski skavti, ki so županu podarili betlehemsko luč miru. Vsem so zaželeli mirne in lepe praznike, Suhoveršnik pa se jim je zahvalil za obisk in prisotne pozval, da delajo v duhu betlehem-skega sporočila, v duhu miru. V okviru vsesplošnega varčevanja so se letos svetniki in občinska uprava odpovedali zaključni večerji in si vse lepo v prihodnjem letu zaželeli kar na seji. vljenje. Dosti je tudi izobraževanja. To sta dve temi, ki sta obvezni, ki ju predpiše in delno financira Zveza Sožitje, delno pa društvo. En program si izberejo sami starši, navadno je povezan z druženjem. Z njimi so tudi spremljevalke, ki zaposlijo otroke, da lahko starši sledijo predavanjem.« Posebno pomembno je vseživljenjsko učenje. Otroci se udeležijo aktivnosti brez staršev, v spremstvu usposobljenih spremljevalk. To je spet priložnost za preizkus njihove samostojnosti, staršem pa je dobrodošlo spoznanje, da niso sami v skrbi za otroke. Tabori, zlasti na morju, navdušujejo udeležence zaradi dejavnega preživljanja časa in družabnosti, možnost pa imajo tudi za osebni pogovor s koordinatorji. Da bi laže uresničili načrtovane dejavnosti, si v društvu želijo še več mladih moči. O tem, kaj jo je nagovorilo, da je postala prostovoljka pri Sožitju, je Romana Tesovnik povedala: »Sem študentka pedagogike na filozofski fakulteti in tako sem imela možnost opravljati študijsko prakso v VDC SAŠA, natančneje v enoti Ježek Velenje. Med opravljanjem prakse sem ugotovila, da se dobro znajdem pri delu z odraslimi invalidnimi osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Tam sem se počutila sprejeto in tudi svoje delo sem dobro opravljala. Pri sebi sem odkrila »občutek«, ki je za delo s tovrstno populacijo zelo pomemben, a ga je hkrati zelo težko definirati. Ker sem s prakso pridobila eno zelo pozitivno izkušnjo, sem želela tisti »občutek« razvijati še naprej. Priložnost pa sem videla pri društvu Sožitje. Šla sem na usposabljanje in se kmalu pridružila enemu izmed vikend seminarjev, ki jih organizira društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline, kasneje pa sem se kot spremljevalka udeležila še dveh taborov, ki ju je organizirala Zveza Sožitje.« Med mladimi prostovoljkami je tudi Blanka Štorgel: »Marsikdo me vpraša, zakaj sem prostovoljka in kako sem se odločila za nekaj takšnega. In seveda se najdejo ljudje, ki jim je smešno, da nekaj delam, kar ni plačano. Ljudje, ki pogosto mislijo samo na denar, ne morejo razumeti pravega pomena prostovoljstva. O Sožitju nisem vedela dosti in želela sem spoznati nekaj drugačnega in si pridobiti nove izkušnje. Veseli me delo z ljudmi in zato sem na pobudo gospe Lilijane Rakun takoj pristala v sodelovanje v organiziranih poletnih delavnicah. Mislim, da če bi vsak človek namenil vsaj uro na leto prostovoljnemu delu, bi bil svet mnogo lepši. Ta drobec mojega prostovoljnega dela se mi zdi zelo pomemben in v prihodnje želim, da bi se zanj odločilo več mladih. Pridobiš si veliko pozitivnih kompe-tenc, ki ti vsekakor ne morejo škoditi.« TUDI STARŠI SE STARAJO V Zgornji Savinjski dolini živijo osebe z motnjami v razvoju na vseh stopnjah prizadetosti. Potrdili odlok o proračunu in odlok o občinskih cestah 6 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Organizacije V šolo lahko hodijo, odvisno od zmožnosti učenja, do 26. leta. Večina se vozi v Velenje, nekateri pa zaradi duševnih in telesnih motenj ostanejo doma ali gredo v zavode izven domačega okolja, kar je zanje huda preizkušnja. Po končanem šolanju niso zaposljive, lahko Na Ljudski univerzi Velenje so v petek, 13. decembra, predstavili projekt Centra vseživljenj-skega učenja, ki je pod njihovim okriljem in v sodelovanju s partnerji potekal pet let. Projekt je sedaj zaključen, rezultatov, ki so jih dosegli, si v začetku ni bilo mogoče niti zamisliti. Vse učinke bo mogoče izmeriti šele čez nekaj let. POVEČALI MOŽNOSTI POSAMEZNIKOV ZA OSEBNI NAPREDEK IN RAZVOJ Ljudska univerza Velenje je leta 2008 postala nosilka projekta Center vseživljenjskega učenja SAŠA. Skupaj s parterjema - podjetjem Invel d.o.o. in Knjižnico Velenje - so z motiviranjem in odprtim učnim okoljem povečali možnosti posa- pa se vključijo v varstveno-delovni center. VDC je zdaj v Nazarjah, v delu objekta nekdanjega Elkroja. A industrijska cona ni primerna za bivanje. Občina je spremenila namembnost, predlog mora zdaj na ministrstvo. Nevenka Presečnik pravi: »Radi bi imeli bival- meznikov za osebni napredek in razvoj. S tem so omogočili izobrazbo preko 13.000 prebivalcem Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter boljši dostop do izobraževanja. Sedaj je to obdobje končano, projekt, ki je bil financiran tudi z evropskimi sredstvi, pa je zaključen. Po besedah direktorice LUV Brigite Kropušek Ranzinger računajo, da bodo dejavnost lahko nadaljevali, seveda v kakšni drugačni obliki, saj je prinesla spremembe in napredek v življenja in karierno usmeritev mnogih, ki so pri njih iskali napotke, podporo in pomoč. Projekt je bil razdeljen v štiri osnovne sklope, in sicer dejavnost informiranja, delovanje točk vseživljenjskega učenja, med drugim tudi v Na- no enoto in nujna je v dolini, saj so te osebe navajene domačega okolja. Pet jih je trenutno v zavodih po Sloveniji, drugi še bivajo doma.« In njihovi starši se starajo ... Veliko je bilo pričakovanje, da bodo z novim VDC-jem in bivalno enoto v Mozirju ublažili stiske staršev, svojcev in otrok, jim uresničili željo, da zaživijo samostojno. Najstarejša oseba z motnjo v duševnem razvoju, ki je vključena v društvo, je rojena leta 1945, najmlajša ima 17 let. »Te osebe niso za navadne domove, in če niso kategorizirane do 18. leta, ne morejo niti v zavod niti v bivalno enoto,« je pojasnila predsednica društva. Vedo, da so v dolini še otroci, ki niso vključeni v društvo, in se sprašujejo, kako vzpostaviti stik z njimi. Ne nagovorijo jih niti starši z otroki z motnjo v razvoju. Je vzrok v tem, da starši ne sprejmejo drugačnosti? Okolica jo. Ljudje si želijo njihovo prisotnost v javnosti. Tako kot si prostovoljci želijo pomagati premagovati ovire, ki jih pred starše, skrbnike in otroke postavlja življenje. In ovira lahko postane tudi želja po življenju v dvoje. Nežnosti, drobne pozornosti in iskanje bližine drugega govorijo o njihovi potrebi po medčloveških vezeh. Andreja Gumzej več kot 13.000 zarjah, dejavnost portala znanja in promocije in specifične aktivnosti posamezne regije. V okviru slednjega je deloval Center za samostojno učenje Nazarje, kjer so zabeležili obisk 787 posameznikov iz Zgornje Savinjske doline. Ta bo ostal dejaven še naprej, izvajali bodo računalniško opismenjevanje, samostojno učenje, delavnice ... Doslej začasno zaposleno sodelavko bodo zaposlili za stalno. Z MOBILNO UČILNICO GOSTOVALI PO CELOTNI ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje so v Velenju vsako leto soorganizirali predin-formativne dneve, pilotno pa so v projektu uporabljali mobilno učilnico, s katero so gostovali po celotni Zgornji Savinjski dolini. Z njeno pomočjo so izvajali različne delavnice in predavanja ter spodbujali udeležence z različnimi programi za samostojno učenje. Kot je povedala odgovorna za projekt Biserka Plahuta, so se še posebej posvečali ranljivim skupinam, čeprav so njihovo pomoč iskale tudi osebe z doktorskimi in magistrskimi nazivi. Ob tem se je napletlo veliko zgodb, večinoma uspešnih, a bilo je tudi nekaj takih, ki pri nameravanem izobraževanju niso uspeli, vendar so bili ti v manjšini. Vsi centri vseživljenjskega učenja Slovenije so ob tej priložnosti izdali zbornik, posneli pa so tudi dokumentarni film o svetovalni dejavnosti. Marija Lebar Na Ljudski univerzi Velenje so predstavili rezultate pet let trajajočega projekta Center vseživljenjskega učenja. (Foto: Marija Lebar) Uporabniki enote Vrba VDC SAŠA obiskovalcem radi predstavijo svoje dejavnosti. (Foto: TG) CENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA SAŠA V petih letih omogočili izobrazbo ljudem Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 7 Iz občin, Organizacije OBČINA LUČE Lesena koča ob jezu bo zaživela z novimi vsebinami Lučki občinski svet je nedavno na svoji seji obravnaval nakup lesene koče, ki stoji pri jezu čez Savinjo ob cesti Luče-Solčava. Dosedanji lastnik objekta Jože Kaker je občini tega ponudil v odkup. Svetniki so menili, da naj občina objekt odkupi, sredstva za to so bila zagotovljena v rebalansu letošnjega proračuna. Pred odkupom je bilo potrebno urediti še lastništvo zemljišča pod in ob objektu, ki je bilo v upravljanju Agencije RS za okolje. Za ureditev lastništva je bilo potrebnega kar precej administrativnega dela. Zemljišče je sedaj v lasti obči- Na zadnji letošnji seji, ki je potekala 12. decembra, so nazarski občinski svetniki med drugim obravnavali osnutka odlokov, povezana z oskrbo z vodo ter odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, oba v prvem branju. Odloka je pripravil Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Lex localis Maribor, manjše dopolnitve pa je dodala Komunala Mozirje, izvajalka obeh gospodarskih javnih služb v občini Nazarje. Ob upoštevanju nekaterih predlogov in pripomb delovnih teles občinskega sveta so svetniki menili, da sta osnutka odlokov primerna za nadaljnjo proceduro. Prvi je bil na vrsti osnutek odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Osnutek je predhodno obravnavala statutarno pravna komisija, njen predsednik Janez Štiglic je dejal, da je potrebno odločiti, ali se osnutek smatra kot spremembe in dopolnitve prejšnjega ali gre za nov dokument. Sicer pa je bila komisija mnenja, da je osnutek z ne Luče, kar je omogočilo tudi podpis kupoprodajne pogodbe za zgradbo. Občina in Jože Kaker sta kupoprodajno pogodbo podpisala pretekli teden. V glavnem je začrtana tudi že vsebina, s katero bo zaživela nekdanja gozdarska koča, ki so jo pred približno petnajstimi leti na sedanjo lokacijo ob jezu prestavili iz Matkovega kota. Kočo bo lastnica občina predala v upravljanje izredno dejavnim članom domačega društva upokojencev, ki nameravajo v njej urediti muzejsko zbirko. Marija Lebar nekaj popravki sprejemljiv. Podobnega mnenja je bil tudi pristojni odbor, ki je prav tako predlagal nekaj manjših popravkov. Podobno velja za osnutek odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Nazarje. Statutarno pravna komisija je predlagala, naj se dokument obravnava kot nov odlok in ne kot sprememba prejšnjega. Predlagala je tudi nekaj dopolnitev. Predsednica odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Irena Vačov-nik je podala mnenje odbora, da se odlok s predlogi in dopolnitvami sprejme. Občinski svet je tako odločil, da se predlagana osnutka odlokov o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe, dopolnjena s pripombami statutarno pravne komisije, pristojnega odbora in razprave sprejmeta v prvi obravnavi. Marija Lebar ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov Priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda v nazarski območni enoti je prejel Franc Sovič iz Raven pri Šoštanju (desno). (Fotodokumentacija ZGS) Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) vsako leto v decembru podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov iz posamezne območne enote. Teh je v Sloveniji 14, med njimi tudi nazarska območna enota, v kateri je letos priznanje prejel Franc Sovič iz Raven pri Šoštanju. Tokratna podelitev, že petnajsta po vrsti, je potekala 10. decembra v Rokodelskem centru Ribnica. Namen izbora najbolj skrbnih lastnikov gozdov in podelitve priznanj je promocija dobrega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in priznanje dobremu delu lastnikov gozdov. Kot so v obrazložitvi zapisali gozdarji, je Franc Sovič izjemen kmetovalec in odličen lastnik gozda. Je lastnik kmetije s 40 hektari gozda in desetimi hektari lastnih obdelovalnih površin, še 13 hektarov ima v najemu. Delu lesa, ki ga požaga v domačem gozdu, daje tudi dodano vrednost, saj ga doma razžaga. Prejemniki priznanj s svojim delom in odnosom do gozda izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varnostno opremo in nenehno lastno usposabljanje. Štefka Sem Lepo vzdrževana koča ob jezu je sedaj v lasti Občine Luče. (Foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET NAZARJE Odloka gresta v drugo obravnavo 8 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Kultura JAKIJEVA HIŠA - GALERIJA NAZARJE Nikolaj Mašukov razstavljal v Nazarjah V petek, 6. decembra, ko je go-doval sveti Nikolaj, so v Jakijevi hiši v Nazarjah odprli razstavo del njegovega soimenjaka Nikolaja Ma-šukova. Kipar in slikar se je rodil v Sibiriji, sedaj pa že skoraj dvajset let prebiva v Ljubnem na Gorenjskem. Že kmalu po prihodu v Slovenijo se je z izvirnimi idejami uveljavil v slovenskem likovnem prostoru. Razstavo z naslovom Potovanje amaterja je odprl direktor tovarne BSH Hišni aparati Nazarje Matija Petrin. Za Mašukova je značilno nekon-vencionalno, abstraktno in konceptualno slikarstvo. Njegovo de- lo je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn: »Tokrat se avtor predstavlja s svojim prvim ciklom Potovanje amaterja, ampak ne zato, ker bi bil amaterski, temveč zato, ker predstavlja avtorjevo razmišljanje o življenju, o svetu, o naših podobah, ko vsakokrat znova v svoja dejanja vstopamo kot amaterji.« Kritičarka je povedala, da je slikarstvo Mašukova drugačno in posebno zaradi dejstva, da se je njegova likovna poetika kalila v drugačnem okolju. Umetnika zaznamujeta pristnost, globina, izvirnost idej in perfekcionalizem. V njego- Nikolaj Mašukov (drugi z leve) že skoraj dvajset let živi v Sloveniji in se je tokrat v Galeriji Nazarje predstavil s prvim ciklom Potovanje amaterja. (Foto: KRN) Matija Petrin, direktor tovarne BSH Hišni aparati Nazarje, je odprl razstavo in povedal, da se podjetje zaveda družbene odgovornosti, zato bo še naprej donator razstav v Jakijevi hiši. (Foto: KRN) vih delih, ki so bila razstavljena v Jakijevi hiši, je razvidno poznavanje klasičnega figuralnega podo-botvorja in anatomije. »Pa vendar vse te zahteve klasičnih pravil avtorja nikoli ne odmika-jo od cilja, da doseže povsem svojstvene rešitve z bogato sporočilnostjo. Njegove figure se zapletajo v detajlih in v okončinah,« je poudarila Stibilj-Šajnova in s tem spomnila obiskovalce na podrobnosti, ki jih lahko najdejo v slikah, če pogledajo dovolj pozorno. Razstavo, kakor vse ostale, ki jih gostijo v Jakijevi hiši, s svoji- mi izdelki spremlja podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Ravno zato je tokratno razstavo odprl direktor tovarne Matija Petrin in povedal, da se kot največji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini zavedajo socialno družbene odgovornosti in zato sodelujejo s širšo lokalno skupnostjo, z Občino Nazarje in različnimi društvi. »V današnji težki ekonomski in politični situaciji, s katero se srečujemo, spoznavamo, da je umetnost pomemben vezni člen med ljudmi,« je še povedal Petrin. Katja Remic Novak RECIKLARNA JE OKOLJSKO UMETNIŠKI PROJEKT KONCENTRATA Mladi ustvarjalci imajo ideje in voljo do uveljavitve doma Člani Kulturno umetniškega društva Koncentrat so v sodelovanju s Centrom ponovne uporabe Velenje v prostorih dvorane Gaudeamus v Velenju predstavili izdelke, ki so jih obnovili v okviru projekta Reciklar-na. V organizacijski, idejni ter izvedbeni skupini so združeni študenti industrijskega oblikovanja, slikarstva, kiparstva, likovne pedagogike in drugi, po potrebi pa pritegnejo tudi strokovnjake iz drugih področij. V okviru tega projekta so člani, v društvu jih deluje okrog 40, predelali in preoblikovali kose bivalne opreme, da so ti zaživeli v drugi funkciji in z obnovo dobili novo vrednost. Materialom, pohištvu ter drugim predmetom, ki jih ljudje ne uporabljajo več, so dali novo, ino- Iz že odpisanih ali neuporabljenih predmetov so mladi strokovnjaki in umetniki izdelali zavidljivo privlačne in koristne kose bivalne opreme (Foto: Jože Miklavc) vativno podobo in namembnost. S predstavitvijo in uspešno avkci-jo so spodbudili ustvarjalnost ter inovativnost. Pohištvo, materiale in predmete za obnovo in predelavo je prispeval Center ponovne uporabe Velenje, ki letos z različnimi aktivnostmi zaznamuje svojo prvo obletnico. Predsednica Kulturno umetniškega društva Koncentrat Darja Osojnik, tudi vodja dogodka Re-ciklarna, je bila ob velikem številu obiskovalcev predstavitve ter avk-cije predmetov »z novo dušo«, zelo zadovoljna: »Želimo si, da bi se nam v prihodnje pridružili še novi člani, tudi iz Zgornje Savinjske doline, ter dodali svoje ideje.« Jože Miklavc Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 9 Ljudje in dogodki DOBRODELNI KONCERT SKUPAJ ZMOREMO Da bo učencem dostopnih več stvari in staršem dano manj skrbi Da skupaj zmorejo res veliko, da lahko na obraze številnih otrok narišejo nasmeh, jim polep- Predstavila je vse nastopajoče, od najmlajših iz vrtca do znanih glasbenih gostov. Predvsem pa je ta večer v dvorani k dobroti nagovarjala glasba in te je bilo veliko, vsak nastop pa je po svoje očaral obiskovalce. Gornjegrajski oder so z namenom pomagati drugim delili skupina Zvezdic iz vrtca, mladinski pevski zbor, folklorna skupina Veliki facki, plesna skupina z gornjegrajske šole. Še posebej so z nastopom navdušili učenka devetega razreda, pevka Anja Smrečnik, ki je nastopila v spremstvu plesalk Nuše in Nike Suhoveršnik ter ansambel Mika nas, kateri so se predstavili s skladbo, s katero bodo nastopili v finalni oddaji Raketa na Planetu. Obiskovalce prireditve, še po- sebej najmlajše je očarala Sanja Mlinar Marin, zaigrali so tudi člani ansambla Čar, Harmonikarski orkester Primoža Zvira. Ubrano so zapeli Mozirski koledniki in družina Repenšek. Svoje bogato znanje plevice je delila Gelca iz Zavodnja, ki se v svojih komentarjih ni mogla izogniti gospodarskim temam. Kot zadnji nastopajoči pa so poslušalcem najprej sami, nato pa v družbi Zvirovih harmonikarjev zaigrali člani družine Zavolovšek. Največ truda so v dogodek vložili prav vsi zaposleni na gornjegrajski šoli, ki so tako ali drugače soustvarili nepozaben večer. Tekst in foto: Štefka Sem Ansambel Mika nas osvaja publiko ne le na domačem odru, temveč tudi širom Slovenije z nastopom v oddaji Raketa na Planetu. šajo dan in hkrati razveselijo tudi starše otrok, ki živijo v pomanjkanju, so v petek, 13. decembra, na dobrodelnem koncertu v Gornjem Gradu dokazali številni nastopajoči. Tem se je pridružila polna dvorana obiskovalcev, posamezniki, ki so darovali izdelke in dobrote za dobrodelni bazar, ki je potekal pred in po koncertu, ter sponzorji in donatorji, ki so omogočili prireditev. NEKATERI PRAZNIKE PRIČAKUJEJO S TEŽKIM SRCEM Dogodek je ogrel srca številnih, saj so se zavedli, da v stiski niso sami. Zbrana sredstva so bila namenjena za gornjegrajski šolski sklad, ki deluje že dolga leta in je doslej iz njega prišlo precej pomoči, tako doplačila za socialno šibkejše kot plačila za nadstandardne programe za vse učence, je v nagovoru povedala ravnateljica OŠ Frana Kocbeka Lilijana Bele. »Naš svet se dandanes vrti precej narobe, tako, da smo vsak dan dlje od tega, po čemer človeštvo hrepeni že skozi dolga zgodovinska obdobja - namreč po enakosti med ljudmi, po spoštovanju sočloveka in po poštenem, prijaznem sobivanju na našem zelenem planetu,« je med drugim povedala Beletova in omenila decembrske praznike, ki nas čakajo. Da nekateri tudi v našem domačem okolju praznike zaradi pomanjkanja pričakujejo s težkim srcem, ni skrivnost in vsem tem je bilo namenjenih veliko lepih in spodbudnih besed. K DOBROTI NAGOVARJALA GLASBA O dobroti, katero znamo izkazovati, o sočutju in pomoči je med posameznimi izvajalci spregovorila moderatorka Alenka Mozgan. Plesalke iz plesnega krožka na gornjegrajski šoli so točko zaključile s pihanjem mehurčkov. Zaključek dobrodelnega večera je pripadel Zvirovim harmonikarjem in družinskemu ansamblu Zavolovšek. 