3/08 št. brezplačno SEPTEMBER 2008 Štorski občan SPET V ŠOLO ... SPOŠTOVANI OBČANI, DRAGE OBČANKE ! Čeprav je predvolilni čas, bi se vendarle rad izognil tem temam in vam poskušal vsaj v kratkem predstaviti težak finančni položaj naše občine in s tem povezana vprašanja, ki jih občani in občanke vse pogosteje naslavljate name ali na moje sodelavce. Zdi se, kot da se je afera okoli razkritja nekaterih nečednosti v preteklosti, ki so nekaj časa redno polnila občila, polegla, oziroma da so se zadeve uredile, vendar žal ni tako. Lahko bi rekel, da je tak le zunanji videz, znotraj občinske uprave pa že več kot leto dni poteka boj, kako zmanjšati dolgove, ki smo jih podedovali od predhodnikov. Da ne govorim o blokadi transakcijskega računa, ki nam onemogoča še tisto malo možnosti vlaganj v občinsko infrastrukturo, saj nam dolga čakalna vrsta upnikov, v prvi vrsti bank, intenzivno pobira naš davkoplačevalski denar. Naj navedem primer. Končno smo dobili sklep in tudi nakazilo za vračilo vloženih finančnih sredstev v telekomunikacijsko omrežje. Ta sredstva se bodo v kratkem začela vračati upravičencem, vendar pa je trajalo skoraj mesec dni, da smo uspeli sodišče prepričati o namembnosti teh sredstev, v nasprotnem primeru bi jih zasegla banka. Če pa si predstavljate, da za skoraj vsa namenska sredstva steče podoben proces, potem lahko verjamete, da se resnično trudimo. Marsikdo, tudi občinski svet, se sprašuje, kako dolgo še lahko delamo na takšen način. Moj odgovor je zelo jasen tako dolgo, dokler ne vrnemo vseh dolgov. In če bi sledilo vprašanje: »Kdaj bo to?«, lahko brez velikega pretiravanja ugotovimo, da nekje med osmimi in desetimi leti. Za ilustracijo kratka predstavitev dolgov, seveda ob dejstvu, da je bil celoten proračun občine Štore v letu 2008 2,5 milijona €: iz naslova Hudournik (poroštva, odkupi neobstoječih terjatev) 2,4 mio €, iz naslova tožb Slovenskih železnic 0,5 mio €, iz naslova zakladnice 0,75 mio €, iz naslova Probanke (likvidacija Komunale) 0,5 mio €, iz naslova Hypo leasing (odkup občinske stavbe) 0,18 mio €, iz naslova obveznosti do dobaviteljev 0,5 mio €. V zadnjih dveh letih je bil dolg zmanjšan za cca. 1 mio €. Lahko vam zagotovim, da je v primeru Hudournik vložena kazenska ovadba proti vsem vpletenim in da se bomo borili za vsak davkoplačevalski evro, ki je bil neupravičeno odvzet. Seveda pa vas ne želim utrujati samo z dolgovi. Kljub vsemu nam je uspelo pridobiti nekaj finančnih sredstev iz državnih razpisov, oziroma evropskih sredstev. Nadaljuje se izgradnja kanalizacije v Kompolah. Prav tako je v teku odkup zemljišča za izgradnjo parkirnih mest, ki so nujno potrebna v Kompolah. Zamenjali smo okna in vrata ter uredili zelenico z novo ograjo v vrtcu Lipa, v naslednjem tednu pa bo potekala montaža novih igral, ki jih vrtec nujno potrebuje. Potrebno je bilo dodatno odkupiti zemljišče za nadvoz Lipa, v nasprotnem primeru bi se gradnja ustavila. Uspelo nam je prepričati trgovskega giganta Mercator, da bo v kratkem začel z rušitvijo obstoječe trgovine in zgradil nov poslovno-trgovski kompleks, prav tako pa se trudimo in smo pred zaključkom pogovorov za trgovino v spodnjih Štorah. S pomočjo državnih sredstev SVRL bomo konec tega meseca in v začetku naslednjega zgradili cesti Nad stolarno in v Žeroviščah. Seveda je spisek tistega, kar smo uspeli urediti, veliko krajši od tistega, kar je še potrebno, da ne rečem nujno. Človek na vsakem delu naše občine vidi potrebo po vlaganjih, vendar nam je, kljub željam, to onemogočeno. Tako je potrebno urediti še veliko cest, jasen odgovor bosta slej ko prej zahtevala mosta na Opoki in v Mostah, pa tudi nova športna dvorana na Lipi je po mojem prepričanju nujno potrebna. Spoštovani! Ni navada, da župani tako podrobno predstavljajo finančni položaj neke občine v lokalnem časopisu. Pa vendarle se mi zdi, da situacija, v kakršni se nahaja naša občina, od mene zahteva, da jo pojasnim, saj gre vendarle za davkoplačevalski denar. Dajem vam trdna zagotovila, da se bom skupaj z mojimi sodelavci še naprej močno trudil, da situacijo vsaj omilimo, če je ne moremo rešiti. Vendar pa vas tudi prosim, da poskušate tudi vi razumeti, da čudežev pač ne moremo narediti. Prihaja jesen. Čas, ko ljudje poberemo sadove našega minulega dela. Prevelikih ujm tudi nismo bili deležni, glede na nekatere kraje po Sloveniji, zato vam želim, da bi vsaj vaši rezultati celoletnega truda bili bogato poplačani. Župan Miran Jurkošek ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠPORT VABILA 4 24 30 31 34 37 40 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v novembru pričakujemo vaše prispevke do 10. 10. 2008. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Foto naslovnice: Aleš Korošec Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore 3 SEPTEMBER 2008 December 2006 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE UKINITEV OBJAV PREKLICEV OSEBNIH IZKAZNIC, POTNIH LISTIN, OBMEJNIH PREPUSTNIC IN VOZNIŠKIH DOVOLJENJ V URADNEM LISTU RS Obveščamo vas, da je bilo s spremembo Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 44/2008) in Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 44/2008) ter zagotovitvijo tehničnih in tehnoloških možnosti za objavo podatkov o pogrešanih, izgubljenih in ukradenih dokumentih na enotnem državnem portalu e-uprava, ter skladno z določili Zakona o varnostni cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06) določeno, da z dnem 9. 6. 2008 objava preklicev pogrešanih, ukradenih in izgubljenih osebnih izkaznic, potnih listin, obmejnih prepustnic in vozniških dovoljenj v Uradnem listu Republike Slovenije, ni več potrebna. Navedeno pomeni, da: • se podatki o naznanjenih pogrešitvah Uradnemu listu RS ne pošiljajo več; • se številke Uradnih listov in datumi objav preklicev v registre ne evidentirajo več; • strankam objav preklicev ni potrebno več plačevati; • se lahko nova vloga za izdelavo dokumenta potrdi takoj, saj ni več potrebno čakati objave preklica. Objava preklicev v Uradnem listu RS pa je z namenom zagotovitve transparentnosti in javne dostopnosti podatkov o pogrešanih dokumentih, ki pripomore k preprečevanju zlorabe uporabe pogrešanih, ukradenih ali izgubljenih dokumentov, nadomeščena z možnostjo preverjanja podatkov o dokumentih na enotnem državnem portalu e-uprava na spletnem naslovu: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ Omenjena stran je namenjena predvsem preverjanju statusov pogrešanih dokumentov zunanjim uporabnikom (praktično komurkoli). Uradni osebi na upravni enoti preverjanje ni potrebno, saj lahko do podatkov dostopajo v posameznem registru. Pomembno pa je, da ste seznanjeni, da se dokument kot pogrešan na tej spletni povezavi najde naslednji dan po evidentiranju statusa neveljavnega dokumenta (pogrešitve, kraje ali izgube). Evidentiranje ustreznega statusa je tudi vse, kar mora uradna oseba storiti, da je podatek avtomatično prenesen v pregledovalnik na portalu e-uprava. Če je bil dokumentu evidentiran status pogrešitve, pa je bil kasneje najden in aktiviran, se na portalu e-uprava ne pojavlja kot pogrešan dokument (stanje se v pregledovalniku avtomatično ažurira skladno z ažuriranjem podatkov v registrih listin). Damjan VREČKO, načelnik VRAČILO VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE 4 V Štorskem občanu smo že večkrat poročali o aktivnostih, ki potekajo v zvezi z vračilom vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V tej številki lahko poročamo o rezultatih teh aktivnosti. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je odločilo o zahtevku za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki ga je v imenu končnih upravičencev, dne 31. 5. 