104638

Službena
pragmatika
za

ljubljanske mestne uradnike.

Založil mestni magistrat ljubljanski.

(Uradna izdaja.)

V Ljubljani 1913.

Tisk ..Narodne tiskarne' 1 .


104638


Službena pragmatika

za

ljubljanske mestne uradnike.

A. Splošni del.

Člen L

Predmet te pragmatike so določbe o dolžnostih
in pravicah, ki izvirajo iz službenega razmerja
med ljubljanskimi mestnimi (občinskimi) uradniki
ter mestno občino ljubljansko.

Kot mestne uradnike je smatrati one osebe, ki
jih je občinski svet za takošne s pogodbo v obliki
dekreta namestil in župan zaprisegel, ali pa občinski
svet izrečno med uradnike uvrstil. (Glej tudi člen II.).

Člen II.

Določila te pragmatike veljajo tudi za prak¬
tikante, vkolikor ta pragmatika zanje ne obsega
posebnih predpisov.

Kot praktikante v smislu te pragmatike je sma¬
trati osebe, ki so se sprejele v občinsko službo
s pravico do stalne uradniške namestitve, ki niso
uvrščene v noben činovni razred, a imajo v vršitvi
službenega poklica uradniški značaj.

Člen III.

Ta pragmatika nima veljave za take osebe, ki
so bile s pogodbo za določeno ali nedoločeno dobo,
ali proti nagradi, ali dnini sprejete, ali najete,vkolikor

1*

4

ni nasprotno iz nameščevalnega dekreta dotičniko-
vega razvidno.

Člen IV.

Posebne dolžnosti in pravice občinskih urad¬
nikov so obsežene v občinskem redu, v posebnih na¬
vodilih in predpisih za posamezne urade in zavode v
dekretih, ali pa jih daje posebni namen urada, ali
služba sama.

Člen V.

Določila te pragmatike o disciplinarnem po¬
stopanju veljajo tudi za tekoče disciplinarne slučaje.

Člen VI.

Ta pragmatika se ne dotika onih zakonov, ki
določajo, 1. v koliko se prejemki mestnih uradnikov
(njihovih udov in sirot) ne smejo niti odstaviti, niti
devati v prepoved in rubiti,

2. v koliko uživajo posebno varstvo mestni
uradniki, ko izvršujejo svoje uradne dolžnosti.

Ta pragmatika se tudi ne dotika določb, ki
imajo po njih mestni uradniki plačevati na svoje pre¬
jemke. pripadajoče državne pristojbine in davke.

Člen VIL

Vsak mestni uradnik (praktikant) se z vstopom
v mestno službo, ne da bi se moral o tem posebej iz¬
javiti, podvrže določilom te pragmatike kot delu
službene pogodbe. V namestitvenem ali pripustnem
dekretu je to vselej omeniti.

Člen VIII.

O izjemah in izpremembah te pragmatike sme
le občinski svet sklepati in ukrepati in zadošča za to
navadna absolutna večina glasov; vendar se mora
sklepanje o takem predmetu dejati na dnevni red
dotične seje občinskega sveta.

Člen IX.

Določila te pragmatike, vkolikor se tičejo zbolj¬
šanja prejemkov, stopajo v veljavo dne 1. ja¬
nuarja 1913., ostale določbe pa z dnevom, ko postane
po občinskem svetu sprejeta pragmatika pravove-
Ijavna.

b

B. Posebni del.

1. poglavje.

O nameščenju mestnih uradnikov.

§ 1.

Splošne zahteve za sprejem v službo.

Za vsak sprejem v službo mestnega uradnika
se splošno zahteva:

1. avstrijsko državljanstvo;

2. neomadeževano dotedanje življenje;

3. telesno in duševno zdravje;

4. starost najmanj 18 in ne več kot 40 let;

5. dokaz strokovne sposobnosti, ki je pred¬
pisana za izpraznjeno službo.

Še ne doseženo ali pa že prekoračeno normalno
starost sme občinski svet v posebnega ozira vrednih
slučajih izpregledati.

§ 2.

Stalna in začasna namestitev.

Namestitev mestnih uradnikov je praviloma
stalna (definitivna); vendar sme obveljati tudi za¬
časna (provizorna), če stalni nasprotujejo občasni
zadržki. Dobo začasnosti določa v tem slučaju ob¬
činski svet.

Začasno najeti uradniki imajo, vkolikor ta
pragmatika ne določa drugače, enake dolžnosti in
pravice s stalno nameščenimi, le da nimajo pravice
do pokojnine, do triletnic in štiriletnic ter službeno-
starostnih doklad.

Dobo začasnosti onih uslužbencev, ki imajo
v dosego definitivnosti služiti nekaj časa v provi-
zorni pripravljalni službi, določa ta pragmatika.

§ 3.

Izključevalni vzroki.

V mestni službi ne morejo biti nameščene
osebe:

6

1. ki jim kazenski ali drug zakon odreka spo¬
sobnost, da bi mogle dobiti javno službo;

2. ki so bile vsled disciplinarne razsodbe zaradi
dobičkarskega, nepoštenega ali nenravnega dejanja
(vedenja) iz kake javne službe odpuščene;

3. ki so zaradi zapravljanja pod skrbstvom,
dokler traja skrbstvo.

4. ki se je čez njihovo premoženje otvoril kon-
kurz, dokler traja konkurz.

Ce bi se taki osebi posrečilo vtihotapiti se v
mestno službo, jo sme občina odpustiti iz službe
takoj, ko zapreko izve.

§4.

Sorodstvo in svaštvo.

Sorodstvo v premi vrsti, stransko sorodstvo
do vštetega 3. kolena, dalje svaštvo v enakem ko¬
lenu zabranjuje namestitev kakega uradnika, ki bi
bil takemu sorodniku neposredno nadrejen ali pod¬
rejen ali pa z njim v kontrolnem razmerju. Nedo¬
pustno je sorodstveno ali svaštveno razmerje do prej
omenjenih kolen tudi med uradniki enega in istega
urada ali službene stroke (n. pr. blagajne, knjigovod¬
stva.) „

Ce občinski svet takošno sorodstveno ali sva¬
štveno razmerje prosilčevo izve šele po njegovi na¬
mestitvi, sme to namestitev v teku štirih tednov po
izvedbi tega dejstva preklicati (razveljaviti).

Ce razmerje nedopustnega svaštva nastane
šele po namestitvi, je temu, kolikor se da, odpomoči
s premestitvijo v kak drug urad ali kak drug od¬
delek.

§ 5.

Posebne zahteve za namestitev.

a) Za politično konceptno službo.

Posebne zahteve za namestitev v konceptni
stroki so:

1. dovršene pravo- in državoznanske študije
in z uspehom prebiti vsi teoretični državni izpiti;

7

2. z uspehom napravljeni praktični izpit za poli¬
tično administrativno poslovanje.

V teku dveh let po dnevu vstopa v mestno
službo mora za konceptno službovanje sprejeti
uradnik z uspehom napraviti praktični izpit za poli¬
tično - administrativno službovanje, sicer se od¬
pusti iz mestne službe, če mu občinski svet ne dovoli
novega roka.

Pred uspešnim praktičnim političnim izpitom
napredovanje v konceptni službi ni dopustno.

b) Za zdravniško službo.

Prosilci za službe mestnih zdravnikov se mo¬
rajo izkazati, da so doktorji vsega zdravilstva.

V teku dveh let po dnevu vstopa v mestno
službo mora zdravnik z uspehom napraviti fizikatski
izpit, sicer se odpusti iz službe, če mu občinski svet
ne dovoli novega roka.

Pred uspešnim fizikatskim izpitom napredova¬
nje v mestni zdravniški službi ni dopustno.

c) Za tehniško službo.

Pogoji za namestitev v tehniški službi so:

1. z uspehom dovršeni popolni študij na kaki
tuzemski tehniški visoki šoli z vsemi uspešnimi teo¬
retičnimi in praktičnimi izpiti, kakor se jih zahteva
za vsprejem na enako mesto v državni stavbni službi;

2. z uspehom napravljeni praktični izpit za
državno stavbno službo.

V teku dveh let po dnevu vstopa v mestno
službo mora v tehniško službo vsprejeti uradnik z
uspehom napraviti praktični izpit za državno stavbno
službo, sicer se odpusti iz službe, če mu občinski
svet ne dovoli novega roka.

Za namestitev v nižja uradniška mesta (stavbni
pisarniški praktikant, stavbni asistent, oficijal in nad-
oficijal) stavbnega urada se zahteva dokazilo o
uspešno dovršeni stavbni strokovni, ali stavbni
obrtni šoli, ali kakem drugem zavodu iste vrste.

8

č) Za tržnega nadzornika.

Prosilec za službo mestnega tržnega nadzor¬
nika mora biti doktor vsega zdravilstva ali diplomi¬
ran živinozdravnik in mora imeti z uspehom naprav¬
ljene izpite za preizkuševanje živil.

d)  Za živinozdravniško službo.

