m

PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI St. 244 (7738)
TRST, četrtek, 29. oktobra 1970
ZASEDANJE GENERALNIH SVETOV SINDIKATOV^ V FIRENCAH
PREDVIDEVAJO POZIV K UTRJEVANJU ENOTNOSTI IN KONKRETNE PREDLOGE ZA SODELOVANJE
Prišli so do izraza pomisleki zlasti s stremi UIL - Zanimiva posega predstavnikov kovinarjev Carnitija in Trentina
... PIRENCE, 28. — Razprava na zasedanju generalnih svetov sin-*alnih konfederacij CGIL, UIL in CISL se bliža svojemu zaključku ln. tedaj skušajo izdelati zaključna stališča, ki naj dajo temu zani-toivemu zasedanju tudi konkretne in o' jljive rezultate. Zasedanje v* u° nada,ieva,° *e t'u,ri' ko bodo spregovorili generalni tajniki **h treh konfederacij in ko bodo sprejeli sklepe, odnosno vsaj ne-akšno orientacijo za nadaljnji proces enotnosti sindikalnega gibanja. * raznih strani se je še pred
Phčetkom zasedanja poudarjalo, da 9r* samo za »posvetovanje in pri-'"•rjaven, vendar pa je večina pri-,0,nih mnenja, da je treba na žaganju skleniti tudi nekaj konkretna za nadaljnji proces združeva-V ta okvir spadata dva posku-? odnosno dva predloga resolucij, ^aga je sprožila skupina tekstil-c,y in je dosedaj nabral okrog 70 Podpisov sindikalnih predstavnikov CISL in UIL. Na neuradnem ?*tenku med zveznimi tajništvi pa ** danes pripravljali osnutek dru-® Resolucije. Ta rešitev predvide-J^da bodo na zasedanju odobrili vsem sindikalnim arganiza-r®01 2 *. da se nadaljuje in da se rj&lobi proces enotnih izkušenj. ?°časno pa naj bi navajali tu-® itekatere konkretne operativne r^dloge na raznih ravneh. Prav 5 Pa se pojavljajo težave, saj obijajo zjasti v UIL resna na-wotja in se na različne način _ kljuje vprašanje enotnosti, kar ? Prišlo do izraza tudi danes. Ven-;ar Pa vsi skušajo doseči vsaj tak jfridtat, da ne bi prišlo do razmake je danes govoril tajnik UIL pPmi, ki j© dejal, da je z borbo *® Reforme dobil sindikat politični vlogo in da je vedno težje zmajevati točne organizacijske ob-v®Ze z medseboj celo nasprotujoč
Stavka uslužbencev trgovinskih zbornic
28. — Danes se je pričela za nedoločen čas uslužben-uVtrgovinskih zbornic, ki jo je glasil enotni medsindikalni od-wr> v katerem sodelujejo avtonom-^•ndikat in člani CGIL, CISL in tie- ^avk° so proglasili, ker se ^j^vaja pravilnik, kot je to pred-et>o po zakonu št. 125.
Eksplozija v Atenah °b proslavi praznika
28. — Danes je eksplo-
^ peklenski stroj v zgradbi po-bj atenske katedrale, v kateri je H Regent Giorgis Zoitekis in čla-ki so prisostvovali cer-iwVetnu obredu ob grškem narod-S Prazniku.
w!®Plozija je povzročila veliko S • ’ aa™0 neki policijski čast-*o .bil lažje ranjen,' razbite pa vse šipe na bližnjih zgrad-
oii
ko 0 grškem narodnem prazniku, Proslavljajo 30. obletnico od-grškega ljudstva proti Musso-Vi[^Veto napadu na Grčijo, so šteti .* avstrijski sociailističnd poslanstvi n)ed njimi predsednik sociali-stej internacionale Pitterman po-atjf grškemu ljudstvu topel po-DojU z željo, da bo lahko čimprej ""“o svobodno.
čimi si političnimi ocenama, ki izhajajo iz sindikalnega gibanja.
Veliko zanimanje je vladalo za govora tajnikov sindikata kovinarjev FIM-CISL Pierra Carnitija in FIOM-CGIL Bruna Trentina, ki sta oba zagovarjala, da je treba doseči sindikalno enotnost, pri čemer se oslanjata na izkušnje obeh najpomembnejših italijanskih sindikal-
nih organizacij.
Generalni tajnik FIM Camiti je ostro polemično ugotovil, da so pripravili to zasedanje s takšno mero opreznosti, kot da se nočejo vreči v morje enotnosti, temveč raje prisostvujejo pouku plavanja v bazenu. Zelo velika bi bila napaka, da bi se vsi morali omejiti na ko-brcanje po bazenu, če se bo ugotovilo, da nekateri res ne znajo plavati, ali da se bodo vsi morali omejiti celo na pripravljalno telovadbo za plavanje. Treba je čim prej ugotoviti, kako odgovarja sindikalno gibanje na novo stvarnost, ki se pojavlja v tovarnah in v druž-
bi. Edini način je, da se izhaja iz enotnosti na bazi.
Za CGIL pa je Trentin dejal, da temelji strategija enotnosti v pretežni meri na izgradnji novega sindikata od spodaj, tako da se ustvari sindikalna enotnost na delovnih mestih. Dosedanje izkušnje delegatov in tovarniških odborov niso veljavne samo za eno kategorijo. Pri tem gre tudi za zavračanje iskanja sindikalne enotnosti z enostavnim seštevanjem obstoječih sindikalnih administracij, temveč gre za pot celotnega sindikalnega gibanja, pri čemer se mora izkazati stvarna vodstvena sposobnost konfederacij.
Tajniki CGIL Lama, UIL Simoncini in CISL Storti na zasedanju
konfederacij v Firencah
glavnih svetov treh sindikalnih
EDVARD KARDELJ O POMENU SVETOVNE ORGANIZACIJE
Svečana proslava 25‘Ietnice Združenih narodov v Beogradu
Akademije v Domu sindikatov se je udeležil tudi predsednik Tito . Titove čestitke Združenju časnikarjev Jugoslavije ob 25. obletnici ustanovitve
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Pod predsedstvom člana sveta federacije Edvarda Kardelja je bila danes dopoldne v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu slovesna seja odbora za proslavo 25-letnice Organizacije združenih narodov. Na seji sta o pomenu 'n delu svetovne organizacije govorila Edvard Kardelj in namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Vratuša, medtem ko je predsednik zveze združenja za Združene narode Ljuba Radovanovič govoril o proslavi 25-letnice svetovne organ:zacije v Jugoslaviji.
Kardelj je v svojem govoru med drugim dejal, da Jugoslavija s to proslavo ponovno poudarja svojo voljo in odločnost, da se še naprej bori za razvoj mednarodnih odnosov na načelih svetovne organizacije. Ta načela so sestavni del jugoslovanske zunanje politike in jugoslovanskega socialističnega demokratičnega koncepta mednarodnih odnosov. Jugoslavije, je dejal Kardelja, je od samega začetka posvečala pozornost Združenim narodom in posvetila vse napore za njihovo okrepitev. Bila je med pobudniki njenih akcij za rešitev najvažnejših mednarodnih vprašanj. Kardelj je poudaril, da se lahko brez pretiravanja reče, da je Jugoslavija s svojimi pobudami in delovanjem dala pomemben prispevek svetovni organizaciji in da je to delovanje prispevalo k trdnosti mednarodnega položaja same Jugoslavije. Istočasno je Jugoslavija s tem svojim delovanjem pomagala vsem narodom, ki so se borili in ki se borijo za mir. svobodo, neodvisnost, svobodo politične in gospodarske enakopravnosti. Kardelj je posebno poudaril vlo-ko. ki so jo v razvoju svetovne organizacije imele neuvrščene države in da je navzočnost neuvrščenih držav, katerih število se stalno veča, v precejšnji meri pripomoglo,

da je prenehala tendenca stalne zaostritve hladne vojne in poglabljanja blokovske razdeljenosti. Potem ko je poudaril, da je svetovna organizacija odraz stanja na svetu, da je poleg uspehov doživela tudi neuspehe, je Kardelj ugotovil, da bi na svetu brez Združenih narodov vladala politika sile. Svetovna organizacija, po besedah Kardelja, odpira narodom perspektive demokratičnega razvoja mednarodnih odnosov, daje izredno močno moralno politično silo idejam svobode, neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti narodov, varnosti in miru Nocoj je bila ob 25-letniei svetovne organizacije v Domu sindikatov v Beogradu slovesna akade-
mija, katere se je poleg številnih uglednih jugoslovanskih osebnosti udeležil tudi predsednik republike lito s soprogo. O pomenu jubileja svetovne organizacije je govoril predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Veljko Milatovič.
Predsednik republike Tito je ob 25-letndci ustanovitve Zveze časnikarjev Jugoslavije poslal zvezi čestitke, v kateri poudarja, da je jugoslovansko časnikarstvo v preteklih petindvajsetih letih doseglo zelo pomembne rezultate z aktivnim spremljanjem razvoja jugoslovanske socialistične skupnosti >n prispevalo k temu razvoju
B. B.
ZAKLJUČEN OBISK V LONDONU
Za Gromika sta najvažnejša evropska varnost in Berlin
Gromiko bo obiskal se vzhodni Berlin in se nato v Frankfurtu sestal s Scheelom
POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU
Novi egiptovski predsednik El Sadat obsodil napadalno politiko ZDA
Kmalu posvet med Egiptom, Sudanom in Libijo o morebitnem podaljšanju premirja - Novi incidenti in nova vlada v Jordaniji
KAIRO, 28. — Sudanski predsednik Nimeiry je danes izjavil, da bodo Egipt, Sudan in Libija v najkrajšem času proučili vprašanje, ali se izplača Egiptu sprejeti predlog o podaljšanju prekinitve ognja ob Sueškem prekopu, ki zapade 5. novembra. Kot je omenil sudanski predsednik, se bodo najvišji predstavniki Egipta, Sudana in Libije sestali baje v Kairu ob koncu tega tedna. Kot je znano, je bM svoj čas med temi tremi državami podpisan sporazum, ki jih obvezuje, da skupno proučijo vsa najvažnejša
vprašanja, ki se tičejo boja proti Izraelu in splošnega vojaškega in političnega položaja na Bližnjem vzhodu.
-Medtem, ko se v New Yorku nadaljuje razprava o Bližnjem vzhodu in je skupina afriških držav pripravila osnutek resolucije, v kateri poziva na takojšnjo obnovitev razgovorov med Arabci in Izraelom s posredovanjem veleposlanika Jar-ringa, je egiptovski predsednik El Sadat, kot poročajo danes z velikim poudarkom vsi egiptovski listi, v govoru, ki ga je imel včeraj
..iiniiiHiiiiiimiiiiiiiimi...................."""""""".uuiiiiiihuuiihi.illllimn
ŠE VEDNO V OSPREDJU POVEZAVA DEKRETA IN RAZP0R0KE
Sporni in zapleteni položaj o načinu razprave zbornice
Danes se v tej zvezi ponovno sestanejo načelniki skupin poslanske zbornice ■ Ibomica nadaljuje z razpravo o «paketu»
28- — Danes je pričel de
ta 2 svojo parlamentarno pot fcislJ1 komisije za finance in zaklad toisj; S*e zbornice in na sejah ko-^ Za razna druga vprašanja. *Vnj tttorata odobriti poslanska 'Of,j J:® in senat v roku 60 dni in ^ bi«? k°2‘ča. Zaradi tega je tu-vfstnj Ven°, kako	bodo sestavili
re<* vprašanj, o katerih bosta j? tu r(azpravljali zbornica in senat ^ Prihaja do različnih po-
. vocen-
by vSestanek načelnikov skupin to	“tezuspo.šen,	jutri pa se bo-
|S0yno sestali	načelniki skupin
. '^zbornice.	katerim bo pred-
predložil globalni ga bodo skupine prouči-J' 0 njem izrekle.
■I4 * iwejSe	vprašanje predstav-
JbtlUij/Tjadanje dveh politično po-de? bonskih ukrepov: vladik o f^rota o konjunkturi in zakoni 8®zporoki, ki ga je senat odo-'jN bopravki, tako da mora o 3 ih.t'°vr>o razpravljati poslan-vHo^a-	Na včerajšnjem	se-
načelniki skupin položili l<0 k® iuu, 0 juho še predlog o refor-'!ji\	o	davčni reformi,	ko-
^	tat4 Zat 50	P°bčrtali nujnost	no-
Oh * ni* 0 kmetijskih najemni-s * ja jo različni predlogi in
Sov ?ertini
‘® iT8' ki Ba
S
ft
je menda danes zvečer prišlo do izdelave predloga, da naj poslanska zbornica odobri tako dekret št.
2 kot zakon o razporoki do 20. de-
cembra. O dekretu bo nato razpravljal senat, pri čemer bo šlo samo še za golo formalnost, saj dekret
ne vsebuje bistvenih popravkov v zvezi z besedilom, ki ga je senat
že odobril. Zakon o razvezi pa naj bi dobil dokončno zakonsko veljavo, ker je bil v senatu že odobren.
Vendar pa do sedaj še ničesar ni dokončno odločenega in v tej zvezi rimski krogi z zanimanjem komentirajo včerajšnjo izjavo PSIUP, glede katere nekateri trde, da PSI UP sicer vztraja na negativnem stališču, da pu je menda opustila obstrukcijo. O tem daje tudi misliti današnji sestanek med predstavniki parlamentarnih skupin KPI in PSIUP, po katerem je bilo izdano oprezno skupno poročilo, ki ne napove ■'uje »križarske vojne*, niti pa seveda ne govori o umiku, tako da so tudi s te strani še vedno vse možnosti odprte.
Na seji komisije poslanske zbor
niče za finance in zaklad je predstavnik PSIUP Libertini obsodil vlado protiustavnega dejanja, ker je ponovno odobrila dekret, zahteval spremembe dekreta na osnovi
štirih točk, ki jih je PSIUP že pred časom navedla in o katerih se je ustvarila enotonst levice ter končno zahteval objavo »bele knjige* o javnih izdatkih.
V	poslanski zbornici se nadaljuje razprava o ustavnem zakonu, ki se nanaša na izvajanje »paketa* v korist južnih Tirolcev in v katero je tudi danes poseglo več mdsov-skih poslancev, ki skušajo izvajati neke vrste obstrukcije.
V	senatu so obravnavali ratifikacijo nekaterih mednarodnih pogodb.
Minister za trgovinsko mornarico sen. Mannironi je danes sprejel predstavnike sindikalnih organizacij pomorščakov, s katerimi je obravnaval odprta vprašanja preureditve državnih pomorskih družb PIN.
Na ministrstvu za delo so se dogovorili med predstavniki sindikat nih organizacij zdravnikov bolnišnic in predstavniki vsedržavnega združenja bolnišnic (FIARO) o rešitvi sindikalnega spora in o reviziji delovne pogodbe, ki so jo podpisali aprila. Sporazum predvideva nekatere izpremembe, ki bodo bolnišnicam omogočile prihranke. Dogovorili so se tudi za izredno zdrav stveno službo v primeru stavk.
delegacijam učiteljev in sindikalistov, ostro obsodil politiko ZDA in podporo, ki jo dajejo Izraelu.
El Sadat je poudaril, da se morajo Egipčani enotno postaviti proti zahbrtnemu sovražniku, ki se i-menuje Združene države Amerike, proti tisti državi, ki dobavlja orožje in daje denar Izraelu. Opozoril je, da se ta ameriška akcija razvija vzporedno s psihološkim pritiskom, s katerim bi ZDA in Izrael hotele zlomiti arabski moralni odpor. El Sadat je dejal, da mu je žal ugotoviti, da se ZDA niso ničesar naučile v Vietnamu. Glede a-meriške politike v Jugovzhodni Aziji pa je egiptovski predsednik izjavil, da kljub ogromni vojaški premoči, ZDA niso bile v stanju zlomiti volje vietnamskega ljudstva zato, ker je »volja ljudstva božja volja*.
Med svojim govorom je El Sadat poudaril, da so Arabci sedaj pred odločilno bitko in da se morajo Izrael in njegovi zavezniki zavedati, da se ne bo nikoli več vrnilo leto 1967. Predsednik je tudi izjavil, da Egipt ne bo nikoli pristal na ozemeljske zahteve Izraela.
Iz Jordanije poročajo, cJa se je napetost med vojsko in palestinskimi gverilci ponovno zaostrila z dvema incidentoma v pretekli noči, ki sta povzročila dva mrtva. Nekaj ur po govoru tunizijskega predsednika vlade in načelnika arabske delegacije za premirje v Amanu Lad-ghama, kateri je sporočil, da se je v Jordaniji položaj normaliziral, se je spet začelo streljanje prav v bližini hotela, v katerem ima arabska delegacija svoj sedež. Kot poročajo tuji dopisniki, je nekdo streljal na avtomobil jordanskih vojakov in ubil šoferja. Takoj nato so vojaki ustavili jeep gverilcev in je ponovno prišlo do streljanja, kjer je zgubil življenje en Palestinec. To je prvi incident v jordanski prestolnici po podpisu sporazuma o premirju med kraljem Huseinom in voditeljem palestinskih gverilcev A-rafatom. Arabska delegacija je takoj uvedla preiskavo.
Tunizijski predsednik vlade je danes odpotoval iz Amama v Tunis. Pred odhodom je izjavil, da se bo ponovno vrnil v Aman potem ko bo poročal predsedniku Tunizije Burgibi o delovanju arabske delegacije za premirje. Poleg tega bo Ladgham poročal o položaju v Jordaniji tudi vsem ostalim arabskim poglavarjem, katerih države so nepotrebno vpletzne v boj z Izraelom.
V Amanu je bila danes ses'av
ljena nova vlada, ki ji predseduje Vasfi Tali, ki je bil že štirikrat predsednik jordanske vlade. Dosedanja vlada je podala ostavko in njen predsednik je bil imenovan za kraljevega ministra. Kot poročajo iz Amana, novi predsednik vlade pripada konservativni skupini in odločno podpira politiko »zakona in reda*.
Dva izraelska lista sta danes objavila vest, da so ZDA obvestile Izrael o vsebini protipredlogov, ki jih bodo predložile v skupščini Združenih narodov na razpravi o Bližnjem vzhodu. Lista poudarjata, da tudi ti ameriški predlogi ne ustrezajo popolnoma izraelskim zahtevam, da pa ima Izrael kljub temu dolžnost, da jih podpre. List »Maa-riv* dodaja, da so dobro obveščeni krogi v Jeruzalemu prepričani, da bo Američanom uspelo podaljšati premirje, da pa bodo hkrati pritisnili na Izrael, naj pristane na obnovitev pogajanj pri Jarringu, tudi v primeru, če »Egipčani ne bodo umaknili svojih raketnih izstrelišč s področja ob Sueškem prekopu*.
LONDON, 28. - Obisk sovjetskega zunanjega mfnistra Andreja A. Gromika se je zaključil z uradnim povabilom siru Alecu Douglasu -Homeju, naj obišče SZ, do česar pa ne bo moglo priti pred koncem leta. V Sovjetsko zvezo je bil povabljen tudi novi angleški «premier* Edvard Heath.
Pogovori, ki so trajali ves dan, so zadevali tako vprašanja o Bližnjem vzhodu in Indokitajski, kakor tudi osnovno temo Gromikovega potovanja — evropske varnosti in konference, ki naj bi ji postavila temelje.
Kot se .je izvedete, naj bi sovjetski predstavnik zagotovil angleškima gostiteljema, da ne namerava Kremelj zaostrovati »berlinskega vprašanja* in da je, nasprotno, pripravljen pristopiti k stvarnemu reševanju, ki pa mora sloneti na nujni »redpostavte ohranitve «sedanjega statusa mesta*. Lahko pride tudi do konstruktivnega sporazuma o Berlinu, glede katerega SZ ne bo »sabotirala* ustreznih pogajanj.
Da je »evropska varnost*, ki je zadnje čase, posebno po še po podpisu sovjetsko - nemškega sporazuma v Moskvi 12. avgusta, osnovna tema zunanje politike SZ, dokazuje tudi nadaljnji Gromdkov program. Sovjetski zunanji minister se bo namreč podal iz Anglije na obisk v Vzhodni Berlin. Tam bo — po vsej verjetnosti — obvestil svoje partnerje v NDR. kako so potekali razgovori, pripravil Ulbrichta na nadaljnje korake SZ v Zahodni Nemčiji kamor se bo podal naslednjega dne, se pravi v petek.
V Bonnu so namreč sporočili, da bo Gromiko prispel v Frankfurt in se bo tam srečal s šefom zahodno-nemške diplomacije Valterjem Scheelom.
Glede londonskih razgovorov menijo komentatorji, da so sovjetski predstavniki še enkrat potrdji »Brežnjevo doktrino*, ki steni na načelu medblokovskega sporazumevanja o stalnosti in nedotakljivosti evropskih meja, kjer pa je pogoj za pomirjevanje, notranja hegemonija velesil v svojih vplivnfh področjih.
Angleži trdijo, da so Gromikova stališča sprejeli z nekaterimi pomisleki. Ti pa na.i bi zadevali prav nao;n priprave take varnostne konference. Po mnenju «Downing stree-ta» naj bi priprava te konference bila čimbolj skrbna in previdna.
Ceausescu obišče Jugoslavijo
BEOGRAD, 28. — Na vabite predsednika republike maršala Tita bo prve dni novembra prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednik državnega sveta socialistične republike Romunije in filavnr tajnik Komunistične -partije Romunije Nikolajev Ceausescu.
Luciano Ceschia tajnik zveze časnikarjev
RIM, 28. — Na včerajšnji seji novega vsedržavnega sveta Zveze i-talijanskih novinarjev je bil za tajnika zveze izvoljen tržaški časnikar Luciano Ceschia, ki je sedaj zaposlen v Rimu v osrednji redakciji RAI-TV. Poleg tega je bil seveda izvoljen tudi Izvršni odbor, ki ga sestavljajo poleg tajnika Ceschie še: Giancarlo Ca/rcano, Giovannl Panozzo, ki skupno s Ceschio predstavljajo časnikarje iz severne Italije v izvršnem odboru; za srednjo Italijo ste bila izvoljena v izvršni odbor Andrea Barbato in Alessan-dro Curzi, za jug Michele Abbate ln Vito Lo Bianco. Za publiciste so bili izvoljeni: za severno Italijo Giovannd Bovio, za srednjo Italijo Aldo Sibio, za jug pa Franco Silvestri.
Danes se je prvič sestal izvršni odbor pod predsedstvom novega tajnika Luciana Ceschie. Seje se je udeležil tudi predsednik zveze Adriano Falvo.
Novi izvršni odbor Zveze italijanskih časnikarjev sestavljajo člani, ki so se na zadnjem vsedržavnem kongresu v Salernu opredelili za resolucijo «sindlkalna obnovitev*, ki je dobila večino glasov pred resolucijo skupine rimskih desničarskih časnikarjev.
Novemu tajniku kolegi Ceschi in njegovim najožjim sodelavoem želimo uspešno in učinkovito delo v korist vseh časnikarjev in še posebno za nadaljnji napredek in demokratizacijo italijanskega tiska.
1000 km dolg metanovod med Iranom in SZ
TEHERAN. 28. - Perzijski šah Pahl i in predsednik vrhovnega sovjeta SZ Podgomi sta danes otvo-rila 1.000 km dolg metanovod, po katerem bodo dobavljali zemeljski plin iz Južnega Irana v Sovjetsko zvezo. Šah je sprejel Podgomega na mostu, ki povezuje obmejno mesto Astara. Nato sta skupaj kosila in sta imela politični razgovor, pred-no sta se vrnila v glavni mesti.
iiiiiiiiiiifiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiHimiimauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiHiiiiiiiiiMiiiuiiin
Nixonovo volilno potovanje po ZDA
3. novembra bodo v ZDA, obnovili predstavniško zbornico in tretjino senata
v pc' em teku volilna kampanja za obnovitev predstavniške zbornice in tretjine senata. Volitve bodo 3. novembra. Predsednik Nixon je danes zapustil Washington in se napotfl na dolgo potovanje po številnih severnoameriških državah, v katerih bo vodil volilno kampanjo za republikansko stranko.
Glasnik Bele hiše Ziegler je včeraj priznal, da .je volilna kampanja med republikansko in demokratsko stranko zete ostra in da ie težko reči kdo bo zmagal. Hkrati je dodal, da je predsednik Nixon sicer optimist in da si želi predvsem, da bi prišlo v senatu do spremembe «ne glede na politično linijo*. To stališče tolmačijo, da Nixonu ne bi bilo žal, tudi če bi bili izvoljeni nekateri konservativni demokratski kandidati, saj mu delajo v senatu sedaj velike preglavice razni člani republikanske stranke, ki se zavzemate za mir v Jugovzhodni Aziji in za zmanjšanje vojaških izdatkov.
Prav proti tem republikanskim senatorjem je danes ostro nastopil podpredsednik ZDA Spiro Agnevv v New Yorku v nekem govoru in jih označil za «liberal-radikalce». Agnevv je poudaril, da liberal-radi-kalai morajo biti premagani, ne glede kateri stranki pripadajo »pre-
Romunski predsednik ln glavni tajnik romunske komunistične partije Ceausescu v Beli MM. Na Sliki od leve proti desni: Ceausescu, Nixon, soproga romunskega predsednika in soproga predsednika ZDA
den bodo popolnoma uničili varnost ZDA*.
Po drugi strani pa je voditelj ameriške sindikalne konfederacije AFL-CIO George Meany ostro kri-tiz!ral Nixonovo upravo in njegovo propagandno tehniko »preračunane prevare*, ki to vodi na predvečer kongresnih volitev, da bi prepričal Američane, da gospodarstvo ZDA napreduje.