2004, vložila občina Štore. Občini sta bili poslani v podpis dve poravnavi, iz katerih izhaja, da je Državno pravobranilstvo ugotovilo, da je do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje upravičenih 87 upravičencev z območja KS Svetina in 385 upravičencev z območja bivše KS Štore. Te dni smo od Državnega pravobranilstva v podpis prejeli dodatek k poravnavi za upravičence z območja KS Štore, ki je ugodnejši od prvotne poravnave. Iz poravnav izhaja, da so posamezni končni upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje upravičeni do različnih zneskov vračil, odvisno od tega, v katerem času so podpisovali pogodbe s krajevno skupnostjo, oziroma od višine zneska, ki so ga plačali za telefonski priključek. Po prejemu poravnav je občinska uprava začela izvajati aktivnosti za nakazilo zneskov odobrenih vračil vlaganj končnim upravičencem. Tako je bilo v mesecu avgustu končnim upravičencem s področja KS Svetina poslano v podpis 87 poravnav. Na podlagi podpisanih poravnav so bila v preteklem tednu izvedena prva nakazila končnim upravičencem s področja KS Svetina. V času priprave tega poročila potekajo aktivnosti v zvezi s pripravo poravnav za končne upravičence s področja bivše KS Štore. Glede na obsežno število upravičencev se predvideva, da bodo te poravnave poslane končnim upravičencem do konca tega meseca. Jože Šepec, strokovni sodelavec SEPTEMBER 2008 PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO Zvonjenje ima globoko tradicijo. Zvonovi so bili včasih edino javno informacijsko sredstvo, saj je plat zvona oznanjala uro, čas za molitev in mašo, pogreb, ogenj, hudo uro in druge naravne ujme. Velika večina cerkva na Slovenskem še vedno zvoni trikrat dnevno, zjutraj, opoldne in zvečer. Zvonjenje ob 7.00 uri zjutraj je bilo uvedeno zaradi kuge in Turkov, opoldansko zvonjenje je namenjeno molitvi, večerni zvon pa naj bi imel veliko moč za človeško dušo. Vsako dodatno zvonjenje pa oznanja, da se je zgodilo nekaj nevsakdanjega. Verjetno je veliko tistih, ki ne vedo, da so v zvoniku v Šentjanžu zvonovi, ki so posvečeni za zvonjenje proti toči. Leta 1923 sta se 300 let staremu zvonu pridružila še dva zvonova, ki sta bila posebej blagoslovljena za zvonjenje pred hudo uro. Do leta 1936 je na te zvonove v Šentjanžu zvonil Žohar, ki pa ga je tega leta 8.junija ob hudem neurju ubila strela v zvoniku. Od takrat dalje za zvonjenje skrbita Ladi Gobec in njegov sin Drago. Do leta 1979 je Ladi hodil v hrib trikrat dnevno in nič kaj prijetno ni bilo, ko je bilo treba pred nevihto v zvonik. Na svoje stroške je dal napeljati elektriko do zvonika in uredil električno zvonjenje. Ladi pove, da poleti ob vsakem poslabšanju vremena pogleduje v nebo in če se približujejo zelo temni oblaki in v meglah vre, se zagotovo pripravlja na točo. Če je zvonjenje ob pravem času, zvok zvona razbije oblake in ne pride do najhujšega. Ker se z Gobčeve domačije ne vidi na vse strani neba, ga včasih pokličejo domačini, da pritisne na gumb in da se oglasijo zvonovi. Zvoniti je potrebno samo do dežja. Ko se dež ulije, pa morajo zvonovi utihniti, da ne pride do nasprotnega učinka. Do sedaj smo se uspešno ubranili toči in strelam, kljub temu, da je letos posebno leto in da vsako poslabšanje vremena spremlja strah pred najhujšim. Sam Bog ve, kaj bo še prinesel čas, zaskrbljeno razmišlja Ladi. Ko ga povprašam, če za skrb in zvonjenje dobi kakšno nagrado, zamahne z roko in pravi, da je nagrada to, da prežene oblake in morebitne udare strele. V zvonovih naj bi bila skrita čudežna moč. Le prisluhniti jim je potrebno, da jo tudi zares občutimo. Kako vdano so ob zvonjenju naši predniki snemali klobuke in se pokrižali, danes pa v mestih nekatere zvonjenje celo moti. Da te zvonovi s svojo melodijo zasvojijo, potrjuje Ladi, ki pri častitljivih letih še vedno gre s sinom Dragom v zvonik pritrkavat ob velikih praznikih. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Ivanka Tofant 5 SEPTEMBER 2008 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN OBNOVA CERKVE SV. KRIŽA NA SVETINI Cerkev Sv. Križa je poleg cerkve Marije Snežne ponos Svetine, kakor tudi občine Štore. Hvaležni smo našim prednikom, da so cerkvi zgradili in ohranjali, danes smo na vrsti mi, da ju ohranimo in dostojno predamo prihodnjim rodovom. Leta 2007 smo s pomočjo donatorjev in krajanov ter ministrstva za kulturo in lokane skupnosti obnovili zvonik in ladjo na cerkvi Marije Snežne. Junija 2008 pa smo pričeli z obnovo že prej omenjene cerkve Sv. Križa, ki je po nekaterih zgodovinskih virih starejša od Marijine Cerkve. Obnova bo potekala po fazah: • gradbena dela (zamenjava tlaka, sanacija ometov), • zamenjava stavbnega pohištva (okna, vrata), • elektroinštalacijska dela. Vrednost del po predračunu znaša 30.000 €, polovico krije ministrstvo za kulturo, ostalo župnija. Gradbena dela opravlja podjetje Gradisan iz Celja, stavbno pohištvo bo naredil Vinko Šanc s.p., elektroinštalacijska dela pa bo opravilo podjetje Elektro Bum iz Šentjurja. V drugi fazi pa nameravamo opraviti restavratorska dela (odpiranje in obnovo fresk) ter obnova oltarja. Vrednost del je ocenjena na 100.000 €. Upajmo, da bo vse potekalo po načrtu, prva faza del na bi bila zaključena do konca julija 2009, druga faza pa se bo začela izvajati predvidoma spomladi 2009. Branko Mlakar PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE »Člani društev vseh dežel, združite se« Že od sprejema zakona o zaščiti avtorskih pravic oz. točneje od ustanovitve »zaščitniških podjetij«, društva na območju Republike Slovenije tanko piskajo in zato svoje dejavnosti minimalizirajo – tudi v škodo ohranjanja kulturne dediščine nekega naroda. Začelo se je z zahtevami po plačevanju avtorskih honorarjev, ki so vse prej kot razumljivi. Društva delujejo neprofitno, ljubiteljsko, tako se je ohranila tudi slovenska beseda in še marsikaj, na kar lahko naši starši pokažejo s prstom ali nam o tem govorijo, pa ne zato, ker je bilo to v zakonu tako napisano, ampak zato, ker so se zavedali pomena KULTURE in DEDIŠČINE. 6 V stilu nekdanjih revolucionarjev pod geslom Proletarci vseh dežel, združimo se, se bomo očitno morali združiti in družno nastopiti zoper novodobne zavojevalce, tudi društva, ki že leta neprofitno vzdržujemo zadnje vzdihljaje »kulturnega življenja« na lokalnih nivojih naše države. Čeprav nekaterim ni mar, ko gre za kovanje dobičkov, in to še celo pod okriljem države oz. zakonov, ki jih je sprejela, je jasno, da na ta način v ljudeh ubijajo še tisto, kar je dejansko res kulturnega, ubijajo kulturo in to v polnem pomenu te besede. Tu ne gre za »komercialno kulturo«, gre za organizirano obliko društvenega življenja – nekomercialnega druženja in združevanja vseh ljudi. Tudi besede so avtorsko delo in citiranje skupka besed je avtorsko delo. Je zakonsko tudi to razlog, da Slovenci nekega dne kar utihnemo? Že nekaj časa društva opozarjajo na nerazumljive razmere, ki so z zakonom dane nekaterim »pooblaščencem«, ki se skrivajo za imenom zakonitih zaščitnikov avtorskih pravic. Že ničkolikokrat so bile izražene besede in »klici na pomoč«, izrečeni v javnosti, pa se nihče ne zgane. Ne gre za to, da društva niso na strani zaščite pravic avtorjev, nikakor pa ne moremo razumeti, da pravice, ki si jih jemljejo »pooblaščenci«, segajo celo še v ljudsko sfero. Država Slovenija, »mati vseh Slovencev«, je ta, katere dolžnost je skrbeti za svoje ljudstvo in skrbeti tudi za kulturo njenih otrok, prav na njej je tudi tokrat, da reši svoje otroke kulturnega propada. Očitno je edina rešitev »majhnih« združiti se v celovito organizacijo in s peticijo proti nepremišljenemu sprejemanju zakonov, kot je ta o avtorskih pravicah, pozvati državo k rešitvi. Torej »Društva vseh dežel, združimo se« Pišite nam na naslov tdstore@gmail. com, skupaj bomo vložili zahtevo za spremembo zakona o avtorskih pravicah in tako prirezali krila novodobnim »zaščitniškim tajkunom«. Emil Kačičnik SEPTEMBER 2008 ALI JE NEKOČ TUDI ŠTORE PREKRIVALA VODA? Do zanimive najdbe smo prišli pred časom, ko nas je pot zanesla iz Lipe proti Pečovju. In zakaj? Skoraj ni dneva, ne da bi jo kdo ne ucvrl »na Marijo« in tudi ta sprehod naj bi se končal tam. Med potjo pa smo naleteli na zanimivo najdbo - na fosilni primerek školjke v živi skali. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Emil Kačičnik RAZMIŠLJANJE To je razmišljanje o ljudeh, o katerih se nikoli ne piše in ki se nam zdijo nepomembni. Vidimo jih le takrat, ko naša okolica v Štorah ni urejena. S tem pisanjem želim opozoriti na občinske može, ki skrbijo, da so zelenice pokošene, smeti pobrane, ne samo tiste, ki jih odvržejo otroci, ampak tudi odrasli. Otroci delajo običajno to, kar vidijo pri svojih vzornikih. Prav tako ne ločijo zelenic in poti, za katere naj bi skrbeli vsi. Mogoče bi bilo bolje, da bi pri nas uvedli tekmovanje za najlepše urejeno okolico pred bloki in bi stanovalci poskrbeli za urejeno okolje, podobno kot za to skrbijo lastniki stanovanjskih hiš. Žal pa v blokih velikokrat slišimo pripombe, da naj to delajo občinski delavci, ki so plačani za to. Ste pomislili, koliko travnikov morajo ti možje pokositi poleg vseh ostalih del? Marjan Lipar vleče svojo kosilnico po 8 ur na dan in še več, če je potrebno. To nekatere že moti, češ da jim ropot kosilnice moti počitek. Morda bi bilo koristno, da bi se po naseljih namestili koši za smeti in pasje iztrebke. V naši občini je precej starejših občanov, ki so veseli, če jih vsaj prijazno pozdravimo ali priskočimo na pomoč. Pred dnevi sem na Lipi videla otroka, ki sta starejši ženički metala kamenje v vrata. Opozorimo otroke, da to ni prav in jim bodimo dober zgled pri skrbi za okolico in sočloveka. Marija Lamut MESEC FOTOGRAFIJE »CELJE 2008« Društvo fotografov SVIT iz Celja prireja oktobra že drugič mesec fotografije. Namen