10 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Ljudje in dogodki DOBRODELNI KONCERT ZA DENISA NA LJUBNEM OB SAVINJI Dobrosrčnost v ljudeh še vedno ne zamira Ob moderatorju Bojanu Štruklju (drugi z leve) so se na ljubenskem odru zvrstili številni glasbeni gostje. Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno, območno združenje Rdečega križa in njegova ljuben-ska krajevna organizacija, krajani in ostali ljudje dobre volje so stopili skupaj ter ponovno dokazali, da jim je še kako mar za sočloveka. V goste so povabili številne glasbenike in moderator-ja Bojana Štruklja ter tretjo nedeljo v decembru pripravili dobrodelni koncert, izkupiček pa so namenili štiriletnemu Denisu Jakopu. Mali fantič ima namreč redko obliko cerebralne paralize in je priklenjen na invalidski voziček. Pri dveh letih so zdravniki Denisu postavili diagnozo spastična cerebralna paraliza. Prikrajšan je za brezskrbno tekanje z vrstniki, a upanje ostaja v zdravslvenih terausit terapijah, v prihodnosti mogoče tudi v operaciji. Vse skupaj je povezano z visokimi stroški, ki mlado družino zelo obremenjujejo. Ravnatelj osnovne šole Rajko Pintar je mamici Sonji izročil denar, ki so ga zbrali zaposleni na šoli. Ansambel Čar je s svojo glasbeno točko navdušil občinstvo v prepolni dvorani. »Skupaj lahko premagujemo gore. To, kar smo z druženjem na dobrodelni prireditvi naredili, pa je večje in močnejše delo,« je rekel župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, ki je družini zatrdil, da se občina aktivno vključuje v reševanje problematike mladih družin in oseb s posebnimi potrebami. »Tako je Denis dobil spremljevalko v vrtcu. Tudi pri zbiranju sredstev smo se pridružili z določenim zneskom.« Malemu junaku dneva izdatno pomagajo tudi v ljubenski osnovni šoli. Ob pomoči donator- ke Andreje Bizjak iz Logarske doline so pridobili pripomočke vredne več tisoč evrov, ki jih Denis potrebuje v vrtcu. Zaposleni na šoli pa so zbrali tudi nekaj denarja, ki ga je mamici Sonji izročil ravnatelj Rajko Pintar. Ob tem je povedal, da so otroci dobro sprejeli novega prijatelja. »Zaradi Denisa je naša šola bogatejša.« Kamenček v mozaik dobrodelnosti so dodali številni dobri ljudje. Ljubenski kulturni dom je bil namreč premajhen za vse tiste, ki so prišli na koncert, darovali prostovoljne prispevke ali kupili kulinarične dobrote društva Komen. Ob tem mamica Sonja ni skrivala ganjenosti. Vsem se je globoko zahvalila in poudarila, da so jim ljudje z obiskom koncerta dali neprecenljivo darilo - dokaz, da niso sami, da dobrosrčnost v ljudeh še vedno ne zamira. Sredstva, ki so jih zbrali, bodo Denisu omogočile terapije, ki mu bodo pomagale pri napredku in možnostih za bolj samostojno življenje. Tekst in foto: Marija Šukalo f A Na dobrodelnem koncertu za Denisa so nastopili: Vrtec Ljubno ob Savinji - skupina Zajčki, harmonikarka Mateja Krumpačnik, pevec Klemen Finkšt in ansambli Rosa, Savinjski fantje, Štimung show band, Čar, Labodi in Golte. v_^ Župan Franjo Naraločnik je Denisu in njegovi družini obljubil znatno pomoč občine. Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 11 naši denarni zavodi (2) Piše: Aleksander Videčnik POSOJILNICA GORNJI GRAD ... ... je bila v naših krajih morda najuglednejša vošnjakovka in nenazadnje tudi na Štajerskem ena večjih posojilnic. Registrirana je bila kot zadruga z neomejenim jamstvom. Kot glavnega pobudnika in ustanovitelja omenjajo tedanjega župana, trgovca in narodnega navdušenca Jožefa Krajnca. Ustanovili so jo 7. decembra 1890, registrirali pa 19. decembra istega leta. Prvo načelstvo so sestavljali: Janez Mactig, Franc Pintar, Franc Prislan in Franc Špendl kot člani, Jožef Kranjc pa načelnik, in to kar deset let. Tudi pozneje so bili med člani načelstva zelo ugledni ljudje: Franc Šarb, Josip Mikuš, dr. Ivan Šlander, Blaž Čeplak, Jakob Božič, Anton Levar, Franc Mermal, Anton Zavolovšek in drugi. Po imenih sodeč je bil delokrog posojilnice na širšem območju Gornjega Grada in okolice oziroma Zadrečke doline. Ob ustanovitvi je štela posojilnica 203 člane, leta 1903 pa že 430 članov. Zaupanje v zavod je bilo iz leta v leto večje. Da so odlično gospodarili, potrjuje dejstvo, da so nekaj let po ustanovitvi zgradili posojilnično stavbo, ki je še danes ugledna. Zanimivo, domačini jo imenujejo kar posojilnica. V letu 1903 najdemo v načelstvu tale imena: Jožef Krajnc, načelnik, Franc Šarb, dr. Ivan Šlander, Peter Ručigaj, Matija Krajnc, Jože Mikuš, Franc Podbrežnik in Fran Kocbek kot tajnik, ki je opravljal te posle vse do svoje smrti. Leta 1935 je prišlo do motenj v poslovanju, je bila pač velika kriza in na čelu ni bil tega vešč načelnik. Vendar se je posojilnica kmalu rešila težav in delovala odlično. Leta 1937 je v Jugoslaviji izšel novi zakon o zadrugah, namesto načelstva so imeli upravni odbor, ki je bil tega leta izvoljen v sestavi: Anton Kolenc iz Gornjega Grada, Anton Tevž z Ljubnega, Franc Ko-lenc iz Juvanja, Anton Zavolovšek s Krope, Franc Žmavc in Franc Božič, oba iz Gornjega Grada. Ob prihodu Nemcev leta 1941 so posojilnico ukinili. Po vojni je posojilnica delala pod nadzorstvom delegata Franca Žmavca, leta 1947 pa so oblasti ukinile posojilnice in hranilnice. Denarno poslovanje so prevzele banke. Naj omenimo še, da so v Gornjem Gradu ustanovili tudi Kmečko hranilnico in posojilnico. To je bila bolj politična volja, saj je prihajalo do strankarskih razprtij. Medsebojna nasprotja opisuje klerikalni časopis Slovenski gospodar, češ »posojilnica v Gornjem Gradu je magnat- ska in se bavi tudi s prodajo krompirja«. Kmalu je sledil odgovor v celjskem lokalnem listu Nova doba. Kmečko hranilnico so opozorili takole: »Kmečka hranilnica v Gornjem Gradu naj pogleda v pisarni, kako ji plesnijo vojna posojila.« Res je, da je posojilnica poskrbela za krompir za prehrano ljudi, ker je po vojni močno primanjkovalo hrane. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA LJUBNEM O tem denarnem zavodu smo že pisali. Morda bi kazalo dopolniti že napisano z nekaterimi podatki. Prvo ravnateljstvo so izvolili 5. julija 1894. V njem so bili: Ignac Fludernik, ravnatelj, Martin Juvan - Batl, namestnik, Davorin Budna, tajnik, Franc Kolenc, blagajnik in Franc Jeraj, blagajniški preglednik. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Matija Strnad, predsednik, Jožef Ermenc - Kolenc, namestnik, Franc Petek, Janez Krivc - Pečovnik in Anton Herle - Vitezič. Že leto po ustanovitvi so pridobili 63 novih članov. Odobrili so 111 posojil in namenili narodnim Da je bila posojilnica zelo poslovno uspešna, priča tudi zaprosilo za posojilo Okrajnega zastopa v Gornjem Gradu v višini 100.000 kron. Svoja odvišna sredstva so nalagali v Južno-štajersko posojilnico v Celju in tudi v Celjsko mestno hranilnico, ki je po prvi vojni postala slovenski denarni zavod. Hranilne vloge so po letu 1923 obrestovali z 4,5 odstotka. V kriznih časih po letu 1933 niso omejevali višine izplačil hranilnih vlog, kar je bila tedaj huda nadloga. S tem so si pridobili še večji poslovni ugled. Na koncu še to. Da so se vse poslovne knjige med drugo svetovno vojno ohranile, je zasluga Karla Druškoviča, ki je pred Nemci skril vso dragoceno zapuščino. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NA REČICI Na Rečici ob Savinji so že od nekdaj sprejemali napredne zamisli. Leta 1899 so sklicali občni zbor za ustanovitev lastnega denarnega zavoda. V ljudeh je klila zadružna miselnost, m pp . i , ___• ..._!• Ustanovni člani Ljudske hranilnice in posojilnice na Rečici ob Savinji ob dvajsetletnici poslovanja leta 1929 društvom kar ugledne vsote podpore. Celo dijaško kuhinjo v Celju so denarno podprli. Posojila so bila sorazmerno poceni - 5,5-odstotne obresti. Ustanovne deleže so obrestovali s šestimi odstotki. Leta 1900 so na občnem zboru sklenili graditi lastno stavbo, vendar do uresničitve tega sklepa pozneje ni prišlo. 