Meany je poudaril, da se gospodarski položaj izredno negativno razvija in da so se ž vl jeniski stroški v zadnjih dvajsetih mesecih povišali za deset odstotkov, da se ie število brezposelnih v tem obdobju povečalo za dva milijona oseb, da so se obrestne mere na hipotekarna posojila povečale na 21 odst., da so vrednostni papirji na ameriških borzah padli za 16 odst. in da se ie dejanska kupna moč delavskih plač znatno zmanjšala, čeprav so se plače povišale za dva odstotka. Sindikalni voditelj je poudaril, da ni prišlo do nobenega izboljšanja v ameriškem gospodarstvu in da zato ni nobenega znaka, ki bi opravičeval katerikoli optimizem.
Kolera na Slovaškem
RIM, 28. — Ministrstvo za zdravstvo je danes objavite odredbo s katero preklicuje vamosfne zdravstvene ukrepe glede oseb, ka prihajajo iz Izraela, ker na področju te države ni več kolere. Hkrati ie izdalo novo odredbo o zdravstvenih ukrepih proti koleri za oseh), ki prihajajo iz Slovaške. Bavarska ‘ mečna policija je danes sporočila, da so nekateri potniki, ki so prišli iz Češkoslovaške v Zahodno Nemčijo, sporočili, da je na Slovaškem umrlo 40 oseb za ko'ero. Isti potniki so izjavili, da je bilo na prizadetem področju na Slovaškem o-krog tisoč primerov epidemije. Drugi potniki pa so izjavili policiji, da so ugotovili nekaj prmerov kolere Uidi v Pragi in nekaterih drugih češkoslovaških mestih.
ADIS ABEBA, 28. — Etiopsko ministrstvo za zdravstvo je danes sporočilo, da se je v severnih in vzhod-n'b pokrajteah države razpasla epidemija črevesne bolezni. Ministrstvo poudarja, da ne ore za kolero, kot so trdili nekateri krogi v preteklih dneh. Oblasti so poslale na ta področja zdravstvene ekipe.
SANTIAGO DE CHILE, 28. — Predsednik republike je imenoval divizijskega generala Carlosa Gonzalesa. za novega poveljnika čilska vojske. General Gonzales je trenutno opravljal posle poveljnika vojske po atentatu na pokojnega poveljnika generala Schneiderja.

SEJA PRVE KOMISIJE DEŽELNEGA SVETA
Z glasovi levosredinskih svetovalcev odobrili obračun 1969 in proračun za 1971
Proti so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, PLI, MSI in MF, svetovalec SS pa se je vzdržal
Po uvodnem poročilu predsedniku deželnega odbora Berzantvia in odbornika za finance Tripanija je prva komisija deželnega sveta, spo-polnjena s člani drugih komisij, začela pred dnevi splošno razpravo o obračunu za leto 1969 in prora čunu za leto 1971. Na predvčerajšnji seji, ki ji je predsedovali svetovalec Cooianni in katere se je udeležil tudi odbornik Tripani, so spregovorili zapovrstjo svetovalci Bosari (KPI), Schiavi (MF). Urli (KD) m Baracetti (KPI).
Svetovalec Bosari je rekel, da se avtonomija dežele ne sme izražati le na ravni izdatkov, marveč tudi na ravni dohodkov. Priznal je odboru, da je sicer nekoliko povečal izdatke v socialne namene, toda osnova proračuna se v brstvu ni spremenila in izraža gospodarsko politiko leve sredine. Dežela mora zahtevati več avtonomije od države, hkrati pa mora priznati tudi več pristojnosti občinam in pokrajinam.
Svetovalec Schiavi (MF) je rekel, da je treba doseči, da bo ves postopek pri odobravanju raznih izdatkov bolj gibčen, tako da se skrčijo tako imenovani pasivni ostari ki. Namen proračuna bi moral biti ta, da se razvije deželno gospodarstvo in odstranijo neravnovesja, toda tega ni mogoče doseči s sedanjo zasnovo proračuna. Predvsem bi marali zahtevati od države, da bi vračala deželi izdatke, ki jjh o-pravlja na njen račun.
Urli (KD) je dejal, da je zadovoljen, da je dežela povečala socialne izdatke, dodal pa je, da ne more poseči na vsa področja in da je treba zato pri izdatkih izbirati. Na splošno pa je Urli pohvalil delovanje dežele in rekel, da si pre bivalstvo lahko pričakuje večji gospodarski razvoj in porast blaginje.
Baracetti (KPI) je dejal, da se proračun ne vključuje v novo politiko gospodarskega in socialnega načrtovanja, ki bi med drugim zaustavila prisiljeno izseljevanje. Dežela bi morala predvsem odločno zahtevati, naj država vloži več denarja v državno industrijo.
Včeraj pa so spregovorili svetovalci Gefter Wondrich (MSI) Dal Mas (PSU), Morpurgo (PLI), Ber-gomas (KPI), Del Gobbo (KD>, Bettoli (PSIUP). Moschioni (KPI) in Couanni (KD). Navzoč .je bil tudi predsednik odbora Berzanti.
Wondrich je glede obračuna usvojil nekatere kritike računskega dvora in med drugim grajal povečanje sklada v blagajni. Glede proračuna pa je kritiziral nekatere postavke. Svetovalec Dal Mas je obravnaval vprašanje pasivnih ostankov in rekel, da jih je treba pripisati objektivnim birokratskim oviram. Pohvalil .je večje posege na socialnem torišču ter tako imenovani global-n- sklad, s katerim bodo lahko fi nansirali razne nove zakone.
Morpurgo je kritiziral preveliko razliko med proračuni in obračuni ter med predvidevanjem dohodkov
Urnik trgovin za bližnje praznike
V nedeljo, 1. novembra
(vsi sveti) bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure in slaščičarn (8-21.30).
V ponedeljek, 2. novembra,
dan pred dvojnim praznikom. Vse trgovine bodo lahko podaljšale čas poslovanja do 21. ure. Poleg tega bodo trgovine, ki so običajno ob ponedeljkih dopoldne zaprte zaradi tedenskega počitka, ta dan redno obratovale tudi zjutraj. To velja za trgovine z oblačili, stanovanjsko in drugo o-premo in za trgovine z raznim blagom.
V torek, 3. novembra, sv.
Just. Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7-12), cvetličarn (8 - 13) in slaščičarn (8-21.30).
V sredo, 4. novembra. Obletnica zmage. Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekern (7-12), cvetličarn (8-13) in slaščičarn (8-21.30).
Konec meseca, ob praznovanju dneva republike v sosedni Jugoslaviji, bodo tržaške trgovine spremenile čas poslovanja, da bi tako olajšale nakupovanje številnim turistom, ki bodo ta čas prišli kakor vsako leto k nam na izlet in po opravkih. Tako bodo v soboto, 28. novembra poslovale v popoldanskih urah tudi tiste trgovine, ki so po navadi ob sobotah popoldne zaprte (tehnično blago, železnina, gradbeni material, motorna kolesa in pritikline). V nedeljo, 29. novembra bodo vse trgovine lahko poslovale od 9 do 13. ure. To velja za vse trgovce, razen za jestvi-narje. V ponedeljek, 30. novembra, bodo zjutraj poslovale tudi trgovine, ki so sicer ob ponedeljkih dopoldne zaprte (oblačila, opreme, razno blago). Združenje trgovcev Iz tržaške pokrajine je v tej zvezi zaprosilo pristojne organe na tržaški občini, da bi smele vse tržaške trgovine, razen trgovin z jestvinami, poslovati v soboto 28. in v ponedeljek 30. novembra neprekinjeno od jutra do večera, torej brez o-poldanskega premora. Prošnja še ni bila sprejeta.
in izdatkov. Glede dohodkov te dejal, da izvirajo od davkov in da se bodo povečali za 8 milijard, kar je prehudo breme za prebivalstvo. Sploh je kritiziral izdatke, češ da so preveč razdrobljeni. Bergomas je dejal, da se proračun za leto 1971 ne oddaljuje od prejšnjih, dodal pa .je, da je treba pohvaliti večje prispevke v soa;alne namene. Pri tem pa ni dovolj povečati prispevke, marveč je treba tudi ugotoviti, v kakšne namene gredo. O-bravnaval je tudi vprašanje preventivne medicine in potrebo o pre iskavah o nesrečah na delu.
Demokristjan Del Gobbo pa je pohval'1 proračunsko politiko odbora. Tudi on je naglasil povečanje izdatkov v socialne namene, kar naj bi bilo treba pripisati dobri volji demokristjanov. Rekel je, da upošteva odbor pri sestavljanju proračuna tudi želje prebivalstva in sindikatov. Pohvalil ie tudi nakazilo ene milijarde lir za avtocesto Videm - Trbiž.
Bettoli (PSIUP) je priznal, da je odbor bolj upošteval socialna vpra šanja kot doslej in izrekel željo, da bi nakazani denar tudi bolj naglo porabili. Poudaril je potrebo po večji deželni avtonomiji nasproti državi. Obravnaval ie tudi vpra-
šanje kmetijstva.
Moschionr' (KPI) je dejal, da bo njegova skupina glasovala proti proračunu, saj ne upošteva potrebe po reformi struktur, niti v mejah pristojnosti, ki pripadajo deželi. Zatem je nakazal nekatere predloge, ki so jih dali komunisti že večkrat na področju krajevnih uprav kmetijstva, industrije, ljudskih gradenj, zdravstva itd., še posebno .ie opozoril na krizo v kmetijstvu in rekel, da bi morala dežela korenito spremeniti svojo kmetijsko politiko.
Končno .je spregovoril predsednik komisije Čocianni in rekel, da je zasnova proračuna stvarna. Zatem je analiziral razne postavke, ki znašajo 10 milijard več kakor postavke v letošnjem proračunu. Podrobno je orisal razne socialne posege in poudaril, da je postavka za gradnjo avtoceste Videm - Trbiž zelo pazjtivna.
Po odgovorih poročevalcev Ginal dija in Mizzaua in odbornika za finance Trpani.ia so člani komisije z večino glasov odobrili obračun za leto 1969 in proračun za leto 1971. Proti so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, PLI, MSI in MF. vzdržal se je predstavnik SS, glasovanja pa se ni udeležil vodja svetovalske skupine PSI Pittoni.
ZA VNAPREJŠNJO REŠITEV RAZNIH VPRAŠANJ
Pogovor med sindikalisti in voditelji Grandi Motori
Razpravljali so o datumu, ko bo tovarna začela delovati, o sporazumih za Tovarno strojev, o socialnih službah, strokovnem usposabljanju, sprejemanju na delo itd.
V prostorih ravnateljstva tovarne Grandi Motori so se sestali predstavniki podjetja in treh sindikalnih organizacij kovinarjev ter proučili nekatera vprašanja v zvezi z začetkom delovanja tovarne. Tovarno je predstavljal predsednik podjetja Vignuzzi, pooblaščeni upravnik Di Stofano, ravnatelj Tartarelli in podravnatelj Guglieimotti, sindikalne organizacije pa so zastopali za FIOM - CGIL Burlo, za FIM -CISL Cruciatti in za CCdL Fabricci.
Razpravljali so o datumu, ko bo začela delovati, tovarna, o izpolnitvi sporazumov glede Tovarne strojev, o prevozu delavcev ter o socialnih službah, to je o menzi, krožkih v podjetju in parkiriščih, o strokovnem usposabljanju, sprejemanju na delo in sindikalnih sedežih. Po obširni razpravi so voditelji tovarne dejali, da bodo odgovorili na razna vprašanja na prihodnjem sestanku s sindikalisti.
Redni učiteljski sestanek
Na sestanku s šolskim skrbnikom preteklega oktobra so zastopniki s:n-dikata slovenske šole iz Trsta prikazali šolskemu skrbniku potrebo, da bi prišlo že letos do razpisa red-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUMIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllUllllllllllllllllliililIliiiiiiiiiiiiMIIIIIIIlIlllllllllllilllllllU
ZA IZBOLJŠANJE PREJEMKOV IN PREVOZNE SLUŽBE
Stavka uslužbencev avtobusov ter prevoznega osebja Acegata
Stavka zasebnih uslužbencev bo trajala ves dan, pri Acegatu pa od 9.30 do 12. ure Protestni pohod, zborovanje na Trgu Goldoni in sprejem odposlanstva na deželi
Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij stavkajo že 11 mesecev za izboljšanje svojih mezd in normativnih predpisov in v tem času je bilo že zelo veliko število dni stavk. Samo v preteklih dveh tednih so ti uslužbenci stavkali skupno kar šest dni, kar pomeni zanje veliko gmotno žrtev, saj imajo zelo nizke plače, povzroča pa tudi mnogo neugodnosti vsem tistim, ki se vozijo z avtobusi na delo ali po raznih o-pravkih. Vendar se vsi uporabniki tah avtobusnih zvez zavedajo, da niso za njihove, neugodnosti krivi uslužbenci, pač pa delodajalci; ravno zato 'Jim izražajo svojo-solidarnost. Poleg tega pa je v samem Trstu že 5.000 ljudi podpisalo peticijo z zahtevo, da prevzame zasebne avtobusne proge občina oziroma Aoegat, ki naj zagotovi tudi bolj redno prevozno službo.
Za danes so uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij napovedali deželno stavko, ki bo trajala ves dan. Z njo ne zahtevajo le izboljšanje položaja, pač pa tudi, da se ustanovi posebna deželna prevozna ustanova, da prevzamejo občine zasebne avtobusne proge v mestih ter da se začne sploh izvajati nova politika prevozov v vsedržavnem in v krajevnem obsegu. Boj teh uslužbencev pa bodo podprli tudi uslužbencu javnih prevoznih podjetij, tako imenovani »autoferrotranvieri«, ki bodo prav tako stavkali po vsej deželi. Pri nas v Trstu bo trajala stavka javnih prevoznih uslužbencev, to je Acegata, dve uri in pol od 9.30 do 12. ure, tako da bo v tem času ustavljen tudi ves mestni promet.
Uslužbenci priredijo tudi enotno protestno manifestacijo s pohodom po mestu in z zborovanjem na Trgu Goldoni ob 10.30. Zberejo se pri glavni železniški postaji ter krenejo po Komi Cavour, Trgu Unitž in Korzu na kraj zborovanja. Tu jim
bodo sindikalni voditelji spregovorili o položaju. Ob 11. uri pa bodo sprejeli odposlanstvo uslužbencev v prostorih deželne uprave.
Sdmega novembra stavka trgovinskih nameščencev
Pogajanja med zvezo trgovcev in sindikalnimi predstavniki trgovinskih nameščencev za uveljavljenje vsedržavne delovne pogodbe v Trstu so se še enkrat razbila. Zaradi
tega so sindikalne organizacije trgovinskih uslužbencev CGIL, CISL in UIL napovedale za soboto, 7. no. vembra celodnevno stavko. Sindikalne organizacije pa so izjavile, da so še vedno pripravljene za nadaljnji poskus, da se sklene sporazum in s tem reši spor še ta teden.
Z V krožku za politično-socialne študije «Che Guevara® v dvorani v Ul. Madonoma 19, bo danes ob 20. uri predaval inž. Antonino Cuffaro o temi: ((Komunista in novi dekret«.
nega učiteljskega natečaja za slovenske osnove šole, ne glede na število razpisanih mest.
Te dni je sindikat prejel okrožnico šolskega skrbništva, s katere ta razpisuje natečaj za eno stalno učiteljsko mesto na slovenskih o-snovndh šolah na Tržaškem.
Natečaja se lahko udeležijo le učitelji slovenske narodnosti. Rok za predložitev prošenj zapade ne preklicno 28. novembra ob 14. uri. Na tajništvu sindikata si morebitni natečajniki lahko ogledajo okrožnico in dobijo potrebna pojasnila.
Članski sestanek Sindikata slov. šole
V petek 6. novembra ob 17. uri bo članski sestanek sindikata slo venske šole v Trstu v Gregorčičevi dvorani v Ul!ci Geppa 9.
Na dnevnem redu bo med drugim tudi poročilo o manifestaciji v Rimu. Zaradi važnosti sestanka vabi tajništvo člane, da se sestanka pol noštevilno udeležijo-
7. NOVEMBRA 1970 V KULTURNEM DOMU
violinist
Dejan Bravničar z orkestrom Glasbene matice
Prosvetno društvo SKEDENJ
sklicuje
danes, 29. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih
rodni občni zbor
ki bo obenem počastitev 25-letndce obstoja.
Vabljeni člani m vsi, ki so kakorkoli v petindvajsetletni dobi sodelovali v društvu.
aiiiliiiiiiMiMiHiiiiniiiiiiHniiiiiiiiiiHiiiNiiiiiii iiiiiiiiiMtiiiiiiiiitMiiiiiiiii iTKiniiKiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiBiiiiiiMiiinnuiimiiniiiiM mu iiitriiiinmiiiMniiiiiiM
ZA VSE ŠTIRI POKRAJINE
Dokončni podatki o izidu nedeljskih volitev obrtnikov
Lista CGIA je dobila 47 mest, lista CNA 11 mest in lista SGZ, ki je nastopila samo na Tržaškem, pa 2 mesti
Deželno od/bomištvo za delo, socialno skrbstvo in obrt je objavilo dokončne podatke o izidu nedeljskih volitev za obnovo pokrajinskih odborov za obrtnike v Furla-niji-Julijski krajini. V goriški pokrajini so nastopile tri kandidatne liste, in sicer lista štev. 1 in Usta štev. 2 Generalne italijanske obrtniške zveze (Confederazione Generale Itali&na Artigianato ali kratko CGIA ter lista štev. 3 (Confederazione naeton&le delTartigianato aU kratko CNA), v pordenonski pokrajini sta nastopili dve listi:	ena
CGIA in ena CNA, v tržaški pokrajini tri liste, t. J. CGIA, Slovensko gospodarsko združenje in CNA, v videmski pokrajini pa zopet dve 11-
.....................................................................Hlinil......Hilli...umil mi........
Še o slovenskih priimkih
Kako napišeš prošnjo za vrnitev slovenske oblike popačenemu priimku
Pred tedni smo opozorili tiste Slo vence, ki imajo še vedno z odločbami fašističnih oblasti popačene priimke, da lahko s prošnjo na pre fekturo dosežejo, da jim se uradno vrne slovenska oblika njihovega priimka.
Pred dnevi nam je tržaški občinski svetovalec Josip Badalič poslal obrazec zadevne prošnje na tržaško prefekturo. Pri tem je dodal, da sta obrazec pregledala in dopolnila odvetnika dr. Godnič (deželni svetovalec) m dr. Škerlj. Obrazec izglede takole.
Ugledna PREFEKTURA v TRSTU TRST
Trg Unitš
II. nadstropje — soba št. 58
Predi let: Vrnitev priimku v izvirno slovensko obliko.
Podpisani (priimek in imej, sin (hči) (ime očeta) in (ime matere), rojen (a) dne (datum rojstna) v (kraj in občina, pokrajina), italijanski državljan, po poklicu (nanesti poklic) poročen(a) z (ime žene), sin (hči) (ime očeta in matere), rojene dne (datum rojs.ua) v (kraj, občina, pokrajina), italijanska državljanka, po poklicu (nanesti poklic), (če neporočen a, navesti «samski-a»);
tudi v imenu ki interesu svojih mladoletnih otrok (navesti število in imena vseh), za katere želim, da bodo skupno z menoj nosili nepopačen izvirni slovenski priimek svojih prednikov, ki so ga fašistične oblasti nasilno spremenile iz oblike (navesti izvirni priimek) v popačeno obliko (nauesti sedanji im 'ijanski priimek), prosim, da se mi povrne priimek v izvirno slovansko obliko.
Pričujoči prošnji prilagam prepis ustreznega prefektumega dekreta o spremembi priimka z dne..........................
(V primeru da prosilec nima prepis« odloka)
(Ker ne morem priložiti ustreznega dekreta, Izjavljam, da je bil slednji izdan dne .......pod št............po podatkih, ki so mi jih
dali na razpolago na anagrafskem uradu občine (navesti občino) (ali v uradu Državnega
arhiv« v (navesti kraj), Ul. Lamarmora 17 (če
v Trstu).
V	prepričanju, da bo pričujoča prošnja deležna skorajšnje hitre rešitve, se s spoštovanjem podpisujem.
V	Trstu, dne........... Lastnoročni podpis
(Ime in priimek)
sti, in sicer CGIA ter CNA.
Porazdelitev voljenih 15 mest, ki jih zakon predvideva v vsakem pokrajinskem odboru za obrtništvo, so opravili na osnovi deželnega zakona štev. 6 Iz letošnjega leta, in sicer po proporcionalnem ključu.
Izidi volitev v posameznih pokrajinah so naslednji:
Goriška pokrajina: 2.952 upravičencev, 2.336 glasov, to je 79,10%. Lista CGIA (1) je prejela 1.044 glasov, in bo imela 8 mest v odboru, lista CGIA (2 ) 598 glasov in 4 mesta, lista CNA 476 glasov in 3 mesta.
Pordenonska pokrajina: 6.117 u-pravičencev, 4.520 glasov (73,89%). Lista CGIA je prejela 3.098 glasov in bo imela v odboru 12 mest, lista CNA 999 glasov In 3 mesta.
Tržaška pokrajina: 5.200 upravičencev, 3.191 glasov (61,36%), lista CGIA je prejela 2.050 glasov ln bo Imela v odboru 11 mest, Usta SGZ 443 glasov in 2 mesti, Usta CNA 488 glasov ln 2 mesti,
Videmska pokrajina: 13.431 upravičencev, 9.608 glasov (71,56%). Lista CGIA je prejela 6.730 glasov ln 12 mest, lista CNA 2.140 glasov m 3 mesta.
Za celotno Furlanijo-Julijsko krajino pa veljajo naslednji skupni podatki: 27.700 volilnih upravičencev, 19.655 glasov (70,96%). Liste CGIA so prejele skupno 13.520 glasov (74,84%) ln 47 mest, Uste CNA 4.193 glasov (22,71%) in 11 mest, ter lista Slovenskega gospodarske ga združenja 443 glasov (2,45%) ln 2 mesti,
Končno še Imena Izvoljenih obrtnikov:
Goriška pokrajina: Usta 1 (CGIA): Sacchcettd Luclano, Andriaml Fran-cesco, Brandolin Giusto, Leban Stallslao, Polan Llddo, Zullani Valentino, Gor lan Božidar, Masau Glorgio. Lista 2 (CGIA): Cdanci Giulto, Glorda Alfio, Btdut Alcide, Sgorblssa Giuseppe. Lata 3 (CNA): Blagi Giuseppe, Meneghin Renzo, Tedesco Perrucclo.
Pordenonska pokrajina: Lista 1 Busetto Giuseppe, Ponitarolo Glorgio, Bet Francesco, Campolln Glo-vannd, Farfalii Germano, Fratlnl Ello, Reali Leonello, Rossi Nello, Spangaro Luigl, Talartol Alfredo, Taniuttl Armando, Zanutel Rlccar-do. Usta 2 (CNA): Poletto Luigl, Bettoli Aldo, Ditall Bruno.
Tržaška pokrajina: Lista 1 (CGIA): Brezzl Aldo, Brlzasi Giuseppe, Chlap-pa Pletro, Clriello Aldo, Gombač Albino, Oomlsel Emlllo, Magnaghl Gabriele, Melit Felice, Ragagnin Silvestru, Seno! Carlo, Važna arin
Giorglo. Lista 2 (Slovensko gospodarsko združenje): Kovacich Milan, Gregorl Rafael, Usta 3 (CNA): Faggini Itallo, Tessarotto Umberto.
Videmska pokrajina:	Usta 1
(CGIA): Delonga Gino, Gravina Da-miano, Salvagno Giuseppe, Tabessa Ermes, Marioni Guerrino, Pizzami-glio Romeo, Casarola Pletro, Del Fabbro Luigl, Chiapolino Glacomo, Colllno Aldo, lob Silvano, Vemutl Uno, Usta 2 (CNA): Alta Sergio, Bearzl Attilio, Turco Vittorio.
Dr. Blasina: Nobenega primera kolere vTrstu!
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V soboto, 31. oktobra ob 21. uri in v nedeljo, 1. nov. ob 17. uri
GOSTOVANJE OPERE NARODNEGA KAZALIŠTA «IVAN ZAJC« Z REKE
IVAN ZAJC
Nikola Šubic Zrinjski
opera v treh dejanjih (7 slik)
Po drami: Libreto napisal: Režiser: Scenograf: Kostumograf: Dirigent:
TEODORA K6RNERA HUGO BADALIC VLADIMIR RUD2AK A. AUGUSTINCIC U. WAGNER VLADIMIR BENIČ
ABONENTI SG IMAJO 50% POPUSTA
Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede, 28. t.m. vsak delavnik od 12. do 14. uire pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
Prodaja vstopnic od četrtka, 29. t.m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na telefonu /34-265.
Dr. Juriševii predava v Kulturnem domu
V vhodnem foyerju Kulturnega doma je v torek popoldne dr. Fran Juriševič predaval dijakom slovenskih višjih srednjih šol o pomenu filatelije na splošno, posebej pa še o svoji filatelistični zbirki, ki je razstavljena že nekaj časa v Kulturnem domu in ki obravnava temo: »Naša zgodovina na pošti do požiga Narodnega doma«.
Dr. Juriševič, ki je zelo znan slovenski filatelist, bo svoje zanimivo predavanje ponovil danes popoldne ob 17. uri prav tako za dijake višjih srednjih šol, seveda pa lahko predavanju prisostvujejo tudi drugi ljubitelji filatelije.