društva je prikaz trenutnega stanja ustvarjalne fotografije pri nas in v tujini. Kar štirje izmed devetih dogodkov, ki se bodo zvrstili v oktobru, so mednarodnega značaja. Mesec fotografije se bo začel z razstavo zelo prodornega poljskega fotografa mlajše generacije Macieja Duczynskega, ki je v zadnjem letu napravil velik prodor na mednarodnih FIAP in PSA salonih, kjer je pogosto med dobitniki nagrad. iz Firenc, zmagovalci svetovnega FIAP pokala za leto 2007, ki se bodo predstavili s fotografijami, s katerimi so osvojili naslov najboljšega fotografskega društva na svetu. Gost meseca fotografije bo tudi italijansko društvo G. F. Il Cupolone V sklopu Meseca fotografije Celje 2008 bosta poleg 9-dnevnega fotografskega ex- SEPTEMBER 2008 Vrhunec meseca fotografije bo zagotovo 2. mednarodni FIAP salon digitalne fotografije, na katerem bo sodelovalo nekaj sto fotografov iz celega sveta. Nagrajene in izbrane fotografije bodo prikazane na projekciji, ki bo 24. oktobra v Celju. tempora »Celje skozi oči fotografa«, tudi 2 mladinska natečaja: 2. vseslovenski osnovnošolski natečaj »BISTVO OČEM SKRITO, SRCU ODKRITO«, ki se ga je že v prvem letu udeležilo skoraj 100 osnovnošolcev ter, tokrat prvič, srednješolski natečaj »Fotografiram, torej sem«. Vsi natečaji so digitalni in se začenjajo 1. septembra z izjemo FIAP salona, ki se je začel že 23. avgusta. Prijave potekajo preko interneta na spletni strani organizatorja: http://www.df-svit.si/ index.html , kjer najdete tudi razpisne pogoje. 7 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN PRAZNIK KS SVETINA in ZAKLJUČEK HUMANITARNE AKCIJE Svetina praznuje svoj krajevni praznik 1. septembra, ko je pred 133 leti v kraj prispel prvi učitelj in s tem za tiste čase odrezani hribovski vasici omogočil opismenjevanje in šolanje otrok. Zaradi tega lahko rečemo, da krajevni praznik simbolizira znanje, ki je dandanes še kako pomembno. Svetina poleg vseh vzgojno-izobraževalnih institucij prebivalcem nudi še dodatno šolo življenja z naravo in povezavo med teoretičnim in praktičnim znanjem. Tega se zaenkrat morda še premalo zavedamo, vendar so prave priložnosti še pred nami. Krajevnega praznika ne praznujemo v obliki standardne proslave ali veselice, temveč poskusimo le-to kombinirati s katerim izmed pomembnejših dogodkov, ki se zgodijo v kraju. Kot smo se lani veselili zaključnih del na strehi naše veličastne cerkve, tako smo letos s ponosom zaključili humanitarno akcijo sanacije požara pri družini Kapel. Nesreča, ki se je zgodila lani na velikonočno soboto in v kateri je družina Kapel - Mlakar izgubila streho nad glavo, je pokazala, da ljudje še nismo pozabili na vrednote, kot so pomoč, sloga, solidarnost … S hitro in prisebno akcijo gasilcev in sosedov je bil požar pogašen, z nesebično pomočjo vseh sorodnikov, sokrajanov, občanov, lokalnih skupnosti, medijev, humanitarnih organizacij, dobrotnikov in donatorjev pa smo poskrbeli, da je humanitarna akcija v celoti uspela. Družina, v kateri so tudi otroci, ima spet varen dom in lepo perspektivo za ohranitev roda na »Mlakarjevi«domačiji. Praznovanje je potekalo v soboto, 30. 8. 2008 na domačiji »Mlakarjevih«, kjer je za uvodne, spremne in zaključne besede poskrbela Betka Vrbovšek, o akciji in prazniku sem spregovoril sam kot predsednik KS Svetina, o trenutnem stanju, razvojnih možnostih in načrtih občine pa tudi župan Miran Jurkošek. Domača gospodinja se je s solzami v očeh zahvalila vsem sodelujočim v akciji, gospod Vlado Zupančič pa je opravil tudi blagoslov hiše. Za pogostitev so poskrbeli domači, sosedje in KS, za dobro voljo pa Aljoša Jurkošek s prijatelji in Srečko Pajk s pristno domačo »frajtonarico«. Na velikem panoju smo pripravili slikovni pregled akcije od požara naprej in spisek vseh donatorjev. Prisotni so se lahko prepričali, da je seznam dolg in da so bili v akciji prisotni dobrotniki malodane iz vse Slovenije, največ pa vsekakor iz Štor in bližnje okolice. Svetina je bila za leto 2007 s strani turistične zveze Slovenije ponovno izbrana za najlepšo hribovsko vas. To je za naš kraj veliko priznanje, zato čestitam vsem krajanom in se jim zahvaljujem za njihov velik prispevek pri dosegi tega laskavega naslova. S to humanitarno akcijo smo širši javnosti pokazali, da Svetina ni le biser med hribovskimi vasmi v Sloveniji, ampak da ima tudi složne in častivredne ljudi. Hvala vam in ostanite takšni. Predsednik KS Svetina in podžupan Jani Jurkošek Ker so gasilci izrazili nezadovoljstvo zaradi poročanja nekaterih medijev, ki bi lahko bilo razumljeno kot kritika njihovega posredovanja pri požaru, želim posebej poudariti naslednje: gasilcem gre v primeru tega požara vso priznanje in zahvala za hitro in učinkovito akcijo, s katero so pogasili požar in, kar je še pomembneje, zaščitili sosednje objekte. Dejstvo je, da se je požar zgodil v strnjeno naseljenem zaselku, kjer si skednji, kozolci in hiše malodane podajajo roke. Hišo, prizadeto v požaru, smo do kletnih prostorov porušili naknadno po nasvetu strokovnjaka - statika, saj brez tega kamnito - lesene hiše ni bilo mogoče statično sanirati. Ta odločitev takrat ni bila preprosta, zaradi uspešne humanitarna akcije pa smo lahko danes zanjo hvaležni. 8 Pa še kdaj »Na pomoč«! SEPTEMBER 2008 PRAZNIK MARIJE SNEŽNE -- »ŠENTOŠČEVA NEDELJA« Tudi letošnje leto se je ob prazniku Marije Snežne na Svetini zbralo veliko romarjev in obiskovalcev znamenite gotske cerkve. V soboto zvečer je bilo bogoslužje pred cerkvijo, po maši pa je bila procesija z lučkami in kipom Marije, ki so ga nosili birmanci. Kljub dežju ponoči je bila nedelja lepa in sončna. Zvonovi v mogočnem zvoniku so vabili k bogoslužju ob 9.00 in 10.30 uri. Pritrkovala sta oče in sin, Ladi in Drago Gobec. Bogoslužje na prostem je vodil dr. prof. Karl Bednjak iz Murske Sobote. Po bogoslužju pa je bila procesija in nošenje Marijinega kipa. Pri obeh slovesnostih je igrala svetinska godba pod vodstvom kapelnika Ivana Ulage. To je prireditev, na kateri se v občini Štore zbere verjetno največje število ljudi. V župniji se krajani pripravljamo na različne načine, nabiramo zelenje, pletemo kite, gospodinje pečejo kruh in pecivo, postavimo mlaj (ki ga brezplačno postavi podjetje Trgošped), čistimo in krasimo cerkev ter zunanji prostor. Gasilci pa skrbijo za prometno varnost. Župnija je, kot vsako leto, tudi letos pripravila srečelov, izkupiček pa se bo v celoti namenil obnovi cerkve Sv. Križa. V imenu ključarjev in župnika dr. Vlada Zupančiča bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali in sodelovali. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Branko Mlakar KNJIGA ŽELEZARSKE ŠTORE Izšla je knjiga Srečka Križanca Železarske Štore. V petek, 23. 5., je bila predstavljena v kulturnem domu v Štorah. Prejel sem osebno povabilo avtorja knjige. To mi je bil še dodatni razlog, da sem se vabilu odzval. Moram pa priznati, da me je po drugi strani tudi rahlo skrbelo oziroma zanimalo, koliko ljudi se bo odzvalo povabilu na predstavitev knjige. Bodo v dvorani kulturnega doma napolnjene dve, tri vrste? Pred pričetkom predstavitve pa sem bil presenečen, da je bila dvorana v tolikšnem številu napolnjena. Pri predstavitvi knjige so sodelovali Viki Ašič st. in Andrej Bremec, ljubiteljski pevski zbor Bojansko Štore in mešani pevski zbor gostincev Celje. Amaterski igralec Lenart Horvatič pa je upodobil grofa Hermana drugega. SEPTEMBER 2008 Naslovnico krasi kipec štorskega železarja, ki je nekakšen simbol Štor. Ta isti kipec je bil na velikih plakatih scensko upodobljen in je bil simpatična kulisa predst avitvenemu dogodku. Prireditev je v celoto povezala avtorjeva hči Nina, ki je z očetom napravila intervju. Iz njunega pogovora je bilo moč razbrati, da je bila avtorjeva velika želja, da v slikah in besedah prikaže razvoj kraja, v katerem živi in na katerega je ponosen. Rojen je bil po drugi svetovni vojni in od ranega otroštva spremlja razvoj kraja, kjer živi. Spominja se tudi začetkov gradnje novega dela železarne, ki so ga vsi tako težko pričakovali. Ideja za knjigo je zorela praktično od začetka zaposlitve, dozorela pa pred letom, ko so ji bile naklonjene okoliščine. Knjigo je začel pisati leta 2001, slikovno gradivo zanjo pa je zbiral kar trideset let. Knjiga ne bi ugledala luči sveta, če ne bi imel podpore svoje žene Nade, hčerke Nine in njenega fanta Jasmina, ki je knjigo oblikoval, ter seveda finančne podpore prijateljev in direktorjev podjetij, ki so nasledniki železarne Štore. Gospod Križanec je poudaril, da je bila železarna nekakšna mati vsem zaposlenim, predvsem Štorovčanom. Gradila je stanovanja, počitniške domove, dajala kredite delavcem za individualno gradnjo, štipendirala na stotine študentov in finančno podpirala skoraj vsa štorska društva. Za njimi so tudi težki časi, kot je bila osamosvojitvena vojna leta 1991. To je bilo obdobje tranzicije, v katerem so izgubili jugoslovanski trg. Z železarsko trdoživostjo, štorsko trmo in vztrajnostjo so obstali in danes je železarstvo v Štorah zopet v vzponu. V najlepšem spominu so mu ostale ozkotirne parne lokomotive, ki so prevažale material iz obrata v obrat in odpadni material iz stare jeklarne v naselje Lipa, kjer so začeli pripravljati prostor za gradnjo stadiona. 