19. novembra 1907 so sklicali izredni občni zbor, na katerem so sklepali o prispevku k stroškom načrtovane železnice po dolini. Sklenili so prispevati visok znesek - 15.000 kron pod pogojem, da bo postaja na polju med Radmirjem in Ljubnem. (Pripomba A.V.: Kot je znano, je prva svetovna vojna prekinila uresničitev načrta železniške proge po naši dolini). v takšni povezavi so videli možnost za gmotno pomoč ljudem in kraju samem. Zelo razgledan kaplan Melhijor Zorko, sicer znan narodnjak, je bil pobudnik za ustanovitev hranilnice. V prvo načelstvo so bili izvoljeni: Melhijor Zorko, načelnik, kot odborniki pa: Franc Rakun iz Šentjanža, Matija Jeraj iz Nizke, Franc Petrin iz Spodnjih Pobrežij, Jakob Melavc iz Lačje vasi, Franc Štiglic z Rečice, Florijan Melavc iz Šentjanža, Martin Žmavc iz Spodnjih Kraš, Janez Matek iz Spodnje Rečice, Anton Fuerst z Rečice, Franc Petrin z Rečice, Josip Ulčnik z Rečice, Anton Rakun iz Šentjanža in Franc Goličnik z Rečice. Nadaljujemo prihodnjič. 12 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Kultura, Oglasi ■ M itfyítti V drugem lasogu srno prejeli glaiovei Občina Moiirfc: Terezija Hiaz"ik. fccorcmatoika projekta Sloiej>i d it j rr.-j |41); Alfonz L.jirpret, du!icurt poiriOirik (£ . Alenka Bititmi k. vodja Ka«:as Mozirje-Smhel (ll; Juri. fteperšek, crecfsednk ir,Fhal. Obrtna Nazarje; Sandl GJudrvk. ilyn r djjrtkih planinskega m boj ¿(■■.■ike ga Jruitva L24); Sorja Robnik, p?tron«žna sestra (13); Znenka trainer. članica Tu m D J Nazarje Dar,a i'4, v. d. direkto^ce &ofijJesavinj&ke£a zdravit VCHefla nrana (ii, Pejo Fi:ir:Tj pnhndn.k . ijilne iniciative I?)\ kane ikav,-, pr«jsedrtlii ZiAVI ZSE; d). Stanka H trt, predsednik iPVobiifte Nazarje; Vanja Hofna rtit. pn>dsedn ciTDNaiarjd. 0 bči na Rte! t a o b v i nj:: Stanko Čeplai, di.ikon Vinko Je'a j, župan 17], .0« BŽudflik, J JI, laniii Žuntar oliriusk svetni*; An.i Sfmeiit, predsi dnicfl|0jflOpče|jš n i: (2); ¿vtinki Klad nit, predsednica :\[> Ljjbn.o oa Savinji [lj; Lerika Kralj, ohrinja ¡lurtsko Ifočiln; Joie Merrnal, predsednik Lprave ClfC Ljubl^na; 'Mo;z Murko ptfdsfdnili SSk Ljiibnci BTC, Vi:'rte] Sin-Fk, dififctiOT podjetji -^LS; Vd.j šug ic, ohranja ljudsko izročilo Občina Luee: M dTtd'1 i Gi '-kp;n pnrtrnčjLi |1|; StinKo Ojjfadi. ¿nipan Uk ^ltjana Sezoviek, prediij^r^ira kL) Gornji i'3ii(f (Ii. Atujniijb Pilinik, Dr^iiiiitki iti ; b(tro vutl k i nji lij; Kari na fvicrmjl, kfierdina torta p'o,fek:j Slarej1-1 i a star^jie; Hijze Ternar, :up'i Goriid F ii rjiak TI riip DfTmi pnva! id; M.-lja Vt-^iin i k. j Ll Lif uuod jd vsak ■-.!--11 : : i - ■ ■■ mi 1 ■: : ■.. . i ■ hjlj-i ki fo prejth ■2Id 2LI , gurnjtiiavifiJjk'- .:' el. i.ke :adu Mofll i:. TotfJli? tilla sreča naklonjena Oifil Uíitenp ¡¡er, Toril, ljub no ob Savinji. Nagrajenka prevzame nagrado v naiem uradniHtvu. Vse poblarte üPWÍte i ' " í.'VljIi' ¡jti žn bíHÍU glavive ■ i ■■¡i; zakljutku vikend najfi: ¿vlodoima Freeduni centra i-jt Celja. 7d.i n i .n.1 i^i In! IfpHiln-tr j;::iuivn rnrjn n;i!i-p.il' n; JúpiimLO ¡n jo UL'néddjku. 30. dKenthíi IDI J, jjuil=Ht rtJ h.ivluv: jiviniiki r s1;: t f, ííu njiKi wti< JJJl Pokrovitelja jikcije sta ZintrigA iiiHlrfü AKADEMIJA OB JUBILEJU KUD UTRIP RECICA OB SAVINJI S pogledom v preteklost zazrti tudi v prihodnost KUD Utrip Rečica ob Savinji je zaokrožil prvo desetletje svojega delovanja. Ob tej priložnosti so prvo nedeljo v decembru pripravili slavnostno akademijo, vzporedno z njo pa so v avli rečiške osnovne šole pripravili priložnostno razstavo o dogodkih, ki so jih do sedaj izvedli. Med slednjimi je izpostavil »stalnice«, kot so razstave, čitalniški večeri, pogovori Berta Savodnika s prijatelji, večeri slovenske besede, okrogle mize ... Slavnostni govornik dr. Jožef Muhovič je v svojem govoru izpostavil, da se v logotipu društva skriva »deset let začenjanj, poizkusov, Dr. Jožef Muhovič (tretji z leve) je izpostavil, da je za člani KUD Utrip deset let trdega dela in predstavljanja različnih obrazov kulture. (Foto: Marija Sukalo) Kulturni program so oblikova- učenja, presenečenj in uspehov ter li člani Zgornjesavinjskega trobilne-ga kvinteta in recitator Boštjan Cigale. Pozdravne besede je udeležencem namenil župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki je članom društva ob jubileju čestital in jim zaželel še veliko uspeha pri njihovem delu ter osveščanju občanov na področju različnih zvrsti kulture. Podpredsednik drušlva Aleksander Oblak je predstavil organiziranost in članstvo ter poudaril, da so do sedaj uspeli pripraviti več kot 150 različnih kulturnih dogodkov. seveda rok, glav, kilometrov, »telefonad«, sestankov, improvizacij, rezervacij in navdušenj ... S stališča prihodnosti pa je v Utripovi desetletni »dobri praksi« vredno obujati novo pozornost; pozornost, ki nam razširja obzorja, izziva v nas bogata doživetja, nas uči videti, kar nismo vajeni videti, pričakovati, kar ne pričakujemo, razumevati, kar se zdi v začetku nerazumljivo, in uvi-devati, da ta pozornost za nikogar od nas ni majhna stvar.« Marija Šukalo Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 13 Ljudje in dogodki, Oglasi BOŽIČEK OBISKAL ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Darila in igrice razveseljevale obdarjence ».... Zima že prihaja, z njo pride še Božiček, pride sem čez griček. Lani je obljubil, da ne bo zamudil. Ko sonce bo zašlo, pride čez goro.« je bilo slišati z odra ljubenskega kulturnega doma v igrici za otroke preden je med njih prišel dolgo pričakovani dobri mož. In res je bil točen kot vsako leto. Predzadnji in zadnji teden letošnjega leta je namreč obredel številne kraje po dolini tako v vrtcih kot po občinah. Otrokom je prinesel zvr- han koš daril, poleg tega pa so si ponekod lahko ogledali tudi predstave. V Gornjem Gradu je gostovalo gledališče Ku-Kuc s predstavo Najlepše darilo. V njej zajček in veve-rička razmišljata, kaj je lahko lepše darilo v zimskem času kot sneg. V Šmartnem ob Dreti in Nazarjah so se otrokom predstavili na-zarski šolarji v veseloigri Rdeča kapica. Režijska in dirigentska palica je bila v rokah Katje Gruber. V Šmartnem ob Dreti in Nazarjah je bila poleg Božička v glavni vlogi Rdeča kapica. Takole je Božiček obdaroval otroke v Lučah... Na Rečici ob Savinji so Božičku pomagali člani gledališke skupine Do zvezd. in takole v Gornjem Gradu. Na Ljubnem ob Savinji so program za malčke Božičku pomagale pripraviti sodelavke iz tamkajšnjega vrtca. Srečno in uspešno leto 2014 vam želi kolektiv p C käme Krair.er 14 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Ljudje in dogodki Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes Kokarje na razglednici, ki je bila narejena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Z malce truda smo poiskali lokacije in naredili kolaž fotografij za novo razglednico. Del Kokarij je postal zaradi novogradenj celo v tako kratkem časovnem razdobju skoraj neprepoznaven. (Foto: IS) -_- Na Ljubnem ob Savinji so otroci uživali v igrici Didl, didl daja Božiček že prihaja v izvedbi strokovnih delavk ljubenskega vrtca. Igrica govori o gozdnih živalih, ki morajo poiskati in okrasiti smrečico, saj bo le tako Božiček lahko odložil darila, ki so jih težko čakali. Lučane so letos obiskale lutke v Zimski pravljici. Tokrat so se otrokom predstavili člani Kulturno umetniškega društva Jesenice - Teater za vse. Rečiški otroci so uživali v Pravljični zmešnjavi, ki so jo na odru predstavili člani gledališke skupine Do zvezd. V igrici se pomešajo zgodbice, ker knjiga s pravljicami pade in se listi pomešajo, za nameček pa jo ukradeta razbojnika. A na koncu je spet vse tako, kot mora biti. Tekst in foto: Marija Šukalo MOZIRJE Božični bazar za male in velike Članice Društva prijateljev mladine (DPM) Mozirje so tudi letos v predbožičnem času organizirale prihod Božička, ki je obdaril najmlajše. Ob tem je na tržnici pred trgovino Ona on dva popoldneva potekal božični bazar, na katerem so lahko domačini predstavili in prodali kakšno stvar, ki so jo sami izdelali. Najmlajše občane je Božiček obiskal v nedeljo, 22. decembra, popoldne v dvorani kulturnega doma v Mozirju. Otroke so najprej nagovorile članice KUS Potovke, ki so v goste pripeljale poredna škrata. Slednja sta otroke med predstavo naučila marsikatero lumparijo, ob tem pa jim izmerila, koliko so poredni. Rahlo porednost je čudežni prstan pokazal, vendar na otrocih ne tako velike kot pri starših. Prejeli so vsak svojo kazen in ob obljubi, da se bodo poboljšali, kljub temu dobili zagotovilo, Na božičnem bazarju v Mozirju se je našlo za vsakogar nekaj. (Foto: Benjamin Kanjir) da jih bo Božiček obdaril. Ob prihodu se je dobrotnik, odet v belo rdeča oblačila, sicer pritožil čez neugodno vreme. Sani z jelenčki je namreč moral pustiti na Golteh, saj nižje snega ni. Kljub temu je otroke razveselil z darili, primernimi času in radodarnosti sponzorjev, ki kljub kriznim časom prispevajo v darilne vrečke. Že dan prej, torej v soboto, in na dan Božičk-ovega prihoda so mlade članice DPM Mozirje, pod vodstvom Alje Žunter, organizirale božični bazar. Na njem se je s svojimi izdelki in pridel- ki predstavilo lepo število ponudnikov. Na voljo so bile vse vrste nakita, izdelanega s srcem in s tem večjo dodano vrednostjo, pa izdelki za krepitev zdravja in okrasne stvari, torej malenkosti, s katerimi si lahko vsakdo polepša predpraznič-ni čas. Za otroke je bil na voljo pečen krompirček, skodelica čaja za mamice in kozarček kuhanega vina za očete. Krajši program so pripravili mali »migeci« Mojce Štancar. Po predstavah je bazar obiskal tudi Božiček, ki je pozdravil obiskovalce in se družil z otroki. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 15 Voščila, Oglasi KOVINOPLASTIKA »ENDA Kuviiio pLisliE crura d.o.c.. Lesarska. 10L 53H Nazarje, tel.: S3 70 1M, faks: S J 70 130. B-mail: benda(®5 iol.net. www.koYinijplastilia-benda.sl ' * v? * ■ Vsem zaposlenim, poslovnim partnerjem in občanom Zgornje Savinjske doline želimo prijetne božične praznike in poslovno uspešno leto 2014! /-'.t* * * * d.oo. Nazarje POSLOVNE STORITVE iaereika os si a S 33-31 Nazarje ThI 03 339 25 25 www.irpul.sl 'Kofif& vsega je za vsi tati na Um svetit, iV fc imamo oči, ifa to opazimo, » da td %>z(juf>wo rf in i'o^p, da to stisnemo ¡Li¿Ol tf Žetima vam tinmc božične pr&zniffä v prihajajočem feht pa:zdravju,, sreče, m liasti pflsfMmih uspeitcvl Kofeftfr Računovodstvo, knjigovodstvo. EBBtPm7 d,o.o. Nazarje POSLOVNE 5TOR TVE TRGOTUR Kadrovski outsourcing Ljubljanska cesta t3b, Velenje Te».: 03 698 62 55 www.trgotur.si Za sodelovanje v preteklem tetu in za neizbrisen pečat se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem in iskalcem zaposlitve. Skupaj zmoremo več. Držimo skupaj! V letu 2014 vam želimo veliko uspehov, dobrih odločitev in notranje moči* I 16 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Organizacije, Oglasi CENTER RAZVOJA PODEŽELJA LJUBNO OB SAVINJI Kako si sam ustvarjati lepše življenje V prostorih Centra razvoja podeželja v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji je prvi decembrski četrtek potekala predstavitvena delavnica za osebno rast. Delavnico je vodila Vesna Jevremovič iz Centra Svetla misel. Predstavitve so se udeležili številni ljudje, ki jih zanima duhovna rast in delo na samem sebi. Jevremovičeva se je pred časom posvetila osebnemu svetovanju po metodi Američanke Louise Hay, ki je ta način razvila iz svojih, v mladosti dokaj negativnih izkušenj, ki so jo zaznamovale. Z močjo po- ta čustva prepoznati, se z njimi soočiti in jih nato pustiti za sabo, ter oprostiti. »Kar verjamemo o sebi in o življenju, postane resnica,« je dejala predavateljica. Pomembne so torej svetle misli, pomembno je, da se ima človek rad, da se sprejema, kar je ključ do pozitivnih sprememb v našem bivanju. Ko odpustimo, odpremo vrata ljubezni, ki je najmočnejše zdravilo. Za ustvarjanje življenja, kakršnega si želimo, so pomembne vaje z afirmacijami, meditacijo in vizualizacijo tistega, kar želimo postati. Direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič (desno) se je vodji delavnice Vesni Jevremovič zahvalila s priložnostnim darilcem. (Foto: Marija Lebar) zitivnih misli si je zgradila povsem novo, boljše življenje. Naslov delavnice je bil Ustvarjam življenje, kakršnega si želim, predavateljica pa je dodala, da je to najlepši in najpreprostejši način ustvarjanja srečnega življenja. Človek lahko z močjo svojih misli korenito vpliva na to, kaj mu bo prineslo življenje. Zato je pomembno, da razmišlja - in seveda tudi deluje - pozitivno. Če ima negativna čustva iz preteklosti, je dobro Jevremovičeva je povedala, da izvaja delavnice tako skupinsko kot individualno, potekale pa bodo v Centru razvoja podeželja na Ljubnem. Sodelovanje za osebno rast pri njej je možno tudi po telefonu, po elektronski pošti in po skypu. Predavateljici se je za njeno podajanje zahvalila direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič. Ob tem ji je predala priložnostno darilo -sestavljanko s sliko Fašunove hiše. Marija Lebar H| REPUBLIKA SLOVENIJA W MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Ministrstvo za infrastrukturo in prostor s tem J A V N I M N A Z N A N I L O M obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za daljnovod 2 x 400 kV Šoštanj-Podlog in okoljskega poročila i. Javna razgrnitev bo potekala 6. januarja 2014 do 9. februarja 2014: - na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, - na spletnih staneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor na naslovu: http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor/prostorski_ nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_seznanitve/ - v prostorih občine Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj - v prostorih občine Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 69, 3327 Šmartno ob Paki - v prostorih občine Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela - v prostorih občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec II. Javne obravnave bodo potekale: - 29. januarja 2014 ob 16.00 v prostorih občine Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj - 29. januarja 2014 ob 18.30 v kulturnem domu Šmartno ob Paki, 3327 Šmartno ob Paki - 30. januarja 2014 ob 16.00 v gasilskem domu PGD, 3310 Žalec - 30. januarja. 2014 ob 18.30 v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli, Glavni trg 2, p. 3313 Polzela III. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek DPN in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 9. februarja 2014 dajo pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mzip@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DV Šoštanj-Podlog«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo v roku 60 dni preučilo pripombe in predloge in do njih zavzelo stališče, ki bo objavljeno na spletni strani ministrstva in posredovano udeleženim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavi njihovo ime in priimek, morajo pri dajanju pripomb in predlogov to posebej navesti. mag. Tanja BOGATAJ Danijel LEVIČAR GENERALNA DIREKTORICA V.D. GENERALNEGA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA PROSTOR DIREKTORATA ZA ENERGIJO Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 17 Ljudje in dogodki, Nasveti Decembra Pred 40 leti ŠOLSKA KUHINJA V MOZIRJU Naš trg se lahko ponaša s tem, da je imel že leta 1910 pa do prve svetovne vojne kuhinjo za učence mozirske osnovne šole. Naša kuhinja je delala samo v zimskih mesecih. Učenci so dobivali toplo kosilo (enolončnico). Kuhinja je imela v t. i. Ma-ksetovi hiši v Mozirju št. 22 obednico. Kuharica je bila neka starejša vdova iz okolice. Vsak učenec je dobil veliko zajemalko gosto zakuhane enolončnice ter kos kruha. Vseh »gostov« je bilo kakšnih 50 vsak dan. Pred 30 leti KDO NE POZNA MOZIRSKE GALERIJE Kmalu bosta minili dve leti, odkar smo zaploskali umetniški galeriji, lepo urejenemu kletnemu prostoru kulturnega doma v Mozirju. Kako galerija opravičuje svoje ime? Lahko trdimo, da odlično! Hkrati z bogatim spiskom razstav pa se vsiljuje vprašanje, ali ljudje poznajo galerijo tudi po dolini in zunaj nje. Odgovor nas ne more ravno razveseliti, saj že večina ljudi iz bližnje okolice galerije ne pozna, kar seveda ni v prid našemu kulturnemu razvoju. Eni so celo mnenja, da galerija spada zgolj v mesto in da na deželi nima perspektive. Pred 20 leti OTVORITEV OBVOZNICE IN MOSTU NA LJUBNEM »Današnji dan je eden najsrečnejših po 1. novembru 1990, ko se nam je podrl svet,« je svoj govor na otvoritvi nove obvoznice in mostu v ponedeljek, 22. novembra, je začel predsednik Sveta KS Ljubno Paul Orešnik. To nedvomno drži, saj je kraj z zaključkom teh del ne samo bogatejši za nov infrastrukturni objekt, temveč je tudi mnogo varnejši pred visokimi vodami. Vse prisotne je v imenu občine in izvršnega sveta pozdravil Alfred Božič. Opozoril je na ogromno škodo po poplavah, ki je bila ocenjena na 251,5 milijona DEM. Zatrdil je, da so bila vsa sredstva preko občinskega kriznega štaba namensko porabljena ali se še porabljajo. Pripravila Tatiana Golob Razmišljam globalno, delujem lokalno Živali v naravi potrebujejo pozimi mir! Spoštovani bralec! Zima je obdobje, ko živali v naravi porabijo za svoje preživetje veliko energije. Hrana, s katero jo zagotavljajo, je za večino težje dostopna kot v drugih letnih časih. Izjeme so vedno. Ena od njih so krivokljuni, ki se pozimi obilno mastijo s smrekovim semenjem. Na razpolago ga imajo toliko, da pozimi celo vzgajajo mladiče. Za večino pa je zima čas pomanjkanja hrane, mraza, vlage in s tem njihove velike ogroženosti. Živali pozimi z energijo maksimalno varčujejo. Premikajo se predvsem zaradi hrane. Zlasti v obdobju velikih količin novozapadlega snega omejijo gibanje na nujni minimum, saj paniko sta presenečenje in hrup. Ce se živali nehote približamo pritajeno in jo presenetimo povsem od blizu, se bo pognala v beg. To je pozimi seveda izjemno redko. Verjetneje je, da jo bomo vznemirili s hrupom. Kadar se skozi zimsko, zlasti gorsko naravo premika večja skupina ljudi, na primer planincev na zimskem pohodu, so ponavadi bolj glasni, zvoki prihajajo z različnih strani in živali postanejo vznemirjene. Zato se je treba zimskim pohodom v največji možni meri izogibati, zlasti v bolj odročnih predelih, kjer si živali poiščejo mirne cone. Tudi pohodi v zgodnjih jutranjih urah in v večernem mraku niso zaželeni. Debela snežna odeja ovira gibanje živalim. (Foto: MD) je premikanje v globokem celcu zelo naporno. Vsaka pretirana poraba energijskih zalog v času najhujše zime je za posamezno žival lahko usodna. Seveda je snega največ v višjih legah, torej v gorah in v njihovem vznožju. To moramo upoštevati tudi obiskovalci gozda, zlasti gorskega in gora v zimskem času. Z vsakim obiskom tega občutljivega sveta pozimi v večji ali manjši meri vznemirimo živali. Od nas je odvisno, koliko jih bomo zmotili in kako bodo reagirale. Živali ponavadi samotnega pohodnika ali manjšo skupino, ki se po uhojeni stezi ali gazi normalno premika skozi zimski gozd, zaradi vonja in zvokov razmeroma hitro zaznajo, locirajo in se odvisno od položaja in seveda tudi živalske vrste v miru umaknejo ali pritajijo. Najhujša dejavnika za Za živali je najbolj moteče, kadar zvoka ne morejo locirati. Torej takrat, ko se vir zvoka premika zelo hitro, je zelo močan, in zlasti, ko je teh virov več. Hrup, ki ga povzročajo motorne sani, ki drvijo po gozdnih cestah, poteh in gorskih planjah, je za živalski svet izredno stresen. Pri vsem tem se tovrstna aktivnost pogosto dogaja v skupinah, v mraku in ponoči, saj so sani opremljene z močnimi žarometi, s katerimi režejo v temo. Zato je vožnja z motornimi sanmi vsekakor aktivnost, ki ne sodi v naravo! Pozimi je v gozdu in v gorah res lepo: sneg, mir tišina, neokrnjena narava ... Privoščimo to tudi naravi sami in živalim. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček 18 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Kultura, Organizacije, Šport LETNI KONCERT MOZIRSKIH KOLEDNIKOV S pesmijo po Sloveniji v podaljšku do Dalmacije V cerkvi sv. Jurija v Mozirju so obiskovalci drugo nedeljo v decembru uživali v narodnih in po-narodelih napevih. Kulturno prosvetno društvo Jurij je namreč pripravilo letni koncert Mozirskih kolednikov. Na njem so kot gostje nastopili družinski pevski zbor, kitarist Jernej Vivod in orglav-ka Ana Glušič. V družinskem pevskem zboru prepevajo tako starši kot njihovi otroci. Pevsko druženje pod taktirko Janija Šuligoja traja že četrto leto. Kitarist Jernej Vivod obiskuje glasbeni konservato-rij, orglavka Ana Glušič pa umetniško gimnazijo. Medtem ko je bilo iz grl pevcev in pevk slišati narodne in ponarodele pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, sta instrumentalista posegla po klasiki. Višek večera je bil vsekakor nastop Mozirskih kolednikov pod vodstvom Jelke Repenšek. Skupaj prepevajo že dvanajsto leto. Letos so z novim članom postali nonet. Tokrat so se pevci sprehodili po Sloveniji. S pesmijo, ki je vsebovala ljubezensko tematiko, so obiskali tako Primor- sko kot Koroško, bili so v Beli krajini in na Goriškem. S svojim nastopom, ki je bil poln pozitivne energije, so navdušili poslušalce v tolikšni meri, da so ti zahtevali podaljšek. Ta je bil obarvan z dalmatinskim melosom. Marija Šukalo Mozirski koledniki so pripravili pester program in z njim navdušili občinstvo. (Foto: Marija Sukalo) MOZIRSKI SKAVTI OBISKALI STAREJŠE V GORNJEM GRADU Obisk mladih prinesel vedrino in veselje stanovalcem Center starejših Gornji Grad je v prazničnem decembru prizorišče številnih veselih in prijetnih dogodkov. V nedeljo, 8. decembra, so se pri njih na obisku mudili skavti iz Mozirja, s katerimi je prišel tudi Miklavž. Domska kapela, kjer so najprej pripravili mašo, je bila skoraj pretesna za vse, ki so želeli biti prisotni. Že tukaj so se srečali z Miklavžem, nato pa je sledilo druženje v jedilnici centra. Poleg darilc, ki jih je Miklavž -spremljali so ga tudi parkeljni - prinesel prav za vse, so se stanovalci še posebej razveselili družbe mladih skavtinj in skavtov. V skupnih prostorih centra se je ob mizah odvijal razgiban živžav, ko so se obiskovalci in stanovalci pomerili v igrah s kartami, človek ne jezi se, spomin, šah, v posebni delavnici pa so skupaj izdelovali lutke iz ku-halnic. Ob glasbi kitare in harmonike se je oglasila domača pesem in še polepšala prijetno popoldne. Obiski skavtov v centru so že tradicionalni, saj so se začeli pred več kot petimi leti. V centru se bodo letos oglasili še enkrat, ko prinesejo betlehemsko luč miru. Obljubili pa so, da pridejo na obisk z Miklavžem tudi prihodnje leto. Marija Lebar Na zadnjih dveh tekmah so lučki hokejisti zabeležili eno zmago in en poraz. Z rezultatom 5:4 so premagali Grizlije, medtem ko je bila boljša od njih ekipa Agrobar in jih premagala z rezultatom 7:10. Trenutno se ekipa Hokejskega društva Luče nahaja bolj na dnu lestvice, a na polovici rednega dela so tudi preobrati še možni, pravijo v klubu. Med drugim je ekipa okrepljena s kar nekaj novimi igralci, ki so se Lučanom priključili ob vstopu v drugo ligo. Skavtinje pri igrah z varovankami Centra starejših Gornji Grad (Foto: Julija Remenik) Skavti so obljubili, da pridejo na obisk z Miklavžem tudi prihodnje leto. (Fotodokumentacija centra) 2. DRŽAVNA LIGA V INLINE HOKEJU Še ena zmaga in en poraz za Lučane Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 19 Ljudje in dogodki, Kotiček za voznike POTOPISNI VEČER V KNJIŽNICI MOZIRJE Poletno potepanje po Skandinaviji V mrzlih decembrskih dneh se je lepo spomniti na poletje, zato ni presenetljivo, da je bil potopisni večer o poletnem potepanju po Skandinaviji, ki ga je organizirala Osrednja knjižnica Mozirje, dobro obiskan. O zanimivostih severnih dežel je zbranim pripovedoval Damjan Jevšnik, po stroki gozdar, sicer pa navdušen popotnik. Na predavanju, ki se je v mozirski galeriji odvijalo v četrtek, 12. decembra, je Jevšnik predstavil potek tritedenskega poletnega potovanja po Danski, Švedski in Norveški. Preko njegovih besed in slikovitih fotografij, ki jih je predvajal ob predavanju, so se obiskovalci podali na plovbo po fjordih, na odprtem morju so si ogledali kite, sprehodili so se po mogočnih danskih gradovih in se spoznali z Laponci v deželi polnočnega sonca. Kot je povedal Jevšnik, ki je skandinavske dežele obiskal že vsaj desetkrat, le-te izstopajo po visokem standardu, širnih zelenih prostranstvih in urejenem življenjskem okolju, pa tudi po prijaznosti in vrednotah Skandinavcev. Tatiana Golob VOZILI SMO AUDI A4 AVANT, 2.0 TDI Damjan Jevšnik, po stroki gozdar, sicer pa navdušen popotnik, je predstavil skandinavske dežele. (Foto: Tatiana Golob) Voznikov delovni prostor na meji perfekcije Audi izdeluje lepe karavan izvedbe osebnih avtomobilov. To je veljalo in še velja, čeprav se je konkurenca močno približala in je izbor seveda odločitev oseb- preseneti. Marsikomu zna biti dolgočasna, ampak vse bo našel na svojem mestu in voznikov delovni prostor se nagiba k meji perfekci-je. Udoben, ergonomičen, kvalite- ob minimalni porabi goriva, ki se lahko giblje pod šestimi litri, če nimate ravno »betonske« noge za plin. Vse to je združeno z odličnim šeststopenjskim menjalnikom in trdim podvozjem ter natančnim volanskim mehanizmom. Podvozje omogoča veliko veselja pri dirigiranju skozi ovinke, malo manj pa trdota na neravninah na cesti. Tu bi se pričakovalo, da bo A4 udobnejši. No, za takšne zahteve za doplačilo obstaja adap-tivno podvozje. Udobje med vožnjo je na visokem nivoju, dizelski motor ni preglasen, a lahko bi bilo še ele-gantneje. Za vse pomanjkljivosti se audi A4 odkupi z odličnimi zavorami in natančnim volanskim mehanizmom. Skratka, audi A4 ni slab nakup, seveda pa vse to stane. Cene se hitro pričnejo dvigovati v višave, če se odločimo za dodatno opremo, kar pa je skorajda nuja, če že kupujemo takšno družinsko »zverinico«. Igor Pečnik ne izbire, okusa in želja. Kakorkoli pogledamo in obrnemo, se audi A4 avant uvršča med lepše izdelke med karavanskimi izvedenkami. Z dolžino preko 4,6 metra deluje skladno in kompaktno. Vse to ima svojo ceno, ampak lastnikom Audijevih A4 avantov nikdar ni potrebno parkirati zadaj na dvorišču eminentnih gostišč, temveč si lahko privoščijo parkirno mesto tik pred vhodom. Notranjost deluje skladno in v pričakovanju že ogledane zunanjosti. Nemška natančnost nas ne tno izdelan, bogat, brez nepotrebnih gumbov in ostale »navlake«. H kvalitetnemu počutju pripomorejo odlični sedeži, ki poleg voznika razvajajo tudi sovoznika, na zadnji klopi pa je z novo generacijo audi-jev A4 postalo udobneje in prostor-neje. Zadovoljstvo in ugodje dopolni relativno velik prtljažni prostor, ki se s 490 litrov lahko poveča na 1.430 litrov. Testni model je bil opremljen z znanim 2.0 TDI motorjem, ki z veseljem razkazuje svojih 177 konji-čev, kar omogoča lahkotno vožnjo IZJAVA TEDNA J (Foto: TG) : TG Ilka Kramer Marolt, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline: »Pri dobrodelni akciji Drobtinica, kjer se zbirajo sredstva za šolsko prehrano otrok v domači občini, smo Zgornjesavinjča-ni vedno v slovenskem vrhu po višini zbranih sredstev.