Istočasno bo v foyerju parterja odprtje spominske razstave ob šti-rides .tletnid ustrelitve bazoviških žrtev, ki jo je pripravil Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni iti študijski knjižnici.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 21. oktobra
NARCIS
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.57 — Dolžina dneva 10.17 — Luna vzide ob 5.49 in zatone ob 16.10.
Jutri, PETEK, 36 oktobra
SONJA
Vreme včeraj: najvišja dnevna tem-peratura 16,2, najnižja 10,8, ob 19. uri 14 stopinj, zračni tjak 1026,9 stanoviten, vlaga 83-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, Jugovzhodnik, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. oktobra 1970 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
Umrli so: 52-letna Edvige Goruppi por. Dumicich, 75-letna Emilia Mandle por. Fiorentini, 58-letni Verdiano Zotta, 71-letnl Antonio Tomasin, 68-letna Angela Colautti por. Bevilacqua, 72-letna Maria Carama vd. Prisco, 99-letna Enima Pirona vd. Tandelli, 75-letni Pietro Vallon, 80-letna Lucia Rosso vd. Ruzzler.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) AlTAngelo d’Oro, Goldonijev trg 8: Clpolla, Ul Belpogglo 4; Al due Luc. cl. Ul. Ginnasttca 44; Mlant, Mira-marskl drevored 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.36 do 1.36)
Dr. Gmelner, Ul Gluha 14; Man. zoni, Largo Sonnlno 4; INAM Al Ce-dro Trg Oberdan 2; Al Gemelli. Ut, Zoruttl 19-c
BANCA Dl CREDITO Dl TRIEBTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRSI • Ulica I- Filzi St 10 Tal 38101/38045 opravlia vsa cančne posla
kupuja tujo valuto
Odbornik za zdravstvo v tržaški občinski upravi je v imenu župana Spaccinija, zdravstvenega funkcionarja, in v svojem odločno demantiral resničnost ali utemeljenost vesti, da bi v Trstu prišlo te dni do osamljenega primera kolere. »Gre za plod gole fantazije«, je dejal Blasina. »Nobenega primera ni bilo, pa tudi ne nobenega sumljivega primera«, je dr. Blasina poudaril na včerajšnji seji tržaškega občinskega odbora, na katerem so v glavnem razpravljali o zadevah upravnega značaja.
Dr Blasina Je potrdil tudi, da so na mejah uvedli strogo nadzorstvo do prišlecev iz držav, kjer razsaja kolera. Javne oblasti so že poskrbele ra pravočasno cepljenje proti koleričnim obolenjem vseh, ki imajo stike z javnostjo. Med temi Je Izrecno omenil pristanlščnlke, železničarje, finančne stražnike Itd.
Dr. Blasina Je tudi povedal, da je cepivo na razpolago, če se kdo hoče cepiti. Obe injekciji sta namreč brezplačni.
OB DNEVU VARČEVANJA
Slovesnost na sedežu Tržaške hranilnice
V okviru praznovanj skorajšnje ga 46. svetovnega dneva o varčevanju bo nocoj dj 18. uri na sedežu Tržaške hranilnice manjša slovesnost, na kateri bodo nagradili učitelje in profesorje iz tržaške pokrajine, ki so se posebno izkazali pri organizaciji natečaja »Referen dum o varčevanju 1971» ter pred stavnike šolskih razredov, ki so se najbolje izkazali v okviru pobude »Sola in varčevanje 1969 70». Poleg tega bodo zastopniki hranilnice porazdelili med dijake višjih srednjih šol posebne študijske štipendije za tekoče šolsko leto.
Včerajšnji odkupni devizni teč«|ls	
Ameriški dolar	619,-
Kanadski dolar	590,—
Brit šierling	1480,—
Švic. frank	142,—
Franc trank	110,—
Belg trank	12,—
Hol florml	172,-
Nemška marka	170 —
Avst. šiling	23.80
Dinar	42.50
CENE NA ZELENJAVNEM TRGU NA DEBELO
Pomaranče X	Naj- nižje 127	Naj- višje 288	Sred- nje 173
Limone I	115	196	155
Limone II	—	—	—
Banane	297	319	308
Kostanj	107	323	700
Kaki	81	138	92
Jabolka I	63	138	92
Jabolka II	35	»2	63
Hruške I	63	109	92
Hruške II	52	86	63
Groodje	58	173	104
Česen	200	400	290
Pesa domača	100	250	170
Cvetača	150	230	207
Zelje	35	92	52
Ohrovt	69	115	92
Cikorija	70	100	85
Čebula	70	90	80
Koromač	109	138	121
Solata domača	180	250	220
Solatka domača	400	600	500
Solata uvožena	60	204	84
Krompir	40	69	49
Paprika	46	104	81
Paradižnik uvož.	40	138	92
Radič zeleni dom	200	1000	500
Radič rdeči	156	240	174
Spl-nača uvož.	84	144	96
Spdnača dom.	150	340	200
Zfelena dom.	130	160	150
Mali oglasi
Zakonca, sama, »prejmeta v službo gospodinjsko pomočnico za Firence. Visoka plača Ugodni pogoji. Risat! na naslov: Senegal, Via Clmaro-sa 94, Cagliarl,
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi na otvoritveno predavanje letošnje sezone, ld ga bo imel
inž. PAVLE ŠEGULA referent za tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, o temi:
ODPRAVA V
PAMIR 69 - PIK LENIN
Predavanje, ki bo v petek, 30. oktobra ob 20.30, v mali dvorani Kulturnega doma, bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov
Gledališča
Danes ob 17. uri bo Kulturnem domu odprta
SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Razstava ostane odprta do 22. novembra t. 1. vsak delavnik razen sobote od 18. do 20. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst
vabi vse člane in članice na redni OBČNI ZBOR, kd bo v petek, 6. novembra ob 20.30 in ob 21. uri ob drugem skli-canju v društvenih prostorih na stadionu Prvi maj, Vrdel-ska cesta 7.
Odbor priporoča članom in članicam da se polnoštevilno udeleže občnega zora.
SPDT priredi v dneh 3. in 4. novembra avtobusni izlet po Dolenjski vzdolž reke Krke do Cateških Toplic, kjer je možnost kopanja v bazenu. Naslednji dan obisk Titove rojstne hiše v Kumrovcu, lena: 6.300 lir (člani), 6.800 lir (nečlani). V oeni je vključena vožnja, večerja, prenočišče ln zajtrk (v Cateških Toplicah). Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel 31-119 do vključno 28. oktobra.

Ljubiteljem slovenske besede nudimo nadaljnjih 5 knjig iz zbirke
WS\
mm
IZBRANO DELO
Iva Brneica Josipa Vidmarja Cirila Kosmača
MiililliiHiiill
!!!!!!!!!!!!!!!!:!
mmiiiiiiiiiiii
Zglasite ae pri nas čim prej!
Ikiadka knjjgatota
TRST • Ulica tv. Frančišk« 20 Tel. 61*792
VERDI
Po preteku roka za potrditev starih abonmajev se pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988) nadaljuje sprejemanje prošenj za nove abonmaje za operno sezono 1970-71, ki se M začela 10. novembra z Verdijevim »Don Carlosom«.
Repertoar nove sezone obsega U del v štirih abonmajih.
Poleg običajnih abonmajev Je oll za letos ustanovljen še poseben abonma za dijake višjih srednjih šol 'n univerzitetne študente za tri večern* turnuse na galeriji. Cena temu posebnemu abonmaju je 5.000 lir. Vse informacije daje blagajna.
Uprava gledališča sporoča, da lahko abonenti reda A že od danes daU1 prevzamejo svoje abonmaje pri blagajni gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes zvečer ob 20.30 šesta pr*1*1 j stava komedije «La Maldobrie« Ca* j pinterija in Faragune, s katero se i1 začela sezona 1970-71 Teatra Stabii* [ in ki je doslej zabeležila rekord«« obisk gledalcev. Predstave se bod« nadaljevale do 8. novembra.
Za «Le Maldobrie« ln za preostalih i sedem abonmajskih predstav so Pb blagajni v pasaži Prottl še vedno «! razpolago posebne izkaznice, ki om0, gočajo abonentom dodatni popust n* vse predstave «extra sezone« na sp«-redu v Politeama.
—
Nazionaie 16.00 «Quando bacl on« sconosciuto«. Technicolor,. Prepo,‘' dano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 »Le piacevoli esperie«1*! di una giovane cameriera«, Ulla J* | kobson, Daniel Gelin. Technicol«(- j Prepovedano mladini pod 18. leto® | Fenice 15.30 «11 presidente«, Albeh« j Sordi, Margherita Lizzano Tech"'
rolor	i,<
Grattacielo 16.00 «Arriva Brovvn«. Technicolor.
Eicelsior 15.00 «Borsalino», Alain D? Ion, Jean - Paul Belmondo. Ttcb« color.
Hitz 16.00 »Dal nostro inviato spe«® le a Copenhaghen«. Technicolor. P"® povedano mladini pod 18 leto*-Alabarda 16.30 «Angeli della viole"' za«, T. Štern. J. Slate. Technico!«" Filodrammatico 16.30 «11 corpo di D* na«, Jean Morreau Charles Dennej Technicolor. Prepoverano mla<11 pod 14. letom.
Aurora 16.30 «La prima volta« L chnicolor. Prepovedano mladini P°* 18. letom.	j,
Cristallo 16.30 «11 divorzio« Vlttor Gasmann Technicolor.	,
Capitol 16.00 aChisum«. John VVay Technicolor	>
Moderno 16.00 «L’armata Bran"« ne«, V. Gassman. C. Spaak. Ted1
color'	M*
Vittorio Veneto 16 00 «Metello», --j simo Ranierl, Lucia Bosč, Ted
color.	-
Impero 16.30 «1 girasoli«, S. L®1 M. Mastroianni. Technicolor.
Ideale 16.00 «1 selvaggi«, Peter da. Nancy Sinatra. Technicolof-
p>»'
Astra Rezervirano za Cine Forum-tri: «Fango verde«.
Abbazia 16.00 »Corri uomo cNj®
uomo
Thomas Millian, D. 0’Brien, Alonso. Technicolor.
MILJE
Verdi ob 17. uri: »Tora, Tora,
TCN*
M
Neverjetno ozadje napada na^.
Harbour«. Kinemaskope
Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem !
KINO NA OPČINAH
Danes ob 18. url barvni 1F bavni film:
CON QUALE AMORE CON QUANTO AMORE
Igrajo: Catherine Spaak, Castel, Claude Richfe. ___
KINO c|KI$» PROSt*
Danes ob 19.30 barvni briU85’4' ni film;
LA PAZZA DI CHAILLOT
Igrajo:	Katherine H&pt>ran'
Yul Brinner, Charles Boy«t
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok-nju Kodriču sta darovali družin* Nil nič 2.000 in družina Jelerčlč 1-®^ za Dijaško matico	J
V počastitev spomina pok. *rrJV Kodriča darujeta Ivančič Ida Ib VI Neda 3.000 lir za Glasbeno n’a
SOŽALJE
Prosvetno društvo v Skednj®^ reka iskreno sožalje družini p dričevih ob izgubi uglednčf*«* spoštovanega glavarja družin® nja Kodriča
SOŽALJE	,
Našemu beograjskemu il°P*sljjf
tov. Božiču izrekamo ob sm^ ^ gove sestre Marije Routar iskreno sožalje.
Uredništvo ln Primorskega dnevi"
V Trstu je umrla moja
Marija Routar f
Pogreb bo danes ob J4J® mrtvašnice glavne bolnišnic* j
.....«in rr
Žalujoča Darko in Tanj*
Trst, Beograd, 29. okt l9^
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob lzraž9’((i bežni in spoštovanja do ^ dragega
Gabrijela Miliča
se iskreno zahvaljujemo so na kakršen koli način ^
z nami,
i.
DRtf*
Prim. Impres. Zlmolo
si
St
ln
si
8
ir
ki
n
k;
Sl
za
vc
kc
St
Ha
te:
vil
mi
m:
je
ce
rei
«C
tr*
On
je
at
kil
je
ka
til,
«&]
6
ta tuc tuc til koso »at co *) Hn
Olj,
Ma
5ia
P
ril;
jo
8oj
skr
kur
Pr«
Ma
Pre
ca
riz
SOp
la
rie:
dve
kir.
<len
tor,
Ma:
P
Pan
Brc
Pik
Pre
rii<
Pa
Je,
skr
stei
Pe
■iill
iskj
Pet,
Sov
P*8
«to
ki
ril’
\
8
ft
Ma
?
Pia
N
Mg
let,
Mii
pri
>8-1
4ol
Mn
M
Prj
1
st,
is
IS.
%
Mi
i
5
M,
•tv
rii
Pil
t
S
5
95
Pf
a
PRIMORSKI DNEVNIK
USPEŠNO SODELOVANJE TRŽAŠKE IN MILANSKE KVESTURE TER CRIMINALPOLA
GORIŠKI DNEVNIK
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Tolpa iznajdljivih in spretnih goljufovi Predlog za občinski svet: ogoljufala banke za skoraj BOO milijonov lir odprtje lekarne v Štandrežu
ukradene in spretno ponarejene obveznice, delnice in čeke, so banke izplačevale težke milijone
Letečemu oddelku tržaške kve-a'lre pod vodstvom dir. Petrosina ** )e posrečilo s sodelovanjem mlinskih kolegov In sevemoitaldjan-Sie?a odseka Criminalpola onemo-80flti skupino izredno poletnih y Predvsem spretnih goljufov. Tl,
•' so zelo dobro poznali poslovat js bančnih zavodov m so prav ta-a dobro poznali bančno tehniko, ^ v kratkem spravili v žepe v ^tneno za ponarejene menice, ob-^tnice, delnice in čeke nekaj manj 401 ^00 milijonov lir.
2e 17. julija je neki Giuseppe tocco prevaril dva tržaška banč-4 zavoda za 27 milijonov idr. Ho-■fj J® tudi na podoben način spra-v žep 13 milijonov, a se je te-aiesku odpovedal, ker je zasu-da je v nevarnosti. Stocco se * Pojavil v Trstu že nekaj mese-pred drzno prevaro. V Drevo-R. Sanzio je odprl trgovino O^sa dell’01io» in začel na debelo Tavati, v kratkem je postal v “tevoredu in na Opčinah, kjer si ^ ta tri mesece najel hišo, zelo Posebno zaradi izredno niz-p cen. Končno se je Stocco, ki e bil stalno v spremstvu dveh pb, kj ju je predstavljal za neča-* in njegovega pomočnika, odlo-’ da preide v napad. 16. julija je prosil banke naj mu pripravijo 'bilijonov v gotovini v zameno ? obveznice IMI, kar je drugi dan P dvignil ter izročil blagajniku P krožne čeke. Istočasno je vnov-r tek za 50.000 švicarskih fran-®v- Se preden so se zavedli, da bili čeki predvsem ukradeni in 4t° še perfektno ponarejeni (Stoc-J° j® ček za 50 frankov spremenil . 20.000), je Stocco z druščino iz-p1 iz Trsta in pustil trgovino z Jern prazno. Seveda mož ni niti rp®! dobaviteljem, ki so se tako . tšli praznih rok in brez že te-
Pt'
G. G. Sametti
in G. Lualdi
daj
razprodanega blaga.
I
F?
XX)
rr/
'v
‘ *
Preiskovalni organi so dolgo ta-■ *' v temi. Zavedali so se, da ima-opravka z izredno iznajdljivimi Viufi, ki pa se vrhu tega spretno pivajo za vrsto ponarejenih docentov. Naenkrat pa je policiji u^ci". na pomoč neki Alfredo trfella, ki se je v našem mestu c edstavljai za premožnega trgov-f s tekstilnim blagom in odprl v bankah tekoče račune. 25. ptetnbra se je domnevni Marfel-Poslužil istih trikov kot nekaj esecev prej Stocco in ogoljufal j.e banki za skupno 25 milijonov /■ Tudi on je pustil bankam uigrati6 bi ponarejene čeke. Bilo Je j jasno, da sta bila Stocco in med seboj povezana, preiskava, ki jo je vodil najprej pbcstnak državnega pravdnika dr. JJftci ta kasneje preiskovalni sod-^*r. Serbo, je hitreje stekla.
covsem so Stoccovega spremlje-^ Identificirali za 28-letnega Di-je r^rftamaschija iz Milana. Ta se jjl,kljub zapornemu nalogu, dolgo stJ*®1 ta se končno prijavil obla-Jpb Prepričan, da ostalih pajdašev Ijbo moč identificirati. Toda Mi-jto'an se je zmotil. Med dolgo pre-ta predvsem na podlagi i-ctaklta, ki ga je na podlagi opijaj °?oljufan.ih oseb napravil trža-„ slikar Dante Pisani, so domnev-a*;4 Stocco identificirali za Tonija ]5j°stinai brez stalnega bivališča, , bil rojen pred 47 leti v Alba-u?-iale. Ta je 1967. leta zbežal
iz kolonije, kjer je bil na 10-letnem prisilnem delu. Njegova pomočnika sta bila Bergamaschi in 24-letni Giuseppe Lualdi iz Pusterlenga, ki je bil s Tonijem že obsojen v Milanu za podobne prekrške.
Edino Marfella še ni imel pravega imena. Za to pa so poskrbeli v Milanu, kjer so ga identificirali za 49-letnega Gianmija Giuseppa Sar mettija brez stalnega bivališča, ki so ga 24. t.m. aretirali v neki milanski garaži, kamor je prišel po svoj avto.
Medtem ko sta Bergamaschi in Sametti v zaporu, sta Toni in Lualdi izginila brez sledu. V zaporu pa se je znašla tudi 50-letna bivša žena nekega profesorja Geltrude Salenzi iz Padove, ki je pravzaprav nehote in nevede pomagala goljufom. Toni itn Sametti sta namreč izrabila njeno poznanje bančnih funkcionarjev, katerih zaupljivost sta nagradila s ponarejenimi in ukradenimi obveznicami in delnicami. Tako sta 1. avgusta letos dvignila v banki v Vicenzi 25.500.000 Ur, v AsoU pri Mantovi približno 40.000.000, isto vsoto v Frascatiju in končno 40 milijonov lir tudi v Ascoli Picenu.
Tolpa je delovala tudi v tujind, predvsem v Švici in Nemčiji, kjer so goljufi dobili v Miinchnu za ponarejene krožne čeke neke italijanske banke približno 400.000 mark, kar bi bilo Okoli 70 milijonov Ur, Medtem ko iskanje Tonija in Lualdija še traja, so preiskovalni organi prijavili vseh pet sodišču in sicer pod raznimi obtožbami kot so namerni bankrot, kar velja le za Tonija, Lualdija in Bergaminija, prevaro, zamenjavo oseb, poneverbe in podobno.
V ta namen naj bi ustanovili posebno občinsko ustanovo - Ureditev pločnikov in nasadov na Placuti
Avtomobilistka podrla žensko na prehodu za pešce
Nekaj minut po 11 uri so spre-jeU na opazovalnem oddelku splošne bolnišnice 79-letno Vincenzo A-lekso vd. Luiz iz Ul. sv. Justa 11, kateri so ugotovili udarec na gležnju desne noge in po kolenu iste. Po mnenju zdravnikov bi morala o-krevati v 10 dneh.
Aleksova, ki se je zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom, je povedala, da jo je malo prej med prečkanjem Ul. sv. Justa po zebrastem prehodu podrla na tla s fiatom 500 Giovanna Hall s Trga De Gasperi.
Na običajni tedenski skega odbora v - Gorici, ljek zvečer, so sklenili, da bodo predložili na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo jutri, v petek, 30. oktobra z začetkom, ob 18.30, v odobritev predlog za odprtje občinske lekarne v Štandrežu. V ta namen naj bd občinska uprava ustanovila posebno podjetje, kateremu bo poverila upravo take lekarne.
O potrebi nove lekarne v Štandrežu se govori že nekaj let in so tudi pristojni krajevni upravitelji in drugi organi ugotovili njeno nujnost in korist, saj bo imela taka lekarna vse pogoje za delovanje. Širok okoliš je namreč brez lekarne in morajo prebivalci za svoje potrebe po zdravilih v središče mesta, kjer je najbMžja lekarna pri bolnišnici S. Giusto na Korzu Italia. Nova lekarna bo prišla prav tudi prebivalcem iz Sovodenj, ki nimajo svoje občinske ustanove te vrste in bi si z lekarno v Štandrežu skrajšali pot za polovico.
Odborniki so postavili na dnevni red jutrišnje seje sveta tudi nujen predlog za nekatere spremembe v postavkah občinskega proračuna za 1970.
Na odborovi seji so na predlog pristojnih odbornikov obravnavali še razne druge upravne zadeve. Med temi je vključitev občinskih
seji občin-1 ji potrjen za svetovalca. Vertove- | zasedla le mesti r v porode-1 se sledi namreč svetovalcu Vianu, | kandidata sta prof.
Neroden padec 80-letnega moža
Medtem ko je v nedeljo zgodaj popoldne odhajal z doma je 80-letni
upokojenec Francesco Devetak iz	^ ^	___^ ___ ^
Ul. Cistemone 85 nerodno zdrsnil I	v novj 0rganik ter pre-
in še nerodno padel na tla. Kljub vzem v službo novih šolskih ^ bolečemu udarcu je vztrajal nekaj strežniCi 0 čemer je poročal odbor-
dni doma, včeraj pa se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico po zdravniško pomoč. Zaradi verjetnega zloma stegnenice desne noge so ga s prognozo okrevanja v 60 dneh pridržali na ortopedskem oddelku.
Prispevajte za
DIJAŠKI) MAHI«!
namestnika. Ta Ferrari, večkratni odbornik in predsednik letališča v Ronkah, ter prof. La Rosa, dosedanji načelnik svetovalske skupine.
Včeraj popoldne je bil še zadnji sestanek predstavnikov obeh strank zaradi definicije skupnega občinskega programa.
ki je dal ostavko zaradi neskladnosti s svojo funkcijo v sindikalni organizaciji. Tretji socialist, odv. Bo-nadonna pa bo samo svetovalec.
Pr KD je prišlo do precejšnjih trenj med zastopniki levičarske in morotejske struje. K slednji so v zadnjem času pristopili skoraj vsi bivši morotejci in ti sedaj zahtevajo nekako zadoščenje za pristop tej struji. V občinskem svetu imajo desničarji v KD devet svetovalcev, levičarji pa pet. Ker imajo morotejci župana, zahtevajo levičarji 2 odbornika.
Na drugi strani pa imajo morotejci dva znana kandidata za . odbornika in težko si lahko zamišljamo, da bi pristali na to, da bi oba
■iiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinnnitttitimtiftmntniniitiiiiMinttimiiiiitHHtHHMMHtiii
Avtobusna stavka v Gorici
Danes so proglasili triurno stavko avtobusni uslužbenci goriških mestnih avtobusov, ki ne bodo vozili od 9. do 12. ure. Stavka je v povezavi s splošnimi sindikalnimi gibanji sektorja avtobusnih prevozov.
OB 25 OBLETNICI OSVOBODITVE
Nanut in Pavletič iz Štandreža se nista vrnila iz taborišč
Velika prijatelja sta šla skupaj v borbo in v smrt
Tudi Angel Nanut in Milan Pav-’ letič, oba iz Štandreža, sta med NOB umrla v nacifašističnem la-gerju. Ob 25-letnid osvoboditve se PD «0. Župančič* iz Štandreža hvaležno klanja spominu obeh junaških rojakov.
Angel Nanut, ki je bdi rojen v Štandrežu leta 1905, ter trgovec Milan Pavletič, prav tako rojen v štandrežu leta 1918, sta si bila velika prijatelja in sta tudi skupaj delovala v NOB. Delovala sta najprej na terenu, pozneje v narodni zaščiti v Biljah, nato pa so ju skupaj zajeli in odpeljali v zapore ter pozneje v koncentracijsko taborišče v Nemčijo, od koder se nista več vrnila.
Zajeli so ju pod gradom v Mirnu dne 5.10.1944 SS-ovci, la so ju odpeljali najprej v Zagraj nato v
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
Proračun za leto 1971 izkazuje nad 14 milijonov primanjkljaja
Za kritje primanjkljaja bodo morali najeti 10,4 milijona lir posojila Ugovori proti omejitvam v občinskem gradbenem programu in načrtu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiininiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
TRŽAŠKI KONKURENTI NE SPIJO
Nova pobuda za tranzit afriškega lesa čez Koper
V posel, ki ga je sklenilo podjetje «Slovenijales», sta se vključili tudi piranska ^Splošna plovba» in «Luka Koper»
nik za osebje dr. Paulin. Odbornik Ciufarin je poročal o predplačilu naročnikov za občinsko trošarino, De Simone o nekaterih ukrepih finančnega in dr. Tomassich o problemih zdravstvenega področja. Odbornik Rovis je poročal o. potoku uprave v občinskih podjetjih, Fantini pa je predlagal nakup avto-cisterne za potrebe občinskega eko-nomata in ureditev telefona za taksiste na železniški postaji. Odbornik Moise je poročal o problemih turizma, šole in otroških vrtcev in med drugim so odobrili lestvico za dijake višjih srednjih šol in strokovnih šol, ki so zaprosili za študijske podpore. Odobrili so nadalje na predlog Agatija številna javna dela, med katerimi 1.1 milijona lir za popravilo pločnikov, 3.3 milijona za ureditev parka na Placuti (Trg Tommaseo) in notranjih pločnikov ter končno še 2.7 milijona za vzdrževalne stroške pri občinskih poslopjih.