Prosilci za kako živinozdravniško mesto mo¬
rajo biti diplomirani živinozdravniki.

V teku dveh let po dnevu vstopa v mestno
službo mora živinozdravnik z uspehom napraviti fizi-
katski izpit, sicer se odpusti iz službe, če mu občinski
svet ne dovoli novega roka.

Pred uspešno prebitim fizikatskim izpitom je
vsako napredovanje nedopustno.

e)  Za mestnega arhivarja.

Od prosilca za službo mestnega arhivarja se
zahteva dokazilo, da je absolviral juridično ali filo¬
zofsko fakulteto in da ga njegovo splošno literarno in
bibliografično, umetnostnozgodovinsko, oziroma ar¬
hivsko znanje za službo usposoblja.

f)  Za računsko in blagajniško službo.

Za vsprejem v službo pri mestnem računskem
oddelku (knjigovodstvu) ali mestni blagajnici se za¬
hteva dokazilo o uspešno dovršeni srednji šoli in pa
o uspešno napravljenem izpitu iz državnega raču-
narstva.

Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz
državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpo¬
zneje v teku dveh let po vsprejemu popolniti, sicer
se odpuste iz službe, če jim občinski svet ne dovoli
novega roka.

Pred uspešno prebitim izpitom je vsako napre¬
dovanje nedopustno.

g)  Za pisarniško službo.

Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca
zahteva, da je z dobrim uspehom dovršil nižjo gim¬
nazijo, nižjo realko, ali kak drug zavod iste vrste.

9

h) Za službe z drugo posebno strokovno Izobrazbo.

Prosilci za službe, ki zahtevajo posebno (nižjo)
strokovno izobrazbo in ki jim občinski svet ob raz¬
pisu prisodi uradniški značaj, morajo izpolniti vse
one pogoje, ki jih razpis od slučaja do slučaja
zahteva.

§6.

Izpričevala.

Kot dokazila o študijah in izpitih za sprejem v
katerokoli mestno službo po § 5. so dopustna le iz¬
pričevala (absolutoriji, diplome itd.), izdana na učil¬
nicah v državnem zboru zastopanih kraljestev in de¬
žela, ali v kraljevinah Hrvatski in Slavoniji, ali pa v
Bosni in Hercegovini.

§7.

Izpolnitev služb in razpis natečajev.

Vse izpraznjene stalne službe se morajo tekom
3 mesecev po izpraznitvi — če v tem roku občinski
svet ne sklene, da se dotično mesto opusti — razpi¬
sati na določen rok, ki ne sme biti krajši od 14 dni in
ne daljši od 3 mesecev.

Razglas o razpisu se objavi praviloma v urad¬
nem časopisu in v važnejših ljubljanskih slovenskih
dnevnikih; če potreba nanese, pa tudi v vnanjih
strokovnih listih (stavbne službe itd.).

V razpisu natečaja je navesti podrobne zahteve
za službo; v prošnjah pa je te zahteve dokazati z iz¬
pričevali v izvirniku ali v poverjenem prepisu, pri¬
ložiti ostala dokazila o dosedanjem službovanju in
morebitnih posebnih zaslugah in navesti slučajno
sorodstveno ali svaštveno razmerje k mestnim usluž¬
bencem.

§8.

Nasvet za podelitev službe.

Nasvete za podelitev uradniških služb stavlja
župan.

10

Vsakemu nasvetu o podelitvi je priložiti kom-
petenčno tabelo z dokaznimi podatki o osebnih raz¬
merah vseh prosilcev in o njihovi kvalifikaciji.

Predvsem je vpoštevati začasno vpokojene
mestne uradnike, ki so zadobili zopet službeno spo¬
sobnost (glej § 54.).

Župan ima v odsekih občinskega sveta pri
sklepanju o podeljevanju služb sedež in glas.

§9.

Pričetek službene dobe.

Za odmerjenje pokojnine vštevna službena
doba v smislu določil te pragmatike pričenja pri
novi ali zopetni stalni namestitvi z dnevom dejan¬
skega nastopa službe.

Dan nastopa zgolj začasne službe je za od¬
merjenje pokojnine merodajen le, če začasni name¬
stitvi brez premora sledi stalna namestitev.

Vračunavanje službene dobe, ki jo je kak
mestni uradnik prebil v kaki drugi javni (civilni ali
vojaški) službi, v dobo za odmerjenje pokojnine pri-
stoja od slučaja do slučaja občinskemu svetu.

§ 10.

Nameščevalni in pripustitve™ dekret.

Uradnik (ali praktikant) dobi ob vsprejemu v
mestno službo in tudi ob vsaki službeni povišbi ali
napredovanju pismen odpravek (nameščevalni, ozi¬
roma pripustitveni dekret), ki navaja službeni naslov
in čin, podeljeno službeno mesto in z njim združene
prejemke, način namestitve (začasno ali stalno) in
dan, kedaj stopa namestitev v veljavo. V dekretu se
je tudi izrečno sklicevati na to pragmatike kot bist¬
ven pogoj službenega razmerja (člen VII. sploš. dela).

Dekret podpiše župan ter dva občinska sveto¬
valca.

§ 11.

Nastop službe.

Uradnik (praktikant) stopi z dnevom vročitve
in prevzetja prvega namestitvenega (pripustnega)

11

dekreta v službo mestne občine, izvzemši, če je v de¬
kretu določen drug dan za pričetek veljavnosti na¬
mestitve.

Če ni bil določen poseben rok za nastop službe,
jp ima uradnik (praktikant) nastopiti tekom 14 dni.
Če tega ne stori in se glede zamude tudi zadostno ne
opraviči v daljnjem 14dnevnem roku, izgubi name¬
stitev veljavo.

§ 12.

Službena zaprisega in obljuba.

Ob vstopu v mestno službo napravi stalno (de¬
finitivno) nameščeni uradnik službeno prisego, za¬
časno nameščeni uradnik (praktikant) pa službeno
obljubo.

Za službeno prisego je besedilo predpisano.
Prisego je napraviti pred županom ali njegovim
uradnim namestnikom v navzočnosti načelnika do-
tičnega urada in enega uradnika kot zapisnikarja.
Zapisnikar prečita zaprisežencu besedilo prisege;
potem ga župan (ozir, njegov namestnik) zapriseže z
besedami: »Kar se mi je pravkar prečitalo in kar
sem dobro in razločno razumel, to moram, hočem in
bodem verno in vestno izpolnjeval tako gotovo,
kakor mi Bog pomagaj.« Ko je zaprisežni formular
datiran, ga podpiše zapriseženec, potem župan (ozir,
njegov namestnik) in zapisnikar. Zaprisežbo je z na¬
vedbo dneva na dekretu uradno posvedočiti in zabe¬
ležiti v stanovski izkaz dotičnega uradnika.

Pri službeni zaobljubi seže uradnik (prakti¬
kant) županu (ozir, njegovemu namestniku) v roko
in obljubi, da bo varoval uradno tajnost in vestno iz¬
polnjeval svoje službene dolžnosti. O napravljeni za¬
obljubi je spisati kratek uradni zaznamek v stanov¬
ski izkaz.

§ 13.

Stanovski izkaz.

O vsakem mestnem uradniku (praktikantu)
mora predsedstvo mestnega magistrata voditi sta¬
novski izkaz. V ta izkaz je vpisati vse osebne po-

12

datke, ki imajo kaj pomena za razmerje uslužbenca
napram občini sploh, posebno pa za njegovo napre¬
dovanje v višje plačilne stopnje, za časovno napredo¬
vanje in za odmerjenje pokojninskih in preskrbninskih
vžitkov.

Uradnik (praktikant) mora potrebne podatke
naznaniti takoj po nastopu službe predsedstvu mest¬
nega magistrata in temu tudi sproti poročati o vseh
izpremembah v svojih zadevnih razmerah, ako ne
temelje na kaki odločitvi uradnega predstojništva ali
občinskega sveta. Zlasti mora nemudoma naznaniti
svojo oženitev, rojstvo zak. otrok itd.

Uradnik sme svoj stanovski izkaz vpogledavati
in si ga prepisati.

§ 14.

Kvalifikacija.

Če ima kak mestni uradnik službeno napredo¬
vati ali prosi za razpisano službo, mu kvalifikacijska
komisija (§ 16) spiše službeno kvalifikacijo.

Uradniku, ki je prišel v disciplinarno preiskavo,
spiše komisija kvalifikacijo le v tem slučaju, če ni na
razpolago kvalifikacije, ki ni starejša, nego eno
leto, oziroma če je taka sicer na razpolago, a so od
njene sestave nastopile okoliščine, ki na kvalificira¬
nje bistveno vplivajo.

Pri določitvi kvalifikacije se je ozirati na

1. strokovno izobrazbo (znanje predpisov, ki
so potrebni za uradovanje),

2. sposobnost, marljivost, vestnost in zaneslji¬
vost v vršitvi službe,

3. sposobnost za občevanje s strankami in za
vnanjo službo (komisije itd.),

4. vedenje,

5. pri uradnikih, ki stoje na vodilnem mestu ali
imajo na tako priti, na sposobnost za to mesto.

