Dušan Novak 
Hydrogeological 
in vestigations of the 
Župnekovo žrelo spring 
catchment area 
Ključne besede: 
hidrologija, Župnekovo žrelo, izvir, 
porečje Savinje, Slovenija 
Key words: 
hydrology, Župnel^ovo žrelo, spring, 
Savinja catchment area, Slovenia 
Izvir Rečice-Župnekovo žrelo, je zajet za 
oskrbo s pitno vodo, zato smo posvetili 
pozornost njegovemu zaledju. Kakovost 
vode je občasno slaba. 2 barvanjem 
bližnjega hudournika Suhe, ki ponikuje v 
zgornjem toku, je bila dokazana povezava z 
Župnekovim žrelom. 
Zaledje izvira je v hudourniškem povodju 
Suhe in v zakraselem območju, kjer je nekaj 
kmetij. Tudi te s svojo dejavnostjo, 
predvsem z gnojevko, lahko onesnažijo vir 
pitne vode. Ker je zaščita tega vodnega vira 
težka, smo predlagali preusmeritev 
vodovodnega sistema na drug vir. 
Izvir Župnekovo žrelo je bil leta 1987 
razglašen za naravni spomenik. 
Since the Rečica spring, known as 
Župnekovo žrelo, was captured for drinking 
water supply, its feeding zone has been 
paid attention to. The quality of water is 
from time to time bad. The colouring test of 
the nearby torrent Suha, which sinks 
temporarily in its upper part, proved its 
connection with the Žrelo spring. 
The catchment area is in the basin of the 
torrent Suha and in the karstified area, 
where there are some farms, which can 
considerably pollute the source of drinking 
water especially with liquid manure. As it is 
very difficult to protect this water source we 
suggest that the supply system should be 
reoriented to another water source. 
The spring Župnekovo žrelo was 
designated a natural monument in 1987. 
Avtorjev naslov/Author's address: 
t Dr. Dušan Novak 
je bil zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, 
Dimičeva ulica 14 
SI-1000 Ljubljana 
Pr^y^to/Received: 17. decembra 1991 
1. UVOD 
Izvir Rečice, imenovan Župnekovo žrelo, je bil z odlokom občine Mozirje razglašen 
za naravno znamenitost (Ur. 1. SRS 27/87). Izvir pa je bil še pred tem zajet za oskrbo 
Rečice in bližnjih naselij s pitno vodo. Ker je bila voda občasno slabe kakovosti, so 
zajeli še bližnji izvir, imenovan Žegnani studenec, in leta 1986 izdelali študijo zaledja. 
S pitno vodo oskrbujeta Dol, Suho, Rečico, Nizko, Šentjanž, Vrpolje, Poljane in 
Prihovo. Na podlagi te študije je bil izdelan in tudi sprejet odlok občinske skupščine 
o varstvenih pasovih vodnega vira (Ur. 1. SRS 13/87). Pri poznejšem preverjanju te 
študije je bilo ugotovljeno, da ni upoštevala možnosti zatekanja Suhe v izvire. 
2. GEOLOŠKE RAZMERE 
Izvir Župnekovo žrelo je v slikoviti grapi na stiku dolomita in anizičnega apnenca. 
Grapa poteka v bližini močnejšega preloma. Ob tem prelomu je kakih 200 m nižje 
tudi izvir Žegnani studenec. 
Na terciarni laporno-tufski seriji, ki gradi gričevja prednožja Golt, leže ozke cone 
anizičnega dolomita. Na njem leži starejši ploščast apnenec z laporjem, ki ga 
ponekod zopet pokriva dolomit. Pod Belo pečjo je na tem luska keratofirskega tufa 
in keratofirja, na njej pa zgornjetriasni apnenec Golške planote. 
Nad Dolom je blok spodnjetriadnega apnenca proti vzhodu in jugovzhodu 
omejen s terciarnimi kamninami. Izpod Medvedjeka pritekata dva kraka 
hudourniške Suhe, Suha in Goličko korito, ki izvirata v preperini keratofirske cone. 
Zaradi pretežno površinskega odtekanja sta ta dva potoka izrazita hudournika. 
Pod sotočjem obeh krakov, v Štengah, prične voda prenikati skozi grušč v 
razpokano cono v apnencu. Izrazit prelom poteka odtod (z ovinka grape) prav 
proti Žrelu. Suha je za tem do Tesni, slikovitega korita, suha. Šele tu se pojavi 
manjša vodna količina, ki po kakih 10 m zopet ponikuje. Do izliva v Rečico pod 
Atelškom je struga ob običajni vodi suha, obsežen vršaj nesepariranega grušča pa 
kaže na njeno moč ob poplavi. 
3. BARVANJE 
Opozorila domačega prebivalstva, da se voda v izvir steka tudi iz Suhe, so nas 
spodbudila, da to domnevo preverimo. 
Junija 1991 je pod Štengami v nadmorski višini 525 m ponikovalo kakih 5 1 vode na 
sekundo. Obarvali smo jo s 5 kg uranina. Že istega večera se je barva pojavila na 
Žrelu, v namorski višini 451 m, v oddaljenosti kakih 600 m (v=0,02 m/s). Naslednjega 
dne je bila nevihta in voda se je za dalj časa močno skalila. 
Ker je Žegnani studenec povsem zajet, ni bilo mogoče ugotavljati, ali je bil 
obarvan tudi ta izvir. 
Z ugotovitvijo, da je med Suho in izvirom Žrelo dobro izdelana podzemeljska 
struga, se je padavinsko območje izvira povečalo na vse povodje Suhe do 
Medvedjeka in Konjskega vdia. Z območja Konščice je močno onesnaževanje skozi 
zakrasele razpokane cone s kmetij Bursečnik in Mesničar. 
Zajetja na takih izvirih je težko sanirati in še težje zavarovati pred onesnaževanjem, 
zahteve o kakovosti pitne vode pa so stroge. Zaradi tega se je upravljalec vodovoda 
odločil, da bo območje, ki ga napaja ta izvir, priključil na drug vodni vir. 
To pa naj ne bi bila zelena luč za odpravo omejitev v zaledju zajetja. Omejitve naj 
bi še veljale, saj bo zajetje še vedno potrebno kot rezerva pitne vode za čas 
izjemnih razmer. 
4. VIRI 
Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana 
Odlok o varstvenih pasovih vodnega vira Župnekovo žrelo in Žegnani studenec (vodovod Rečica ob Savinji), 
Ur. 1. RS, 13/87. 
Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine 
Mozirje, Ur. 1. RS, 27/87.