V Trstu se že dali časa zaskrbljeno obračajo h grafikonu; ki ponazarja razvoj lesne trgovihe čez naše pristanišče in ugotavljajo, da se ta promet nikakor noče razvijati tako, kot se je razvijal v še nedavni preteklosti. Ko pa skušamo ugotoviti, kje se skrivajo razlogi za popuščanje lesnega prometa čez Trst, nam razni viri zatrjujejo, da je temu kriva huda tudi uspešna konkurenca tujih pristanišč. Luke ob severnem morju da nam izpodjedajo tla, ker so si znale priboriti posebne tarifne olaišave znotraj Evropske gospodarske skupnosti, jugoslovanske luke pa da so znatno na boljšem, ker imajo ce nejšo delovno silo.
Vse to bo seveda držalo, vendar pa so razlogi za uspeh konkurentov najbrž tudi drugje, zlasti pa v
......................................mitiutuiiuimiil
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
^ znani trgovini pletenin so ukradle 100 parov hlač
y prizivu kazen
so sodniki dvema Jugoslovankama zni-in odredili petletno pogojnost slednje
^aškim prizivnim sodiščem Zumin, tož. Pascoli. zap;s. v^jaj' s'a se včeraj morali zagoj l(i V*1 dve jugoslovanski državljan-1.	' sta bili obtoženi, da sta dne
^“Hketnbra letos ukradli z dve-eltlJriUgima sonarodnjakinjima iz VTJMsca
V
Vjj^ča pletenin «Modet.ex». v UL hlS£ r'Vo 3, dva zaboja s sto pari Pfvostopenski sodniki so z dne 25. septembra letos l' 34*letno Lino Novak, 35-Mir; šarijo Jankovič ter 24-letno f Sanj vsako na 1 leto 'Mm-. ^ <5 tisoč lir denarne kazni,

>
at
doto"" Dragi S. pa so zaradi mla-odpustih.
Lij jlv na višje sodišče sta vlo-'e Novakova ter Jankovičeva. Ih sodniki včeraj sodili v stanju.
Ha rhu-anjih urah omenjenega dne v trgovino skladišča VrT6** dva klienta in nakupila 8o	hlač ter plačala za bla-
Dl k n-. tisoč lir. Ker pa sta imela 'Meto? druga opravila, sta prosila JVj0 Pomočnico Caterino Gra Valdirivo 3. če jim 'fHWahrani zaboja s hlačami do e zapore trgovine. Okrog Siift?8 80 vstopile v trgovino o-iTe Jugoslovanke in se. oo-%, . to si ogledale razstavljeno **>. n'h nakupile nekaj malenko-Jut ^'hoteno oddaljile. Nekaj mi-- SrnlJMe. uslužbenci trgovine so Wlj "ali navojnice, pa sta vsto-l ti-govino klienta, ki sta z.iu-^ tl ? ju l pila hlače. Iskanje zabojev, iSSjnj Gracanova položila ob pro-tatjj »uit, pa je bilo brezuspešno, gt Si ?s'n‘k trgovine Giordano Lu-Žl" M ,Je- Potem ko mu je uslužben-%tn^dala, kaj se je zgodilo, J	i Presenečen in še enkrat

0
sluha. Tedaj pa se je Gracanovi v hipu nenadoma posvetilo v glavi. Spomnila se je namreč, da so trgovino zadnje zapustile štiri Ju goslovanke, ki so imele pri sebi dva večja zaboja. Ker je menila, da so se napotile na železniško postajo, je z lastnikom takoj stekla tja in še pravočasno vstopila na vlak, namenjen v Beograd. V enem od kupejev je zagledala osumljene Jugoslovanke, ki so se seveda precej začudile temu nenavadnemu obisku (medtem so bili o dogodku obveščeni tudi agenti železniške policije), ter skrbno držale pri sebi dva velika zaboja s sto pari hlač. Na vprašanje agentov in lastnika trgovine «Modetex» so soglasno izjavile, da so zamenjale zaboja s hlačami z zabojema drugega pla čanega blaga.
Na včerajšnji razpravi sta Novakova in Jankovičeva samo dejali, da imata obe doma bolne otroke, ki nujno potrebujejo materinsko ne go. Javni tožilec dr. Pascoli je predlagal potrditev prvostopne kazni, branilca, odvetnika Clarici in Cohen pa sta se borila za oprostitev, ker ženski nista zakrivili kaznivega dejanja.
Sodniki so obema obtoženima Jugoslovankama znižali prvostopno kazen na 11 mesecev zapora ter 40 tisoč lir denarne kazni, odredili pogojnost kazni za dobo petih let ter takojšnjo izpustitev iz zapora, če nista priprti zaradi drugih prekrškov.
poslovni prizadevnosti, ki je pri nas žal še vedno šibka. V davni preteklost', ko se je Trst razvijal v etnpori.j in ko so prihajali k nam sposobni trgovci, pomorščaki in gospodarski pobudniki, je bilo te prizadevnosti dovolj. Ta priVv je v spremenjenih okoliščinah usahnil in poznejša priseljevanja so nemalokrat zavrla vse tiste pobude, ki jih ie z večjo ali manjšo muko zmogel domači poslovni svet.
Naši sosedje pa se znajo oatno mnogo bolje sukati kot mi. ko gre za razvoj mednarodne trgovine in tranzita. V dokaz nai zabeležimo naslednji primer:
Ljubljansko podjetje «Slovenija-les» je pred kratkim sklenilo s Srednjeafriško republiko sporazum o medsebojnem sodelovanju, po Katerem bo slovensko podjetje začelo izkoriščati 400.000 hektarov pragozdov v omenjeni republiki in odvažati hlodovino kakih 20 vrst žlahtnega eksotičnega lesa. V zameno bo »Slovenijales* vložila v gozdarsko industrijo Srednieafriške republike v sodelovanju z Ljubljansko banko 8 miijonov dolarjev kapitala.
Piranska Splošna plovba, ki ima že prakso v prevažanju afriške hlodovine v Evropo, bo prodala svojo dotrajano ladjo »Zelengoro* in kupila od Japoncev 16.500 - tonsko no vo ladjo »Kahetoši Maru*. ki je bila nalašč zgrajena za prevažanje tovrstnih tovorov in ki bo predvidoma že v mesecu marcu prihodnjega leta začela dovažati hlode iz Srednje afriške republike v Jugo slavijo čez Koper, kajti v ta posel se je poleg »Slovenijalesa* in »Sploš ne plovbe* vključila tudi »Luka Koper* in tako je podvig dobil še širše temelje v novih napravah za iztovarjanie, žaganje in obdelovanje hlodov1 ne na območiu koprske luke. Posel sam je še na začetku in nihče ne more vedeti, kako se bo razvijal v prihodnje, oziroma s kakšnim hitrostnim faktorjem se bc poslej dvigala krivulia koprske tranzitne trgovine z lesom. V sosedni republik' pa ne skrivalo v tei zvezi ambicije, da bi sodelovanje med tremi podjetji lahko kdaj dvignilo Koper na prvo mesto med lukami, čez katere se evropski trg zalaga z afriškimi ekzoti. Nova pobuda pa na naš’, tržaški strani utrjuje prepričanje, da nas kot luko prehitevajo konkurenti, ne toliko zaradi svojih nižjih tarif, temveč zaradi večie poslovne prizadevnosti in poguma.
Pretekli torek zvečer je bila v Doberdobu seja občinskega sveta, ki se je zavlekla pozno v noč. Na dnevnem redu, ki je obsegal 13 točk, je bila namreč med drugim tudi razprava o občinskem proračunu za leto 1971 in pa ugovori na pripombe deželne uprave na predloženi gradbeni občinski pravilnis in gradbeni program.
Ka,r se občinskega proračuna za leto 1971 tiče, ki mora po novih predpisih biti odobren do 31. oktobra, so svetovalci pregledali posamezna poglavja tako pri dohodkih kot pri izdatkih in poslušali zadevno razlago župana Andreja Jarca in občinskega tajnika. Končne številke proračuna so naslednje: proračun izkazuje 183.772.221 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Pn tem moramo upoštevati, da je pri dohodkih že vnesena vsota 14 076,607 lir, ki predstavljajo občinski primanjkljaj za leto 1971. Ta predvideni primanjkljaj nameravajo kriti z 2.4 milijona dodatnih občinskih davkov, nekaj nad 1.26 milijona bo prispevala država iz posebnega računa za pomoč pasivnim občinam. 10.336.468 lir pa nameravajo kriti s posojilom, za katero bodo zaprosili pri državni blagajni v Rimu. Svetovalci so odobrili proračun soglasno, kar se je po dolgih letih zgodilo prvič v Doberdobu Pred tem so v občinskem svetu poslušali poročilo inž. Jagodica iz Trsta, ki je svetovalcem obrazložil pripombe in spremembe k občinskemu gradbenemu pravilniku in grad beoemu programu, ki jih je dala pristojna deželna kontrolna oblasti
omenjenega gradbenega pravilnika in programa, obrazložil občinskim možem. Po temeljitem pregledu načrta in po dodatni obrazložitvi od strani župana in občinskega tajnika, so se svetovalci zedinili za do-
zorcij; izvoljeni so bili: Julko Ger-golet, Ettore Moro in Ernest Soban. Kar se tiče dovoljenja družbi »To-tal» za gradnjo naftovoda Trst — Tavagnacco, ki naj bi šel tudi po zemljišču doberdobske občine, se
ANGEL NANUT iz Štandreža je pri svojih 40 letih podlegel trpljenju v nemškem taborišču
Coroneo v Trstu, kjer so ju tudi mučili. Še isti mesec so ju odpeljali v Mauthausen v Nemčijo. Muk, trpljenja in pomanjkanja je bilo toliko, da sta končno omagala. Prvi je podlegel mlajši od dvojice, Milan, dne 15. januarja 1945. Angela pa so najprej premestili v Milk blizu Dunaja ter je tam umrl dva meseca kasneje, 8. marca 1945.
Med NOB sta imela vidna mesta in pripadala grupi VDV, v kateri sta delala na raznih področjih. Angel Nanut ie im-el funkcijo načelnika na-rodr.e zaščite za goriški o-kraj. Poročen je bil samo Angel, ki je zapustil ženo in dva otroka, ki danes sodeluje,a v domačem prosvetnem društvu v Štandrežu. Oba sta bila med vaščani spoštovana in priljubljena.
ločene ugovore proti omejitvam, ki j morajo prad izdajo dovoljenja od
Jutri v Tržiču seja občinskega sveta
V Tržiču bo jutri zvečer seja občinskega sveta, na kateri bi morali izvoliti štiri odbornike in dva namestnika. Medtem ko sta KD .n PSI sporazumno določili, da bo prva stranka imela štiri člane odbora ter uruga dva, da bo socialistom pripadlo mesto podžupana ni še gotovo, kdo bodo odborniki iz vrst krščanske demokracije.
Za socialiste ni problemov. Ima- . jo tri svetovalce, mesto podžupana | Na posebnem črtezu so bili vneseni bo zasedel svetovalec Vittorio Se-
mola, ki bo tudi odbornik za javna dela, mesto odbornika pa bo zasedel Veirtovese, ki bo na jutrišnji se-
občinski predlogi in protipredlogi kontrolnih organov, ki jih je inž. Jagodic, kateremu je občinska u-prava poverila nalogo za izdelavo
jih ja kontrolni organ predlagal v Jamljah, v Dolu, pri obrtniškem področju v Doberdobu, pri zazidalnem področju ob novi obhodni cesti š/.odnine. v Doberdobu, pri rezervirani coni1 okrog pokopališč, kjer bi zadostovalo 100 in ne 200 metrov, pri zazidalni coni na Poljanah in se izrekel proti odpravi gradbene cone v Sabličah. Svoje protipredloge so podkrepili s tehtnimi argumenti in upajo, da jih bodo nadzorni organi upoštevali ter odobrili. Ko bo prišel zadevni odgovor, bodo pravilnik in program dokončno odobrili in ga dali občanom na vpogled. Tudi ta sklep so svetovalci soglasno odobrili.
Na seji so odobrili tudi štiri sklepe občinskega bdbdra-glčag-neKS-terih javnih del; med temi je draž-bena oddaja za odtočne naprave v Doberdobu za 10 milijonov, oddaja del za športne naprave za 5.6 milijona lir, sestava' načrta in po-veritov vodstva pri urejanju občinskih cest, za katere je določenih 20 milijonov lir in se tiče vseh vasi občine ter kenčno sestava seznama dijakov višjih srednjih in strokovnih šol, ki pridejo v poštev za deželne prispevke, ki so namenjeni potreb-nejšim dijakom. Tako podpore znašajo po 30 tisoč lir za dijake višjih srednjih šol in po 25 tisoč lir za dijake strokovnih šol. Za potnine pa je določenih po 1500 lir na km — dijaka.
Omenimo naj še izvolitev občinskih predstavnikov v zdravniški in tiv nozd.ravn:ški medobčinski kon-
strani občinske uprave, graditelji pogoditi s prizadetimi zemljiškimi lastniki glede cene in izplačila od-
Obvestila UGG
Umetno drsanje. Sekcija za u-metno drsanje pri Goriški telo-davni zvezi (UGG) sporoča, naj se člani zglasijo v dvorani za umetno drsanje pri otroškem igrišču v dolini Koma dne 5. novembra ob 16.30, kjer bodo začeli z rednimi vajami. Nove člane sprejemajo vsak delavnik med uradnimi urami na sedežu v Ul. Rismondo.
Mini basket tudi začenja s svo-jm.zedinim.delom,ter ima vse de-, lavnike v popoldanskih urah vaje za posamezna skupine. Otroci v starosti od 7 do 1Ž let so razdeljeni na štiri različne skupine. Vaje se vršijo od 14.30 do 15.30 razen za najstarejše ki jih imajo od 16. do 17. ure ob torkih in četrtkih.
.........................................
NA TURISTIČNEM SESTANKU V TOLMEČU
Za povezavo smučarskih središč Bovec in Nevejsko sedlo na Kaninu
Podpredsednik deželne uprave Moro in član izvršnega sveta SRS inž. Razdevšek s svojimi sodelavci sta postavila osnove za tako sodelovanje, ki pa potrebuje neposredno sodelovanje vlad v Rimu in Beogradu - Veliki načrti za bodočnost

na 7*	m at
0 .J* do zadnjega kotička olkal, ^ačah m bilo ne duha ne
Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za soio-3pomenik v Cerknem
Športni ribiči
pri odborniku Comelliju
Deželni odbornik za kmeti jstvo Co melli je sprejel odposlanstvo deželne zveze športnih ribičev, ki ga je vodil predsednik Carlo Bertoli. Med pogovorom so ribiči predočili po trebo, da bi deželni odbor čimorej sprejel zakonski osnutek o športnem ribolovu v sladkih vodah. Odbornik je dejal, da bi morali vso to snov čimprej preurediti in o vrednotiti ribji zarod. Zagotovil je, da bo deželni odbor proučil ie prihodnji mesec ustrezen zakonski osnutek in ga predlo«! deželnemu svete.
V kratkem bo stekla z Nevejske-ga sedla prva žičnica na Kanin. Prav tako napovedujejo, da bodo speljali na Kanta smučarsko žičnico iz Bovca za sezono 1971/72. Tako sta se povsem slučajno skoraj hkrati soočila dva načrta za turistično izkoriščanje kaninskega pogorja. Italijanski in jugoslovanski konzorcij, ki sta se pojavila kot investitorja velikih načrtov, napovedujeta za prihodnjo izgradnjo številnih vlečnic in sedežnic po smučarskih prostranstvih kaninskega pogorja. Zdaj gre za to, da bo po trebno smučarski središči, ki bosta nastali na obeh straneh meje, ki teče po kaninskih grebenih, povezati ter tako uskladiti interese obeh strani-	. .
Naj na kratko osvežimo vsebino obeh načrtov, o katerih smo pred časom že poročali. Na Nevejskem sedlu je zgrajen že velik hotel ter nekaj zasebnih vil, ki imajo skupaj 300 ležišč. Za prihodnje leto pa načrtujejo nadaljnjih 500 ležišč. Se en hotel je že v gradnji, medtem ko bodo začeti graditi druge objekte v kratkem. Postavljena je že ta di prva velika žičnica, katere teh nični prevzem je predviden za za četek novembra. Žičnica vodi z nadmorske višine 1150 na 1840 metrov. Njena gornja postaja je blizu planinskega zavetišča Giiberti. Zmogljivost kabine je 35 potnikov. Skupaj pa bo lahko prepeljala v obe smeri po 420 potnikov na uro. Ob tej glavni žičnici je postavljenih še nekaj vlečnic, ki so usmerjene na posamezne smučarske terene. Kar ja zdaj ggngeoq, je praustfKav
zametek velikega centra, ki ga bodo gradili morda še deset let ali več. Predvidevajo namreč, da bo imel center kar 5000 ležišč ter da bodo vložili vanj nad 10 milijard lir.
Velike načrte imajo tudi v Bovcu, kjer bodo v prvi fazi zgradili veliko žičnico na Kanin, hotel z 231 ležišči ter več drugih spremljajočih objektov. Beograjska invensti-cijska banka je bovškemu konzorciju že odobrila posojilo v višini 5,6 milijarde starih dinarjev. Zdaj so v teku pripravljalna dela za nove objekte. Bovška žičnica, katere dolžina bo znašala 5800 metrov ter bo razlika med spodnjo in gornjo postajo kar 1800 metrov, bo znatno večje zmogljivosti kot tista na Nevejskem sedlu. Turisti bodo lahko sedali vanjo tik ob Bovcu ali pa nekje v sredi med robom Kanina in Bovcem, kjer bo imela srednjo postajo in do kamor so že zgradili zasilno cesto. Kot na Nevejskem sedlu, mislijo tudi v Bovcu, da na Kaninu ni treba graditi posebnih turističnih objektov. Postavili bodo le večjo restavracijo za okrep-čevanje gostov med smučanjem.
Pred kratkim so se v Tolmeču sestali predstavniki konzorcijev za izgradnjo alpskega turističnega centra v Bovcu ter za izgradnjo Nevej-skega sedla, da bi proučili načrte obeh strani ter uskladili medsebojne interese. Na sestanku je prišla do izraza misel, da si načrta ne konkurirata med sabo, marveč se dopolnjujeta. Snežne razmere na Kaninu so namreč tak*’, da je en
krat bolje za smučarje na ila'imn | na svetu.
ski strani meje, drugič pa na jugoslovanski strani. Zato so se na sestanku zavzeli, da bi skušali s sistemom žičnic povezati oba sistema ter prav tako povezati energetiko, ki bo napajala žičnice. Uskladili pa naj bi tudi vzdrževalno in reševalno službo. Član slovenskega izvršnega sveta inž. Franc Razdevšek ter podpresednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Enzo Moro, ki sta se udeležila omenjenega sestanka v Tolmeču, sta zamisel predstavnikov obeh konzorcijev podprla. Ugotovili so tudi, da obstajajo tehnične možnosti za njeno izvedbo. Sistema žičnic bi lahko povezali preko Prevala, prav tako pa bi jih zbližali z izgradnjo kratkega predora pod Prestreljenikom. Seveda pa bi taka povezava zahtevala posebne olajšave za turiste, ki bi med smučanjem prehajali mejo. Vsakršna sprostitev odnosov ob državni meji pa je v pristojnosti vlad sosednih držav. Zato so na sestanku imenovali posebno komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki obeh konzorcijev. Njena naloga je čimprejšnja tehnična priprava predlogov za povezavo obeh turističnih centrov, nakar bodo prevzeli nadaljnje pobude pravniki in drugi strokovni izvedenci obeh držav. Upajo, da bodo izdelali vso potrebno dokumentacijo za dokončno obravnavo predlogov še pred koncem tega leta. Če bodo zamisel uresničili, potem bomo imeli na Kaninu edinstven primer sodelovanja med sosednima državama na področju tu rizma, kakršnega ne poznajo nikjer
Odprto pismo uslužbencev trgovinske zbornic«
Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so v zadevi uslužbencev trgovinske zbornice v Gorici, ki so že od ponedeljka 19. t. m. v stavkovnem gibanju, naslovili na gospodarske operaterje, ki so tudi pri tem neposredno prizadeti, odprto pismo, v katerem navajajo vzroke tega protestnega gibanja.
Med drugir.i je predsednik trgovinske zbornice hotel že 19 t. m. uvesti kratek delovni teden, po katerem naj bd bili uradi zbom\e ob sobotah zaprti. Uslužbenci pa so pripravljeni urediti delovni umik tako, da bi bili odprti uradi tudi ob sobotah, kar je najbolj priročno za tiste operaterje, ki druge dneve zaradi drugih obveznosti, ne morejo po svojih opravkih v urade trgovinske zbornice.
Zato tri sindikalne organizacije vabijo prizadete kategorije in njihove zastopnike, da bi v tej zadevi povedali svoje mnenje in svoje stališče, ter izrazili svojo solidarnost in podporo s prizadetimi uslužbenci, kar ta bilo tudi v njihovo korist, ker ta s prenehanjem spora uradi trgovinske zbornice zopet normalno poslovali.
Klub starih gori kili študentov
Svečanost na grobu Andreja Gabrščka
Klub starih študentov iz Nova Gorice je v svoji hvale vredni dejavnosti pri odkrivanju spominskih plošč zaslužnim primorskim rojakom stare generacije, v torek popoldne postavil skromen nagrobnik zaslužnemu časnikarju, tiskarju, založniku in politiku Andreju Gabrščku (1864-1938).
Skromna, toda zato nič manj pomembna slovesnost, je bila na pokopališču na Viču v Ljubljani, kjer je Gabršček pokopan. Svečanost je začel predsednik kluba tov. Gorkič iz Vrtojbe" ob' navzočnosti pokojnikove hčerke Nade ta snahe, žene pok. sina Metoda ter kakih petdesetih starejših primorskih rojakov ta Ljubljančanov. Namesto odsotnega govornika dr. Vatovca je lik Andreja Gabrščka orisal Andrej Rejc in se pri tem spomnil tudi Garbščkovega prijatelja in sodelavca dT. Antona Gregorčiča, ki sta skupno sooblikovala slovensko stvarnost v tedanji narodnostno ogroženi Gorici. Po tem uvodu Je Rejc prečital nagovor dr. Vatovca, ki je prikazal Gabrščka kot borca za pravice goriških Slovencev.
Žena iz Rožne doline
je podlegla poškodbam
Včeraj zjutraj ob 6.10 je v bolnišnici v Šempetru podlegla dobljenim poškodbam 59 - letna Izabela Zonta, ki se je rodila v Predmeji in je sedaj stanovala y Rožni dolini.
Zena je bila predvčerajšnjim po opravkih v Gorici in ko je okoli 18. ure prečkala po zebrah cesto na križišču ulic Roma in Oberdan, jo je podrl skuterist, 49-letni delavec Riccardo Gorjup, iz Gorice, Ul. Piave 11, ki se je peljal po Ul. Roma proti Travniku. Pri trčenju sta bila oba renjena. Gorjup je dobil le lažje poškodbe po obrazu in so mu v splošni bolnišnici nudili le prvo pomoč. Pač pa so zdravniki ugotovili v isti bolnišnici ženi močan udarec v lobanjo ter so jo popolnoma nezavestno prejšnji večer ob 22. uri odpeljal; v bolnišnico v Šempetru, kjer je, kot rečeno, včeraj zjutraj podlegla poškodbam. Zadevo ima v rokah cestna policija iz Gorice.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj zjutraj ob 2.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 48 letnega Guida Bradaschia iz Gorice, UL A-scoli 7, ki so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi poškoobe na ustnici. Izjavil je, da je padel v Ul. Ascoli, ko je šel proti domu.
Žrtev prometne nesreče pa je bila v Stražicah 77 letna Pierina Brezigar vd. Delpin iz Podgore. Ul. Cotonificio 11, ki sc ji zdravniki u-gotovili zlom leve roke v ramenu ter so jo pridržali za 40 dni na zdravljenju. Ženo je okrog 14. ure v neki stranski ulici pri UL Vene-zia podrl neki mlajši kolesar, ki ga sedaj išče cestna policija.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici Je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna ALEŠ ANI. UL Carduoci 38, tel. 22-68.
V	TRŽIČU
V	Tr«ču Je ves dan ta ponoči dežurna lekarna AL REDENTORE. dr. De Norite, Via RosseUl 23, tel 39-340.
VERDI 16.30—22 00: «Gli annl rug-gentivi, N. Manfredi in M. Mer-cier.
CORSO 17.15—22.00: «Soldato blu», C. Berger in P. Strauss; ldne-maskopsld film v barvah, mladim pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.15—21.30: «T> gli le gambe dal parabrezza«, A. Lionello in C. Andrč; italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
V1TTOR1A 17.00—21.30:	«1 nostri
maritii), A. Sordi in U. Tognazzi; italijanski film.
CENTRALE 17.15—21.30: «Gli spe-ricolati«, R. Redford in G. Halk-man; film je v barvah.
Tržič
AZZURRO 17.30: «1 fancuilli del VVest*, S. Laurel in O. Hardi.
EXCELS10R 16.00: «Gli amanti di Dracula«, Cristopher Lee. V barvat
PRINCIPE 17.30: «To... č morta la nonna», J. Adgemova ta K. An-dree V barvah.
Nova Gorica
SOČA «Obmi se, ubil te bom», ar meriški barvni film — ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Strell pod vešalia, angleški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Lovec na krvave nagrade«, ameriški barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS Prosto.
KANAL Prosto.
PRVACINA »Antonio, ki prinaša smrt«, brazilski barvni film — ob 20. uri.
RENČE Prosto.