30. junija 1947 so kupili prvo ozkotirno lokomotivo, ki so jo obnovili. 18. julija 1980 so slišali njen zadnji pisk. Ena danes stoji pred osnovno šolo Lipa, ena pa pred valjarno v železarni. S prijetnimi občutki smo pospremili knjigo na pot. Dober sprejem avtorjeve prve knjige naj bo motivacija pri ustvarjanju njegovih naslednjih knjižnih del. Dušan Volavšek 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN SPREJEM ODLIČNJAKOV PRI ŽUPANU V petek, 13. junija, je župan občine Štore Miran Jurkošek sprejel učence osnovne šole Štore, ki so v vseh devetih letih šolanja dosegli odličen uspeh. Od 51 otrok, kolikor jih je obiskovalo deveti razred, je bilo kar 17 takšnih, ki so bili vsa leta odlični. Ta podatek priča o tem, da je bila generacija, ki zapušča šolske klopi v Štorah, nadpovprečno uspešna in da daleč presega dosedanje uspehe učencev, pa tudi v prihodnje se takšni rezultati ne obetajo. Večina odličnjakov bo šolanje nadaljevala v različnih gimnazijah. Odlični učenci so bili: Simon Arčan, Suzana Djaković, Alja Jurkošek, Barbara Zupanc, zlato Cankarjevo priznanje pa je prejela Martina Rezar. Klepej, Marko Kresnik, Tilen Notersberg, Katja Popovič, Rok Prevolšek, Nikita Privšek, Anja Vrhovšek, Maja Gračnar, Aleš Guzelj, Lucija Hrastnik, Teja Miholič, Blaž Podgoršek, Matic Teršek, Karin Na sprejemu je župan v pozdravnem govoru učencem čestital za njihov uspeh in jim zaželel, da bi pridobljeno znanje negovali kot pomembno vrednoto in ga uspešno prenašali v nadaljnja leta šolanja in življenja. Učenci so prejeli tudi priložnostna darila, pripravili so jim pogostiitev, ob koncu pa so se postavili pred objektiv in spominsko zabeležili ta dogodek. Lidija Buser STOLETNICA POSVETITVE TEHARSKE CERKVE in njene okolice. Ker pa se je cerkev poleg božjega hrama tudi zgodovinski objekt, bi rad nanizal nekaj podatkov iz zapisov v škofijski kroniki Lavantinske škofije Maribor, ki jih je v Verskem utripu povzel gospod župnik Ivan Koren. 10 Prvega julija, leta gospodovega 2008, je bila v popoldanskem času na Teharjah posebna slovesnost. Minilo je namreč 100 let, odkar je bila posvečena župnijska cerkev sv. Antona Martina Slomška. Ob tej priložnosti je slovesnost vodil škof dr. Anton Stres, ki je daroval sveto mašo in opravil blagoslov okolice cerkve. Ta pomemben dogodek za župnijo je v prvi vrsti krščanske narave, vendar se je dalo tukaj videti pomembne ljudi s političnega in gospodarskega področja. Le-ti so po svojih močeh prispevali k obnovi cerkve Blagoslovitev temeljnega kamna je izvršil škof Napotnik 30. maja 1906. Začelo se je zidanje cerkve in 22. avgusta so na stavbo potegnili ostrešje. Cerkev in zvonik so v oktobru pokrili z eternitom. Leta 1907 so v aprilu začeli ometavati zidove zunaj in znotraj. Stolp in stene so zunaj pobarvali. Medtem so dobili tudi nove zvonove, ki so jih 7. 7. 1907 posvetili pri cerkvi sv. Štefana. Še isti dan so jih potegnili v stolp. Lotili so se še notranjosti. Slikarji so tri mesece slikali cerkev z ornamenti in svetimi podobami. Položili so terarazzo – tlak iz cementa in gramoza. Okoli cerkve so zgradili škarpo in postavili železno ograjo. Postavili so tri oltarje. 22. 12. 1907 je cerkev blagoslovil opat Ogradi iz Celja in v njej opravil prvo sveto mašo in jo tako izročil v začasno uporabo. Po veliki noči so božjo službo spet prestavili k sv. Štefanu, v novi cerkvi pa so zlatili oltarje in opravili ostale dodelave. Cerkev je bila posvečena 2. 6. 1908. Teharje je bilo vso v zastavah, mlajih in slavolokih. Na predvečer so škofa sprejeli na celjski postaji in ga v procesiji spremili do nove cerkve. Na dan posvečenja se je zbralo veliko duhovnikov in vernikov. Dušan Volavšek SEPTEMBER 2008 ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI PTIČKI V SONČKU Vodja bivalne enote zveze Sonček, ga. Iva, je pri zalivanju cvetličnih obešank na njihovem dvorišču naletela na gnezdece, v njem pa so komaj skoteni škrjančki že dvigovali svoje kljunčke. Njihova mati je vedela, kje si mora poiskati varno gnezdece. Pri njih je našla mir, varnost, toplino in dobro srce. Upam, da bodo škrjančki kmalu poleteli še višje, k sončku. VERA ŠTANTE - SKOK PRAZNOVANJE ŠPORTNEGA DRUŠTVA LAŠKA VAS V ŽLAJFI V soboto, 28. junija, smo ob 30-letnici obstoja našega društva priredili srečanje vaščanov na pikniku in družabnih igrah. Najprej je prisotne pozdravil predsednik društva, nato gospod podžupan Jani Jurkošek, tajnica, ga. Staša Romih, pa je predstavila kroniko športnega društva. Za popestritev je poskrbel mlad harmonikar, naš domačin Primož Pušnik. Zbralo se je zelo veliko vaščanov, ki so svojo prisotnostjo potrdili, kako potrebujemo taka druženja, z njimi je Žlajfa veselo zaživela. Rajalo je staro in mlado, od malih otrok pa do starejše generacije. Vse prisotne smo pogostili, pri čemer sta nam pomagala občina Štore in g. Marjan Gobec, za kar se jima lepo zahvaljujemo. KRATKA KRONIKA ŠPORTNEGA DRUŠTVA LAŠKA VAS 78 Svojo ustanovno letnico imamo tudi v nazivu športnega društva. Mladina se je v Laški vasi družila sicer že mnogo prej, bolj organizirano in povezano s prvimi deli izkopom za igrišče v Žlajfi in ustanovitvijo športnega aktiva - pa se je začelo v letu 1978. Delovali smo pod okriljem takratnega TVD Partizana Štore. Tudi ime Žlajfa sega v preteklost, ime, poimenovanovano po drči, se je prenašalo iz roda v rod. Tako danes ne rečemo drugače kot »Gremo v Žlajfo«. V začetku smo tukaj samo smučali po bližnjem Mlakarjevem travniku, kasneje pa smo se na malem igrišču razgibavali čez celo leto. Žlajfa je postala priljubljeno zbirališče vseh generacij, združevala je ljudi Laške vasi in tudi okolice. Kasneje smo postavili brunarico, generacija otrok je dobesedno odraščala z Žlajfo. Prirejali smo smučarska tekmovanja, spretnostne igre, igrali nogomet, odbojko, košarko, imeli rekreacijo za ženske, druženje z vaščani itd. Ob pomoči takratne krajevne skupnosti Štore je leta 1996 v brunarici zasvetila luč, dobili smo elektriko. Nato smo povečali in asfaltirali igrišče in še bi lahko naštevali. V tem času je društvo aktiv vodilo veliko naših članov. Hvaležni smo vsem bivšim in SEPTEMBER 2008 zdajšnjim članom, ki so s takim veseljem davnega leta 1978 zasadili prve lopate na današnjem igrišču in tudi kasneje z nami delali. Žal pa veliko naših zaslužnih članov ni več med nami, tudi njim gre zahvala, da obeležujemo danes 30-letnico. Naj omenimo samo nekatere: Zmagica Vrhovšek, Stanko Štor, Tonči Ulaga, Franci Brecl, Slavko Sivka, Zdravko Oberžan, Joži Holcinger, zakonca Šuhel in še mnogi drugi. V januarju leta 2006 pa nam je požar skoraj popolnoma uničil brunarico, ki smo jo s pomočjo občine, številnih sponzorjev, požrtvovalnega dela in prispevkov vaščanov uspeli sanirati. Opravili smo več kot 1200 delovnih ur. Danes je naša brunarica še lepša in zato je ta pomemben jubilej za nas še bolj slovesen. Mislim, da je odveč vsaka beseda, brunarica in športni objekt povesta dovolj. V zaselku Laška vas služita svojemu namenu, združujeta ljudi in jim omogočata, da se rekreirajo in razvedrijo. Prav tako se trudimo z drugimi društvi v občini. Tukaj ste dobrodošli vsi in če bomo upoštevali določen red ter pravila, bo ta objekt resnično služil svojemu namenu, vzdrževali in ohranili ga bomo tudi za generacijo, ki prihaja. Predsednik Športnega društva Zdravko Romih 11 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN PRIZNANJE SREČKU KRIŽANCU OB IZDAJI KNJIGE ŽELEZARSKE ŠTORE Nekaj dni po predstavitvi knjige Železarske Štore Srečka Križanca, od prijateljev in domačinov izvem, da jih je vsebina te knjige resnično prevzela. Ob njenem branju in slikovnem gradivu so se čustva in spomini mnogih bralcev zopet zbudili in misli so se vrnile v preteklost življenja naših očetov in dedov, ki so bili tisti čas zaposleni v Železarni Štore. Mnogi so v tej knjigi zasledili koga od bližnjih ali daljnih sorodnikov, naj bo to v slikovnem ali tekstovnem delu. Tudi jaz sem bila presenečena, ko v knjigi zasledim fotografijo približno iz l. 1968; prikazuje pa glavno štorovsko cesto, ob kateri je na obeh straneh drevored topolov, makadamska cesta, star avtobus in znameniti fičo, na pločniku pa sta moja starša, ki sta ravno odhajala od čiščenja komunalnih storitev takratne KS. Počaščena sem, da je s to fotografijo zajet tudi del življenja mojih staršev. Štorovčani smo lahko resnično ponosni, da bodo lahko zgodovino Železarskih Štor zdaj spoznali tudi drugje po svetu, pa tudi naši otroci in vnuki. G. Srečku Križancu iskrene čestitke ob izdaji tako čudovite in za Štore pomembne knjige in upamo lahko, da kmalu izide še kakšna. Vera Štante – Skok ŠTORSKI BALINARJI POČASTILI OBČINSKI PRAZNIK Na lep sončen petek smo se zbrali balinarji iz Celja, Slivnice, Šentjurja in Štor na balinišču v Štorah. Pomerili smo se na balinarskem turnirju v počastitev občinskega praznika občine Štore. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in v prijateljskem duhu, saj smo bili sodelujoči skoraj sami nekdanji železarji. Tako je tekmovalni duh mnogokrat preglasil glasen smeh, seveda pa smo se tudi dodobra »načvekali« . Po končanem tekmovalnem delu smo prijetno druženje zaključili s kosilom. Pridružil se nam je tudi gospod Jurkošek, župan občine Štore, ki nas je razveselil s svojim govorom, podelil pa je tudi pokale najboljšim ekipam. Zmagala je ekipa Štore I., drugi so bili balinarji iz Slivnice, tretja pa je bila ekipa Šentjurja III. Za pomoč pri organizaciji turnirja se zahvaljujemo društvu Kovinar Štore. Srečko Šoštarič Foto: Aleš Korošec 12 SEPTEMBER 2008 S KONJENIŠKIM DRUŠTVOM V NEUM Emil Bučar, predsednik Konjeniškega društva Štore, je bil organizator petdnevnega izleta v obmorsko mesto Neum (Hercegovina). V torek, 2. septembra, smo se zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljali proti Hrvaški in potem po avtocesti Zagreb – Split do Makarske. Nadaljevali smo po jadranski magistrali do mesta Neum. Že takoj na meji za Hercegovino se je dalo videti, da je naš organizator večletni gost v teh krajih. Namestili smo se v »slovenskem domu«, tako mu namreč pravijo domačini, vzdevek pa je dom Romarska pot na Crnico dobil zaradi gostov, ki so večinoma Slovenci. Sprejeli so nas kot dobre v teh krajih prikazovala Marija miru. znance ali prijatelje, tudi tiste, ki smo Brigita nas je vodila tudi na hrib Crnec, kjer so bila prva prikazovanja bili v teh krajih prvič. S seboj smo pripeljali dobro voljo in in na katerega roma iz dneva v dan tri harmonikarje; Emila, Maksa in na tisoče ljudi. Prisotni smo bili Slavca ter baritonista Franca, ki so tudi pri sveti maši, kjer sodeluje na poskrbeli, da je slovenska glasba in desetine duhovnikov iz več držav. Res nepozabno doživetje, ko si lahko pesem odmevala po vsem mestu. Program izleta je vseboval ogled obogatiš svojo dušo. Dubrovnika, Mostarja, doline Neretve Zanimiv je bil tudi ogled Mostarja, kjer so še sedaj vidne sledi nesmiselne in romanje v Međugorje. Nekaj nepozabnega smo doživeli v vojne. Reka Neretva deli ljudi glede na Međugorju, ko nas je predsednikova njihovo versko pripadnost. Na levem žena Brigita popeljala v čase, ko se je bregu živijo muslimani, na desnem AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN pa katoličani. Prečudovit pogled je na izliv reke Neretve, kjer je med kamnito pokrajino oaza zelo rodovitnega polja z obilico vode za namakanje. Nasadi so polni mandarin in drugega južnega sadja. Kraju pravijo rajski vrt, kjer se cedita med in mleko. Voden je bil tudi ogled Dubrovnika, ki je biser jadranske obale. Kljub vročini, temperatura se je povzpela krepko nad 30 stopinj Celzija, smo se sprehodili po obzidju in si tudi od tam ogledali lepote narave. Mimogrede so minili dnevi in prehitro je prišel čas za vrnitev domov. Lastnik doma je ob slovesu dejal, da bodimo kot družina, ki se večkrat obišče. Na obiske pa naj pripeljemo prijatelje, ki jih bodo prisrčno sprejeli. Hvaležni organizatorju in polni vtisov smo prišli domov ter se spomnili tistega pregovora; povsod je lepo, doma pa je najlepše! Ivanka Tofant Utrinek iz Dubrovnika SEPTEMBER 2008 13 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN STRELIŠČE ZA ZRAČNO PUŠKO V ŠTORAH JE KONČNO PRENOVLJENO 3. september 2008 je za strelstvo v Štorah izjemno pomemben dan. Šestdeseta obletnica strelstva je visok in pomemben jubilej in si vsekakor zasluži določeno mero spoštovanja. Bogata tradicija strelstva v Štorah pa seveda sega že v čas pred drugo svetovno vojno. O tej bogati dejavnosti govorijo številna priznanja, ki krasijo steno v notranjosti strelišča. V Štorah smo imeli strelišče za vojaško puško, ki je že zdavnaj neuporabno, strelišče za malokalibrsko puško in pištolo, ki je prav tako neuporabno (zaenkrat) ter strelišče za zračno puško. V slednjega smo letos poleti vložili člani organizacij, ki jih vodim v Štorah, ogromno prostovoljnih delovnih ur, materiala in seveda tudi denarja. Tega smo prispevali štorski veterani, častniki ter člani zveze borcev za vrednote NOB. S tem pa smo si pridobili tudi prepotrebne prostore za svoje delovanje. Upam, da bo strelstvo v Štorah zopet dobilo tisto visoko mesto, ki ga je že imelo in ki si ga vsekakor upravičeno zasluži. V sebi pa čutim tudi tiho željo, da bi se strelcem pridružilo tudi čim več mladine, pa seveda tudi starejših. Vsak bo izjemno dobrodošel. Razveseljuje pa nas dejstvo, da strelsko dejavnost v Sloveniji zelo močno podpira naša Slovenska vojska in verjamem, da lahko tudi v prihodnje računamo na njihovo pomoč in sodelovanje. V dopoldanskem času je minister za obrambo, gospod Karl Erjavec, obiskal družbo Štore-Steel ter veterane vojne za Slovenijo občine Štore. Obiska v Štorah so se udeležili tudi visoki predstavniki Slovenske vojske, generalni sekretar veteranov vojne za Slovenijo, gospod Mitja Jankovič, ter predstavniki sosednjih veteranskih društev skupaj s praporščaki. Prostore je svečano odprl naš župan občine Štore, gospod Miran Jurkošek. Pri otvoritvi obnovljenih prostorov strelišča se nam je s svojo oborožitvijo predstavila tudi naša Slovenska vojska pred gasilskim domom v Štorah. Veterani smo pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem so sodelovali pevci ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko, mladi plesalci z akrobatskimi plesi, konjeniki in folklorna skupina Stari prijatelji. Slovenska vojska nas je pogostila s pravim vojaškim pasuljem. Pri vsem tem pa nas osrečuje še eno zelo pomembno dejstvo, da se tudi s takšnim društvenim dogajanjem vrača življenje v spodnje Štore in upamo, da bo to postalo tradicionalno. Srečko Križanec 14 SEPTEMBER 2008 V SPOMIN FRANCIJU TELCERJU Pred prvim železarskim pohodom v tem letu nas je pretresla vest, da nas je v 90. letu starosti zapustil pobudnik oziroma oče železarskih pohodov Franci Telcer. Franci Telcer je bil alpinist, gorski reševalec, načelnik GRS Prevalje in marsikateremu od nas s svojim obsežnim znanjem in umirjenostjo vzornik in učitelj. Leta 1968 je začel z vzgojo ljubiteljev gora iz vrst železarjev. Vzgojil je generacijo vodnikov železarskih pohodov, ki so popeljali na desettisoče pohodnikov po naših prelepih gorah. Leta 1972 smo se organiziranim železarskim pohodom pridružili tudi železarji iz Štor in člani P. D. Železar Štore. Delo s Francijem je bilo prijetno in poučno, nikoli dolgočasno, saj je znal še tako zahtevne stvari razložiti popolno in preprosto. Naslednje leto bomo v Francijev spomin vodniki železarskih pohodov popeljali pohodnike na Uršljo goro - Francijevo goro, na katero je bil zelo navezan. Zapustil nas je trden in pokončen mož, s katerim nam je bilo v veselje sodelovati in smo ponosni na to, da smo imeli to priložnost. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Vodniki železarskih pohodov P. D. Železar Štore 117. ŽELEZARSKI POHOD NA KOŠENJAK (1522 m) V ORGANIZACIJI JEKLARJEV SIJ RAVNE NA KOROŠKEM Na pohod smo se odpravili v soboto, 17. 5. 2008. Zbrali smo se na avtobusni postaji v Štorah ob 6.00 uri. Odpeljali smo se proti Celju, kjer smo na Glaziji pobrali še ostale pohodnike iz Celja. Z vožnjo smo nadaljevali do Dravograda, kamor smo prispeli ob 7.30 uri. Po dolgem času nam je uspelo, da smo na zborno mesto prišli prvi. Ker je bilo na avtobusni postaji (zborno mesto) vse zaprto, smo poiskali gostilno za jutranjo kavo. Na zbornem mestu je postajalo čedalje bolj živo, saj so se začeli zbirati pohodniki domačini, Jeseničane pa smo malo počakali. Pripeljali so se z dvema avtobusoma. Po pozdravih smo se razdelili v dve skupini, tako kot vedno, ena na težjo, druga na lažjo pot. SEPTEMBER 2008 Na pot smo se podali ob 8.35 uri iz Dravograda mimo ruševin starega gradu, po prelepih travnikih do kmetije Kozman, kjer smo se začeli vzpenjati po gozdni planinski poti. Prišli smo do kmetije Medved, kjer je razgledna točka na Strojno, Šteharski vrh, Uršljo goro, Peco …. Tu smo se spočili, pomalicali in nadaljevali pot do Treh križev in malo pod vrhom Košenjaka smo se srečali z pohodniki, ki so se podali po lažji poti. Do vrha Košenjaka smo potrebovali dobre tri ure in pol. Po počitku in malici smo v slabi uri sestopili do planinskega doma na Košenjaku (1169m). Tu smo se spočili in okrepčali, saj je organizator vse pohodnike pogostil z zelo dobro enolončnico. Ob 15.00 se je začela spominska komemoracija za našega »pokojnega kerlca« Franca Telcerja, ki nas je letos žal zapustil. Po zahvali organizatorju za odlično pripravljeno organizacijo pohoda in spominskih besedah glavnih vodnikov železarskih pohodov smo se podali proti vasi Ojstrica (45min), kjer so nas čakali avtobusi. Tu nam je organizator razdelil še spominske majice na 117. pohod. Po pozdravih in obljubi, da se vidimo na naslednjem pohodu, smo naše druženje zaključili, veseli, da je pohod uspel brez kakršnih koli zapletov in poškodb. Pohoda se je udeležilo 30 pohodnikov iz Štor, vseh nas pa je bilo približno 200. Organizator železarskih pohodov P. V. P. D. Železar Štore Valter Jelen 15 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 16 119. POHOD SLOVENSKIH ŽELEZARJEV IN JEKLARJEV SIJ NA KUM (1220m) V ORGANIZACIJI P.V. PD. ŽELEZAR ŠTORE V soboto 7. 