Posebne okoliščine, ki so za kvalifikacijo odlo¬
čujoče, je izrečno navesti.

Kvalifikacijo je zaključiti z občnim mnenjem
»prav dobro«, »dobro«, »zadovoljivo« ali »manj za¬
dovoljivo«.

13

§ 15.

Vpogled v kvalifikacijo.

Uradnika (praktikanta) je o splošnem vspehu
kvalifikacije takoj obvestiti.

Obveščenec sme svojo kvalifikacijo tekom 8
dni po, obvestitvi vpogledati in si jo prepisati.

^J^e^se splošni vspeh kvalifikacije ne glasi vsaj
na »zadovoljivo«, se sme prizadeti tekom 8 dni po
vpogledu pritožiti na občinski svet, ki ima o pritožbi
končno odločiti.

Do odločbe je počakati z oddajo dotičnega služ¬
benega mesta.

§ 16.

Kvalifikacijska komisija.

Člani kvalifikacijske komisije so:

1. Župan kot načelnik,

2. en občinski svetovalec, ki ga občinski svet v
to izvoli, kot načelnikov namestnik,

3. uradni namestnik župana na magistratu,

4.  načelnik onega urada, kjer službuje uradnik,
ki mu je sestaviti kvalifikacijo.

Ce je kvalifikacijo sestaviti načelniku urada ali
samostojnemu uradniku, ki ni podrejen posebnemu
načelniku, pokliče župan v komisijo kot četrtega
člana kakega drugega uradnega načelnika.

Člani komisije morajo napram nepoklicanim
strogo varovati tajnost kvalifikacije. Pri kvalificira¬
nju je komisija vezana na strogo vestnost in nepri-
stranost.

H. poglavje.

O dolžnostih mestnih uradnikov.

§ 17.

Splošne določbe.

Mestni uradniki se imajo vobče tako vesti,
da varujejo spoštovanje do svojega stanu in ohra¬
njajo zaupanje, ki ga zahteva njihov poklic.

14

Opravilom, ki so združena z njihovo službo,
morajo se posvečati z vso vnemo in z neumorno
pridnostjo po svoji najboljši vednosti; prisvojiti si
morajo poznanje obstoječih postav in predpisov ter
po njih natanko postopati.

Obseg službenih opravil je presojati po poseb¬
nih, za posamezne službene stroke izdanih odred¬
bah, po dotičnem službenem navodilu, ali kjer takoš-
nega ni, ali če ne zadošča, po naravi in bistvu urada.

Vsem uradnikom je zlasti v službenem obče¬
vanju s strankami ravnati z ono dostojnostjo, mir¬
nostjo in resnostjo, ki izvira iz vidnega prizade¬
vanja, strankini zahtevi kolikor mogoče vstreči.

Ce je pa zahteva nevtemeljena ali nedopustna,
je stranki to na dostojen način določno pojasniti in jo
poučiti. Prenagljeno, nedostojno ali celo surovo rav¬
nanje s strankami je nedopustno.

Število uradnih oddelkov in pridelitev uradni¬
kov k posameznim oddelkom določa župan, oziroma
njegov namestnik.

§ 18.

Uradni čas.

Normalni uradni čas se določa za vse uradni-
štvo brez razločka po šest ur na dan, izvzemši ne¬
delje in praznike.

Ob nedeljah in praznikih mora biti od devetih
do enajstih dopoldne navzoč po en uradnik dotične-
ga oddelka, da preskrbi in reši nujne stvari, ki ne
trpe nobenega odloga.

Določitev pričetka uradnih ur v posameznih
oddelkih in za posamezne uradnike z ozirom na ob¬
čevanje s strankami v uradu se prepušča županu.

Sicer je pa dolžnost vsakega uradnika v nujnih
slučajih tudi izven uradnih ur brez ugovora izvrše¬
vati službo.

Sveti dan, Velika nedelja, Binkoštna nedelja in
Rešnjega Telesa dan so uradno prosti dnevi, in so
tedaj vsi mestni uradi cel dan zaprti.

15

§ 19.

Obisk urada. Poziv k vrnitvi.

Obolenja in druge vterneljene zadržke za pri¬
sotnost v uradu je brez odloga prijaviti neposred¬
nemu načelniku, tega dolžnost je pa, naznaniti jih
županu.

Če je bivališče neopravičeno odsotnega urad¬
nika neznano, mora se javno pozvati, naj se vrne v
svoj urad, ker bi se sicer po preteku štirih tednov,
odkar se je poziv izdal, proglasilo, da izgubi svojo
službo.

Ta poziv se pribije na uradno desko in objavi
trikrat v uradnem časopisu, obrok pa teče od dne
zadnje objave.

Če je iz okolščin in dosedanjega vedenja izgi¬
nulega posneti, da se ne odteguje namenoma, temveč
je na vrnitvi morda po kaki doleteli ga nezgodi ali
drugem slučaju zadržan, je najprvo skušati dognati
vzrok odsotnosti in šele po uspehu vravnati daljnje
postopanje. Če se ne da dognati ničesar, je z njego¬
vimi morda preostalimi svojci ravnati po določilih
o preskrbninskih pravicah, in sicer od prvega dne
meseca, ki sledi izostanju uradnikovemu.

Če se izginuli kesneje vrne in dokaže svojo ne¬
krivdo in tudi nemožnost dotedanjega pojasnila, ga
je takoj zopet dejalno namestiti, morebitne preskrb-
ninske prejemke pa njegovim svojcem ustaviti.

Če je bivališče izostalega znano, dobi uradni
poziv, naj svoje izostanje v teku treh dni opraviči.

Če se uradnik v tem roku zglasi, postopa in
razsoja se o njem disciplinarnim potom; če se ne
zglasi, odpusti se brez disciplinarnega postopanja iz
službe.

§ 20.

Nadzorovanje uradnega obiska.

Načelniki uradov in oddelkov niso le za svojo
osebo obvezani držati se natanko določenih uradnih
ur, marveč imajo pod lastno odgovornostjo tudi pa¬
ziti na to, da se jih točno drže tudi njim podrejeni
uradniki in drugi mestni uslužbenci. Na vsako ne-

16

pravilnost v tem pogledu morajo dotičnika opomniti
in če bi bil takošen opomin brezvspešen, to takoj
županu naznaniti.

§ 21.

Službena pokorščina.

Dolžnost uradnika je, da se ukazilom svojih
predstojnikov v službenih zadevah pokorava točno
in da se njim nasproti vede dostojno in spoštljivo.

Vsak mestni uradnik je v interesu službe zave¬
zan izjemoma in ne da bi imel pravico do posebnega
povračila:

a) sodelovati tudi pri drugih službenih oprav¬
kih, ki niso v zvezi z njegovim siceršnim službenim
delokrogom;

b) začasno kot namestnik tudi kako drugo
službeno mesto oskrbovati.

V obeh slučajih se je na predštudije in na služ¬
beno stališče dotičnika primerno ozirati.

Vkolikor se sme v izjemnih slučajih za posebna
službena opravila izven uradnih ur ali zunaj mesta
dovoljevati posebnih nagrad, pridržuje se službe¬
nemu navodilu, oziroma določbam o potovalnih pri¬
stojbinah in pa posebnim sklepom občinskega sveta.

§ 22.

Nepristranost in nesebičnost pri službenih opravilih.

Vsa uradna opravila je izvrševati popolnoma
nepristransko in nesebično.

Noben uradnik ne sme z ozirom na svoj posel
in na svojo službo zase ali za svojce neposredno ali
posredno pred izvršitvijo kacega uradnega opravila,
pri njem ali po njem sprejeti nobenega darila, pa naj
bi mu isto ponujal kdorkoli.

§ 23.

Uradna molčljivost.

Vsak uradnik je dolžan varovati tajnost v onih
zadevah, ki jih izve v svojem uradnem področju in
ki po svoji naravi ali pa zato, ker bi njih pre¬
zgodnja objava spravila korist mestne občine, ali
kake stranke ali ugled urada v nevarnost, zahtevajo

17

molčljivost, in pa v onih, ki so mu bile posebej
kot takošne označene, da je potreba o njih molčati.

Ob sebi umevno je, da so izvzeta takošna ob¬
vestila in pojasnila, ki jih mora uradnik dajati urad¬
nim strankam vsled svoje službe, ali vsled svojega
navodila, ali ki se tičejo kakega že javno razpravlja-
nega predmeta, ali kake že razglašene razsodbe.

Uradnih listin in uradnih pisem ne smejo posa¬
mezni uradniki sami izdajati niti v izvirniku, niti v
prepisu in izpiskih, in sme se to zgoditi le z dovolje¬
njem župana ali njegovega namestnika.

Ravno tako je z vpogledom v pisma in listine.
Če je v tem oziru kak pomislek, mora uradnik zado-
biti privolilo županovo, oziroma stranko napotiti,
da se pismeno obrne do župana.