NAČRTI VODNE SKUPNOSTI SR HRVATSKE
Žejni Dalmaciji čimprej več vode
Regionalni vodovodi bodo oskrbovali tudi otoke
Velika področja zahodne Jugoslavije, vključujoč samo Dalmacijo in otočje, ima, podobno kot naš Kras, velikansko »napako*, da oe drži — vode. Gre za tipično kraško področje, kjer apnenec prepušča in padavine naglo pronicajo, tako da so mnoga naselja odvisna izključno od deževnice, ki jo nabirajo v cementne vodnjake, oziroma bazene. In vendar je tudi na tem področju mnogo, celo veliko vode, kajti pod plastmi poroznega apnenca so plasti fliša, ki pronicanje vode ustavijo. In tod privre voda na dan. Doslej so na tej osnovi odkrili tudi nekaj bogatih vrelcev, začenši z vrelci v Bokanjevcu pri Zadru, v Zatonu in Dubravi pri Šibeniku, v Marini pri Trogiru, v Bolu in Dolu, na otoku Braču, pa tudi na Hvaru, na Korčuli, na Visu, na La-
stovu in po drtigih otokih. To je samo ob sebi tudi razumljivo, da so morali ob velikih mestih iskati vrelce, kajti v nasprotnem primeru bi bil razvoj naselij, kaj šele mest, nemogoč. Toda razvoj industrije in še posebej razvoj turizma je v Dalmaciji odvisen od večjih količin vode, kajti v nasprotnem primeru bi bila nesmiselna gradnja večjih gostišč in gostinskih naselij, ki bi ostala brez vode. In iskanje vodnih vrelcev, menimo na velike vire, je dalo u-strezne rezultate. Odkrili so nove vrelce v Marinškem zalivu za stari Trogir in okolico, nadalje vrelec pri Vodicah, ki bo služil Murterskemu otočju, na Braču so odkrili nadaljnje štiri vrelce itd. itd.
Iz tega izhaja, da je na jadranski obali veliko vode, ki bi jo bilo treba speljati v naselja, mesta, tovarne, hotele in kampinge.
Kakor je rekel tajnik vodne skupnosti SR Hrvaške inž. Josip Zma-jdc, je na razpolago dovolj strokovnjakov, da bi se tega dela lotili. Nekoliko težje pa je s finančnimi sredstvi. Toda problem je na eni strani tako aktualen, na drugi pa tako pomemben, da ga ne bi mogli pustiti nerešenega. In tako so žle pripravili obsežen načrt za ureditev vodnega vprašanja v Dalmaciji. Ta načrt pa je del celotnega vsehrvaškega načrta. Načrt za rešitev vprašanja vode v Dalmaciji ima prednost pred istim problemom drugod po Hrvaški. Kdor je v zadnjih časih obiskal Istro, je prav gotovo opazil, kako se vzdolž zahodne obale Istre razvijajo dela na vodovodu, ki bo iz izvora Gradole v centralni Istri dovajal vodo vsem obalnim mestecem, pa tudi vmesnim naseljem. Vodovod bo pripeljal dovolj vode celo v sam Pulj.
Kar zadeva Hrvatsko primorje go tod v teku dela za obnovo in razširjenje treh tako imenovanih regionalnih vodovodov, namreč vodovod Žmovnica — Crikvenica, nadalje senjski vodovod ter vodovod Dobriča — Jadransko, kjer pride v poštev tudi otok Krk. Crikveni-ški vodovod že oskrbuje Crikveni-co in okoliške kraje z zadostnimi količinami vode, tako da moremo za to tipično turistično področje
reči, da ima zagotovljeno vodo za daljšo dobo. Isto velja za Ba-karski zaliv, za Kraljevico in okoliške kraje, ki dobivajo vodo iz Jadranova. Toda senjsko področje je nekoliko na slabšem. Senjski vodovod bi moral uporabljati vodo iz bazena HE Senj in vodovodni strokovnjaki menijo, da bi morali izkoriščati vsa umetna jezera in bazene hidrocentral za dobavo vode mestom. Toda v zvezi s senj-skim vodovodom to še ni povsem izpeljano. Kakor vidimo, je gornji del Jadrana kar dobro preskrbljen z vodo.
Huje je z dalmatinskim področjem, ki je najbolj sušno in tu so potrebna naj večja dela. V zvezi s tem se daje tem predelom prednost. Prvi načrt, ki pride v zvezi s tem na vrsto, je regionalni vodovod severne Dalmacije, ki naj bi dajal vodo Zadru, Obrenovcu, Ben-kovcu, Biogradu in otoku Pagu. In na vsem tem področju sta dejansko le dva večja vira, in sicer tako imenovano Bokanjačko blato pri Zadru ter Vrana pri Biogradu. Doslej so na teh področjih veliko raziskovali, vendar kaže, da bodo morali uporabiti vodo reke Zunanje.
Regionalni vodovod Ploče — Pelješac — Korčula bi moral rešiti vprašanje turistično zelo pomembnega področja.
Prej smo sicer rekli, da je vzdolž Dalmacije veliko izvirov, toda niso vsi primerni za izkoriščanje m na otoku Pelješcu jih niti ni, Korčula pa ima premalo vode za zahodni del otoka, seveda za vedno večje potrebe, ki .jih zahteva sodobni turizem in sodobno življenje nasploh. Zato vidijo rešitev v tem, di bodo s cevmi speljali vodo s kopnega, in sicer iz Bačinskega jezera ali iz izvira »Modro oko» pri ustju Neretve. Sicer pa nameravajo pripeljati z vodovodom vodo tudi na druge otoke.
Šibenik izkorišča vodo iz Skra-dinskega buka na Krki, pa tudi podzemeljske vode Dubrave. Ko bodo dokončali regionalni vodovod, bo to mesto dobilo kvalitetnejšo vodo in več vode.
Sinjsko in splitsko področje bosta gradili skupni vodovod Sin j — Trilj — Dugopolje - Klis — Muč. Zajetje bo na reki Ruda. Ta vodovod bo posebno pomemben za splitsko gospodarstvo, spotoma pa bo
zadovoljil tudi potrebam manjših krajev, ki se morajo zadovoljiti sedaj z deževnico.
Tudi Dubrovnik, ki je prav gotovo eno največjih turističnih središč v Jugoslaviji, potrebuje več vode in regionalni vodovod za to področje bo dograjen 1975. Zahodni del tega področja bo dobil vodo iz jezu HE Dubrovnik, vzhodni del pa iz Dubrovačke reke, ki bo dala vodo tudi otokom Šipan, Lo-pud in Koločep. Tudi otoki Hvar, Brač in Šolta so na seznamu tistih področij, ki pridejo prej na vrsto.
Sicer pa ga skoraj ni področja na Jadranu, ki ga ne bi predvideval načrt za razvoj vodovodnih napeljav. Seveda je vse to razčlenjeno v obdobja in nekateri kraji bodo vodo dobili prej, drugi pozneje, vsekakor so se začeli ti problemi reševati.

Kakor smo že poročali, so v soboto v Gregorčičevi dvorani podelili nagrade otrokom slovenskih šol v našem zamejstvu, ki so se udeležili natečaja, ki ga je pod naslovom »Kaj so mi pravili stari*, razpisala
Slovenska prosvetna zveza.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŽUJEVIČEVI SPOMINI NA PRVO ZASEDANJE ZDRUŽENIH NARODOV
Dra,na jugoslovanske delegacije
med poletom čez Atlantik v ZDA
Instrukcije hladnokrvnega angleškega majorja - Krilo letala liže plamen Pilot se po pristanku zruši v nezavest - Odgovora Dedijer ni nikoli dobil
Še pred koncem vojne, ko so nacisti in fašisti še vedno morili in požigali ter skušali za seboj uničiti vse, kar je bilo uporab a, so državniki nekaterih drž... že mislili na dobo miru. In v dneh, ko se je pri nas. na našem ožjem področju, pripravljala in vršila znana aprilska zadnja ofenziva za IX. korpus, so v San Franciscu v ZDA zasedah delegati kakih petdesetih držav. Med temi so bili tudi jugoslovanski delegati. Beograjska »Politika* prinaša ob letošnjem jubilejnem zasedanju združenih narodov nekaj zanimivih podatkov, med katerim je tudi drama, ki se je dogajala nad Atlantikom med poletom jugoslovanske delegacije v San Francisco.
Petnajstega afcrila 1945. leta je iz Beograda, odpotovala jugoslovanska delegacija, bi so jo sestavljali zunanji minister dr. Šuba-šič, finančni minister Sreten Žu-jovič, jugoslovanski veeposlanik v Washingitonu Stenoje Simič, tajnik gospodarskega sveta Stane
Kraševec, podpolkovnik Vladimir Dedijer ter še nekaj strokovnjakov. Med poletom od Casablance do Azorskih otokov zahodno od afriške ce’t«e je jugoslovanska delegacija imela letalski incident, ki ga je tedanji član delegacije Sreten Žujevič opisal takole:
Potovanje naše delegacije na konferenco v, San Francisco bi se bilo skoraj kmalu tragično končalo.
Polet z letalom iz Beograda čez Italijo, Tunizijo in Alžir ter prihod v Maroko, v Casablanco je potekel normalno. Udobje v letalu ni bilo kdo ve kakšno, letalo je bilo namreč vojaško, brez sedežev, samo z dolgo kop jo iz pločevine nad katero je bila le prepletena žica, ki je služila za naslanjalo. Ko je kdo hotel zadremati leže, je moral pač leči na pod letala.
V Casablanci nam je pred odletom neki major. Anglež, lepo S na dolgo govoril o tem, kaj je treba storiti in kako je treba ravnati v primeru nesreče in prisil-
miuiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimintimmtimiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiimitiiimiiiiiiiiiiuiun
Gčologov je kar dovolj le da jih ne upoštevajo
Nekateri so mnenja, da bi mogel geolog, če bi bil v Genovi, preprečiti katastrofo, ki je tam nastala. Med njimi je tudi poslanec Carlo Sangalli, ki predlaga, da hi Italijo razdelili na področja, od katerih bi vsako obsegalo 50 hektarov in bi bilo dodeljeno enemu geologu, ki bi bdi plačan od občine ali združenja občin na tistem področju.
V	Italiji urejuje geološke izvedence ministrstvo za industrijo, katerega geološki oddelek ima le 33 članov osebja. Le sedem ie geologov, ki jih občasno pošljejo na teren, navadno v kraje, ki jih naravne katastrofe najbolj prizadenejo. Ostali se ukvarjajo z izdajanjem glasila in s pripravljanjem geološke mape Italije, za katero zapade letos financiranje, ko je pripravljena le polovica 270 map, ki naj bi jo sestavljale. V ostalem pa niti en urad, bodisi cestni, železniški ali za civilno zaščito, nima na razpolago geologa. Le ministrstvo za poljedelstvo je pred kratkim vzelo v službo 10 izvedencev — geologov, toda to le za to, da bi imeli funkcijo gozdnega nadzornika.
V	tej situaciji je le majhen del 6 tisoč geologov v Italiji dobil možnost dela: 300 geologov dela na univerzah, 150 jih dela pri ustanovi ENI, 50 v zasebnih podjetjih in 150 je tistih s svobodnim poklicem. Ostalih 5.350 največkrat poučuje matematiko in fiziko na šolah ali delajo kot predstavniki raznih farmacevtskih družb.
V	tujini bolj upoštevajo geologijo kot znanost, ki more preprečiti naravne katastrofe: v ZDA je 20.000 geologov v državni službi, v SZ jih je 11.000 ki med »nerazvitimi* deželami jih ima Indija v državni službi 1500, Gana 100 in Turčija 350.
Prav Turčija se je pokazala kot dvorezen nož. V tej državi namreč dela največ italijanskih geologov, la proučujejo ležišča marmorja. Pred nedavnim pa je začela turška vlada pogajanja z Japonsko, ki si želi ekskluzivnih pravic nad marmorjem. Na tak način bi na evropsko tržišče prišel turški marmor, ki po kakovosti ni slabši od kararskega, po ceni od 70 do 80 tisoč lir za kubični meter, medtem ko stane marmor iz Carrare 200 tisoč lir.
Turčija je zelo izboljšale svojo geološko službo predvsem zaradi potresov, ld so jo prizadeli in so bili največkrat vulkanskega izvo-
ra. Tudi v Italiji je mnogo vulkanskih področij, toda državna geologija se ne razvija, kljub parlamentarnim in ministrskim pobudam.
V teh dneh so v paviljonu le-vantinskega sejma imeli deseto srečanje »Italijanskega geotehnič-nega združenja*. Na srečanju so govorili predvsem o melioraciji terenskih značilnosti, ne le za to, da bi preprečili zemeljske udore in usade, pač pa tudi pri gradnji avto cest, predorov in podzemskih železnic. Pri tem so orisali različne metode in tehnike za u-metno izboljšavo tal.
Posebej so poudarili važnost različnih snovi, ki naj bi izboljšale sestavo tal in tehnike uporabe, med katerimi so »injekcije* v zemljo najrazličnejših kemičnih zmesi, uporaba sond, ki izžarevajo gama žarke z nevtroni za merjenje gostote tal in količine vode v zemlji, uporabe mešanic zemlje in cementa pri hidravličnih delih in uporaba količkov, po tridimenzionalnem sistemu, s katerimi bi kot v nekakšno kletko zaprli tla.
Ali se s tem za geologijo najavljajo boljši časi?
nega pristanka, oziroma v primeru, če pade letalo v morje.
Na njegovo komairdo so vojaki prinesli nekoliko večji zavoj. Bil je to zvit gumast rešilni čoln. To zapleteno napravo si jo je treba pravzaprav le predstavljati. Predvsem ni bilo prav nič lahko ta zavoj razviti in iz njega napraviti čoln, pa čeprav bi se po besedah našega inštruktorja moral čoln kar sam avtomatično napolniti z zrakom. Naslednja, druga zadeva je bila še bolj zapletena. V velikem zavoju je bila večja količina raznih potrebščin, ki jih je bilo treba po določenih navodilih razmestiti po čolnu. Inštruktor nam je s posebnim zadovoljstvom po vrsti našteval vse te rekvizite in jih tudi imenoval. Poleg hrane 'i vode so bila tu: pogrinjala, vrvi, orocpe, radijska postaja, signalna pištola, naboji za to pištolo v več barvah in še marsikai. česar se človek niti ne more več spomniti.
Na koncu tega naštevanja in pojasnjevanja o uporabi vsega tega, nam je inštruktor s triumfalnim zadovoljstvom pokazal tudi knjigo. Bilo je to — Sveto pismo. Ko je končal svoje predavanje, se je major poklonil in odšel...
Mi smo se nato vkrcali v letalo in odleteli v smeri Amerike.
In v nekem trenutku sredi noči, po prvem snu, me je prebudila svetloba. Glavo sem imel tik ob okenčku letala. Pogledal in opazil pramen svetlobe,
sem
ki je drsel po krilu letala, od trupa proti koncu krila in nazaj. Ta val je prihajal s prednje strani, od pilotske kabine. Čez nekaj časa se ie val svetlobe ponovno pojavil in se začel sprehajati po krilu. To sprehajanje je bilo že znaitno daljše in me je prisililo na razmišljanje, ali to nekaj pomeni in tudi kaj pomeni.
In nenadoma je letalo poskočilo, se strahotno zatreslo in zdelo se je, kot da pada. In poskočil oziroma skočil sem tudi jaz. Pravzaprav sem mislil, da sem to storil. Dejansko sem se le z eno roko oprijel žice in se skrčil v ležečem položaju. Nastalo je neko strahotno žvižganje in zavijanje. Občutek sem imel, da nekam padam, kot bi bil v dvigalu, ki vratolomno pada. Hotel sem vstati, pa nisem mogel, hotel sem zakričati, poklicati ostale tovariše, toda niti tega nisem mogel. Spomnil sem se majorja, Angleža, našega inštruktorja.
Zakaj ga ni sedaj tu, da uredi stanje, da razklene čoln in razmesti stvari po predpisih vase zaverovanega vojaškega strokovnjaka in s prirojeno angleško hladnokrvnostjo...
In čudež se je vendarle zgodil. Letalo je nenadoma trznilo, se
•niiiiiiiiiimauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiuiimiiMiiimimiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sklenili boste neko trajno poklicno zavezništvo. Naj se kažejo še tako ugodne priložnosti, opreznosti se le ne odpovejte.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V zvezi z neko pogodbo so potrebna jasna zagotovila. Razvoj čustvenega razmerja bo odvisen predvsem od vas.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Da-siravno vam je sreča tokrat naklonjena, vendarle ne bodite preveč drzni. Posvetite večer dobremu Čtivu.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan bo napet za vse, ki zavzemajo vodilne položaje. Odločite se za neko potovanje, ki je za vas velike važnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne odklanjajte podpore, ki vam jo nudi vaš prijatelj. Deležni boste prijetnih pozornosti od strani osebe, ki vas ljubi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nastopil bo trenutek, ko boste potrebni pomoči, prejeli jo boste od sta-
rega prijatelja. Ugodno vzdušje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte proučevati svoja poslovna vprašanja bolj realistično. Ne grozi vam noben neuspeh.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Napetost na delovnem mestu, toda vas to ne bo zadevalo. Storili boste napačen korak čustvenega značaja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zagotovljen vam bo uspeh v finančnem podvigu. Prebili boste večer v veseli družbi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Jutro bo ugodno za vse dolgoročne načrte. Skušajte pogumno odpraviti neko dvoumno situacijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svoj ugled je moč varovati samo z u-strežnimi dejanji. Odkrili boste zaroto naperjeno proti vašemu poštenju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Seznanite se čimprej z nameni svojih sodelavcev. Odpravljen bo neki daljši čustven odpor.
povzpelo kot konj in — se uravna o. Vse je postalo normalno. Vsi smo poskakali na noge, vsi smo začeli govoriti, razpravljati in kričati več kot se po navadi govori.
Letalo je letelo, se nekaj stresalo, včasih tudi močno, toda letelo. Stanoje Simič nas je s svojo pripombo enostavno predramil in vrnil v resničnost.
»Tovariši, tehnično smo mi vsi že mrtvi...*
Ta ugotovitev je pripomogla, da smo se vsi razveselili, ker sme dejansko bili živi.
Leteli smo tako še dolgo časa v tem majavem letalu in se spustili na Azorske otoke. Brž ko smo stopili iz letala, se je Vladimir Dedijer iz svoje poklicne časnikarske radovednosti skušal informirat; o stanju. Zvedel je, da smo leteli na višini 3000 stopinj, ko se je letalo zrušilo. Letalu se je odcepilo krilo od trupa do polovice. Pi otu je uspelo vrniti letalo v normalen položaj na samih 300 stopinj od površine morja in ga z nadčloveško napetostjo in napori pripeljati do Azorskih otokov in normalno pristati na letališču. Brž ko je letalo pristalo, je pilot klonil in padel v nezavest. Člani posadke so ga odnesli v nezavesti.
Dedijerjeva pokicna radovednost pa se ni zadovoljila. Ali je bil vzrok temu tehnična okvara ali kaj drugega — na to vprašanje mu ostali piloti niso dali odgovora. In ne samo piloti. Tega odgovora nismo dobili niti pozneje, niti v New Yorku, niti v San Franciscu. Sploh nam na to vprašanje ni bil dan nikoli odgovor.
Bila je pač vojna in v vojni se na mnoga tudi važna in težja vprašanja ne dobijo odgovori...*
IZ UMETNOSTNIH GALEK1J
Avenali v Tribbiu
Na platnicah kata’oga nove razstave v galeriji «Tribbio» stoji le priimek razstavljavca: AVENALI. Enako povsod v besedilu opisa in predstavljanj umetnika, ki so jih napisali Calvesi, Guzzi in znameniti slikar Renato Guttuso. To je torej znak, da je priimek postal že pojem svojevrstnega ustvarjanja likovnosti.
Avenali, je iz Rima, kjer poučuje na umetnostni akademiji. Izvršil je velike freske, mozaike in dela v obarvanem steklu v mnogih krajih doma in po svetu, v obeh Amerikah in na Filipinih. Zadnja leta pa je zaslovel po svojih konstrukcijah iz železa in stekla, ki ga v raztopljenem stanju modelira na
nosilnih oblikah.
Vse to nakazuje, da so na tej razstavi prikazane slike in kolaži izredne kakovosti in njih cene visoke. Ako kolaži z domiselnim vlepljanjem vijugastih izrezov mrežaste spletenine in nje barvanih odtisov, izdajajo natančnost potrpežljivega sestavljanja, pa dajejo podobe vtis mrzlične hitrice slikanja. Je to živahno sabljanje s čopičem, kjer pa vsak zamah zadene v živo umetniško bistvo podanega izreza iz slikarjevega okolja.
To bistvo pa Avenali uspe mojstrsko podati, ko razčlenjuje barvne površine po njihovi svetlobni ureditvi in razstavlja utripanje o-brisov predmetov, ljudi in stavb.
Uporablja pa pri tem le to, kar je za nastanek slike kot čiste likovne umetnine važno. Zato poimenovanje podob ni važno, čeprav nosijo nekatere točne naslove, ker predstavljajo znane razglede na pr. rimska Piazza del Popolo. Sicer pa srečamo splošno poimenovanje:	rFigura s predmetom*,
rPredmeti s figuro*, vFigara in predmeti». rSedeča figura* itd.
Avenali je nedvomno ve ik mojster barve, zlasti v udušenih odtenkih, ki pa nikdar ne izgubijo bleska barvitosti. Uspe pa isto pričarati tudi v skoro sivo, belo črnih delih globlje človeške problematike.
MILKO BAMBIČ
Terapija
odpora
za zdravljenje zapornikov
V	Kaliforniji mora parlament sprejeti sklep, ali lahko v državnih zaporih uporabljajo odslej »terapijo odpora*, ki so jo v dveh jeinišnicah že uspešno preizkusili.
V	jetniški bolnišr/d v Vasca-viT.eju in v norišnici Atascr.dero, so zdravniki vbrizgali približno
150 pacientom, ki so bili vsi zaprti zaradi hudih prekrškov, več doz zdravila, ki ga imenujejo succinilkotin, in je znano tudi pod imenom »preparat strahu*. Ta sno-v povzroči popolno mišično paralizo, ki traja dve minuti im celo blokira dihanje. Povzroča torej neko stanje, ki je zelo podobno smrti, tako da je osebek tako prestrašen, da sprejme v svojo podzavest kakršenkoli popravek svojega vedenja.
O tem preparatu je napisal poročilo dr. Sterling W Morgan sanitarni ravnatelj norišnice v Ata-serderu in ga bo objavil v zdravniškem glasilu Medical New World.
ralizo opominja pacienta, kako veliko napako je storil, ko je s svojim dejanjem napravil nekaj asodalnega. Preparat ne škoduje niti organizmu, niti živcem in ga torej lahko uporabljajo brez tveganja.
Dr. David Oven, ld je vodil poskuse v jetniškem zaporu v Va-cavff.eju in se je pred tem sam podvrgel terapiji, opisuje svoje občutke na sledeč način: »Občutil sem, da sem mrtev in bilo je, kot če bi me moj duh gledal z višine. Zelo sem se bal, toda razumel sem vse, slišal sem vsako besedo, ki so jo izgovorili ob mojem ušesu in sem sam pri sebi sklenil, da bom vedno sledil nasvetom, ka mi jih bodo drugi dajali. Sedaj, ko je od takrat preteklo več mesecev, se lahko smejem strahu, ki sem ga takrat občutil toda v sebi sem ohranil vse, kar mi je kolega zdravnik tedaj svetoval. S to terapijo mi je u-spelo, zmanjšati število cigaret, ki jih pokadim na dan.*
NOVE KNJIGE
Jeseniško
bohinjski
odred
Avgusta letos je izšla knjiga pod naslovom fJeseniško-bohinjski odred*. To je že 21 knjiga, ki je v zadnjih nekaj letih izšla pri Knjižnici NOV in POS republiškega odbora ZZB NOV SR Slovenije. Založnik in izdajatelj je Odbor Je-seniško-bohinjskega odreda ter Partizanska knjiga iz Ljubljane. Knjigo je v 2.590 izvodih natisnila in vezala tiskarna •s.Tone Tomšič» Ljubljani. Avtor knjige Mile
Pavlin, časnikar tednika TV-15, je na 382 straneh knjige snov razdelil v 8 poglavij, ki so zaradi boljšega razumevanja dopolnjene s številnimi s ikami in dokumenti, ki izhajajo iz istega obdobja.
Mile Pavlin, ki je znan pisec številnih člankov in razprav na temo NOB ter avtor knjige 15. brigada (belokranjska), je napisal kroniko odreda po dokumentih, ki so v arhimh Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, zgodovinskega oddelka CK ZKS ter v arhivih Gorenjskega muzeja v Kranju in železarskega muzeja na Jesenicah. Veliko podatkov je dobil tudi od še živečih pripadnikov odreda. Pri tako težki in odgovorni nalogi mu je prizadevno pomagal odredov odbor. Pri svojem delu se je avtor veliko o pira’ na navodila zgodovinske komisije Sveta za -azvijanje revolucionarnih tradicij NOB RO ZZB NOV Slovenije.
Odred je bil ustanovljen 30. avgusta 1944. in je kot kadrovsko jedro predstavljal tretji bataljon Prešernove brigade. Operativno področje odreda je bilo na tromeji Jugoslavija — Italija — Avstrija. Izredno pomembno vlogo je odred imel pri osvobajanju krajev na Koroškem leta 1945. Tu se je srečal z borci motoriziranega odreda IV. JA, v katerem je bilo veliko Primorcev in Istranov, borcev prekomorcev, tako je bil kompleten bataljon, ki ie prišel iz Afrike. v enajsti Do’matinski brigadi, artilerijski divizion in tankovska četa pa sta prav tako bila iz vrst prekomorcev.