« 20 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Prisrčno prednovoletno srečanje ljubenskih starostnikov Ljubenski starostniki so se tudi letos zbrali na tradicionalnem prednovoletnem srečanju. Dan po obisku prvega od decembrske trojke dobrih mož so v velikem številu napolnili večnamenski prostor v osnovni šoli na Ljubnem. Za organizacijo veselega druženja imajo tudi letos največ zaslug društvo upokojencev z Ljub-nega in občina, ki je že po tradiciji pripravljena nuditi vsakršno pomoč starostnikom, kar je v pozdravnem govoru prisotnim poudaril župan Franjo Naraločnik. Starostnike je pozdravil tudi predsednik društva Jože Vodušek, v kulturnem programu pa so nastopile pevke družinskega kvarteta Štiglic s Tirske domačije nad Ljubnim, ki so stalne gostje na tovrstnih srečanjih. Z načinom petja, ki ga gojijo Tirska dekleta, so bila tudi tokrat dobrodošla popestritev srečanja, saj so s svojim nastopom navdušile prisotne. Razpoloženje na podobnih srečanjih je vedno veselo, ob zvokih frajtonarice Lipovčeve-ga Vinka pa je bilo vzdušje še bolj prešerno in sproščeno, kot se za božično-novoletne praznike spodobi. Franjo Atelšek Ljudski godec je za dobro vzdušje vedno dobrodošel. (Foto: Franjo Atelšek) LUČKI UPOKOJENCI PODARILI VESELI VEČER STAROSTNIKOM V VOJNIKU Sokrajana Aleksandra Sandija Lojena niso pozabili Lučki upokojenci, združeni v Društvu upokojencev Luče, ki ga vodi predsednica Martina Kla-dnik, so zadnja tri leta še posebej aktivni. Potem ko so spomladi na zboru članstva začrtali obetaven program, so ob praznovanju 44. Lučkega dne pomembno prispevali k vzdušju v kraju in na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju aktivno sodelovali z večdnevno predstavitvijo vseh zgornjesavinjskih društev ter Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, ob zdaj že znameniti lučki skorjevki. V sredo, 11. decembra, je večja skupina njihovih članov pripravila veseli večer v Špesovem domu za starejše v Vojniku. Ob tem so se srečali s sokrajanom, znanim Lučanom Aleksandrom Sandijem Lojenom, ki večina časa preživlja v tem domu starostnikov, zaradi bolezni pa je priklenjen na invalidski voziček. Da je Sandi, ki je član društva že 22 let (v novembru je dopolnil 65 let), še vedno zelo spoštovan sokrajan, je bilo videti ob snidenju, kasneje pa tudi, da je upoštevan v domski skupnosti. Kulturni nastop je popestril decembrsko vzdušje med stanovalci v domu, ki letos obeležuje 10-le-tnico od izgradnje in vselitve. V njem je nastanjenih med 160 in 170 varovanci. Lojen je eden iz- Lučani so se srečali s sokrajanom Sandijem Lojenom (na vozičku). (Foto: Jože Miklavc) med njih. Kot je dejal, je v dobri strokovni in zdravstveni oskrbi našel primerno rešitev za bivanje. Praznični program, ki so ga podarili lučki upokojenci, je med gostitelje prinesel »luč« iz Luč, saj so v poldrugi uri pozabili na tegobe starosti in bolezni. Ob vodenju prireditve tajnice društva Anice Podlesnik sta glasba in pesem napolnili kotičke velike dvorane za prireditve. Lučki godci so ob začetku, vmes in na koncu »zabelili« nastope pevcev, nastopili pa so še citrar Tonček Mlačnik s sestro, ljudsko pevko Pavlo Robnik, moški in ženski zbor ter združeni mešani pevski zbor društva. Pesmi Pojdem u Rute in Hladna jesen že prihaja sta zapeli Mika in Marica. Nohcoj je en fajn večir so v lučkem narečju in v znani, večglasni izvedbi zapeli zdravico in voščilnico Sandiju ter ga obdarili s knjigo Gori, doli, sem in tja, zraven pa priložili culo z malico. Ob stopnjevanem vzdušju so izvedli še drugi, praznični, božično obarvani del in povsem za konec še pristne napeve iz lučke fare. Jože Miklavc OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je zaradi novoletnega praznika rok za oddajo čestitk, zahval, malih oglasov in kuponov za naj osebnost 2013 v ponedeljek, 30. decembra 2013, do 9. ure. Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 21 JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Osem stopničk za domače tekmovalce V soboto, 14. decembra, so se člani Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada izkazali kot gostitelji finala slovenskega pokala v ju-jitsu v DUO sistemu za mladino. Tekmovanja mladih do 14 let se je udeležilo 120 tekmovalcev iz številnih slovenskih klubov. Med temi je nastopilo tudi 18 dvojic iz domačega kluba, kar osem jih je stopilo na stopničke, vsi ostali pa so se uvrstili med četrtim in devetim mestom. V duo sistemu tekmovalci tekmujejo v parih, ki so lahko sestavljeni iz dveh deklic, fantov ali pa je par mešan. Zmage na tekmovanju sta se razveselili dvojici Kranjec - Božič (U12 deklice) ter Celinšek - Kranjec (U12 dečki). Na drugem mestu so tekmovanje zaključili štirje pari, mešani pari Kolenc - Breznik (U8), Pistotnik - Kranjec (U12), Pahič - Kopu-šar (U14) in Pahič - Pistotnik (U14 deklice). Na najnižjo stopničko sta stopili dvojici Kopušar - Kopu-šar (U12 dečki) in Bezovšek - Božič (U14 deklice). Tekmovanje je potekalo v šolski športni dvorani in je privabilo kar nekaj gledalcev. Organizatorji so ob 30-letnici kluba poželi pohvale za dobro organizacijo tekme, z dobrimi rezultati pa so mladi tekmovalci zadovoljili tudi trenersko ekipo. Štefka Sem Šolska športna dvorana je bila polna tekmovalcev in njihovih spremljevalcev. (Foto: Štefka Sem) Domači tekmovalci so se odlično odrezali. (Foto: Štefka Sem) SMUČIŠČE V LUČAH Pripravljeni na praznike in zimske radosti Člani Smučarsko tekaškega društva Luče so v teh dneh do konca uredili smučišče v Logu. Končali so z zasneževanjem in prvi smučarji so se po strmini lahko spustili v nedeljo, 22. decembra. Smučišče je odprto tudi preko božično-novo-letnih praznikov, omogočena je dnevna in nočna smuka. Obiskovalcem sta na voljo dve vlečnici, daljša, ki je primerna za izkušene smučarje, in krajša, ki je namenjena začetnikom, saj je ta proga bolj položna, prav tako pa iztek. Posebnih novosti letos ni, nekoliko so posodobili sistem umetnega zasneževanja. Sicer pa so za njimi tri uspešne smučarske sezone. Izkazuje se, da manjša smučišča, kot je lučko, vse bolj ustrezajo željam, potrebam in tudi vse plitvejšim žepom smučarjev. Lučko smučišče si prihajajo ogledovat različni predstavniki lokalnih skupnosti in društev iz vseh koncev Slovenije, ki želijo podoben center zgraditi tudi v svoji okolici. Po novem letu bodo v organizaciji kluba pripravili tečaje alpskega smučanja za otroke in odrasle ter treninge slaloma in veleslaloma za odrasle. Klub ima štirinajst učiteljev smučanja z licenco, ki zagotavljajo, da poteka učenje strokovno in varno. Kakšne večje tekme ne načrtujejo, bodo pa organizirali različna sindikalna in krajevna tekmovanja. Vse sprotne podatke o obratovanju smučišča je mogoče najti na njihovi spletni strani. Marija Lebar Smučišče v Logu je odprto tudi preko božično-novoletnih praznikov. (Fotodokumentacija Smučarsko tekaškega društva Luče) 22 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Kronika, Zahvale, Oglasi Verjamem, da me vidiš, ko prihajam na grob. Verjamem, da me slišiš, ko se pogovarjam s teboj. Verjamem, da si z menoj, ko mi je hudo. VERJAMEM!!! In dokler bom verjel - NISI UMRL!!! (Janez Medvešek) IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • NASILJE V DRUŽINI Mozirje: V jutranjih urah 21. decembra je prišlo do kršitve javnega reda in miru v zasebnem prostoru v Mozirju, kjer sta se sprla izvenzakonska partnerja. Pri tem je bila partnerka telesno poškodovana, zato je bila kršitelju izrečena prepoved približevanja, zoper njega pa bo napisana tudi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo • ZAGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Podvolovljek: 21. novembra v jutranjih urah je zagorelo gospodarsko poslopje v Podvolovljeku. Iz poslopja je bila rešena živina, medtem ko je zgorelo nekaj strojev. Gasilci so požar pogasili v dopoldanskem času, nakar je ogledna skupina Sektorja kriminalistične policije PU Celje opravila ogled in ugotovila, da je do požara prišlo zaradi pregretja kmetijskega stroja. Ocenjena materialna škoda znaša okoli 30.000 evrov. • ZASEG VOZIL Mozirski policisti so pretekli teden dvema voznikoma, ki sta v cestnem prometu vozila osebna avtomobila kljub temu, da nimata veljavnega vozniškega dovoljenja, zasegli avtomobila in zoper oba napisali obdolžilna predloga na okrajno sodišče. NASVETI VOZNIKOM V zadnjih letih se je delež prometnih nesreč, ki jih zakrivijo pijani vozniki, nekoliko zmanjšal in predstavlja 9-odstotni delež vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Zaskrbljujoče pa je, da več kot petina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola. Policisti svetujejo, da naj vozniki vozijo le trezni. Če zaužijejo alkoholne pijače (ne glede na zaužito količino), se naj ne odločijo za vožnjo v cestnem prometu. V primeru, da voznik zaužije alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali pa naj uporabi javna prevozna sredstva. Vozniki naj dosledno upoštevajo cestnoprometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji. NASVETI LASTNIKOM GOSTINSKIH LOKALOV Vsem organizatorjem javnih prireditev in lastnikom gostinskih lokalov policisti priporočajo pazljivost pri točenju alkoholnih pijač in spoštovanje določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo po odhodu iz lokala udeleženi v cestnem prometu. V gostinskih lokalih se ne sme točiti alkoholnih pijač tistim, ki so že pod vplivom alkohola, mladoletnim, še posebej pa tistim, za katere se ve, da bodo zatem sedli v vozila. Policisti PP Mozirje želijo vsem občanom mirne in prijetne praznike ter zdravo, srečno, uspešno in varno leto 2014! v__J MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si ZAHVALA V 89. letu se je poslovil od nas eden zadnjih pristnih tržanov trga Mozirje, ustanovni član Planinskega društva Mozirje, soustanovitelj Ribiške družine Mozirje ter dolgoletni pustnak Franc BREZNIK 23.9.1925 - 14.12.2013 Ob tej priliki se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sokrajanom, bivšim sodelavcem, Ribiški družini Mozirje ter Ribiški družini Ljubno za izrečena pisna in ustna soža-lja, darovano cvetje in sveče. Veliko vas je bilo, ki ste nam pomagali pri zdravstveni in negovalni oskrbi, še posebej se zahvaljujemo dr. Kseniji Mijin Steiner, Sonji Herman Robnik in Miri Kolenc. Hvala Metki za besede slovesa, duhovniku, pevcem, praporščakom in vsem, ki ste ga prišli pospremit na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njegovi Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve cvetejo in trt nasadi. (A. Gradnik) ZAHVALA Veliko prekmalu se je poslovil od nas dragi mož, oče in dedi Franc PARFANT 29.9.1948 - 17.12.2013 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Hvala duhovniku in diakonu za opravljen obred, govorniku za lepe besede slovesa, glasbeniku za odigrano žalostinko, pevcem, pogreb-cem, praporščakom, pogrebni službi Morana ter vsem za darovano cvetje in sveče ter vsa izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 23 Za razvedrilo Cvetke h koprive MODRIJAN PO ZASLUGI MIKLAVŽA Mark Sovinšek, vzhajajoča glasbena zvezda: »No, Miklavž, si videl. Prosil sem te, da mi prineseš ozvočenje, mikrofon in obleko, da bom pravi narodnozabavni pevec, in to sem tudi dobil. Obljubil sem ti, da bom nastopil na Veselem večeru in »raztural«, tudi to mi je uspelo. Sedaj pa čakam le še na povabilo Modrijanov na njihovo noč, saj sem odpel njihovo skladbo S teboj. Za prihodnje leto pa prosim, Miklavž, da mi prineseš harmoniko, da bom igral še to, nasmešek Franca Miheliča pa že obvladam.