§ 24.

Posebne dolžnosti uradnih načelnikov.

Načelniki posameznih uradov, oddelkov in za¬
vodov morajo v svoje področje spadajoča opravila
in poslovne spise osebno izdelavati in reševati ali pa
na primeren način v izvršitev in reševanje razde¬
ljevati med prideljeno jim uradno osebje.

Dolžnost načelnikov je, da na vse službene
naredbe ne le sami kar najskrbneje pazijo, temveč,
ida jih kar najnatančneje izpolnjujejo tudi podrejeni
jim uradni uslužbenci; končno da skrbe tudi za to,
da se vsa opravila in poslovni spisi v kar najkraj¬
šem času izvršujejo in rešujejo.

Dolžnost uradnih načelnikov je, da s podreje¬
nimi jim uslužbenci ravnajo dostojno in da njihova
dela presojajo vestno in pravično.

Vedoma neresnični podatki, zlasti pri kvalifici¬
ranju, bodisi na korist ali pa v škodo uslužbencev,
dokazana pristranost pri podajanju mnenja o sposob¬
nosti in vedenju, posebno pri nasvetih za podelitev
službe, so službeni pregreški, ki jih je kaznovati di¬
sciplinarnim potom.

§ 25.

Postranska opravila.

Postranska opravila, ki nasprotujejo ugledu in
časti službe mestnega uradnika, ki izvrševanje službe

2

18

količkaj ovirajo, ki morejo po svoji naravi in kako¬
vosti popolno nepristranost uradnikovo v službi kra¬
titi, ali ki so neposredno ali’posredno v zvezi z ura¬
dom, so prepovedana.

Zlasti tudi ni dovoljeno sicer dopustna postran¬
ska opravila v uradnih prostorih pred uradnim ča¬
som ali po njem izvrševati, v ta namen ondi spreje¬
mati stranke ali prezgodaj zapuščati urad.

Vsako sicer dopustno pridobitveno postransko
opravilo sme uradnik izvrševati le s pismenim dovo¬
ljenjem župana. Sodelovanje pri akcijskih ali drugih
na dobiček merečih družb v načelstvu, v upravi, ali
nadzorstvu pa more dovoliti le občinski svet.

Noben uradnik ne sme v zadevah, ki so v
zvezi z nalogami njegovega poklica, brez dovoljenja
župana ali njegovega namestnika oddajati izvensod¬
nih strokovnjaških mnenj. Dovoljenje je pa izdati, če
je po predmetu in namenu mnenja, ki naj ga uradnik
odda, in z ozirom na uradnikovo službeno mesto in
njegov delokrog vsako prizadetje uradnega interesa
izključeno.

§ 26.

Uniforma.

Vkoliko so uradniki posameznih uradnih od¬
delkov dolžni v službi nositi uradno uniformo ali
uradni znak, določa občinski svet, ki določa tudi
obliko uniforme in znaka ter denarne prispevke za
nabavo in vzdržavanje.

III. poglavje.

O pravicah mestnih uradnikov.

§ 27.

Državljanska svoboda.

Nobenega mestnega uradnika (praktikanta) se
ne sme sklicevaje se na službeno razmerje ovirati v
izvrševanju po državnih temeljnih zakonih zajamče¬
nih pravic.

19

§ 28.

Mesto v činovnem razredu.

Definitivno nameščeni uradnik ima pravico do
mesta v činovnem razredu, ki odgovarja njegovi de¬
finitivni namestitvi, oziroma njegovemu poslednjemu
napredovanju.

S činovnim mestom samim pa še ni utemeljena
pravica do dodelitve k določenemu uradnemu od¬
delku.

S provizorno namestitvijo si uradnik, če mu ni
to bilo v dekretu zajamčeno, ne pridobi pravice do
definitivne namestitve in tudi ne pravice do tega, da
bi se ne smel iz provizorne namestitve odsloviti.

§ 29.

Naslov in čin.

Mestni uradniki so razporejeni v činovne raz¬
rede, ki se označujejo z rimskimi številkami od VI.
do XI.

Tistega dne, ko nastopi službo, zadobi mestni
uradnik s podeljeno mu službo združeni naslov
in čin.

Službeni čin uradnika se določa po dobi, ki jo
je doslužil v dotičnem činovnem razredu v eni in isti
službeni panogi (koncept, računarstvo itd.) in ki mu
je obenem vračunljiva za napredovanje v višje
plačilne stopnje. Ce je uradnik za določene dobe od
napredovanja v višje prejemke izključen, mu te dobe
za čin niso vštevne.

Če je imel uradnik v določenem činovnem raz¬
redu naslov in značaj višjega razreda in napreduje
dotičnik v višji činovni razred, mu je pri določitvi
čina vpoštevati dobo, ki jo je v nižjem razredu z
višjim značajem prebil. Če pa kak del te dobe za na¬
predovanje v višje plačilne stopnje ni všteven, ga je
od dobe pri določitvi čina odšteti.

Če se enega in istega dne imenuje v isti či¬
novni razred dva ali več uradnikov, je za določitev
njih medsebojnega čina po vrsti odločilno

1. njih činovno razmerje v prejšnjem činov¬
nem razredu;

2*

20

2. doba v odmero pokojnine vštevnega službo¬
vanja pri mestni občini;

3. doba v pokojnino nevštevnega dejanskega
službovanja pri mestni občini;

4.  življenska starost.

Na službeno dobo, ki jo je uradnik morda prebil
v službi kakega drugega službodajalca, se pri dolo¬
čitvi čina ni ozirati, četudi je občinski svet tako služ¬
beno dobo morda dotičniku vštel v dobo za odmer-
jenje pokojnine. Enako se ni ozirati na čin, ki ga je
uradnik morda imel v kaki drugi javni (civilni ali vo¬
jaški) službi.

Mestni uradnik, ki ima samo naslov in značaj
višjega službenega mesta, ima v službenem činu
prednost pred vsemi souradniki svojega činovnega
razreda. Če je več uradnikov z višjim naslovom in
značajem, se njih medsebojni čin določa po preje
navedenih pravilih.

Ce pride začasni vpokojenec po zopetni name¬
stitvi v isti činovni razred, v katerem je bil preje,
dobi oni službeni čin, ki ga je zavzemal pred svojo,
začasno vpokojitvijo.

Ce je prišel v nižji činovni razred, postaviti ga
je na prvo, če pa je poklican v kak višji razred, na
zadnje mesto dotičnega činovnega razreda.

Kdor si je pridobil službeni čin, more ga iz¬
gubiti le z odpovedjo ali pa disciplinarnim potom.
Po občini odobrena prostovoljna odpoved činu je
nepreklicna.

Predsedstvo mestnega magistrata ima poleg
stanovskih izkazov (§ 13) voditi po službenih stro¬
kah in činovnih razredih ločen činovni izkaz, v ka¬
terega je uradnike po njih činu vpisavati.

Vsak uradnik ima pravico* ta izkaz vpogleda-
vati in se zoper določitev svojega čina tekorn 8 dni
po vpogledu pritožiti na občinski svet.

§ 30.

Praktikanti.

Praktikanti nimajo službenega čina; medseboj
se razvrščajo po dobi, ki so jo pri mestni občini v
svojstvu praktikanta odslužili.

21

§ 31.

Napredovanje po činovnih razredih.

Vsak mestni uradnik pričenja svoje službovanje
načeloma kot praktikant.

Mestni uradnik more napredovati iz svojega
činovnega razreda vselej le v sosedni višji činovni
razred.

Mestni uradniki morejo priti iz enega činov¬
nega razreda v višjega le po sklepu občinskega
sveta in, vkolikor ne prihaja vpoštev časovno' na¬
predovanje (glej § 33.), le takrat, kedar je v dotič-
nem višjem činovnem razredu izpraznjeno kako
službeno mesto.

Za napredovanje na razpisano službeno mesto
višjega činovnega razreda je med sokompetenti od-
ločevalna službena doba v dosedanjem činovnem
razredu, če je dotičnik dobro kvalificiran.

Tržni nadzornik in mestni arhivar napredujeta
činovno po istih rokih, kakor jih § 33. navaja za ča¬
sovno napredovanje uradniške skupine A.

Uradniki službenih strok po § 5. h) napredujejo
činovno, kakor jim naprej določa namestitveni
dekret.

22

§ 32.

Razvrstitev mestnih uradnikov po

23

činovnih razredih in službenih naslovih.

24

§ 33.

ČaSovno napredovanje.

Ce je mestni uradnik prebil v istem činovnem
razredu že določeno daljše število let, ne da bi se mu
nudila prilika napredovati v višji razred vsled iz¬
praznjenega službenega mesta, ima pravico doseči
brez izpremembe činovnega razreda, čina in naslova
vživanje prejemkov (plače in dejalnostne doklade)
sosednjega višjega činovnega razreda v izmeri in
smislu nastopnih določil.