Dr. Morgan je pojasnil, da so imenovali svoje zdravljenje »terapijo odpora*, ker je učinkovanje zdravila povezano z besedami zdravnika, ki med pacientovo pa-
Knjiga bo prav gotovo našla veliko hvaležnih bralcev med ljudmi, ki se zanimajo za zgodovino NOB na Slovenskem in še zlasti na tako pomembnem območju, na katerem je deloval odred.
A. K.
ČETRTEK, 29. OKTOBRA 1970
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 12.10 Pod farnim zvonom na Katinari; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zagrebški kvartet; 18.55 Orkester Jones; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.35 H. Le-bert: »Glas izpod mosta*; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.45 Album za mladino; 16.00 Podobe starega Trsta.
KOPER
fonije; 22.00 Ljudska tribuna; 23.00 Danes v parlamentu.
II.	PROGRAM
8.30, 10.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka M. Callas; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimen-to; 14.00 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Pevec v množici; 20.10 Večerno vabilo; 21.00 Današnje plošče; 21.20 Orkestri lahke glasbe; 21.45 Ital. nove pesmi; 22.40 Radijska priredba; 23.35 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
Priporočajo vam...; 14.10 »Pesem iz mladih grl*; 14.30 Ansambel Jožeta Kampiča; 14.40 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 C. Monteverdi: Solze ljubimca na grobu najdražje; 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe; 17.10 Operni koncert; 18.15 Popevke za vas; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.15 Ansambel Ati Soss; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer z Lojzetom Krakarjem; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz angleške simfonične glasbe 20. stoletja; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 23.40 Poljske popevke.
»TAL. TELEVIZIJA
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Baročna glasba; 9.00 Literarna oddaja; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče ftifi; 11.00 Od melodije do melodije; 11-30 Baletna glasba; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 13.30 Jutrišnji hiti; 14.15 Poje Al Martino; 16.30 Primorski skladatelji; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 18.00 Operne skladbe; 18.50 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.10 .Jazz; 22.35 Motivi v noči.
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Haydnovi kvarteti; 12.00 Klavirske skladbe; 12.20 Mojstri interpretacije: pianist Y. Nat; 13 00 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Koncert; 16.30 Sodobna ital. glasba; 17.25 Strani albuma; 18.30 Lahka glasba: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Melodrama.
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketo o potrošnji; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Spored za otroke; 18.45 Sindikal-ne aktualnosti; 19,15 Kulturna od-daja, 19.45 Športni dnevnik in kro* ruke; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Di
[ronto<>^r!egge» ~ TV P^-ba, 22.00 Ljudska tribuna; 23.00 Dnevnik.
FILODIFUZIJA
NACIONALNI PROGRAM
8.00 Koncert za začetek; 8.45 Podobe m glasba; 9.10 Arhiv plošč; 9.45 Sodobna ital. gtosba; 10.20 Klavirske skladbe; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba izven sporeda; 12.30 Portret avtorja: Ka-zuo Fukušima; 12.35 Bach; 15.30 Lahka glasba — stereo.
8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila: 8,30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Radijska igra; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radijski tednik; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Uspeli motivi; 19.30 Luna park; 20.20 Znani orkestri; 21.00 Tri Haydnove siro-
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila: 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Revija popevk; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Gustave Charpentier, «Ludza»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Orkester Peter Walden; 13.30
H. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 »Rischia-tutto*; 22.15 »Deset milijard let*.
JUG. TELEVIZIJA
20,00, 23.10 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba: Roman; 17.05 TV obzornik in poročilo z zasedanja konference ZKJ; 17.50 Veseli tobogan: Zagorje; 18.25 Kratek film; 18.30 S festivala športnih in turističnih filmov; 19.05 Enkrat v te<tou; 19.20 Doktor v hiši; 20.35 Pregled dela konference ZKJ; 21.35 A. J. Cro-nin: Primeri dr. Finlaya; 22.25 L. van Beethoven: H. simfonija.
NIKOLA
ŠUBIC
ZRINJSKI
V	soboto in nedeljo bo go stovala pri nas Opera Narodnega kazališta rivan Zajc» 2 Reke z Zajčevo opero «Nik* la Šubic Zrinjski*. Za boljše razumevanje tega dela posr* dujemo našim bralcem vsebino opere.
Osnova Zajčevi operi je zg* dovinsko resnična tragedijo hrvatskega bana Niko e Iy Šubiča Zrinjskega, ki se je *; 1566 v Sigetu bojeval z močnimi enotami turškega sultane Sulejmana. Padel je namrec že Budim in Sulejman je hotel prodreti čim prej do V* naja; le Siget mu je še zapiral pot. Zato ga je sklenil napasti z vsemi si’ami.
Vsebina I. dejanja:	Turin
so si bili na jasnem, da Pfe<i padcem Sigeta ne bosta mirovali niti Hrvatska niti Domačija; veliki vezir Mehmed S* kelovič je moral torej takol na pot.	.
V	trdnjavi sta z nekaterimi drugimi ženskami ostali Niko-lova žena Eva in hči Jelen* Zrinjski ju je želel spraviti no varno, kar pa sta obe odločno odklonili.
Medtem se je vojaška rit’1* cija zelo poslabšala in Zrinjslf! je nevarnost jasno predočn svojim vojakom. Dal jim je w' di na izbiro, da se sami od* čijo, če želijo ostati ali ti Nikogar ni bilo, ki bi hotel bana v tem trenutku z* pustiti. Še enkrat so mu Prl' segli zvestobo in se priprt1' vili na obrambo.
II.	dejanje: Veliki vezir
kolovič je Zrinjskemu ponudi; hrvaško krono, če bi se vda1 brez boja. A ban je bil Pre' ponosen in je preveč ljubil sv* jo zemljo, da bi jo prepu*lk sovražnikom.	,
Odbil je Sokolovičevo ponn* bo, dal je uričiti zunanje cf* pe in se utrdil v notranji debi mesta.
III.	dejanje: Zrinjski se f uriral več tednov. Soko'ov c fi bil že nestrpen, še nestrpne! ši pa je bil sultan v Beograd* In ko je Sulejman umrl, 5* ko’ovič novice ni sporočil rojakom-. ker se je bal. da bi.rtf vzročila prepah med «.i**% pač pa je z večjo silo prilik na trdnjavo. Branilci so ri* znali, da se bodo lahko resi
le z jurišem. Po slovesu <*" Eve in ko je Juranič že za** del svojo ljubljeno JelenO’ zagrmeli topovi, ki naj Jr Zrinjskemu in njegovi pos0fl odprli pot v svobodo. Prod* se ni posrečil. Turki so hri* ške borce posekali do njega.
V sk'epnem prizoru je P° ličano junaštvo branilcev ", geta.
Krstna predstava *Zrinif**,
ga* 4. novembra 1876 je bil*., Zagrebu sprejeta z ogromni* navdušenjem. Čeprav se ■ Zajc tudi v tem opernem ■ lu zgledoval pri Italijanih .. bil glasbeno daleč od dov*® motivike, je vendar občin5’?: | takoj sprejelo opero kot sv°r,'.
Predvsem pa ga je proslah
l i curaem pu yu jk pi
zborovska scena pred napa z znanim »U boj, u boj!*> ^ je postal geslo hrvaških oS ^ bodilnih teženj na prehodu XIX. v XX. stoletje.
Ameriška
desnica
pritiska
WASHINGTON, 28. - Zdi 'ih so si ameriški desničarski jf omislili nov način pritiska ch do in kongres s tem, da so vili ustrahljivo poročilo o ra**y sil med ZDA in SZ. Zasebb®^ servativna organizacija »An1''. p' Security Coui.cil* je v svOk ^ ročilu »ugotovila*, da je SZ y nejša in nato poslala poročrij/ kemu poldrugemu milijonu čanov. S tem so verjetno -« prepričati javnost, da mor; dati več denarja v sklad z® ževan.e.
_ Poro'' o pa je demantiralo I žen je ameriških znanstvenikovi se je izrazilo, da poročilo na napačnih predpostavka*1 f da bi prestrašilo javnost sililo volivoe, da bi 3. c°h, ’ volili za kandidate v VonPr ' želijo ZDA še bolj oborožil j
Dokument organizacije can Security Council*, ki h fj nujejo »Operation Alert*. » J SZ vsaj 3500 nosilni*1 M f
ima
za jedrske bombe, medte**1 i
jih imajo ZDA le 2260.
■ jrs*" i
poročilu pa naj bi v SZ jod^V tencial znašal 10.330 pneg^ ZDA pa le 1730 megaton. ^
Ko je kritiziral to cenitev.le(j' ši podravnatelj organizacij >
in sedanji predsednik kond*V strateško orožje pri «ZdrU*^j|
meriških znanstvenikov*, d{-bert Scovlile dejal, da ji**1 da bi kdorkoli goljufal **** javnost.	j
Vsekakor je ustaljena u1'. so ZDA glede tega na nek1 i za SZ. Nato je poudaril, d®' torij ugotavljanja jedrske 9 države na osnovi megaton fd starel. Element, ki ga J® J, upoštevati, je le število V0*tfP nih vrst orožja in njihov® ljivost pri zadetju cilja. ^
»Združenje ameriških kov* je v zadnjih letih n®^ valo katerikoli politiki eksrj/ strateških sil v ZDA, tudi proti mreži protirakrt ?, guard* in izstrelitvi raket ,/ veja no glavo, ki jih i**1*’ MIRV.
je
Ta
So
nj
n*
ob
let
*Hf
hp
s:c
hej
ječ
Še
ka,
ga
bh
ko
va,
ur;
sev
šča
kak
fo*
jali
ser
f
luč
»o
to
bp
*ut
idr
(ki
***>
Goi
ee
sad
sda
sav
do
F
>at
*iil(
S
j*
^Oj
DO
DŽ
4
0
hov
f:
S
j
%
Pe
*>i
%
*
k«
Ut
»e
I«
]«
li
i
«
tx
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Uspešen nastop borovcev v prvem kolu prvenstva
«Plavi» bodo v soboto nastopili proti La Tone iz Reggio Emilie
t-
i
i
Ir
i-
il
t
i-
J-
er
s
i
e-
Or
lil
*
Ur
It
i‘
;<
it
lu-
»
10t & ni. nil
S.
oi
Vr
s«
bi
P
P
0b
me. II
sH
v
J*
uir«
H
%\
it#
i
K
'r>
, V soboto se je začelo prvenstvo B lige za moške šesterke. ^ovcd so v prvem kolu gostova-. v Ravenni in že prvi nastop nas 1* razveselil. Zmaga nad lanskim Prvoligašem, čeprav je ta nastopil ^koliko okrnjen, je vsekakor pozi-Jvna. Vpoštevati pa moramo tudi, p® je bila dosežena na tujih tleh. roleg tega pa je še bolj razvese-ijivo dejstvo, da so borovci poka-dobro igro, katere raven stop-PlPjejo iz tekme v tekmo. Gladka ?na8a v Ravenni je presenetila vse 10 sedaj z zanimanjem pričakujejo0 sobotni nastop plave šesterke, bo prvič nastopila na domačih Njen nasprotnik bo tudi to-{*** nevaren. La Torre je bil lani 7® v prvi ligi, toda njegova po-ne bi smela biti tako močna, rib sodeč po rezultatu, ki ga je rj*?6! v soboto proti skoraj nebnemu Tomboliniju iz Loreta, ni T*®voljni. Vse to pa so le ugibanja j14 Podlagi prvega kola, ki pa nas varajo in zato bomo raje po-
čakali na soboto, ko bomo z lastnimi očmi lahko ugotovili resnično moč ekipe iz Reggio Emilie.
Pričakovani sta bili zmagi Pe-trarce iz Padove in Unipola iz Mo-dene. Prvi so dobesedno pregazili tržaški Libertas, ki je v treh setih nabral le 12 točk, medtem ko je Unipol gostoval v Bergamu, kjer je premagal Celano. Unipol je lani dosegel v B skupini drugo mesto in ga lahko prištevamo med kandidate za napredovanje.
IZIDI PRVEGA KOLA Bor — ‘Portuali	3:0
Unipol — ‘Čelana	3:1
‘Ferroni — Scaiola	3:1
‘La Torre — Tombolini	3:2
‘Petrarca — Libertas	TS	3:0
PRIHODNJE KOLO Bor - La Torre Tombolini - Ferroni Unipol - Petrarca Scaiola - Čelana Libertas TS - Portuali # * *
V prvem kolu A lige so vsi favo-
iinmiiiiiiiimuiimifmiiiiiiiiiiiiiiiimtimiiiiiiiimiiiiitmiiiimmvin
Razsvetljava na igrišču dijaškega doma
Nova pridobitev za gor iški šport
s j
K
3
v
Slovenski šport na Goriškem se i v zadnjih letih zelo razmahnil. A/*Pomlad» zamejskega športa ob i?® Pa se ne odraža le na poveča-J** števila športnih društev in tekmovalcev, ampak tudi na športnih letk tih- Teh je zraslo v zadnjih 110 že precej, tako v mestu sa-S* kot v okolici.
l sinoči pa je naš zamejski šport gfHatejši še za eno pridobitev. Niso otvorili povsem novega šport-ioia °bjokta, pač pa so že obsto-Ae8a dopolnili in opremili za bolj-ka ?tor®čanje, kot doslej. Odboj-fsko igrišče goriškega slovenske-pl^ljaškega doma so namreč o-, oiili z razsvetljavo. Doslej so lah-v odbojkarji na tem igrišču »rak samo Podnevi, v večernih seviiPa n‘ bilo mogoče; zdaj bo jL6®* gIede tega mnogo bolje. Igri-j,L 130 odslej mogoče mnogo bolje f.^dti do kasnih večernih ur,i 1° rS,keT ^ klima na Goriškem ze-iala™3 * ^ bo vadba lahko odvi-^ni rane Pomladi, do kasne je-
so sinoči prvič prižgali »o IjT*. res dobro osvetljujejo igralcev, je bila manjša sloves-- . med katero je spregovoril naj-jJ Predstavnik SPZ Edmund Ko-m,.’ 'jato predsednik športnega (ki 2enia Dom Marko Waltritsch ^ tudi prečital pozdravno pis-n *adržanega predsednika SKGZ ce Vesela), nato pa še gojen-*adc>r kega doma, ki je izrazil ^Ijstvo nad dejstvom, da bo tavL°b tem slovenskem vzgojnem ho št .bolje poskrbljeno za šport-p^dejstvovanje mladine.
*tli g0vorih so simbolično prere-diie	prižgali luči, ki' so nu-
objei^6* lep P°S'ed na ves športni
i^anosti 80 odigrali goriški b0s^iki dve odbojkarski tekmi, so naslednja izida:
MLADOST 2:0 (15:12, 15:5)
MLADOST 3:1 (15:13, 15:7,
l^Vajo, . so prisostvovali mnogi ^kep n' gostie z Goriškega in Tr-tih š®4 (ki so se nato zadržali še lo jpAd^ki), tekmo pa si je ogleda-*®° število mladine.
CIaya in zagrozil, da bo v njegovem stanovanju eksplodirala bomba. Cla-yeva žena se je po tem preselila v drugo stanovanje.
SREDNJEEVROPSKI POKAL
Radnički-Lanerossi 1:0
V prvem kolu srednjeevropskega pokala je danes Radnički iz Kragujevca premagal italijansko nogometno moštvo Lanerossi z 1:0 (1:0). Edini) gol je pred 4.000 gledalci in po precej slabi igri dosegel v 18. minuti krilec Radivojevič.
Jfcetj^P®LFlJA, 28. — Po zmago-Tkanju proti Quarryju je ne-lefoniral na dom Cassiusa
S P D Trst
vabi smučarje In nesmučarje na tečaj
PREDSMUCARSKE 'H TELOVADBE V KRIŽU
Treningi bodo ob torkih in petkih v prostorih PD A. Sirk Vpisovanje in začetek v PETEK, 6. nov. ob 17. uri.
riti zmagali. Nekoliko pa preseneča izgubljeni set Paninija v Faen-zi. Tamkajšnji SPEM, ki je nastopil še brez Umauta, si je dovolil ta podvig.
Tržaški ARC - Linea je v soboto gladko zmagal s 3:0; njegova igra pa ni bila prepričljiva. Preveč fines v tržaški šesterki, kjer se je odlikoval Watler Veljak, ki je bil na mreži neustavljiv. Fegino ni nadomestil Kovarika v tisti meri, kot se je od njega pričakovalo. Italijanski reprezentant se je izkazal nekajkrat na mreži. Pozitiven pa je bil nastop Grilanca, ki je na mreži dobro tolkel, v obrambi pa je bil nekoliko negotov. Zasluga Božiča pa je, da ni Casadio osvojil drugega seta. Pri stanju 14:13 za goste, so ti izvedli napad in finti-rano žogo »položili* za blok. V zadnjem trenutku pa, ko so bili že vsi prepričani, da je tako seta konec, jo je Grilanc v plovnem skoku z izrednim refleksom rešil.
IZIDI PRVEGA KOLA ‘ARC-Linea - Casadio	3:0
Ruini - ‘Buscaglione	3:0
Parnim - ‘SPEM Faenza 3:1 Bumor -‘CUS Milano	3:1
Renana - ‘Minelli	3:1
Baby Brummel - ‘Bovoli 3:0 PRIHODNJE KOLO (31. 10. 1970) Casadio - Minelli Renana - SPEM Panami - Bovoli Baby Brummel - Buscaglione Bumor - ARGLinea Ruini - CUS Milano 3. NOVEMBRA BODO ŠESTERKE A LIGE ODIGRALE TRETJE KOLO ARC-Linea - Ruini Buscaglione - Panini Renana - Casadio SPEM - Bovoli
CUS Milano - Baby Brummel Minelli - Bumor
• • •
V soboto se začne tudi prvenstvo ženske A lige. V okviru priprav je prejšnji teden goriški AGI v prijateljski trening tekmi odpravil bazoviško Zarjo s 3:0. Igra Bazovk je bila zelo slaba. To pa je neizbežna posledica netreniranja. Pomanjkanje telovadnic je občutno in poleg tega stadion Prvi maj še ni nared.
Goriški AGI bo v prvi tekmi prvenstva nastopil na domačih tleh ko bo gostil močno šesterko Cogne iz Aoste. Za to postavo nastopa več državnih reprezentantk, med katerimi tudi bivša igralka CU§ Parme Fabbi.
f. v.
WHKnW5MRi	TEDENSKI KOMENTAR AMATERSKEGA PRVENSTVA
Zopet visoka zmaga trebenskega Primorca Brežani presenetili z napadalno igro
Tretji poraz Vesne in tretji neodločeni izid Primorja
Ena najboljših jugoslovanskih košarkaric Marija Veger, igralka Vojvodine iz Novega Sada in večkratna članica jugoslovanske državne reprezentance je zbolela. Kot kaže, se zaradi svoje bolezni najbrž ne bo več mogla športno udejstvovati. Na zadnjem evropskem prvenstvu je bila Vegerjeva najuspešnejša strelka
1. AMATERSKA LIGA
Četrto kolo prve amaterske lige je bilo precej napeto, kar je razvidno tudi iz izidov. Vsa srečanja so se namreč zaključila z najtesnejšimi rezultati, ki so Dili obenem tudi zelo nizki.
Vesna se je iz Percota vrnila zopet domov praznih rok. To je že tretji poraz Vesne v tem prvenstvu. Toda Križani so tokrat pokazali boljšo igro kot v prvih treh kolih, premalo odločni pa so bili v zaključevanju akcij. Imeli so sicer nekaj priložnosti za dosego gola, ki bi jim omogočil osvojitev točke, vendar pa jih niso izkoristili.
IZIDI
Tomana - Fortitudo	1:0
Manzanese - Libertas	1:0
Percoto - Vesna	1:0
Pieris - Pro Romans	1:0
S. Fiumicello - Cremcaffe	0:0
Arsenale - Aquileia	1:2
Mariane-S. Giovanni	1:2
Audax - Palmanova	1:1
LESTVICA
Aquileda	4	3	1	0	5:1	7
S. Giovanni	4	3	0	1	9:4	6
Manzanese	4	2	2	0	4:2	6
Pieris	4	2	1	1	6:3	5
Pro Romans	4	2	1	1	4:1	5
Arsenale	4	2	1	1	5:3	5
F ortrtudo	4	2	1	1	3:2	5
Mariano	4	1	2	1	2:2	4
Pro Fiumicello	4	1	2	1	3:3	4
Percoto	4	1	2	1	2:4	4
Audax	4	1	1	2	3:4	3
Palmanova	4	0	3	1	3:4	3
Libertas	4	0	2	2	2:4	3
Vesna	4	1	0	3	3:5	2
Torriana	4	1	0	3	3:6	2
Cremcaffž	4	0	1	3	0:9	1
PRIHODNJE KOLO
Libertas - Pierts Pro Romans - Percoto Aquileia - Manzanese S. Giovanni - Audax Vesna - Mariano Palmanova - Arsenale Fortitudo - Pro Fiumicello Cremcaffe - Torriana
niMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiMimiiiiiiHiHiiim
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
2. AMATERSKA LIGA
V 2. amaterski ligi tudi po tretjem kolu položaj ni preveč jasen. Na vrhu lestvice je Itala iz Gradiške, nato pa tej sledi z razliko ene same točke kar osem ekip, med katerimi je tudi proseško Primorje.
Prosečani so tudi preteklo nedeljo remizirali na domačih tleh. To je bila že tretja zaporedna delitev točk za to ekipo, ki ji niti v nedeljskem srečanju ni uspelo premagati trdožive enajsterice iz Turjaka. Srečanje je bilo na splošno zanimivo, pa tudi tehnično zadovoljivo. Primorje je pokazalo tehnično boljšo igro kot nasprotnik, toda ta je bil odločnejši in tako odnesel domov točko.
IZIDI
S. Anna - Rosandra	2:2
Aurisina - S. Cancian	1:1
CRDA - Pro Farra	0:0
Muggesana - Fogliano	1:0
Primorje - Is. Turjak	2:2
Ronchi - Giarizzole	, 1:0
Itala - S. Marco	3:0
LESTVICA
Na Tržaškem 9 slovenskih ekip
Borovci so zaključili predprvenstveno dobo precej zadovoljivo - Začetek D lige verjetno že čez dobra dva tedna
STOCKHOLM, 28. — V srečanju, veljavnem za evropski pokal narodov, je Švedska premagala Irsko z 1:0. Zmagoviti gol je dosegel Tu-resson v 30. minuti drugega polčasa.
S tekmo proti Domžalam, ki je \ bila v soboto in katero so borovci izgubili s 45:53, so Borovi košarkarji zaključili najvažnejši del srečanja svoje pestre predprvenstve-ne dobe.
USPEŠNO PREDPRVENSTVO
Da je bilo za «plave» predprven-stvo uspešno, o tem ni dvoma. E-kipa si je v številnih tekmah, ki jih je od konca julija pa do sedaj odigrala, lahko pridobila mnogo koristnih izkušenj. Moštvo ima svojo igro, igralci so samozavestnejši, čeprav bo potrebno še dosti dela, da bo ekipa docela dojela skupne igre, ki jo skuša u-vesti trener Mari.
Do prvenstva v bistvu manjkata še bora dva tedna. Vse kaže nartv reč, da se bo prvenstvo D lige (cona Bologne) začelo ,15. novem* bra, čeprav košarkarska zveza še ni poslala nikakega obvestila. Znane pa so ekipe, ki bodo letos nastopile v tej ligi. Te so:
Robur Thiene
Treviso
San Dona
Don Bosco Rovi go
Odbojkarsko igrišče pri goriškem slovenskem Dijaškem domu Je od sinoči opremljeno tudi za nočno uporabo: uprava Dijaškega doma je namreč igrišče opremila z močnimi svetilkami, tako da bodo lahko igrali na njem v večernih urah tudi uradne tekme
Friulana Udine Dukcevich Gorica Bor Trst Italcantieri Tržič Quattro Torri Ferrara Siloplast Novellara Zuccheri Bologna, i V primeru, da bi se v zadnjem trenutku kaka ekipa prvenstvu odpovedala, bi jo zamenjalo moštvo Pro Pace Padova.
Torej bo tudi letos 12 ekip in ne 14, kot so nekateri pravili. Ekipi, ki sta si priborili pravico nastopa sta Friulana iz Vidma in San Dona, ki sta zmagali v promocijskih prvenstvih. Italcantieri iz Tržiča pa je nadomestil Robur Ravenno, ki se je prvenstvu odpovedala. Tržaški ekipi Trieste Ba-sket in Don Bosco, ki sta lani izpadli iz C lige, sta se iz finančnih težav odpovedali. Don Bosco bo nastopil v promocijskem prvenstvu, društvo Trieste Basket pa so raz-' pustili.	j
Na srečo letos naši Košarkarji j ne bodo potovali toliko kot lani, ko so bile vse ekipe razen Parkett iz Gorice in Dienai iz Benetk v Emiliji. Tudi finančno breme bo torej nekoliko nižje.
POLETOVCI NAPREDUJEJO
Pred sobotnim srečanjem med Borom in Domžalami so se v predtekmi pomerili mlajši mladinci Bora in naraščajniki Poleta. Čeprav so zmagali borovci (so namreč starejši), pa so poletovd povsem zadovoljivo presenetili in pokazali velik napredek. Večina igralcev bo sicer še morala izpiliti svojo tehniko, vsi pa so telesno dobro pripravljeni in tudi dokaj uigrani. Sobotna tekma je ponovno pokazala, da poletovci upravičeno z optimizmom gledajo na bližnje prvenstvo naraščajnikov.