6. 08, smo se planinci P. D. Železar Štore, pohodniki in prijatelji dobili v Štorah ob 6. uri. Vsi smo se ozirali v nebo in se spraševali, ali bo vreme vzdržalo ali ne. Ob 6.15 smo se odpeljali proti Celju do Glazije, kjer so nas čakali ostali pohodniki. Odpeljali smo se poti Zidanemu mostu, kjer smo pri gostišču Krivec počakali na ostale pohodnike iz Jesenic, Lesc, Raven in drugod. Tu smo imeli krajši postanek,nato pa smo skupaj nadaljevali vožnjo do Radeč, Jagnjenice in do Zagrada, kjer je bila naša izhodiščna točka. Tu smo se razdelili v dve skupini: prva skupina za težjo in daljšo pot na Kum (1220m), druga skupina pa za lažjo pot iz Žebnika na Močilno in Svibno. Pohod so vodili naši vodniki Slavko, Stane in Silvo, da pa ne bi kdo zašel iz idealne poti, pa smo skrbeli Slavko Urlep, Cojz in jaz. Hodili smo v zmernem tempu in v zložni koloni po gozdnih poteh in kolovozih. Presenetljivo je bilo, da kljub obilnim padavinam teren ni bil hudo namočen, je pa bilo v zraku ogromno vlage. Pot nas je vodila preko čudovitih travnikov, kjer so bogata rastišča zlatice, ki je endemitna rastlina Zasavja, do vasi Čimerno, do cerkve Sv. Trojice (mešanica romanskega in baročnega stila), krasijo pa jo ostanki fresk iz 16. stoletja. Pot smo nadaljevali po cesti do kmetije Kovaček, kjer nas je čakal spremljevalni kombi. Tu smo se o odpočili in se naužili dobrot iz našega kombija, muzikant Jani pa je poskrbel za dobro voljo. Po počitku smo se razdelili v dve skupini: Tista z več kondicije je odšla proti vrhu Kuma, druga pa na Nebeško goro (950m), to sta najvišji točki občine Radeče. Tukaj na skalnatih pobočjih uspeva avrikelj ali lepi jeglič, razgleda pa žal zaradi megle ni bilo. Ta skupina se je čez Sitni kal spustila po kolovozu in po gozdu nazaj do Zagrada, kamor je prispela ob 13.20 uri. Skupina, ki pa se je podala proti Žebniku (križev pot), Močilnem (najdebelejši kostanj v Evropi, saj meri v obodu 11 m) in Svibnemu, nas je že čakala pri gostišču Jež v Jagnjenici. Skupina, ki se je podala na vrh Kuma, pa je na svoj cilj prišla ob 11.45 uri. Škoda, da je vreme pokvarilo prelep razgled z vrha Kuma, saj je to eno najlepših razgledišč, postavljeno skoraj v središču Slovenije. Ob cerkvenem stolpu je P. D. PTT postavilo razgledno ploščo s smernimi označbami vrhov in gora. Tu zraven stoji cerkev Sv. Neže, ki je bila zgrajena v srednjem veku, obnovljena pa po požaru okoli leta 1600. Na vzhodnem vrhu pa je stolp RTV s poslovnimi prostori. Planinski dom KUM stoji na nadmorski višini 1220 m in je bil uradno odprt 5. 9. 1948, v letih 1985/86 pa je bil obnovljen. Z njim upravlja P. D. Trbovlje. Po počitku in malici so se podali na pot čez Vetrni vrh in Sitni Kal do Zagrada, kamor so prišli ob 14.40 uri. Ta skupina ni imela sreče z vremenom, saj jih je med vračanjem proti Zagradu ujela nevihta, vendar so kljub temu srečni, zdravi in brez poškodb prišli na cilj. Zaključek pohoda je bil v gostišču Jež v Jagnjenici, kjer so nam pripravili zelo dober golaž, za dobro razpoloženje pa je (kljub dežju) poskrbel muzikant Albin. Prijetno druženje je trajalo do 17.00 ure, ko smo se razšli z obljubo, da se vidimo na naslednjem pohodu. Pohoda se je udeležilo 178 pohodnikov s spremljevalno ekipo. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem in donatorjem, organizacijski in spremljevalni ekipi in mami Kovačkovi za prostor. Sponzorji – donatorji: Valji Štore, Štore Steel, Petrol Energetika Ravne na Koroškem, Beni tehnig, Itro Štore; Storkom Štore, Prima d.o.o. Šentjur, Krovstvo Zvone Povalej, Loka pri Žusmu, Mercator trgovina Lipa, Kava bar GAJ Lipa. Vsem, ki ste mi pomagali pri organizaciji, se najlepše zahvaljujem. P. V. P. D. ŽELEZAR ŠTORE IN ŽELEZARSKIH POHODOV Valter Jelen Foto: www.gdo.si SEPTEMBER 2008 119. POHOD SLOVENSKIH ŽELEZARJEV IN JEKLARJEV SIJ NA BEGUNJŠČICO (2060m) V ORGANIZACIJI P.V. ŽELEZARSKIH POHODOV PLAMEN KROPA IN VERIGA LESCE V soboto, 28. 6. 08, smo se planinci P. D. Železar Štore, pohodniki in prijatelji odpeljali iz Štor ob 4.30 uri, proti Celju do Glazije, kjer so nas čakali ostali pohodniki. Z vožnjo smo nadaljevali po avtocesti in na počivališču Voklo smo si privoščili jutranjo kavico. Po postanku smo nadaljevali z vožnjo do Ljubelja, kjer je bilo zborno mesto. Na zborno mesto smo prišli prvi, tako da smo imeli dovolj časa za malico in priprave na turo. Ob prihodu drugih pohodnikov in po pozdravih smo ob 7.45 odšli na pot proti Bornovim tunelom. Pot se imenuje po baronu Bornu, ki je imel tu in v predelu Jelendola pod Košuto velika gozdna posestva, zato je dal zgraditi to pot. Ob poti smo na desni strani v steni videli fosile raznih školjk in polžev, kar dokazuje, do kam je v davnini segalo morje. Po dobri uri in pol smo prišli na planino Preval (1311 m). Tu smo malicali in se razdelili v skupine. 1. skupina za na vrh Begunjščice; 2. skupina do Roblekovega doma; 3. skupina do planine Planinca; Tisti, ki smo se podali proti vrhu Begunjščice, smo nadaljevali pot strmo v breg po zahodnem robu proti Velikemu vrhu na Begunjščici, ki je tudi najvišji vrh radovljiške občine. Pot do vrha je potekala večji del po gozdu in srečo smo imeli, da je bil teren suh, saj bi v nasprotnem bil vzpon zaradi hude vzpetine še bolj zahteven. Na travnatih pobočjih smo opazovali prelepe cvetlice (kranjske lilije, irisi). Iz planine Preval pa do Velikega vrha na Begunjščici smo potrebovali dobri dve uri hoda. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Po počitku, malici, fotografiranju … smo sestopili po slabo vzdrževani poti (polno kamenja, nevarnih okruškov, meliščnega kamenja) do Roblekovega doma (1657 m) in srečo smo imeli, da je bil tudi ta del poti suh. Prehodili smo ga v dobri uri. Prvi planinski dom na Begunjščici je bil zgrajen leta 1901, imenoval pa se je Vilfanova koča. Bila je nekoliko nižja od sedanje in je kasneje pogorela. Sedanji Roblekov dom pa je bil zgrajen leta 1933 in je bil med drugo svetovno vojno požgan. Leta 1946 je bil na istem mestu zgrajen nov dom, ki je bil večkrat obnovljen, sedanjo podobo pa je dobil leta 2005. Po počitku in malici smo nadaljevali pot po serpetinah na Poljško planino do planine Planinca, kjer smo imeli krajši postanek in po markirani poti po cesti do zaselka Draga, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal do zabaviščnega prostora v Krpinu. Za celotno pot smo potrebovali sedem ur hoje. Vseh pohodnikov je bilo 218, od tega 36 iz Štor. Organizator je za konec poti pripravil družabni zaključek ob živi glasbi in zelo okusen golaž. Prijetno druženje je trajalo do 18.00 ure. V Štore smo se vrnili ob 21.00 uri. P. V. P. D. ŽELEZAR ŠTORE IN ŽELEZARSKIH POHODOV Valter Jelen Foto: Wikipedia 17 SEPTEMBER 2008 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ZDRUŽENJE ZAHODNOŠTAJERSKE POKRAJINE ZA POMOČ PRI DEMENCI SPOMINČICA ŠENTJUR Sedež združenja: Dom starejših Šentjur, Svetinova ulica 1, 3230 Šentjur Uradne ure: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure Telefon: 03 74 61 700 v času uradnih ur, sicer 040 301 357 (Zlata Felc) e-pošta: zlata.felc@gmail.com Skupina za samopomoč: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. 00 uri Predavanja in druge aktivnosti v SEPTEMBRU 2008 Četrtek, 18. 9. 2008, Dom starejših Šentjur, ob 17. uri: RAZUMEVANJE POTREB PRI BOLNIKIH Z DEMENCO Predavateljica: Branka Mikluž, dipl. m. s., specialistka psihiatrične zdravstvene nege Četrtek, 25. 9. 2008, Dom starejših Šentjur, ob 17. uri: OBRAVNAVA STAROSTNIKOV Z VIDIKA NEGE IN KOMUNIKACIJE Predavateljica: višja predavateljica dr. Danica Železnik, prof. zdr. vzg Sobota, 20. 9. 