Za časovno napredovanje je pri mestnih urad¬
nikih glede na šolsko izobrazbo, ki se po § 5. za na¬
mestitev zahteva, razločevati tri skupine. Te so:

A. Uradniki, ki morajo imeti srednješolsko in
visokošolsko izobrazbo. Sem spadajo uradniki strok
§ 5. a), b), c) (višjih tehniških mest), in d).

B. Uradniki, ki morajo imeti dovršeno srednjo
šolo in morebitni predpisani strokovni izpit. Sem spa¬
dajo uradniki § 5. f) in nižji tehniški uradniki (§ 5. c),
ki imajo absolvirano stavbno strokovno šolo.

C. Uradniki, ki morajo imeti dovršeno nižjo
srednjo šolo, ali ki jih občinski svet vsled posebne
strokovne izobrazbe v to skupino uvrsti. Sem spa¬
dajo uradniki stroke § 5. g) in nižji tehniški uradniki
(§ 5. c), ki imajo absolvirano stavbno obrtno šolo.

Roki za časovno napredovanje so:

25

Časovno napredovanje posameznih uradnikov
se ravna izključno po onih napredovalnih rokih, ki
so določeni za njegovo uradniško skupino.

Doba provizornega službovanja se ne všteva v
dobo za časovno napredovanje.

Uradniki, ki jim činovno napredovanje naprej
določa ta pragmatika (§ 31.), ali namestitveni dekret
(§ 5. h), ne morejo časovno napredovati.

§ 34.

Doba, ki je za časovno napredovanje ni šteti.

Če se izkaže o priliki kvalifikacije kakega
uradnika v svrho časovnega napredovanja, da
splošni uspeh ne podaja vsaj reda »zadovoljivo«, je
od dneva, ko bi bil dotičnik imel časovno napredo¬
vati, počakati eno leto in ga je nato znova kvalifici¬
rati. Če kvalifikacija tedaj izkaže vsaj »zadovoljivo«,
je izvesti časovni napredek z veljavo za nazaj od
dneva, ko je za to napredovanje prišel v poštev.

Če podaja tudi druga kvalifikacija neprimeren
uspeh, jo je čez leto vselej zopet ponoviti in v slu¬
čaju vsaj zadovoljivega uspeha ukreniti časovni na¬
predek z veljavo za eno leto nazaj.

Nevštevna v rok za časovno napredovanje je
doba, ki je za njo bil uradnik od napredovanja do
višjih prejemkov disciplinarno izključen, ali ki je v
smislu te pragmatike za napredovanje v višje pla¬
čilne stopnje ni vštevati.

§ 35.

Uveljavljenje dospele pravice do časovnega
napredka.

Uradnik ima svojo dospelo mu pravico do ča¬
sovnega napredka vselej priglasiti predsedstvu
mestnega magistrata in izpolnitev zahtevanih po¬
gojev dokazati.

Časovni napredek se izvrši z veljavnostjo od
dneva, ki nastopi za časovno - napredovalnim ro¬
kom. Ta dan se imenuje časovno-napredovalni dan.

O vsakem časovnem napredovanju dobi urad¬
nik dekret, ki navaja časovno-napredovalni dan in
nove službene prejemke.

26

§ 36.

Praktikanti.

Praktikanti dosežejo imenovanje na najnižje
uradniško mesto svoje uradniške skupine najkesneje,
če so napravili z uspehom za njihovo stroko jim
morda predpisani praktični izpit in službovali dolo¬
čeno dobo (napredovalno dobo) pri mestni občini.

Če je izpraznjeno kako uradniško službeno
mesto one vrste, ki jo more praktikant kot prvo
stalno službo doseči, je službeno mesto razpisati in
ga oddati onemu izmed prosečih praktikantov, ki od
dneva z uspehom prestalega praktičnega izpita, če
je za to službeno mesto predpisan, najdelj pri občini
služi, če pa izpit ni predpisan, ki sploh izmed pro¬
silcev najdelj pri občini služi za praktikanta.

Pri sicer enakih pogojih odločuje boljša kvali¬
fikacija.

Napredovalna doba znaša za praktikante urad¬
niške skupine A in B po 3 leta, za one skupine C
pa 4 leta.

Če praktikant predpisanega izpita brez lastne
krivde ni mogel pravočasno napraviti, mu ima ob¬
činski svet dovoliti nov, z ozirom na pripravljanje za
izpit primeren rok.

Konceptnim praktikantom je v svrho praktič¬
nega izpita dovoliti dopust od 4 do 6 mesecev, da se
pri c. kr. deželni vladi obširneje izvežbajo v delav¬
nem gradivu, ki jim je na magistratu redkeje na raz¬
polago. Službeni prejemki jim tačas neovirano tečejo
naprej.

Določila § 14., 15. in 34. glede kvalifikacije je
pri praktikantih smiselno uporabljati.

§ 37.

Dopust.

Vsak mestni uradnik ima pravico do vsako¬
letnega dopusta za odpočitek, vkolikor dovolitvi ta¬
kega dopusta ne nasprotujejo službeni oziri.

Uradnikom, ki službujejo pri računarstvu, pri
upravi blagajnice ali materijalij, sme se dopust do¬
voliti le tedaj, če ni dvoma, da je njihovo poslovanje

27

v popolnem redu, in pa pod tem pogojem, da se po¬
prej brez zadržka izvrši popolna izročitev njim po¬
verjenih denarjev ali materijalij.

Čas za dopust je določiti oziraje se na služ¬
bene razmere.

Župan more mestnemu uradniku dovoliti do¬
pust do štirih tednov (§ 65 obč. reda).

Dovolitev daljšega dopusta spada v območje
občinskega sveta, ki sme županu poveriti tudi dovo¬
ljevanje dopustov nad 4 tedne.

Dopuste do treh dni smejo v posebno nujnih
slučajih in ako to dopuščajo uradna opravila, dovo¬
ljevati posamezni uradni načelniki, morajo pa o tem
vselej sproti poročati županu, oziroma predsedstvu
mestnega magistrata.

Sicer sme pa vsak mestni uradnik, ne da bi za
to navajal posebnih razlogov, pod tem pogojem, da
pripušča to služba, zahtevati vsako leto dopust za
odpočitek v vsaj tolikšni izmeri, kakor je razvidno iz
nastopne tabele. Uradnik sme dovoljeni mu dopust
tudi razdeliti na različne dobe istega upravnega
(koledarskega) leta, če to služba dopušča.

Najmanjša izmera dopusta za odpočitek se do¬
loča tako-le:

V dopust za odpočitek ni vračunavati dopusta,
ki je bil uradniku dovoljen iz posebnega razloga (n.
pr. vojaške vaje), vkolikor ta dopust ni trajal čez ono
dobo, ki jo je razlog dovolitve zahteval.

Predno nastopi uradnik dovoljeni mu dopust,
mu župan (oziroma njegov namestnik) določi na¬
mestnika med tovariši njegove stroke.

28

Če je uradnik bil izvoljen za deželnega, ali
državnega poslanca in je izvolitev sprejel, dobi za
dobo zasedanja dotičnega ustavnega zastopa dopust.

Tak uradnik prejema dalje neskrajšano svojo
plačo, ki jo je nazadnje imel in svojemu dotedanjemu
službenemu mestu odgovarjajočo dejalnostno (funk¬
cijsko) doklado.

Ta doba je vštevna za odmero pokojnine in ne
ovira napredovanja v višje činovne razrede, višje
plačilne stopnje in časovnega napredovanja.

Z dnevom, ko zasedanje ustavnega zastopa
preneha, stopi uradnik zopet v dejalnostno službo ter
se ima brez odloga javiti pri predsedstvu mestnega
magistrata.

§ 38.

Prekinjenje dopusta ali njega zabranitev iz službenih
ozirov.

Uradnika, ki je na dopustu, se more iz službe¬
nih ozirov poklicati predčasno v službo.

Tedaj je uradniku omogočiti nadaljevanje do¬
voljenega dopusta, čimpreje služba to dopušča.

Za potovanja, ki so posledica nepričakovanega
vpoklicanja z dopusta, je uradniku dati vračilo po
predpisu za uradne potovalne stroške.

Če se iz nujnih službenih ozirov uradniku za¬
prošenega dopusta za odpočitek sploh ne more dati
ali pa ne v normalni izmeri, ali če je v slučaju pred¬
časnega vpoklica s takega dopusta nemogoče, da bi
uradnik svoj dopust v normalni izmeri dokončal še
v tistem letu, tedaj se je na te okolščine ozirati pri
določitvi izmere dopusta za odpočitek v prihodnjem
letu.

§ 39.

Pogoji pri dopustih nad 3 mesece.

Če dovoli občinski svet mestnemu uradniku tri
mesece presegajoč dopust, sme svojo dovolitev ve¬
zati na pogoj, da se uradnik za dobo, ki normalni do¬
pust presega, odpove službenim prejemkom ali celo
tudi pravici, da bi se mu navedena doba vštevala v

29

dobo za napredovanje v višje plačilne stopnje in za
odmerjenje pokojnine.