Tudi borovci se pod vodstvom požrtvovalnega trenerja Čermelja vestno pripravljajo za to prvenstvo. Fantje bodo letos prvič v tem prvenstvu nastopili na svojem igrišču. Trener Čermelj je prepričan, da bo ekipa še napredovala in da bo zato že letos imela zadoščenja.
DEVET EKIP
Z novo ustanovljeno ekipo dečkov pri Boru je stanje košarke pri nas naslednje: BOR: člani (nastopajo v D ligi), mlajši mladinci (letniki '53 in mlajši), naraščajniki (letniki 1955 in mlajši), dečki (letniki 1957 - 58), minibasket (1959 in mlajši). POLET: naraščajniki (letniki 1955 in mlajše), naraščajniki, dečki in mi-
nibasket. Skupno 4 ekipe.	(
Trenutno naša košarka torej zmore 9 ekip, kar pomeni približno 100 igralcev.
KOŠARKA DRUGOD
•	V nedeljo sta se v prijateljski tekmi spoprijeli Lloyd Adriatico in Italsider. Končni izid 64:42. Obe e-kipi sta igrali slabo. Večina igralcev ni v formi, tudi Čepar ne, čeprav je najboljši v vrstah Lloyda.
•	Prejšnji teden se je mudila v Trstu ekipa Željezničarja, ki nastopa v prvi jugoslovanski ligi. Med drugim so košarkarji iz Karlovca igrali tudi proti Italsidru. Zmagali so le z boro piko razlike 57:56, večina igralcev Željezničarja je zapustila igrišče zaradi petih osebnih napak v obrambi in tudi v napadu, bili so vedno v «treh sekundah*, izgubili so veliko število žog v napadu in-v obrambi. Kako to? 'Eden-od sodnikov je bil Giacomi... '
•	Pete cPistol* Maravič, ameriški profesionalni igralec jugoslovanskega porekla, je po statistikah najbolje plačan športnik da svetu. Imenujejo ga zato «mister milijarda*. Maravič je letos opravil krstni nastop v profesionalni ligi NBA z e-kipo Atlanta Hawks. Tudi »Pištol* je moral plačati davek neizkušeno sti, njegovo moštvo je izgubilo proti Mihvaukee Bucks 98:107. Maravič je igral le 22 minut, dosegel pa je le 7 točk.
•	V drugem kolu prve Italijanske
lige je presenetila ekipa Forst iz Cantuja, ki je z 90:57 premagala v Milanu AlTOnesta. Brez presenečenj ostali izidi. Najboljši igralci posa meznih ekip:	Marzorati (Forst)
Gennar (AlTOnesta), Maggetti (Fi des), Bennett (Cecchi Biella), Fla borea (Ignis), Malagoli (Snaidero) Jellini (Simmenthal), Pickens (Tro picali Pesaro), Ubiratan (Splugen) Lombardi (Eldorado), Rundo (Nor da), Stefanini (Livorno). Najboljši strelci po 2. kolu: Flaborea 57, Lombardi 54, Raga 52, Bennett 50 Lienhard 48.
b. 1.
Itala	3	2	1	0	7:0
Aurisina	3	1	2	0	5:4
Rosandra	3	1	2	0	5:4
Muggesana	3	1	2	0	3:2
Ronchi	3	2	0	1	3:2
Is. Turjak	3	0	3	0	4:4
Primorje	3	0	3	0	3:3
S. Anna	3	0	3	0	3:3
S. Cancian	3	0	3	0	2:2
Fogliano	3	0	2	1	2:3
Giarizzole	3	0	2	1	1:2
Pro Farra	3	0	2	1	0:1
CRDA	3	0	2	1	0:4
S. Marco	3	0	1	2	2:6
PRIHODNJE KOLO Giarizzole - Itala Rosandra - CRDA Is. Turjak - Aurisina S. Cancian - S. Anna S. Marco - Muggesana Pro Farra - Pri mor ie Fogliano - Ronchi					
Križane, ki so ostali še vedno bčez točk.
IZIDI
Primorec - Demacori	4:0
Portuale - Audax	3:2
Union - Dev:n	1:0
Inter S.S. - Vesna «B»	2:0
C.M.M. Sauro - Don Bosco 2:1
LESTVICA
Primorec	2		0	0	8:0	4
Inter S.S.	2	2	0	0	4:0	4
Union	2	2	0	0	3:0	4
C.M.M. Sauro	2	2	0	0	3:1	4
Portuale	2	1	1	0	4:3	1
Demacori	2	0	1	1	1:5	1
Audax	2	0	0	2	2:5	0
Don Bosco	2	0	0	2	1:4	0
Vesna	2	0	0	2	0:3	0
Devin	2	0	0	2	0:5	0
3. AMATERSKA LIGA
V drugem kolu 3. amaterske lige ni prišlo do presenečenj. V obeh skupinah, kjer igrajo slovenska društva, so se tokrat bolje izkazali strelci. Dosegli so 14 golov v skupini «N» in kar 21 v skupini »O.
SKUPINA «N»
Primorec-je‘zopet prišeT dO' visoke zmage. Doma je premagal ekipo Demacori, ki je klonila že po sedmih minutah.'Nato pa je Bogdan čuk dosegel še tri gole in zaokrožil izid na 4:0. Primorec je tako utrdil svoj položaj na lestvici.
Devinčani so zopet doživeli poraz, in sicer s tesnim izidom 1:0. Po tem porazu z Unionom je Devin zdrknil na zadnje mesto lestvice.
Vesna B je tudi tokrat ostala praznih rok, vendar je imelo mo štvo tokrat precej smole. Na splošno pa je bilo moštvo enakovredno tržaški ekipi Inter SS, saj so Tržačani dosegli oba gola šele v posled njih minutah srečanja. Dva gola pa sta vsekakor prehuda kazen za
PRIHODNJE KOLO Primorec - Inter S.S Portuale - C.M.M. Sauro Demacori - Union Devin - Don Bosco Audax - Vesna «B»
SKUPINA «0»
V tej skupim proseški Libertas krepko vodi na lestvici. Olimpija je po uspešnem nastopu v prvem kolu tokrat doživela poraz doma v tekmi z Esperio. Kraševci pa bi lahko v nedeljo iztržili precej več, saj so zapravili vrsto priložnosti, med temi' tudi enajstmetrovko.
Po uspešnem nastopu proti Bre gu je Primorje doživelo tokrat hud poraz. Precej so k temu prispevala naslednja tri dejstva: negotovi in pristranski sodnik, izključitev Be-zina ter slab dan vratarja Furlana, ki ima za prejete gole levji delež krivde. Za Prosečane je bil ta poraz hud udarec, upajmo pa, da si bodo po nedeljskem počitku nekoliko opomogli.
Brežani so z zmago nad Virtu-som potrdili, da znajo tudi napadati. Čeprav jim v prvem delu tekme ni uspelo priti do zadetka, so bili v nadaljevanju dvakrat uspešni s Krmcem. Virtus je sicer v zadnjih minutah izid znižal, kljub temu pa sta Brežanom ostali obe točki.
IZIDI
Roianese - Viani	1:3
Coop - Bar Venelo	3:3
Olimpija - Esperia	6:2
I/b. Prosek - Primorje B 5:1 Breg - Virtus	2:1
LESTVICA
Lib. Prosek	2	2	0	0	6:1"	-4
Esperia	1	1	0	0	2:0	1
Zarja	1	1	0	0	1:0	l
Virtus	2	2	0	0	3:2	2
Viani	2	1	0	1	3:3	l
Breg	2	1	0	1	2:3	2
Olimpija	2	1	0	1	3:6	2
Primorje «B»	2	1	0	1	4:2	2
Coop	2	0	1	1	3:4	l
Bar Veneto	2	0	1	1	4:5	1
Roianese	2	0	0	2	1:6	0
PRIHODNJE			KOLO			
Esperia Ro;anese Viani Breg Zarja - Olimpija Virtus - Coop Bar Veneto - Lib. Prosek Počiva Primorje «B»
B. R.
iMMiiiiiiimiiiiiiiiiMiitiitiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiimiiitiiiiiiimiiimiiiimiiiimiimiiiimmiiimitiMtiiiiiiiiiiiii
V MEDNARODNI PRIJATELJSKI TEKMI
SZ-Jugoslavija4:0
Košarkarska sekcija SZ BOR
bo priredila tečaj
MINIBASKETA
za letnike 1958 in mlajše. Vse potrebne informacije dobite v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7, od 13.30 do 14.30. Telefon 96-548.
V Moskvi sta se danes v prijateljski tekmi pred 20.000 gledalci srečali nogometni reprezentanci Sovjetske zveze In Jugoslavije. Zmagala je zasluženo Sovjetska zveza s 4:0 (2:0). To Je največji poraz jugoslovanske reprezentance zadnja leta. Jugoslovanska reprezentanca je ves čas igrala podrejeno vlogo. Za neuspeh ni kriva samo negotova obramba, ampak tudi neučinkovit napad, ki je ustvaril samo dve priložnosti za gol, pa še teh ni Izkoristil.
Jugoslovansko moštvo je igralo v
postavi: Mutibarič, Tešac, Stepanovič, Djordjevič, Paunovič (Dojči-novski), Holzer, Ačimovič, Bajevič (Musemič), Bukal, Jerkovič in Dja-jič. Tekmo je sodil poljski sodnik Eckstein.
NAMIZNI TENIS
Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Avstrije na Dunaju je Jugoslavija zasedla četrto mesto. V malem finalu jo je premagala Sovjetska zveza s 3:2.
MLADEN
OLJAČAi

K01ARA
Prevedel: Severin Šali
Pa 5° smo hoteli plačati, so bili malone ogorčeni, potem h« z nami trgat braoglasne (telefonske) žice. Ko smo v Italijo, so žandarji prijeli veliko kmetov z Velebita: so jih v'verige, tepli, mučili z lakoto in žejo, vse v Slednika in cigana Aleksandra Karadjordjeviča, in 'HroJ50 Jbn ustaSko kapo in površnik, ki so ju našli na Devčdču.
Jb, J Usu prašeč Maks Luburič dobre ve, kakor tudi dobro i® k 86111 teta tisoč devetsto enainštirtdeeet šel na čelu usta-Jh antene, ki Je prestopila ltalijansko-Jugoslovansko mejo bapothn proti Karlovcu in Zagrebu. Zraven Je bil tudi N	8tal sem v prvem samovosu in držal zastavo, med-
&	80 nas prebivalci opozarjali, naj bomo previdni, ker
iNvu. Kv»temik padel od izdajalske roke, ko je razglašal JJbo državo Hrvatsko... Držal sem zastavo in izpostav-Sajenje nevarnosti, kakor sem se bojeval tudi kasneje, ^a?1 vodil črno legijo po Bosni in K ozari, kjer ml Je «	samo na lasu, ta čas ko Je Maks Luburič popival
^5»
j* in preganjal kurbe. sem ga tudi iskal, brž ko sem prišel v Jasanovao. Da
poračunam z njim! Toda nisem ga našel. Ko je slišal, da pridem v taborišče, Je pobegnil kot zajec, predme pa poslal svoja bratranca Miloša In Matkoviča. Rekla sta ml, da je moral Luburič službeno v Zagreb, jaz pa sem vedel, da lažeta, saj ne smeta povedati, da Je pobegnil. Vprašal sem ju, koliko je v Jasenovcu taboriščnikov. Prej jih je bilo okoli tri tisoč, sedaj, po zlomu Kozare, pa Jih je prišlo v taborišče še nad deset tisoč (kdo bi jih štel!). Ker niso vsi mogli v barake, pod streho, so jih pustili zmaj, pod vedrim nebom, kjer so umirali v dežju, ušivi in lačni. Nekatere so takoj poslali naprej v Gradimo, niso vedeli, da gredo na morišče. V Gradinl so jih poboti. Pobijali so jih ustaši, ko pa so se izmučili, so prepustili svoj posel Ciganom, potem pa pobili tudi nje in zmetati v Savo, za Kozarjamd.
V taborišču so biti največ starci in starke, pa tudi žene in dekleta, oelo otroci. Nekatere mlade žene ln dekleta, sposobne za delo, so poslali v Nemčijo, druge pa razkropili po slavonskih vaseh, v naše hiše, da bodo služkinje v družinah, katerih sinovi so pri ustaših. Tukaj sem zvedel, da je nad tri tisoč Kozar Janov odšlo v Zemun, v posebno taborišče, ki so ga Nemci uredili na ustju Save. Del otrok so obdržali v Jasenovcu, druge pa poslali v Sisek. Okrog osemsto otrok od sedmih do štirinajstih let je moralo v Jastrebarsko, v posebno zbirališče, ki ga vodi sestra Mer cela, pomaga pa ji ustaški stotnik Stjepan Fistrovič
Sel sem na ogled taborišča. Barake so bile prepolne, v katerih so se ljudje kratko malo dušili. V žični kletki sem opazil strašilu podobnega starca. Povedali so mi, da se je upiral, vpil, preklinjal in grozil, zahtevajoč, da ga ubijejo. Niso ga ubili, ker bi to skrajšalo njegove muke. Zaprli so ga v kletko in postaviti na dež, naj crkne od lakote in žeje. Ko sem stopil k njemu. Je vstal in me pogledal iz kletke kot papagaj. Imel Je nemara čez sedemdeset let. Siv, pepelnat, z lačnimi očmi, polnimi sovraštva, Je bil prava podoba smrti..
«Kako se pišeš?*) sem ga vprašati
«Novak Babič,* je rekel.
«Kollko let imaš?»
# Sedemdnsedemdeset.»
«Zakaj si zbežal v Kozaro?*
«Zato, ker so tja bežali vsi; moja stara je sploh ostala tam, v Kozari, bog ji daj večni mir, umrla je...»
«Zakaj so te zaprti v kletko?«
«Zato, ker sem rekel, da bo tudi ustaše hudič pobral. Bo Jih, prisežem, saj nobena stvar večno ne traja, bog mi je priča in sonce na nebu...«
«Ati veš, da boš umrl v mukah?«
«Nisem edini.« je odgovoril starec. «Toliko ljudi je izginilo, pa naj izgine še Novak Babič, ki je vsaj dolgo živel, če Je bogu všeč, naj me vzame, vam bo pa že pokazal moj sin... Pokazal vam bo moj Lazar, zločinci prekleti... Maščeval bo mene in svojo mater Simeuno in svoje otroke...«
«če nam poveš, kdo od trti ujetnikov Je nosil orožje in bil partizan, te bomo poslali domov, da boš zemljo obdeloval...«
«Zemlja Je naša, da tako rečem, predobra,« je spregovoril starec. «Zemlja Je naša, da tako rečem, vseh sort: peščena, ilovnata, pusta, črna, prhka, težka, suha, mokrotna, ledinska, rodovitna, mrtva, tudi laznata, po zemlji pa raste, na priliko, divja detelja, trpotec, gorčica, ldplca, koprive, robidovje in slak pa kurja črevca...«
KKaj pa blebetaš, stari?«
((Spomnil sem se hrušk v našem kraju,* Je nadaljeval starec. «E, vseh sort hruške imamo: krvavike, črnice, medenke, marjetnice, muškatrtke, jemejčice, maslenke, krivorepke, mah-nlce ln tepke... Pa tudi Jabolka Imamo: kresničke, medenike, mošančke, voščenke, krivopeclje, Jonatan pa kanadke pa... imamo pa tudi kumare in buče, otrobe, pomije pa pse in mačke pa plašnice na oglavnlklh, da se konji ne strašijo... potlej je pa kanon usekal v kotel in nekdo je rekel: Bratje nikar za božjo volijo meso je ilo po gobe in kuhar Dušan je zatarnal:
Kdo me Je nagovoril, da grem v partizane mater mu prismuknjeno in potlej Je še rekel da je ranjen in naj ga nosimo in ko so ga odnesli iz boja je priznal da je lagal da bi ga tovariši nosili ker ni hotel iti peš saj je bil že sit hoje... konji pa so obtičali v blatu ne morejo naprej blato jih drži a naš Djurad revež drži hlače v rokah ker je ubožec dobil sračko prenajedel se je ovčetine in kar naprej drži hlače v rokah...«
»Kaj pa blebetaš, stari?«
«Hajduk Pecija pa izdere sabljo pa plane na Turke turška vojska pa prlrohnl iz Gašnice, pa nažene hajduke v Savo...«
«Saj je nor! Zmešalo se mu je.»
((Stari, kakšne neumnosti pa blebetaš?«
«Ne boš Jih več,« je rekel Miloš in ustrelil.
Starec Je klonil, omahnil in se sesedel. Hotel je še nekaj reči, odprl Je usta in zakrilil z rokami, toda ostal je brez glasu. Potem se Je zleknil, prekrižal roke in upri oči v nebo.
«Mrtev je,» sem rekel, potem pa vprašal, če so tudi vsi drugi s Kozare.
«S Kozare jih Je nad deset tisoč,« je povedal Miloš. ((Grozne težave, preden smo Jih spravili v taborišče. Nekaterih sploh nismo pripeljali sem, ampak smo jih pobijali spotoma ali odgnali na Gradino. Tam so Jih Cigani s kiji. Cigani pobijajo, ml gledamo. Na dan so jih potolkli tudi do dva tisoč. Tamle so pa otroci,» Je rekel Miloš in pokazal prenatrpano barako. *Jih je nekaj sto, morda tudi tisoč. Nismo Jih pobili, ampak jih nameravamo prevzgojiti in narediti iz njih ustaške Janičarje. Učimo jih peti naše koračnice.«
«Ati se ne bodo zadušili v tako tesnem prostoru?« sem vprašal.
Opazoval sem drobne, črne čepeče postavice, majhne glave in razmnšene lase, iztegnjene roke, strgane oblekoe in ob okenske šipe prižeta Učka.
(Nadaljevanj* sledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
. Montecchl 6/11 PP 539 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
29. oktobra 1970
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150« upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi. 50 Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*.
Tnl
Oglasi
finančno
beseda.
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska ZTT
NOV DAN PROCESA PROTI ODGOVORNEMU UREDNIKU «L0TTA CONTINUA
Karabinjerski brigadir je podal sodnikom še eno verzijo o Pinellijevem «padcu»
Pisal le zapisnik, ko naj bi se Pinelli zagnal skozi okno - Častnik Panessa naj bi se stegnil skozi okno in skušal «zagrabiti» letečega Pinellija
MILAN, 28. — V teku današnje razprave na procesu proti odgovornemu uredniku skrajno levičarskega tednika «Lotta Continua* prof. Piu Baldelliju so se pred sodiščem zvrstile skoraj vse osebe, ki so bile v uradu dr. Calabresija, ko je anarhist Pinelli «padel» skozi okno. Pinelli jeva smrt je dejansko vsak dan skrivnostnejša, ker je o tem dogodku čedalje več verzij. Novih podatkov .je vedno več, večkrat se pa ne strinjajo s prejšnjimi verzijami. ali si celo med seboj naspro tu je jo.
Prva priča je bil danes že spet dr. Antooino Allegra, načelnik političnega oddelka milanske kvestu re. Branilci so namreč včeraj prekinili njegovo zasliševanje, danes so mu pa postavili ša zadnja vprašanja. Govor je bil tako o preiskavi, ki so jo uvedli zaradi Pinellije-ve smrti. Odv. Giudetti Serra je vprašal dr. Allegro, zakaj niso takoj poiskal Nina Sottosai itija ki je znan pod imenom »Nino in fa-scista* — če je policija res ugotovila. da je bil povezan s Pinel-lijem. Našli in zaslišali so ga namreč šele 13. januarja. Predsednik sodišča je prekinil vprašanja v zve zi s Sottosantijem, češ da proces ni proti njanu. Dr. Allegra je nato govoril o policijskih preiskavah, ki so jih uvedli v zvezi z antentati, do katerih je prišlo 25. aprila in 8. avgusta. Poudaril je, da so Pinellija zasliševali in ga spraševali za podatke v zvezi s temi atentati samo, da bi lahko ugotovili Pi-neliijeve psihološke reakcije. Izjavil je še. da se Pinellija niso ni-koLi «dotaknili» in da niso nikoli nanj »izvajali pritiska*.
Odv. Lener je predstavil sodišču dve pismi, ki jih .je Pinelli prejel od Iva della Savie iz Bruslja in od Roberta Mandera iz Rima, ter pismo, ki ga je sam Pinelli poslal Paolu Faccioliju in v katerem ie znani stavek «Anarhija ni nasilje* Odvetnik je izročil sodnikom tudi knjigo «La strage di stato*, iz katere bo verjetno od časa do časa citiral kak stavek.
Pred sodnika je nato stopil brigadir javne varnosti Giuseppe Čara-čuta. ki je decembra 1969 bil na milanskem političnem uradu, sedaj pa je na kvesturi v Bariju. Cara-cuta je bil v noči med 15. in 16. decembrom v sobi dr. Calabresija. ko so Pinellija zasliševali. Nalogi) je imel, da je pisal zapisnik, ki mu ga je dr. Calabresi direktno narekoval. Še prej pa se je pogovarjal s Pinellijem v sosednji sob L Pogovarjala sta se o »anarhističnem pojavu*, ko je ob 19.30 stopil v sobo dr. Calabresi in izjavil, da je Valpreda vse priznal. »Pinelli
Giudetti Serra opozoril, da sta ga Paolo Faccioli in Paolo Braschi tožila prav zaradi pretepanja med zasliševanjem.
Razprava, ki je trajala skoraj pet ur, se je s temi vprašanji za danes končala.
čez en mesec se bo v Rimu začel proces proti Pietru Valpredi, anarhistu, ki je zapleten v preiskavo v zvezi z atentati v Rimu In Milanu. Sodišče bo z Valpredo sodilo tudi Paola de Medla, Feman-da Visono, Maurizia de Maria, Rossello Palaggi, Leonarda Clapsa, Giorgia Spanoja, Franca Montana-rija m Giovanmija Ferrara.
Valpredo in njegove tovariše je že sodila pretura v zvezi z razdeljevanjem letakov, na katerih ni bilo označeno Ime tiskarne. Vsi so bili oproščeni, sedaj pa jih dolžijo, da so sami sestavili tekst letakov.
Prometna nesreča pri Beogradu: žrtvi sta Italijana
V prometni ne-
BEOGRAD, 28. sreči, do katere
zvečer v bližini Beograda, sta umrla dva italijanska državljana 45-letni Giuseppe Lugli in njegova 41-letna žena Pia Miani, oba iz San Cesaria na Panaru v bližini Mo-dene.
Zakonca sta potovala s svojim avtomobilom vrste ford - capri na cesti iz Beograda v Niš, ko jima
MAFIJSKI OBRAČUN V PALERMSKI BOLNIŠNICI
Ustreljen v bolnišnici od preoblečenih v zdravnike
Ciunija so ubili, ker so se bali, da bi izdal pomembne tajnosti
PALERMO, 28. — štirje neznani morilci so v današnjih jutranjih urah prišli v splošno bolnišnico V Palermu ter ubili s streli Iz revolverja 44-letnega Candida Ciunija iz Ravanuse, ki pa je živel že več let v Palermu.
Krvavi obračun mafijcev (verjetno iz Ravanuse) zveni skoraj neverjeten. štirje neznanci so prišli
je nenadoma prestregel cesto to-1 p.reta bolnišnico oblečeni v zdrav-vornjak v bližini vasi Meljak, ne- niške halje, a na obrazih so imeli kaj kilometrov izven Beograda. To j celo zdravniške maske. Presenetili vomjak je bil iz bosanske tovarne' so zaspanega vratarja, vdrli v no-tovomajkov Priboj.	j traniost bolnišnice, se povzpeli na
Takoj po nesreči so hudo ran je- j	nadstropje, vdrli v sobo,
na zakonca prepeljali v beograjsko
nevrokirurško bolnišnico, kjer je Giuseppe Lugli takoj umrl, njegova žena pa dve uri kasneje. Javni tožilec je takoj izdal zaporni nalog za voznika tovornjaka Tomislava Soepanoviča, ki ga dolžijo nenamernega umora obeh Italijanov.
SAPR1, 28. — Na neki državni cesti v bližini Saprija so danes zjutraj našli karbonizirano truplo. Neznanec m imel na sebi nobenega razpoznavnega dokumenta. Policije prišlo včeraj i ja je uvedla preiskavo.
kjer je ležal Ciuni ter ga hladnokrvno ustrelili.
Po poti so srečali tri bolničarje, katere so prisilili s sekiro v rokah, da se zleknejo na tla. Vrata v bolnikovo sobo jim je odprla Clunije-va žena, ki je potem skušala rešiti možu življenje. Poskus je bil jalov. Morilec je menda najprej u-strelil na žrtev z brzostrelko, ker pa je ta odpovedala, je streljal z revolverjem. Ciuni je bil pri priči mrtev.
desetimi leti. Pred časom je upravljal neki penzion, v zadnjih letih pa je bdi lastnik hotela «Siciilia». Pred dobrim tednom so ga neznanci ranili z bodalom na stopnišču hotela. Po sedmih dneh so mu morilci končno prišli do živega.
Preiskovalni organi domnevajo, da gre za obračun med mafijci. Zelo verjetno je, da je Ciuni vedel za nekatere skrivnosti in da so se mafijci bali, da bi jih ne izdal. Zato so mu hoteli zamašiti usta. Prvi poskus je spodletel, drugi pa se jim je posrečil.