2008, Mestni trg, Šentjur, od 10.00 do 13.00. ure: STOJNICA OB SVETOVNEM DNEVU ALZHEIMERJEVE BOLEZNI Prijazno vabljeni, blagajničarka Spominčice Šentjur, Irma Jeršič ZAHVALA G. ŽUPANU V imenu moje mame Marije Krevs se iskreno zahvaljujem za prijetno presenečenje, obisk g. župana Mirana Jurkoška. Gospod župan je namreč obiskal mojo mamo, ki je 29. februarja dopolnila 80. rojstni dan. Čeprav mama že kar nekaj let zaradi bolezni ne živi več v Štorah, kjer je preživela večino svojega življenja, temveč pri meni na Zbelovski gori pri Ločah, ji je prišel g.župan osebno čestitat. V maminem in imenu svoje družine se mu še enkrat zahvaljujem za prijeten obisk. Nevenka Cenc ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo županu občine Štore Miranu Jurkošku in predsedniku društva upokojencev Štore Mirku Vešligaju za obisk in pozornost ob 80-letnici mojega očeta Franca Avžnerja iz Kompol. Obisk župana pri slavljencih je dogodek, ki popestri praznovanje in daje upanje starejšim, da niso pozabljeni. HVALEŽNI SMO VAM! Danica Avžner 18 SEPTEMBER 2008 PROJEKT STAREJŠI ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA 21. junija je kulturni dom Štore gostil prostovoljce projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma pri društvih upokojencev iz celjske regije. Prisluhnili smo strokovnjakinji ZZZS, ki je imela predavanje o varni in pravilni rabi zdravil. ZZZS je izdal priročnik, katerega bodo prostovoljci razdelili med svoje vrstnike. Poleg priročnika je tudi pripomoček Moj seznam zdravil, v katerega naj bi starejši vpisovali predpisana zdravila (tudi tista, ki so izdana brez recepta). Pripomoček omogoča stalen in ažuren vpogled v shemo zdravljenja, zdravniku pa da hitro informacijo o zdravilih, zato je ta pripomoček potrebno vedno nositi s seboj. Vodja projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma Rožca Šonca nas je seznanila o delu Zveze društev upokojencev Slovenije. Med drugim je povedala tudi o dogovorih na ministrstvu za delo o izboljšanju položaja vseh upokojencev Slovenije. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Pozdravil nas je tudi župan občine Štore Miran Jurkošek, ki je povedal, da je zadovoljen s sodelovanjem DU z občino Štore. Pozdravlja projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki v občini Štore deluje že tri leta in bdi nad starejšimi in pomoči potrebnimi občani. Prijeten je pogled na starejše, ki so se zbrali v kulturnem domu in so svoje izkušnje ter čas pripravljeni deliti s svojimi vrstniki, ki so osamljeni. V DU Štore nas je trenutno 26 prostovoljcev, ki obiskujemo starejše. Če ste v stiski in sami ne veste, kam in kako, se obrnite na nas. Ivanka Tofant 19 SEPTEMBER 2008 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN V ENEM DNEVU OKOLI SVETA Avanturisti TD Štore so se letos podali še okoli sveta, za to so porabili ogromno priprav, si pridobili sponzorje in … Res in ni res. V Celovcu je postavljen svet v malem, ki ga lahko dejansko prehodimo v nekaj urah. Minimundus (Svet v malem) je mesto, na katerem so zbrane makete vseh pomembnejših objektov na Zemeljski obli, med njimi je tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, kot eno od del svetovno znanega arhitekta, Slovenca Jožeta Plečnika. Če pogledamo vse te objekte, ki izražajo in predstavljajo posamezne države oz. dele sveta, pravzaprav sploh nimamo občutka, da smo majhni … Emil Kačičnik ADRENALIN V BETNAVSKEM GOZDU V MARIBORU Adrenalinski park je v letošnjem letu oziroma od meseca marca obiskalo že okoli 7000 obiskovalcev, ki so svoje spretnosti preizkušali na različnih pustolovskih poteh, ki se dvigajo tudi do osem metrov nad tlemi. 20 Člani turističnega društva Štore so v letošnjem poletju izzivalno stopili tudi na pot adrenalinskih užitkov v Adrenalinskem parku Betnava. Stopanje po adrenalinskih poteh, tudi osem metrov nad tlemi, pripet na jekleni žici, ti res sproži posebna valovanja, hkrati pa premosti marsikatero zavoro. Resnično je močno na preizkušnji misel »ALI ZMOREM?«, toda vsa pot je naravnana točno tako, da obiskovalca vzpodbuja, ga sili, da premaga ovire na tej poti. Psihološko gledano lahko deluje kot terapevtski pripomoček pri premagovanju kakšne od življenskih izkušenj. Tako razmišlja vodja adrenalinskega parka Jože Vodušek, s katerim sem se pogovarjal, medtem ko so drugi stopnjevali svoj adrenalin. Ravnamo se po naravi, pravi Vodušek, ko naravi nekaj vzamemo, ji moramo to tudi vrniti. In res je tako, celotni park je vpet med krošnje dreves in prostor, na katerem je. V njem ni videti skoraj nič, kar ne bi po svoje sovpadalo v to okolje. Samo v letošnjem letu je park (od marca do avgusta) obiskalo že več kot 7000 ljudi vseh starosti. V njem najdejo svoj prostor vsi že od drugega leta starosti. Mlajši jasno v spremstvu staršev, nekje od tretjega leta pa se med drevesi malčki lahko gibljejo sami (pod budnim očesom svojih staršev). Zgornja meja tudi ni omejena, velja pa, da kolikor se čutimo sposobni, takšne so lahko naše aktivnosti. Število obiskovalcev, ki se vse bolj veča, jih ne skrbi, za vse je dovolj prostora, vsi se lahko porazporedijo, pravi Vodušek, ki mu novih idej ne manjka. Razvoj parka še ni končan, pravi, prostora je še dovolj, podpore pa tudi. Adrenalinski park Betnava, ob Ljubljanski cesti v Mariboru, je plod sodelovanja z evropskim kulturnim in tehnološkim centrom Maribor, MO Maribor, GG Maribor, Zavodom za zaščito naravne dediščine, škofijo Maribor in drugimi. Lep sad skupnega sodelovanja, kajne? Tja se lahko odpravite na družinski izlet, tudi če imate na voljo samo prosto popoldne. Emil Kačičnik SEPTEMBER 2008 SREČANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV CELJSKE REGIJE Na srečanju turističnih društev celjske regije je turistično društvo Štore s svojimi ekipami poseglo po prvem in tretjem mestu. Turistično društvo Celje, letošnji organizator srečanja, je srečanje pripravilo na za Celje najatraktivnejši turistični točki, Šmartinskem jezeru. Srečanje so pripravili v sklopu projektne ideje z vzpodbudo Slovenske turistične organizacije. V projekt je bilo vključenih kar nekaj partnerjev, med njimi tudi turistično društvo Štore. V celodnevni prireditvi, ki ji je močno ponagajalo vreme, so se ekipe turističnih društev pomerile v družabnih igrah: vlečenju vrvi, hokeju na travi, metanju podkve in zbijanju iz čolna. V veselem razpoloženju sta ekipi TD Štore posegli po najvišjih mestih: z ekipama Štori in Štoreki so osvojili prvo in tretje mesto, lepe rezultate pa je dosegla tudi ženska ekipa štorskih Štorkelj. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Emil Kačičnik 21 SEPTEMBER 2008 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE ZA SLOVENSKI POKAL NA PEČOVJU V Sloveniji so se z lokostrelstvom ukvarjali športno najbrž že leta 1950, vendar je šlo bolj za druženje med prijatelji in znanci, ki so se na krajše razdalje preizkušali v streljanju na razne tarče. Že od ustanovitve taborništva je bilo lokostrelstvo ena od veščin organizacije. To tradicijo poskuša nadaljevati tudi LK Brand, ki je tudi letos pod okriljem Lokostrelske zveze Slovenije 12. 7. 2008 na Pečovju organiziralo lokostrelsko tekmovanje Arrowhead 12 + 12, ki šteje za slovenski pokal. Prireditev je potekala na kmetiji Pečovje 28, po domače poimenovani »grunt Sraka«. Že tradicionalno je priprave na omenjeno tekmo spremljalo muhasto vreme, ki je organizatorjem povzročilo nekatere tehnične težave. A kot pravi pregovor: »Konec dober, vse dobro«, je to veljalo tudi za letošnjo prireditev. Po govoru predsednika se je tekmovanje pričelo ob 10. uri. Tekmovalci pa so se ogreli 22 že s poskusnimi streli. Glede na število tekmovalcev (prišlo je 106 tekmovalcev iz 27 klubov, tudi iz sosednje Hrvaške) so bili le-ti razvrščen po tarčah. Direktor tekmovanja, Daniel Brežnik, se je tudi letos izjemno potrudil in postavil vrhunsko dovršeno in taktično zahtevno progo, ki je marsikateremu tekmovalcu povzročala preglavice in sive lase ter bila po izjavah tekmovalcev izjemna. Tarče so bile postavljene po razgibanem terenu v dolžini cca. 2,5 km, tako po gozdu kot po travniku. In glede na izjemno lepo in vroče vreme (povzpelo se je do 34° Celzija) se je na koncu izkazalo, da je prevladal tisti, ki je ostal najbolj zbran in kondicijsko pripravljen. Tekmovalo se je v štirih slogih (sestavljeni lok – SL, ukrivljeni lok – UL, goli lok – GL ter dolgi lok – DL) in šestih kategorijah (članice in člani, veteranke in veterani, mladinke in mladinci, kadetinje in kadeti, deklice in dečki ter mlajše deklice in mlajši dečki). Med članicami so briljirale Ana Gruden (DL), Andreja Izgoršek (GL), Dolores Čekada (UL) in Dragica Tofaj Gutman (SL), med člani pa Sandi Pavačič (DL), Mihael Kosec (GL), Ivan Muznik (UL) in v najbolj številčni konkurenci Dejan Sitar (SL, ki je letos na svetovnem pokalu v