Če je bil uradnik že eno celo leto na dopustu,
je podaljšanje dopusta vezano na oba v prvem od¬
stavku navedenega pogoja, izvzemši če ima uradnik
tak dolg dopust radi delovanja, ki ga je iz javnih ozi¬
rov pozdravljati. V tem slučaju se more uradnika od
onih pogojev deloma ali tudi popolnoma odvezati.

Pri preračunanju enoletne dopustne dobe je
vmes ležeče aktivno službovanje smatrati za pre-
kinjenje le tedaj, če dosega to službovanje vsaj dobo
neposredno pred njim vžitega dopusta. V tem slu¬
čaju se šteje dopustno leto šele od skončanja aktiv¬
nega službovanja, ki je ležalo med obema dopust¬
nima dobama.

Pri krajšem vmes ležečem aktivnem službova¬
nju je posamezne oddelke dopusta pri določanju eno¬
letne dopustne dobe sešteti.

§40.

Poziv k vojaški službi.

Iz poziva v krajšo vojaško službo (orožne vaje
itd.) uradniku ne sledi prikrajšava njegovih službe¬
nih prejemkov.

Če pokličejo stalno nameščenega uradnika
(praktikanta) v dejansko vojaško službo, da odsluži
zakonito prezenčno službo, se mu obvaruje mesto in
čin pri občini, nima pa pravice do nobenih službenih
prejemkov.

V slučaju vojaške (črnovojniške) službe o pri¬
liki mobilizacije (popolnitve na vojno stanje) uživajo
mestni stalni uradniki (praktikantje z adjutom) od
svojih plač te-le zneske in sicer:

a) Uradniki, ki spadajo v svoji vojaški lastno¬
sti k moštvu, dobivajo, če so samci ali vdovci brez
otrok, polni znesek svoje dotične plače brez dejal-
nostne doklade; če so pa oženjeni ali vdovci z vsaj
enim nepreskrbljenim otrokom, tudi dejalnostno
doklado, ki jo vživajo kot uradniki.

b) Uradniki, ki spadajo k vojaškim gažistom,
dobivajo brez izjeme tretjino svoje uradniške plače

30

in pa morebitni presežek cele uradniške plače nad
vsoto vojaške plače in dotične tretjine. Če so ože¬
njeni ali vdovci z vsaj enim nepreskrbljenim otro¬
kom, dobivajo tudi dejalnostno doklado, ki jo vživajo
kot stalni nameščenci. Mestna občina ni dolžna pla¬
čevati cele dejalnostne doklade onim, ki imajo pra¬
vico dobivati stanarino od vojaškega erarja; v tem
slučaju dobivajo le morebitni presežek nad vojaško
stanarino.

Doba vsakega aktivnega vojaškega službova¬
nja se všteva v dobo za odmero pokojnine; všteva
pa se tudi v štiriletnice, triletnice in službenosta-
rostne doklade, če uradnik ni bil poklican v vojaško
službo samo radi tega, da zadosti svoji dolžnosti
glede izvežbanja v prezenčni vojaški službi.

§ 41.

Prostovoljna vojaška služba.

Če vstopi uradnik izven mobilizacije (popol¬
nitve na vojno stanje) brez zakonite dolžnosti pro¬
stovoljno v vojaško službovanje ali hoče mimogrede
v njem ostati, potrebuje za to posebnega dopusta v
smislu § 39.

V slučaju mobilizacije (popolnitve na vojno
stanje) mu občinski svet dopusta v ta namen ne sme
odreči iz drugega vzroka, nego iz vzroka službene
nenadomestljivosti.

§ 42.

Službena doba uradnikov.

Službena doba se za mestne uradnike določa
na 35 let.

V službeno dobo se glede na vpokojitev, ne pa
tudi glede na dosego štiri- in triletnic ter službeno-
starostnih doklad računi tudi vsa doba začasnega
službovanja pri mestni občini, ako je začasnemu
službovanju brez premora sledila definitivna name-

Pravica do službenih prejemkov.

Definitivno nameščeni uradnik ima pravico do
službenih prejemkov, ki so po tej pragmatiki (§§ 46

31

in 48) določeni za njegov činovni razred, ako nima
vsled časovnega napredovanja pravico do višjih
prejemkov.

Provizorno nameščeni uradniki dobivajo za
dobo provizorija prejemke najnižje plačilne stopnje
onega činovnega razreda, ki mu odgovarja njih za¬
časno službeno mesto.

Praktikanti dobivajo adjutum po § 47.

§ 44.

Izplačevanje prejemkov.

Plače, oziroma adjuta se izplačujejo v meseč¬
nih anticipatnih obrokih in pripadejo dotičniku s
prvim dnem imenovanja, oziroma dejanskemu na¬
stopu službe sledečega meseca.

Ce se začasen vpokojenec pozove zopet k
službovanju, se mu nakaže plača, ki je s to službo
združena, in ustavi prejemanje začasne pokojninske
plače.

Ce bi bila pa pokojninska plača večja, nego je
dejalnostna, ustavi se od pokojninske plače le oni
znesek, ki se jednači novi dejalnostni plači; presežek
se pa pusti reaktivirancu kot osebno, v pokojnino
nevštevno doklado.

§ 45.

Predujmi.

V prav posebnega ozira vrednih okolščinah
more župan stalno nameščenim uradnikom, ne pa
praktikantom dovoljevati predujme. Ce je župan od¬
rekel zahtevani predujem, ima uradnik pravico,
prošnjo za predujem vložiti na občinski svet.
Predujme, ki ne smejo presegati četrtine letne plače,
je z odbitki pri plači v dvanajstih in izjemoma kveč¬
jemu v štiriindvajsetih mesečnih obrokih brez zara¬
čunavanja obresti potirjati.

Dokler izplačani predujem še ni povrnjen, sme
se nov predujem le v prav izjemnih slučajih dovoliti.

Predujem si občina vrne z obročnimi odteg¬
ljaji ob izplačevanju dotičnikovih službenih pre¬
jemkov.

32

Zgolj začasno nameščenim dovoljuje v slu¬
čaju potrebe občinski svet podpore po razpoložljivih
sredstvih; izjemno pa jim sme dovoljevati občinski
svet tudi predujme.

. § 46.

Izmera plač.

Za mestne uradnike velja sledeči plačilni
normale:

Uradnikom od IX. do XI. činovnega razreda
gresta dve v pokojnino vštevni službenostarostni
dokladi v znesku po 200 kron. Prva dospe po šest¬
najstih, druga pa po dvajsetih v istem činovnem
razredu dosluženih letih.

Uradniku, ki je napredoval v višji činovni raz¬
red in imel pred napredovanjem plačo, ki je bila oni
1. stopnje novega činovnega razreda enaka ali jo je
vsled službenostarostne doklade celo presegala,
šteje doba, ki jo je preslužil na zadnji plačilni stopnji
svojega dosedanjega činovnega razreda, v dosego 2.
plačilne stopnje novega plačilnega razreda.

33

§ 47.

Izmera prejemkov praktikantov.

Praktikanti uradniške skupine A prejemajo
adjutum letnih 1500. Ostali praktikanti prejemajo
adjutum 1200 K.

§ 48.

Dejalnostne doklade uradnikov.

Dejalnostne doklade za mestne uradnike se
določajo po naslednjem plačilnem vzorcu:

Dejalnostne doklade se izplačujejo trimesečno
naprej in sicer 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in
1. novembra.

§ 49.

Naturalno stanovanje in druge naturalije.

Vživanje naturalnega stanovanja se prizna le
izjemoma v smislu nameščevalnega ali vsprejem-
nega dekreta, ali pa vsled sklepa občinskega sveta.

Vživanje naturalnega stanovanja pričenja ka¬
kor prejemanje plače in konča z izstopom iz dejan¬
ske službe, s katero je bilo zvezano.

Občinski svet določa cene naturalnih stano¬
vanj, vpoštevajoč ljubljanske razmere.

3

34

Če se nakaže uradniku naturalno stanovanje,
odteguje se mu letni znesek, ki odgovarja določeni
ceni, ob izplačevanju dejalnostnih doklad trimesečno.

Če je naturalno stanovanje ocenjeno više, nego
znaša celotna dejalnostna doklada, ima uradnik pra¬
vico, da naturalno stanovanje odkloni in obdrži de-
jalnostno doklado.

Če se komu nakaže naturalno stanovanje, pri¬
čenja odtegovanje obročnih zneskov od dejalnostne
doklade onega dne, ko se uradnik zares lahko v tem
stanovanju nastani.

Dele meseca je računati po dnevih, mesec v
tem slučaju po 30 dni.

Vžitek naturalnega stanovanja ima občinski
svet, če je to v interesu občine, pravico vsak čas
preklicati, vendar se je pri tem ozirati na ljubljanske
selilne in odpovedne roke.

V tem slučaju se uradniku nakaže popolno de-
jalnostno doklado, od onega dne, ki sledi popolni iz¬
selitvi. Glede preračunjenja manjših časovnih od¬
delkov, nego je mesec, velja tudi tukaj zgoraj po¬
vedano.