Zaključeni v Moskvi vesoljski razgovori
Zakaj je prišlo do tega neverjetnega obračuna sredf Palerma? Ciu-1 ni je prišel v mesto pred kakimi
■iiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiifiiiiiiiiiii
HUDA PROMETNA NESREČA NA «AVTOCESTI SONCA*
Osem
zaradi
mrtvih pri Lodiju verižnega trčenja
41 ranjenih - Pri trčenju se je zaradi megle poškodovalo 42 vozil
LODI, 28. — Zaradi goste megle, ki je pokrivala danes zjutraj področje okoli Milana, je prišlo na av-tocesti sonca v bližini Lodija do hudega verižnega trčenja 42 vozil, pri katerem je bilo 41 oseb ranjenih, osem pa mrtvih.
Začelo se je s trčenjem dveh tovornjakov ob 5.40 pri katerem sta izgubila življenje oba voznika. Do trčenja je prišlo v bližini mosta čez reko Lambro. Takoj za tem so sledila še ostala trčenja, pri katerih je «sodelovalo* kakih trideset vozil. Druga serija trčenj je nastala na drugi strani cestišča, kjer Je nekaj voznikov tovornjakov parkiralo svoja težka vozila zato, da bi
lahko pomagali ponesrečencem. Za-
________ r_______	je i radi goste megle, so se tudi v par-
prebledel,* je nadaljeval Caracuta, kirane tovornjake zaletela vozila
in dejal: »Anarhija je končana.* Zelo zanimive pa so bile naslednje izjave Caracute.
«Ko se je končalo zasliševanje,* je izjavil brigadir, «je ek". Caia-bresi zapustil sobo. Jaz sem urejal papirje, brigadir Panessa in poročnik Lo Grano sta obsedela na svojih mestih, brigadirja Mainardi in Mucilli pa sta se premikala po sobi. Pinelli se je tudi sprehajal in je kadil cigareto, ki smo mu jo ponudili. Pregledoval sem zapisnik, ko sem slišal ropot in kričanje. O-bmil sem se in videl Panesso, ki se je stegoval skozi okno, da bi «zadržal» nekaj. Mainardi se ni mogel približati, ker je bil stisnjen med oknom in zidom.* Odv. Gui-betti je opozoril Caracuto, da je v neki prejšnji verziji izjavil, da je videl Pinellija, kako je skočil.
Caracuta je ponovil, da je »slišal, kako je nekaj švisnilo skozi okno* in takoj nato je videl »Panesso, ki je skušal zagrabiti Pinellija*. Občinstvo je v sodni dvorani izbruhnilo v smeh. Spet je Caracuta spravil v smeh navzoče, ko je izjavil, da se je pogovarjal s Pinellijtm o anarhiji, da bi sam zvedel, kaj to pravzaprav je.	.
Zanimivo je, da sploh m bil govor o agentih, ki naj bi stali ob oknu, kakor je med zasliševanjem izjavil dr. Calabresi. Poleg tega je nekdo v eni izmed štirih prejšnjih verzijah izjavil, da so v sobi vsi stali, Caracuta pa je dejal, da sta obe osebi sedeli. Omembe vredna je tudi izredna lastnost Caracute. da »sliši kako človek švisne skozi okno*.
Precej kratko je bilo zasliševanje karabinjerja Giuseppa Calija, ki je bil v sosednji sobi. Izjavil je, da je bil v uradu do 23.55, nakar se je odpravil domov, ne da bi kaj posebnega slišal ali videl, razen razgovorov, ki so potekali cisto mirno. Dolgo so zasliševali brigadirja Panesso, ki je tudi bil v sobi dr. Calabresija. Ponovil je del pričevanja Caracute, nato pa zaključil.
»Ko se je Pinelli približal oknu, sem mislil, da namerava odvreči ogorek cigarete, zagnal pa se je tudi sam skozi okno. Sedel sem in sem skočil proti oknu, dotaknil sem se Pinelli je vega stopala in tvegal, da bi tudi sam padel v prazno.* Ko ga je predsednik sodišča vprašal, zakaj ni stekel na dvorišče, je izjavil da je skušal priti do sape.
Na točno vprašanje je še poudaril, da ni nikomur izjavil, da mu je ostal v rokah Pinellijev čevelj, ter da s Pinellijem ni nihče uporabljal nasilja, ki bi lahko povzročil anarhistovo smrt. »Teh načinov ne po- primimo znam*, je zaključil, ko ga je odv. | vstopnic
in avtocesta je bila takoj zaprta.
Ponesrečena vozila so zaprla pot tudi rešilnim vozovom in policijskim vozilom, zaradi česar Je reševanje moralo potekati počasi. Sele ob osmih je gasilcem lz Milana uspelo odstraniti razbite avtomobile z južnega dela cestišča, zato da bi rešilni vozovi mogli odpeljati ranjence v bolnišnico.
Pozno popoldne je bal del avtoceste zaradi reševalne akcije še vedno zaprt. Avtomobili, ki so namenjeni v Milan, morajo v Piacen-ci z avtoceste, tisti pa, ki peljejo v nasprotno smer, morajo zaviti na stransko cesto v Malgnanu pri Milanu.
Ranjence so prepeljali v glavno bolnišnico v Lodi. Pri verižnem trčenju so se huje ponesrečili: 25-letna Giuseppina L/ucareni iz Bologne, 27-letnl Annunzio Rossi iz Rozzama, 204etni Costanzo Molteni iz Giussana, 24-letni Bruno Bllan-cini iz Viterba, 30-letni Pasquale Iovinello iz Nepalja, 33-letni Basi-lico Casoretti lz Barija, 34-letni Al-fomso Luigi Boociolini iz Plstoie, 30-letni Giuseppe AUberti lz Tarama, 35-letni Luigi Berlettl iz Piacenze in 34-letni Mario Maglioc-chettl iz Frosinona. Vse so v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo.
Od osmih smrtnih žrtev za dve še ne vedo imena ostalih šest pa so: 56-letni Pietro Lazzarl iz Latine, 30-letni Nlcola Guarimo iz Catanzara, 36-letni Ruggero Vincefizi iz Ferrare, 28-letmi Loris Moretti iz Pe-sara, 18-letni Antonio Porceilo iz Andrie in 46 letni Mario Troiano iz Salerna.
Kot smo že dejali, poteka reševanje počasi, kajti gasilci morajo odstraniti kar 36 tovornjakov, en avtobus in pet osebnih vozil; poleg tega pa se je na kraju nesreče zbrala velika množica, ki ovira delo reševalcev. Na avtocesti so postavili center za transfuzijo krvi.
TREVISO, 28. — Pri trčenju, do katerega Je prišlo v Trevisu, med linijskim avtobusom In tovornjakom, ld Je bil naložen s prodom, je bilo ranjenih 23 oseb. Tovornjak, ki ga Je upravljal Pietro Parissot-to Je na ovinku zavil nekoliko proti levi in »se srečal* z avtobusom, ki je prihajal z nasprotne smeri. Avtobus je upravljal 47-letnl Primo Girotto, na njem pa je bilo približno 30 potnikov.
Najhuje Je bil ranjen voznik avtobusa, ki se bo moral zdraviti približno dva meseca, prodajalec
bo okreval v 40 dneh, de-
set potnikov pa bo moralo prele-žati v bolnišnici vsaj nekaj dni.
Nocoj je v prostorih Združenja vseučiliških šolnikov in drugih znanstvenih delavcev Srbije predsednik Združenja prof. dr. Vojioa Stojanovič izročil zastopniku italijanskega veleposlaništva v Beogra-
du 200 knjig — darilo tega Združenja osrednji nacionalni biblioteki v Firencah. Sredstva za to darilo so zbrali člani Združenja In sekcij v Jugoslaviji, da bi dali svoj skromen prispevek k obnovitvi sklada biblioteke vseučilišča v Firencah, ld jih je prizadela poplava leta 1967.
MOSKVA, 28. — Sovjetska vesoljska sonda «Zomd 8» se je srečno vrnila na Zemljo. Kot je znano, je pristala v Indijskem oceanu, kjer jo je našla neka sovjetska ladja.
Danes pristojni organi vesoljskih pobud v Sovjetski zvezi potrjujejo, da bo SZ še naprej nadaljevala raziskovanje Lune, njene bližnje okolice in sploh vsega luninega območja z avtomatičnimi sondami. Ta trditev je posebno pomembna spričo domnev (posebno zahodnih vesoljskih krogov), da Sovjetska zveza ne namerava še poslati na Luno kako vesoljsko ladjo s človeško posadko, čeprav ne izključujejo povsem te možnosti.
Vesoljska ladja «Zcnd 8» je prinesla s svojega potovanja z Lune bogato fotografsko in sploh znanstveno dokumentacijo, ki jo sedaj preučujejo v krogih sovjetske vesoljske ustanove. Gre za podrobne slike, iz raznih razdalj, Lune in tudi Zemlje. «Zond 8» je opravila tudi pomembna raziskovanja na področju vesoljske fizike na potovanju od Zemlje do Lune in nazaj.
Vrnitev sonde «Zond 8» pa sovpada v tem trenutku z zaključkom srečanja ameriških in sovjetskih vesoljskih strokovnjakov v Moskvi. Te-ga srečanja se je udeležilo pet a-meriškah strokovnjakov ustanove NASA, ki jih je vodil Robert Gil-ruth. Med sovjetskimi predstavniki pa sta bila akademika Boris Petrov in Anatolij Blagorraivov. Danes so Sovjeti tudi izročili ameriškim vesoljcem vzorce kamenin, ki jih je prinesla na Zemljo sonda »Luna 15*.
Sporočili smo že, da so se sovjetski in ameriški strokovnjaki pogovarjali med drugim tudi o mož nosita spajanja vesoljskih ladij obeh dežel v vesolju. Do sedaj še m znano, če so v tej zvezi sprejeli določene ukrepe. Gotovo je le, da se bodo pogajanja še naprej nadaljevala ter je upati, da bo prišlo prej ali slej do ožjega sodelovanj med obema vesoljskima ustanovama.
Tri dni j« voznik mrtev ležal v tovornjaku
FIRENZE, 28. — Ko se je danes policijska patrula ustavila na parkirnem prostoru »Chianti* na avtocesti sonca, je v tovornjaku, ki je bil na istem parkirnem prostoru, odkrila truplo 34-letnega Giulia Sil-vestromja, iz Rima, ki je bil voznik tovornjaka. Zdi se, da je Silvestrom umrl zaradi nenadne slabosti med 24. in 25. oktobrom.
Precej je bilo strahu na letalu «jumbo-jet» ameriške letalske družbe Pan Am, na katerem je izbruhnil požar, malo po pristanku na londonskem letališču. 89 potnikov je z vso naglico zapustilo letalo.
ne da bi se nihče ponesrečil
m,..............................................milnimi.....m......1.................................................111...iiiiiiiimiimiimmHHlltt
NAČRTI ZA PREUREDITEV DRŽAVNIH POMORSKIH DRUŽB
Ogromna škoda za Trst izvedba načrta «Finmare»
Tržaški LIoyd bi prišel ob 13 ladij, «Cristoforo Golombo* pa bi odplula v Genovo - Minister Mannironi in sindikat1
Na njegovem truplu niso sledov poškodb ali nasilja.
našli
Ameriška filmska igralka Raquel Welch je dospela v Rim iz Cipra, kjer je snemala film »The Beloved*
GENOVA, 28. — Najbolj znani genovski popevkarji so sinoči sodelovali pri prireditvi, izkupiček katere je namenjen poplavljencem, fel so utrpeli največ škode 7. In 8. oktobra. Navzočih je bilo okrog 11 tisoč oseb, izkupiček pa je znašal čez 14 milijonov. Posamezne popevkarje je predstavljal Enzo Tortora, nastopili pa so Glino Paoli, Bruno Lauzl, Umberto Bindl, Mlchele, Vilma Godčh, Piero Pairodi In ansambla «New TrolLsn ter «Ricchi e poveri*. Pobudo za prireditev Je dalo llgurstoo novinarsko združenje.

Dano Fo je predstavil novo delo
MILAN, 28. — Dario Fo je s sodelovanjem svoje žene France Rame in stalne gledališke skupine tNuova Scena» predstavil občinstvu, ki se je zbralo v leseni dvorani v milanski Ulici Coletta, svoje novo delo »Želel bi umreti še nocoj, ko bi se prepričal, da je bilo zaman*. Podnaslov dela je «Odporništvo: govorita italijanski in palestinski narod*.
S to predstavo Fo nadaljuje delo, ki se ga je lotil pred približno desetimi leti, ko je zapustil tradicionalno gledališče in tradicionalne o-dre, da ne govorimo o televiziji, in se je posvetil ljudskim predstavam. Ne smemo misliti, da so bila njegova dela manj angažirana, nasprotno bila so politično globlja in obravnavala so vseskozi politično, socialno in razredno problematiko. *Ljudsko* je bilo njegovo gledališče le, ker je bilo namenjeno širši publiki in ne le »elitni*, ki se zbira v mestnih gledaliških dvoranah. S svojimi deli je Fo stopil v
tovarne, v manjše krožke ali ljudske domove, kjer je iskal stika s preprostimi ljudmi, z delavci, čeprav seveda ni odklanjal študentov in intelektualnega občinstva. Po vsaki predstavi skuša gledališka skupina izzvati publiko, da pove svoje mnenje in tudi nasvete, kaj naj bi skupina še obravnavala. Predstave včasih tudi priložnostno delno spremenijo glede na kraj, kjer nastopajo.
Zadnja predstava, kateri je sledilo približno tisoč gledalcev, je političnega značaja. Fo sam jo je označil kot «predstavo, pri kateri mora sodelovati občinstvo*. Sloni na šestih igralcih, ki nastopajo v hlačah in majicah, sceno pa sestavlja šest stolov in šest stojal. Ko je predstavil svoje delo pred začetkom same predstave, je Fo izjav:l, da so se igralci končno rešili treme ob premieri ali ob generalki. »Ne bojimo se, kako bo publika sprejela predstavo, ker publika pri predstavi sodeluje. Pred-
stavo priredimo vsaj delno na mestu in publika je zaradi tega sestavni del*.
Delo »Želel bi umreti še nocoj, ko bi se prepričal, da je bilo zaman* obravnava v prvem delu italijansko odporništvo, drugi del pa je posvečen palestinskemu odporniškemu gibanju. Osnova celotne prireditve je torej povezovanje odporništva v Italiji in Izraelu. Tehnika je sama na sebi precej enostavna: igralci berejo nekatera pričevanja ali gesla in izje ve, med odlomki pa od časa do časa zapojejo odporniško ali primerno pesem. Jasno je, da posamezni odlomki sestavljajo celoto, v kateri je podana tudi definirana politična misel.
Milanska publika je toplo sprejela gledališko skupino, posebno pa je nagradila s ploskanjem Foja in Ramejevo, na katerih je slonel najtežji del predstave. Ob koncu se
je kot običajno razvila debata o
obravnavanih problemih in temah.
Po vesteh iz Genove namerava pomorska družba Finmare v bližnji prihodnosti močno spremeniti svojo poslovno politiko in sestav štirih družb, «Tržaški Lloyd», «Tirre-nia», «Italia* in «Adriatica», ki ku 20 dni. vzdržujejo v njenem okviru redne zveze pretežnega državnega pomena. V bistvu gre za to, da bi Finmare prilagodila svoje storitve spremenjenemu povpraševanju po pomorskih storitvan na relacijah, koder plujejo njene ladje, hkrati s tem pa preusmerila del svojega ladjevja s potniškega na tovorni promet, oziroma na kontejnerski in tako imenovani «lash* promet.
V ta namen namerava Finmare ukiniti nekate _■ in razredčiti odhode na nekaterih drugih progah, po drugi strani pa pospešiti križarjenja po Karibskem in po Sredozemskem morju ter prilagoditi svoje storitve tako, da bo njeno poslovanje sicer manj reprezentančno, a zato bolj donosno kakor sedaj, tako da se bo tudi vsakoletni deficit, ki ga mora kriti iz svojih blagajn država, zmanjšal za 50 milijard.
Danes šteje ladjevje Fimnare 88 ladij s skupno tonažo 689.304 brt.
Ladjevje sestavlja 53 potniških in mešanih (55,8% vsega italijanskega ladjevja) in 35 suhotovomih ladij (6,4% vsega tovrstnega italijanskega ladjevja). Vodstvo Finmare namerava v naslednjih petih letih, kolikor bi pristojne oblasti načrt sprejele, poslati v razpremo 33 in pro dati 7 ladij, ter jiii zamenjati z dvajsetimi novimi enotami.
'V potniškem prometu namerava Finmare zmanjšati zlasti število potovanj velikih »admiralskih* ladij na reprezentančni progi Evropa-Sevema Amerika. Tu naj bi se število potovanj na leto zmanjšalo s sedanjih 55 na 27, po novem pa bi na progi pluli le še »Michelangelo* in »Raffaello*. «Leonardo» in »Colombo* bi preusmerili s proge za Severno na progo za Južno Ameriko. Odpadle bi nadalje mešane proge za Srednjo Ameriko, Južni Pacifik in Dailjod vzhod, osem dotrajanih ladij (med temi tudi »Giulio Cesare* in »Augustus*) pa bi razrezali. Z ladijsko tonažo, ki bi pri tem ostala prosta, bi povečali zlasti število križarjenj po Karibskem in Sredozemskem morju.
V tovornem prometu pa nameravajo predvsem uvesti kontejnerski promet z Avstralijo in Severno Ameriko. 21 starih ladij bi spravili iz prometa, namesto starih plovil pa bi zgradili 200-250 ton novega ladjevja. Delež tovornih plovil na celotni ponudbi ladijskega prostora pri Finmare bi se po tem načrtu dvignil s sedanjih 32 odst. na 80 odst., vzporedno s tem pa bi se ponudba potniškega prostora enakovredno zmanjšala.
Končno nameravajo pri Finmare preurediti in modernizirati notranji promet med domačimi lukami in postaviti vrsto novih trajektov na progah Italija - otoki. Načrt predvideva skupno naložbo 130 milijard lir, do leta 1975 pa naj bi »reforma* v ničemer ne vplivala na obseg zaposlenosti pri prizadetih družbah. Po letu 1975 pa je iz besedila načrta razumeti, da bi se zlasti pri upravnem osebju obseg zaposlenosti mogel skrčiti. (Na skupščini pomorščakov, ki je 27. t. m. v Genovi, pa so predstavniki sindikalnih organizacij naglasili, da bi odprava okoli 40 ladij iz sedanjega ladjevja Fnmaire dejansko pomenila odpravo 3000 delovnih mesti.
Načrt Finmare bi pomenil za Trst neprecenljivo škodo, saj bi «Tržaški Lloyda» po njem prišel ob 13 ladij, od katerih bi 4 prešle pod »Adriatico*, »Oristoforo Colornbo* pa bi odšla v Genovo. Z načrtom se te dni ukvarjajo v Rimu načelniki gospodarskih ministrstev, kaže' pa, da je vlada s svoje strani menda pripravila drug načrt za preureditev poslovanja Finmare, načrt, ki se menda v marsičem razhaja z notranjim načrtom Finmare. Včeraj je minister za trgovinsko mornarico Mannironi sprejel odposlanstvo sindikatov, ki so mu
prikazali zlasti nujnost, da se glede napovedane preuredlii-ve Finmare čimprei pride na jasno. Minister je obljubil, da jih bo ponovno po-
vabil na razgovor najkasneje v ro-
Vojaški upor razbit v Boliviji
bilo
upo-
LA PAZ, 28. — Včeraj je kraj zadnjemu oboroženemu ru proti novemu bolivijskemu predsedniku generalu Juanu Joseju Tor-resu. Polkovnik Miguel Ayorda se je s svojim polkom včeraj predal
vladnim oboroženim silam. Ay0!f® se je upiral gen. Torresu sredi D* Paza, kjer so njegovo vojašnico o0, kolile vladine oborožene sile. ( Takoj potem, ko se je vdal, ® ga Torresovi pristaši prepeljali letalom v Riberalto, kjer je PoV®f stvo 6. divizije. Riberalta je cd^ Ijeraa od La Paza tri ure potovanj z letalom. Podnebje je tam *** j ostro.	J
Ayorda je opravičil svoje ravn» nje trdeč, da se ni hotel upre^ Torresu, temveč samo političn#* pritisku, kateremu je bil ta stavljen s strani levičarskih sil, so baje nameravale razbiti na & je oborožene sile.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiK
Hilli"’1'
PRED USTOLIČENJEM PREDSEDNIKA ALLENDEJA
Morilce gen. Schneiderja iščejo v Čilu in Argentini
Na slovesnost ustoličenja v Santiagu so povabili tudi Pietro Nennija
SANTIAGO DE CHILE, 28. -Čilske policijske oblasti še vedno iščejo morilca gen. Schreiberja, po veljnika čilskih oboroženih sil, ki je bil umorjsn tik pred proglasit-; vijo socialista Salvadorja Allende [ za novega predsednika čilske re-• publike.
| V tej zvezi sporočajo, da so celo argentinske policijske oblasti sodelovale pri iskanju morilcev. V argentinskih pristojnih krogih pravijo, da so njihove policijske oblasti aretirale večje število čilskih državljanov, ki so se v zadnjih dneh zatekli v Argentino.
Po teh virih so argentinske oblasti izročile čilskim policijskim organom Julia Antonia Bouchuma, njegovo ženo Mario Cristiuo Giualt, Maria Igualta Soso in njegove sinove. Skupina teh čilskih državljanov je pristala na letališču v Mendozi 23. oktobra. Malo letalo, ki je pristalo na letališču, je odpotovalo malo prej z nekega zasebnega letališča brizu Santiaga. Argentinske oblasti so prepeljale priprte osebe do bližnjega mejnega bloka ter jih izročile čilskim oblastem. Baje so jih te že prepeljale v čilsko prestolnico, kjer jih bodo zaslišali.
Čilska policija pa sporoča, da so aretirali nekega moškega, ki bi utegnil biti eden od odgovornih o-sebnosti umora generala Schrejber-ja. Gre za 28-letnega Jose Yaime Mendozo Garaya. Pravijo, da bi a-retacija mladeniča utegnila odkriti mrežo zarotnikov.
Na drugi strani pa Je general Viaux, katerega so obtožili, da je bil vmešan v zaroto, izjavil, da ni-, ma nič skupnega z atentatom. Izjavil je še, da se bo prijavil sod-nijskim oblastem, ker si ne more nič očitati in k«- je vedno sprejemal nase vse odgovornosti, ki so biia se ga tikale.
General Viaux je v oktobru lani vodil upor polka »Tacna*. Do sedaj ni o njem ne duha ne sluha.
V čilskih političnih krogih se sedaj mnogo govori o Allendejevih težavah^ pri sestavljanju nove vlade. Težave izvirajo baje iz pisanosti koalicije, ki je Allendu zagotovila zmago na valitvah in potem na seji čilskega kongresa, ki je dokončno potrdil njegovo izvolitev. Pripominjajo, da je polovico glasov koalicije treba pripisati čilski komunistični stranki, ki je najmočnejša stranka te vrste v Latinski A-meriki.
Čilska socialistična stranka je povabila na uradno ustoličenje novega čilskega predsednika italijanskega socialističnega leaderja Pietra Nennija. Ta se je zahvalil čilskim so-
cialistom za vabilo, katerega žal & daj ne more sprejeti.
Atentat v Ekvadorju
Ugrabljeni
QUITC) (Ekvador), 28.
general Cesar Sandoval
ski stroj je eksplodiral mestu Quayaquiilu v rezidenci o*
ga podpredsednika ekvadors^ j, publike Joa-geja Zavaie. Vest jc/jj ročila državna radijska PC® jf Pozneje so je zvedelo, da F p splozija povzročila eno snmrtnPJj, tev, dve osebi pa sta bili žrtev eksplozije jo A^jandri1*® jjf rez de Huerta, ki je sorodnic* šega župana v Guayaquilu. J sco Huerta, je bil svoj čas v tem mestu, toda prejšnji J”V so ga vladne oblasti aretira*® je sedaj v zaporu.	j>
_____. zaporu.	,
Policijske oblasti so izjaVP^Lar iščejo bivšega predsednika 'p blike Zavalo, ker je osumijc*%1l je povezan z ugrabitvijo Rohona Sandovala, povelja*® ft vadorskega vojnega letalsto'8' f genti so aretirali dva n je g0''® 4» nova, Jorgeja in Osvvalda, f osumljena, da sta sodelava*8 Sandovalovi ugrabitvi.	.-i*
Včeraj in danes je ekv^-j republika bolj podobna dr/*
vojnem stanju, kot pa deželi malnem razvoju. General Sa?‘ if
je bil ugrabljen v doslej pojasnjenih okoliščinah, toda	■*
bitelji še niso sporočili svoji* go jev za njegovo osvobodite^' neral Sandoval je eden od vnetih pristašev sedanjega . _
dorskega predsednika Velasf je bil sicer izvoljen po tamih pravilih, kj pa je	f
ni
, <*>
razpustil kongres in vrhovi®, f
dišče, ker sita se uprla njeg0'’ nio vladi.
»Vi
S«
Pil
nia
de
9la
dik
Poi
IIO!
da
da
doi
Ear
ki
»im
'v
da
da
boj
Sit
Pon
Pra
Sv<
Uto
fot
to
N
taki
ld
do
dot
Jaj
kte|
Hi:
Oe
°tg<
taci
^ia
«tav
Post
&kur
A
ve, ‘
S
tazp
solu,
coot
%
N
Ja^
S
da ,
<
dami
M
Pt0,j
'^lij
Ho
* <
N
j! k
si

S
ŽČ
bitij
!a
H
na .
l ct
ajo
S
S
{Jai
S
N
§
S»
S
$
£
la,
ft
Ni
V
S
i N
A s«1
H
ti v
V
s
H