« KRST BI PREDOLGO TRAJAL Štefka Goltnik, tajnica Govedorejskega društva Zgornje Savinjske doline (druga z leve): »Povejte, Gašper, kako bi lahko prenesli koristne in profitabilne izkušnje mlekarskih farm iz Združenih držav Amerike v Zgornjo Savinjsko dolino?« Gašper Napotnik, govedorejec in predavatelj iz Topolšice (prvi z leve): »Bolj težko ... Pri trinajst tisoč molznicah v hlevu bi bilo namreč kar težko za vsako žival poiskati ime!« 24 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Križanka, Informacije SESTAVIL: peter udir RAÍENJ JED IZ POPARJENEGA KRUHA PRIPRAVA IZ DESK, KI KAJ OBDAJA, POKRIVA STROKOVNJAK ZA ETIKO PRIZVOK, NADIH izredna lepota BISTROST, NADARJENOST, UM kemijski simbol za ajnštajnij AM. SATIRIK (BUÇHWALD) KDOR SE UÍI MEHANIČNO. GULEŽ ZGODOVINSKA POKRAJINA V ROMUNIJI mraCne boginje Smrti v gr. mit MEJNO OZEMLJE KAKE ORÍA-VE.OEiElE UMETNIŠKA UPODOBITEV GOLEGA TELESA PREBIVALEC TRSTA NEKD. JAPONSKI TELOVADEC (JUKIO) AM. IGRALKA (LINDA. DINASTIJA) VELIK TROPSKI kuSCar IZDELOVALEC OMAR stoa2arni-caos meji KORALNI OTOK OBROfiASTE OBLIKE robert redford epska dela POŽELENJE, STRAST SL. ML1ZI-KOLOG (RAFAEL) SL. SLIKARKA (ADRIANA) RASTLIMA Črni zobnik RUSKA REPUBLIKA, JAKUTIJA TONSKA EARVA GLASU ALI ZVOKA PISANJE, SESTAVLJANJE BESEDILA hišni bog PRI st. RIM. HUNSKI KRALJ. IMENOVAN SlEiA BOŽJA ZELENJAVNI VRT IZRAELSKA LUKA, AKA KDOR SE POKLICNO UKVARJAZ LIKANJEM prit ZORMAN, IVO JOHN ADAMS DOLGOREPA PAPIGA NEKDAJ ROKOMETU PODOBNA IGRA ZA ŽENSKE PERZIJSKI BOG TEME. SMRTI IN ZLA KNJIŽNICA MOZIRJE Novitete v mesecu decembru Leposlovje: Kenner, Julie: Razvnemi me, Šoukal, Vito: Mozaiki časa, Bajželj, Mirko: Iz Stražišča na fronto, Barnet, Miguel: Življenje ubežnega sužnja, Mor-rissey, Di: Kamor te vleče srce, Winterson, Jeanette: Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna?, Winton, Tim: Rob zemlje, Geister, Iztok: Newyor-ški dnevnik. Strokovna literatura: Shreffler, Wayne G.: Razumevanje alergije na hrano in prehranske intolerance, Hawkes, Joyce Whiteley: Zdravljenje na celični ravni : most med dušo in celico, Stein, Garth: Umetnost dirkanja v dežju, Kiyosaki, Robert T.: Nepravična prednost : moč finančnega znanja : česa o denarju se ne boste nikoli naučili v šoli, Lukas, Elisabeth: Priveži svoj voz na kakšno zvezdo : kaj nam v življenju daje moč, Roter, Zdenko: Padle maske, Lončar, Sanja: Uravnajte ščitnico in rešili boste 100 težav hkrati. Mladinska literatura: Zupan, Dim: Tinček in tri zlate ribice, Paver, Michelle: Goreča senca, Vo-ake, Steve: Lili Lunar na kmetiji, Svet, Erna: Levček Oli zbeži, HUseinovic, Kašmir: Pradavni palčki, Pregl, Slavko: Gospodka iz samokolnice, Loewe, Elke: Pipi in Melkijad; Mali in veliki pujs na potepu. Golob, Tadej: Kam je izginila Brina? Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 25 Slovarček: AJLEC - si, muzikolog (Rafael); ENDO - japonski telovadec (Jukio); HAZENA - nekdaj rokometu podobna igra za ženske; v_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SMUČARKA, MATERIAL, IKE, ISPA, PRIHAJA, BEN, ATEROM, POPE, OTOS, ICIKA, OMOT, ŽIVOST, JOK, VELEBIT, OKUŠALO, OTIRAČ, BRADA, IV, RAF, LEZA, KARAČI, KLERIKALKA, KLAN, AOMEN, RTAČ, AKNA v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 1. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Napovednik dogodkov ob 16.00. Center Rinka Solčava Božični film Petek, ob 16.30. Knjižnica Mozirje 27. december Ura pravljic: Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo ob 19.00. Pred katedralo v Gornjem Gradu Koncert cerkvenih pevskih zborov ob 10.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Naj zadiši po cimetu in klinčkih ob 16.30. Zbirno mesto pri hotelu na Golteh Sobota, Žive jaslice na Golteh 28. december ob 17.00. Logarska dolina Pohod z baklami do Olcarske bajte ob 19.00. Pred katedralo v Gornjem Gradu Koncert okteta Žetev ob 16.00. Solčava Nedelja, Zabavne igre na ledu - animacija 29. december ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Družinska komedija Korenčkovi - ponovitev Ponedeljek, ob 16.00. Center Rinka Solčava 30. december Božični film ob 20.00. Na trgu v Gornjem Gradu Torek, Silvestrovanje 31. december ob 20.00. Parkirišče pred Upravnim centrom v Mozirju Silvestrovanje ŽIVALI - PRODAM kol; gsm 031/832-520. Bikca starega en teden sr pasme prodam; tel. št. 5832-360. DRUGO - PRODAM Prodam jesenovo klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Prodam bikca sivca težkega 150 kg; gsm 031/765-605. Telice čb, pašne, visoko breje prodam; gsm 030/383-383. Prodam bikca čb/lim starega 1 te- Kupim vse vrste telic in krav za za- OSEBNI STIKI Podjetnik z otrokom, bolno materjo, rabi zvesto žensko brez otrok, do 44 let; gsm 041/552344. den; gsm 041/226-251. ŽIVALI - KUPIM PETRA Prijazna, nežna, radovedna, izredno scrkljana 5-mesečna muca potrebuje nov dom. ■ A Je razglistena, cepljena ¡n sterilizirana. Vajena je družbe drugih muc in notranjega bivanja. Kontakt: 040/729-015 (Irena) MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ BRUŠENJE mesarskih in kuhinjskih nožev; gsm 041/672-768. Lovro Hribernik s.p., Brezje 35, 3330 Mozirje. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; ter ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove in rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._ ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. 26 Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 Ljudje in dogodki KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI Kašča častitljive starosti, ki jo bodo obnovili Stoletne kašče so najboljši dokaz o trdoži-vosti in odpornosti lesa. Stoletja brez sodobnih premazov kljubujejo vetru, soncu, snegu in dežju. Edina zaščita so dobra streha, pravilna izdelava in primeren čas poseka lesa. Ena takih je kašča pri Spodnjem Jamniku, ki se kiti z letnico 1735 in je najstarejša kašča v Florjanu pri Gornjem Gradu. Ob tem pa lastniki povedo, da je le pridelana, torej dodana prvotni, še starejši kašči. Res se vidi, da je kašča sestavljena iz dveh delov in je zgornji in manjši del starejši. To bi seveda lahko potrdili predvsem strokovnjaki z dendrokronološko analizo, če bi jih seveda kdo za to nagovoril. Jamnikovi kašči se starost 278 let že malo pozna. Predvsem zaradi strehe. Streha je zelo zdelana, viharni veter pred leti jo je močno načel. Nekoč je bila slamnata, na šope, danes je pokrita s starim bobrovcem. Okoli leta 1950 so zamenjali streho hiše in tedaj staro kritino uporabili za pokritje kašče. Zato je skrajni čas za obnovo strehe. Gospodar se problema zaveda. Lesovina za ostrešje je že napisana, torej izmerjena, pravi. Za kritino bi najraje uporabil skodle, vendar ne verjame, da se mu bo izšlo. Tudi navlako, ki se je nabrala skozi dolga leta, bodo pospravili. Ostrešje je izredno staro, morda celo prvotno, saj so špirovci in lege povezani na star način, z lesenimi cveki. Drogovi (rante) za sušenje mesa v podstrešnem delu so vezani z brezovim pro-tjem. Prav bi bilo, da bi pri obnovi v največji možni meri poskrbeli za to, da bi starodavna kašča ostala v čim bolj prvobitni podobi. V kašči bi lahko uredili pravi mali muzej. Ko-šte za žita so sicer že dolgo nazaj podrli, ker so v osrednjem delu kašče uredili mizarsko delavnico, ki je že sama po sebi ogleda vredna. Poleg tega je v njej lepa zbirka starega mizarskega, tesarskega in kmečkega orodja. Osrednji zaklad kašče je skrinja iz leta 1702. Nič manj vredna ni skrinja za platičke (krhlje) in orehe iz leta 1742. Predeljena je na pet delov - koštov. Preša iz leta 1983 je za okras in za rabo. Klet je še polna sadja, zelenjave in polnih sodov. Le za sušenje želodcev ta kašča nikoli ni bila najboljša. Preveč v zavetrju je. Marijan Denša Prastaro kaščo čaka temeljita obnova. (Foto: Marijan Denša) I Savinjske novice št. 52, 27. december 2013 27 Vse kar potrebuje svet, so dobri zgledi Svet potrebuje ljudi, ki so zmožni živeti svoje sanje in se boriti za svoje ideje. (P. Coelho) Srečno 2014 ■. vam želi. Kolektiv BRLČC . 3334 Lade BITEL: 041/606-376