V ozira vrednih razmerah more dovoliti ob¬
činski svet tudi uradniku, da odpove svoje naturalno
stanovanje, če občina s tem' ni hujše prizadeta.

Pri posebnih službenih ozirih se lahko v na-
meščevalnem dekretu ali kesneje odredi tudi to, da
prejema uradnik od občine drva ali kake druge na-
turalije. Je li prejemalcu za to kaj odtegovati pri
plači, je obenem določiti. Nikdar pa se ne sme odte¬
govati več, nego znaša cenilna vrednost onih natu-
ralij, oziroma kolikor občino zares stanejo.

§ 50.

Premestitev na drugo službeno mesto iz službenih
ozirov.

Če službena korist vsled izpremembe v orga¬
nizmu kakega mestnega urada ali zavoda, ali pa
radi kakih drugih okoliščin to zahteva, sme se mestni
uradnik prestaviti na kako drugo službeno mesto,
toda le na tako, ki odgovarja njegovim študijam,
službenim razmeram in njegovemu javnemu ugledu.

35

Tak uradnik obdrži svoj čin in ga premestitev tudi
ne more prizadeti glede njegovih drugih službenih
pravic, čeprav je njegovo novo službeno mesto
morda sistemizirano za uradnika kakega nižjega
činovnega razreda.

IV. poglavje.

O vpokojitvi.

§ 51.

Pravica do začasne vpokojitve.

Ce postane uradnik za vršitev poslov svojega
službenega mesta in tudi vsakega drugega njemu
primernega mesta nesposoben, a je pričakovati, da
bo postal za službo zopet sposoben, ima pravico, da
se ga ob priznanju normalne pokojnine (odpravnine)
začasno vpokoji.

Uradnik, ki hoče doseči začasno vpokojitev, se
ima podvreči službeno-zdravniški preiskavi, pri ka¬
teri ima uradnemu zdravniku povedati namen pre¬
iskave. Zdravnik vpošlje svoje mnenje o vzroku,
stopnji in verjetnem trajanju službene nezmožnosti
preiskančeve predsedstvu mestnega magistrata.

Občinski svet ima pravico, da da na občinske
stroške izid službeno - zdravniške preiskave preiz¬
kusiti še z novo preiskavo uradnika po drugem
zdravniku.

§ 52.

Uradoma odrejena začasna vpokojitev.

Uradnika je začasno vpokojiti uradoma, če je

1. izgubil iz drugega vzroka, nego vsled bo¬
lezni, samopravnost,

2. če je vsled bolezni delj nego eno leto iz
službe odsoten,

3. za kazen v določenih disciplinarnih slučajih
(glej § 67., 68.), vkolikor v vseh teh (1 — 3) slu¬
čajih niso dani pogoji za stalno vpokojitev.

3*

36

Pri preračunanju enoletnega trajanja službene
odsotnosti vsled bolezni ni vračunati dobe, ki jo je
uradnik med tem morda prebil na dopustu; vmes
morda ležeče aktivno službovanje pa je za preki-
njenje službene odsotnosti smatrati le, če presega
vsaj polovico dobe popreje dogodivše se službene
odsotnosti.

§ 53.

Zdravniško preiskavanje začasnih vpokojencev.

Vsled službene nezmožnosti začasno vpokojeni
uradniki so dolžni dati se na uradni poziv preiska-
vati po uradnem zdravniku glede na to, obstoja li
njih službena nezmožnost še vedno. Pri preiskavi
se je posebno ozirati na opravila, s katerimi se za¬
časni vpokojenec v pokojninskem stanu peča.

§ 54.

Reaktivacija začasnega vpokojenca.

Če zadobi začasni vpokojenec zopet službeno
zmožnost (samopravnost), ima na uradni poziv na¬
stopiti svoje prejšnje službeno mesto ali drugo njemu
primerno službeno mesto.

Ce so službena mesta izpraznjena, se je pred¬
vsem na zopet službe zmožne začasne vpokojence,
ki so zanja primerni, ozirati tudi tedaj, če bi se sami
zanja ne potezah.

Začasni vpokojenci, ki se jim je službena
zmožnost dokazoma povrnila, so proti -izgubi za¬
časne pokojnine zavezani, prevzeti kako službo, ako
se jim jo podeli in ako odgovarja njihovim študijam
in njihovi prejšnji službi.

§ 55.

Vštevnost in nevštevnost v začasno pokojninskem
stanu prebite dobe za napredovanje in za pokojnino.

Če se uradnik reaktivira, se mu v začasnem
pokojninskem stanu prebita doba ne more vštevati v
dobo za napredovanje na višje plačilne stopnje. Pač
pa se mu doba, ki jo je pred vpokojitvijo prebil na

37

svoji poslednji plačilni stopnji, če je bila sploh
vštevna, šteje, v dosego prihodnje plačilne stopnje.

Ce je bil uradnik začasno vpokojen z odprav¬
nino, a reaktiviran med dobo, ki je služila za temelj
preračunanju zneska odpravnine, je presežek prejete
odpravnine od njega dobiti nazaj z odbitki pri plači
najdelj v dveh letih.

Ce se začasno vpokojenega uradnika reakti-
vira, se mu v začasnem pokojninskem stanu prebita
doba ne računa v dobo za odmero pokojnine.

§ 56.

Stalna vpokojitev.

Ce postane uradnik za službo nezmožen in je
zopetna pridobitev službene sposobnosti izključena,
ima pravico do stalne vpokojitve ob priznanju nor¬
malne pokojnine (odpravnine).

Za dognanje službene nezmožnosti veljajo
pravila § 51.

§ 57.

Pravica do stalne vpokojitve neglede na službeno
nezmožnost.

Brez ozira na dokaz trajne službene nezmož¬
nosti imajo pravico, da se jih stalno vpokoji:

1. uradniki, ki so prekoračili 60. leto življenja,
1 j en ja,

2. začasno vpokojeni uradniki, ki tekom 3 let
po dokazani dosegi zopetne službene sposobnosti
(samopravnosti) niso dobili nobenega službenega
mesta.

§ 58.

Uradoma odrejena stalna vpokojitev.

Uradnika je stalno vpokojiti uradoma, 1. če je
aktivni uradnik postal dokazoma za vedno nezmožen
za redno opravljanje svoje službe, 2. če začasno vpo¬
kojeni uradnik tekom 3 let od dneva začasne vpoko¬
jitve ni postal zopet za službo sposoben, 3. za kazen
v določenih disciplinarnih slučajih.

Ce je aktiven uradnik prekoračil 60. leto sta¬
rosti in tudi že dosegel pravico za normalno vpoko¬
jitev s celo pokojnino, se sme uradoma vpokojiti.

38

§ 59.

Postopanje pri vpokojevanju.

Ako se o priliki kake prošnje za začasno ali
stalno vpokojitev pokažejo pomisleki o tem, so li iz¬
polnjeni za vpokojitev vsi predpisani pogoji, je pro¬
silcu to pismeno naznaniti; obveščenec se sme te¬
kom 14 dni o predmetu izjaviti:

Tako prošnjo je le tedaj odkloniti, če prosilec
zahtevane izjave v navedenem roku ni podal, ali če
se prošnja pri premotritvi merodajnih okolščin iz¬
kaže za nevtemeljeno.

Če se namerava uradnika — izvzemši v zadev¬
nih disciplinarnih slučajih — vpokojiti uradoma, ga
je najprvo ob naznanitvi razlogov o tem pismeno
obvestiti s pristavkom, da mu je dano na prosto na¬
znaniti tekom 14 dni zoper vpokojitev svoje ugo¬
vore. O teh ugovorih je potem dognati, vkoliko da
so vtemeljeni.

Če v navedenem roku ni podal nobenih ugo¬
vorov, je z uradnikom ravnati tako, kakor da bi bil
(sam prosil za vpokojitev.

§ 60.

Določila o pokojninskih in preskrbninskih prejemkih
uradnikov in njih rodbin.

Kakšne pravice imajo mestni uradniki in njih
svojci glede na izmero pokojnin in preskrbnin in
kako je pri tem ravnati, je določeno v posebnem
»dodatku«, ki tvori bistven del te službene prag¬
matike.

V. poglavje.

O razdružitvi službenega razmerja.

§ 61.

Izstop iz službe.

Uradnik, ki ni v disciplinarni preiskavi, je
upravičen prijaviti svoj izstop iz službenega raz¬
merja, če ni prevzel nasprotne obveze; tako pri-

39

javo je predsedstvu mestnega magistrata podati
pismeno.

Prijavo izstopa mora vzeti občinski svet odo-
bruje na znanje. Občinski svet pa sme vezati odo¬
britev na pogoj v redu izvršene predaje službenega
posia; zlasti je te zahtevati pri računskih, blagaj¬
niških in onih uradnikih, ki imajo posla z upravo ma-
terijalij.