Antalyi osvojil 2. mesto). Med mladinkami in mladinci so briljirali Nina Vavtar (GL), Nejc Goršič (DL), Aljaž Križan (GL), Žiga Osenar (UL) in Aljaž Mavsar (SL). S konkurenco so pometli kadeti in dečki ter mlajši dečki, ki so dosegli izjemne rezultate. Med veterani/ veterankami so se izkazali za najbolj izkušene Irena Šantelj (GL), Božo Kovačič (DL), Dušan Močnik (GL), Zlatko Ulaga (UL) in Jurij Vojvoda (SL). Letošnje zelo izčrpavajoče tekmovanje in izide je nekoliko »omilil« izjemen golaž s polento našega zvestega kuharja g. Hojnika. Tako so si tekmovalci ob jedači in hladni pijači opomogli od tehnično zahtevne proge in izmenjali marsikatero lokostrelsko peripetijo. Zahvaljujemo se vsem tekmovalcem in obiskovalcem za športno vedenje in prijetno druženje ter županu občine Štore, g. Miranu Jurkošku, ki si je kljub dopustniškemu terminu utrgal trenutek za obisk in pohvale. Vilma Alina Bezenšek SEPTEMBER 2008 KONČANO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE ŠTORE V MALEM NOGOMETU Prvi petek v avgustu je na igrišču na Lipi v Štorah potekal zaključni turnir - polfinale in finale za pokal občine Štore. Para polfinala: AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ŠTORE STEEL – MARINERO 1:3 (1:1) RUDAR PEČOVJE – LAŠKA VAS 4:6 (1:2) Obe srečanji sta bili zelo zanimivi, z obilo priložnosti. V finale pa sta se uvrstili ekipi: RUDAR PEČOVJE in MARINERA, kjer je Rudar suvereno zmagal s 6:2. Zmagovalec je prejel pokal, ki ga je podelil podžupan Jani Jurkošek, Rudar Pečovje pa je ravno tako prejel prehodni pokal. Zmagovalci pokala – ekipa RUDAR PEČOVJE Stojijo z leve: Mastnak; Perpar; Jurkošek; Čater, v počepu z leve: Filovič; Adrinek; Vrečko. Drugi v pokalu – ekipa MARINERO Stojijo z leve: Kelenc; Videnšek; Ostrožnik; Plošnik; Podrepšek; Repar; Turinek, v počepu z leve: Kvartič; Škedelj; Kuzma; Vezenšek; Kolar. SEPTEMBER 2008 23 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN RAZPORED TEKMOVANJA 1. LIGA: 2. LIGA: 9. kolo – 12. 9. 2008 - Kompole 1715 Rudar Pečovje - Storkom Company 1845 Marinero - Store Steel 2015 Laška vas - Ranivok 2100 BS Polule Rogači - Nido Team 9. kolo – 12. 9. 2008 - Kompole 1630 Kompole - Prožin 1800 Mlacom Svetina - Dikplast 1930 Bar Ek - Pepe Jeans Komsport - prosti 10. kolo – 19. 9. 2008 – Štore 1715 Štore Steel - Laška vas 1845 Ranivok - BS Polule Rogači 2015 Nido Team - Storkom Company 2100 Rudar Pečovje - Marinero 10. kolo – 19. 9. 2008 – Štore 1630 Pepe Jeans - Mlacomm Svetina 1800 Dikplast - Kompole 1930 Prožin - Komsport Bar Ek - prosti 11. kolo – 26. 9. 2008 - Kompole 1630 Rudar Pečovje - Nido Team 1800 BS Polule Rogači - Store Steel 1930 Laška vas - Marinero 2100 Storkom Company - Ranivok 11. kolo – 26. 9. 2008 - Kompole 1715 Komsport - Dikplast 1845 Kompole - Pepe Jeans 2015 Mlacomm Svetina - Bar Ek Prožin - prosti 12. kolo – 3. 10. 2008 – Štore 1715 Štore Steel - Storkom Company 1845 Rudar Pečovje - Laška vas 2015 Marinero - BS Polule Rogači 2100 Ranivok - Nido Team 12. kolo – 3. 10. 2008 – Štore 1630 Bar Ek - Kompole 1800 Pepe Jeans - Komsport 1930 Dikplast - Prožin Mlacomm Svetina - prosti 13. kolo – 10. 10. 2008 – Štore 1630 BS Polule Rogači - Laška vas 1800 Rudar Pečovje - Ranivok 1930 Nido Team - Štore Steel 2100 Storkom Company - Marinero 13. kolo – 10. 10. 2008 – Štore 1715 Prožin - Pepe Jeans 1845 Komsport - Bar Ek 2015 Kompole - Mlacomm Svetina Dikplast - prosti 14. kolo – 17. 10. 2008 – Štore 1630 Laška vas - Storkom Company 1715 Marinero - Nido Team 1800 Štore Steel - Ranivok 1845 Rudar Pečovje - BS Polule Rogači 14. kolo – 17. 10. 2008 – Kompole 1630 Pepe Jeans - Dikplast 1715 Mlacomm Svetina - Komsport 1800 Bar Ek - Prožin Kompole - prost ŽENSKE IN DEKLETA! Vabljene na aerobiko v OŠ Štore • ob ponedeljkih od 19.00 do 20.00 in od 20.00 do 21.00, • ob četrtkih od 18.30 do 19.30. 24 SEPTEMBER 2008 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA POKAL KS SVETINA Ob prazniku krajevne skupnosti Svetina je v nedeljo, 31. avgusta, potekal turnir v malem nogometu. Sodelovale so tri ekipe iz zaselkov Javornik, Kanjuce in Svetina. Lestvica: Rezultati: - Kanjuce – Svetina 9:1 1. Kanjuce 6 točk - Javornik – Svetina 7:3 2. Javornik 3 točke - Kanjuce – Javornik 4:1 3. Svetina 0 točk AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Najboljši strelec s 5 goli je bil Aleš Bals iz ekipe Javornik. Branko Mlakar KARATE ZAČETNIŠKI TEČAJ Karate klub Štore prireja začetniški tečaj pod vodstvom mojstra karateja 4. DAN in trenerja za športni karate po programu Fakultete za šport v Ljubljani. Tečaj je namenjen vsem starostnim skupinam od 6. leta starosti naprej. KJE IN KDAJ Pridruži se nam v telovadnici OŠ Štore vsak PONEDELJEK in PETEK z možnim vpisom v času treningov, ki se pričnejo v ponedeljek, 8. 9., od 16.30 do 19.00 ure. Za začetnike je predviden termin treniranja v ponedeljek in petek od 16.30 do 17.30 ure. Odločite se hitro, ker je začetek treninga odvisen od zadostnega števila tečajnikov v skupini. OPREMA Za začetek ne potrebuješ kimone, zadostuje trenirka. INFORMACIJE Vse dodatne informacije dobite na GSM 031/383-856. ----------------------------------------------------------------PRIJAVNICA (oddaj jo na vadbi) Ime in priimek: ______________________________________ Naslov ______________________________________ Rojstni podatki: ______________________________________ Telefon ali GSM: ______________________________________ Podpis staršev: SEPTEMBER 2008 ______________________________________ 25 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Kovinarji začenjajo prvenstvo Menjava generacije, ki so jo marsikateri napovedovali že preteklo sezono, se je tokrat zares zgodila. 26 September je mesec, ki ga zaznamuje odhod poletja in začetek šolskega leta. Za šport v našem kraju pa je to tudi začetek nogometnega dogajanja v največjem športnem aktivu - ŠD Kovinar. Pravzaprav je članska vrsta začela s tekmovanji že 9. avgusta in so trenutno pri petih odigranih krogih. Njihov izkupiček je dober, čeprav je po dveh krogih kazalo veliko bolje, saj so bili Kovinarji v vodstvu. Sicer pa gre letos za popolnoma prenovljeno ekipo, saj je bil odhod nekaterih dolgoletnih igralcev iz kluba nujen povod za pomladitev članskega moštva. Tako so se od aktivnega igranja poslovili nekateri nepogrešljivi člani (Matjaž Štancar, Primož Urlep, Matej Križan, Timotej Andraž Klinar, Dejan Taseski, Matjaž Drobne, Rok Osojnik, Andrej Hladin) in vodstvo kluba je bilo prisiljeno poiskati primerne zamenjave. S prenovljeno ekipo so Kovinarji po uspešnih pripravah začeli sezono nad pričakovanji. Še bolj kot rezultati pa je ob začetku nove sezone vzpodbuden pristop igralcev k igri in treningom. Ne spomnimo se, kdaj so bili treningi članskega moštva tako obiskani. Po besedah trenerja Štancarja gre za zelo dobro moštvo, ki bo doseglo svoj maksimum šele naslednjo sezono ali še kasneje. Časa za to je tudi po besedah predsednika kluba, Mirana Jurkoška, več kot dovolj, saj se na področju infrastrukture obetajo večja prenovitvena dela na že zares dotrajanem stadionu Lipa. Začetek letošnjega prvenstva je manj presenetljiv kot lanski (spomnimo se, kako so izstopali sedanji drugoligaši MU Šentjur). Napovedi strokovnjakov, da imajo najmočnejšo ekipo igralci iz Slovenskih Konjic, se je povsem uresničila. Igralci Dravinje s samimi zmagami skupaj z ekipo Šmartnega zanesljivo vodijo in so resni kandidati za naslov prvaka. Potem pa prihaja skupina ekip, v kateri so na veselje navijačev iz Štor tudi igralci Kovinarja. Mlado moštvo Kovinarjev je sicer še daleč od ekipe, ki bo morda nekoč osvajala prvenstvo, a kot smo že omenili, njihov čas šele prihaja. Predvsem pa vzbuja upanje njihova igra, saj igrajo navijačem privlačen nogomet, napadalno igro z željo po doseganju golov, kar po do sedaj videnem težko trdimo za nekaj moštev, ki so se fantom iz Štor po robu postavila z izrazito obrambno igro. Vsekakor se nam obeta izjemno zanimivo prvenstvo, v katerem bodo Kovinarji igrali vidnejšo vlogo kot v pretekli sezoni. In cilj, ki so si ga zadali pred začetkom prvenstva, uvrstitev v zgornji del lestvice, je po prikazanem uresničljiv. Aleš Korošec, NK Kovinar S tekme Kovinar - Mons Claudius. Lestvica v 3. SNL - vzhod po 5. odigranih krogih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Dravinja Kostroj Šmartno ob Paki Stojnci Odranci Koroška Dravograd Kovinar Štore Simer Šampion Mons Claudius Tehnostroj Veržej Paloma Črenšovci Čarda Malečnik Trgovine Jager 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 3 3 3 3 2 2 1 1 0 1 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 2 1 4 0 0 1 0 0 1 1 2 2 3 3 2 3 1 4 4 4 12:3 14:6 12:6 8:5 11:5 11:7 8:11 8:12 6:7 7:10 6:9 10:14 6:14 3:13 15 15 10 10 9 9 6 6 5 4 4 3 3 1 SEPTEMBER 2008