CJdobritev izstopa se sme zabraniti le, če ima
prosilec poravnati še kake iz službenega razmerja
izvirajoče denarne obveze.

Izstop je smatrati odobrenim, če ga občinski
svet ni zabranil v prvi svoji seji, ki sledi prijavi. Ce
pa dotlej ni mogoče dognati, ni li razloga za zabrani-
tev, je izstop odobriti pogojno in dati uradniku naj-
deij 4tedenski rok za predajo službenega posla,
oziroma za poravnanje morebitnih denarnih obvez iz
službenega razmerja. V prvi seji, ki sledi konča¬
nemu roku ali preje vrejenemu uradnemu razmerju,
se ima občinski svet o odobritvi izstopa končnove-
Ijavno izjaviti, sicer je izstop smatrati že itak za odo¬
bren. Izstop iz službenega razmerja šteje od odo¬
britvi sledečega dneva. Tudi uradnik pokojninskega
stana more stopiti prostovoljno iz pokojninskega raz¬
merja.

§ 62.

Odpust iz službe.

1. Uradnika (praktikanta) se more iz službe
odpustiti za kazen, to je disciplinarnim potom po do¬
ločilih § 68.

Brez disciplinarnega postopanja je odpustiti
uradnike, ki so radi sodnijske obsodbe po dolo¬
čilih kazenskega zakona izgubili urad in službo. Ce
spada hudodelstvo v vrsto onih, pri katerih traja ne¬
sposobnost za službovanje le dotlej, da je kazen pre-
stana, je občinskemu svetu po nasvetu disciplinarne
komisije odločiti, sme li biti obsojenec zopet na svoje
službeno mesto postavljen ali ne.

3. Praktikanta se more iz službe odpustiti, če
se izkaže, da nima sposobnosti za definitivno name-
ščenje.

40

Za razdružitev njegovega službenega razmerja
radi pomanjkanja izpitov, ki so predpisani za defini¬
tivno namestitev, so merodajna določila o izpitih,
ako se ni v pripustitvenem dekretu vrhtega kaj po¬
sebnega določilo.

§63.

Posledice razdružitve službenega razmerja.

Z istopom ali odpustom iz službe izgubi urad¬
nik zase in za svojce vse iz službenega razmerja po-
sledujoče pravice in upravičenosti. Izjema nastane le
ob odpustu disciplinarnim potom in le vtoliko, vko-
likor se je odpuščencu ali njegovi rodbini nemara
priznalo v smislu § 70. ugodnejše stališče.

Če je bilo službeno razmerje razdruženo, iz¬
gubi uradnik pravico do vštevanja pred razdružitvijo
preslužene dobe v pokojnino tudi za slučaj, če bi
ga občina kesneje nanovo sprejela v službo.

VI. poglavje.

O kaznovanju kršenja dolžnosti.

A. Splošno.

§ 64.

Opomini.

Župan in vsak uradni načelnik imajo ne le pra¬
vico, temve č tudi dolžno st, da uradnike radi nered-
nosti v uradovanju ali takega, obnašanja izven urada,
ki utegne škodovati ugledu uradnika ali urada, opo¬
minjajo. Enako ima občinski svet pravico zahtevati
od uradnika vračila za gmotno škodo, katero je ob¬
čini prizadejal.

Taki opomini in odškodninski zahtevki pa ne
spadajo med redovne in disciplinarne kazni.

Če so opomini ostali brezvspešni ali če slučaj
opravičuje strožjo kazen, mora načelnik urada, od¬
delka ali zavoda, če župan teh razmer ni že sam
opazil in se odločil za primerno odpomoč, poročati
županu.

41

§ 65.

Kazni.

Uradnike, ki kršijo svoje dolžnosti (stanovske
ali službene), zadenejo ali redovne, ali disciplinarne
kazni.

§ 66.

Redovne kazni.

Redovne kazni so:

a) svarilo (ustno),

b) graja (pismeno).

Pravica do redovnega kaznovanja uradnikov
pristoja načeloma županu. Občinski svet lahko na¬
laga redovne kazni kot prizivna instanca.

Če župan misli, da ne zadošča redovna kazen,
odstopi zadevo disciplinarni komisiji. Če discipli¬
narna komisija po končani preiskavi sklene, da re¬
dovna kazen zadošča, vrne zadevo županu, ki mora
potem redovno kazen naložiti.

Vsekakor pa mora biti obdolženec preje zasli¬
šan in mu dana prilika, da se opraviči. Svojo opra-
vičbo sme obdolženec podati ustno, če pa zahteva,
tudi pismeno. V slednjem slučaju mu je v to dovoliti
tridneven rok od dneva, ko se ga je k opravičbi
pozvalo.

Proti (pismeni) graji je pritožba tekom 8 dni na
občinski svet dopustna.

Kot prizivna instanca (§ 80.) razsodi občinski
svet, ali je (pismena) graja zaslužena, ali zadostuje
(ustmeno) svarilo, ali prizadetega oprosti redovne
kazni. Občinski svet se pa tudi lahko izreče, da je
redovna kazen premila; v tem slučaju izroči zadevo
disciplinarni komisiji.

Proti sklepu občinskega sveta ni priziva.

§ 67.

Disciplinarne kazni.

Disciplinarne kazni so:

1. ukor,

2. denarna globa od 30 do 100 K,

42

3. izključitev od napredovanja do višjih pre¬
jemkov,

4. začasna ali stalna vpokojitev,

5. začasna ali stalna vpokojitev z znižano po¬
kojnino,

6. odpust iz službe.

Pravica do disciplinarnega kaznovanja urad¬
nikov pristoja občinskemu svetu; more se pa disci¬
plinarno kazen uradniku naložiti le na poročilo, ozi¬
roma predlog disciplinarne komisije in na podlagi
praviloma izvedenega disciplinarnega postopanja.

Zoper uradnike, ki so členi kakega ustavnega
zastopstva, se med trajanjem zasedanja ne more di¬
sciplinarno postopanje niti uvesti, niti nadaljevati,
razen če v to privoli dotično ustavno zastopstvo.
Za redovne kazni to določilo ne j/elja.

§ 68.

Kako je uporabljati disciplinarne kazni.

Praviloma je v disciplinarnih slučajih glede na
odmero kazni postopati tako, da se prehaja od ložjih
k težjim. Ukor je najložja disciplinarna kazen; ostale
je smatrati za težje po vrsti, kakor so v § 67. naštete.

Za odmero ene ali druge disciplinarne kazni je
merodajna velikost dokazanega pregreška, njegova
morebitna ponovitev, dalje morebitna zveza pre¬
greška z zanemarjanjem drugih službenih dolžnosti,
potem nastala škoda in končno kakovost in število
prejšnjih redovnih in disciplinarnih kazni.

Pri izbiri načina in višine kazni se je pravično
ozirati na dosedanjo porabo kaznovančevo, na nje¬
govo službeno sposobnost, dosedanjo nekaznova¬
nost in na morebitne njegove svojce.

Z odpustom iz službe se uradnika sme kazno¬
vati le v naslednjih slučajih:

a) če je bil uradnik kazenskosodno spoznan
krivim kride ali sodno dejan pod skrbstvo radi za¬
pravljivosti;

b) če izgubi uradnik vsled nepoštenosti javno
spoštovanje in mu ni mogoče več zaupati v uradu;

43

c) če je bil kazensko obsojen radi kakega pre-
greška ali prestopka zoper varnost imetja (radi ode-
ruštva) ali nravnost;

č) če vkljub opominom trajno močno zane¬
marja in krši službene dolžnosti in če se vedoma in
vkljub prejšnjim disciplinarnim kaznim ne ravna po
prejetih uradnih ukazih, zlasti če ima njegova zani-
kernost za občino ali kako stranko škodljive na¬
sledke.

§ 69.

O dopustni izmeri in o posledicah disciplinarnih
kazni.

Izključitev od napredovanja do višjih prejem¬
kov ne sme znašati več nego 3 leta.

Pri preračunanju ni vštevati dobe, ki že po
sebi ni vračunljiva za dosego višjih plačilnih stopenj.

Dokler traja kazen izključitve od napredova¬
nja do višjih prejemkov, uradnik tudi ne more biti po¬
maknjen v višji činovni razred.

Z začasno ali stalno vpokojitvijo za kazen more¬
biti združeno znižanje pokojninskih prejemkov je
določiti najmanj na 10, ponajveč na 25 odstotkov.

V disciplinarni razsodbi glede znižanja pokoj¬
nine je tudi določiti, za katero dobo ima znižanje
veljati. Veljati pa sme kvečjemu za tri leta. Od pre¬
teka kazenske dobe naprej prejema uradnik nor¬
malno pokojnino v oni višini, v kateri mu je bila do¬
spela z dnevom vročitve disciplinarne razsodbe.

§ 70.

Milostne olajšave pri disciplinarnem odpustu iz
službe.

Z obsodbo na odpust iz službe more občinski
svet v razsodbi izjemoma določiti, da se odpuščencu
za dobo življenja ali za določeno dobo dovoljuje za
slučaj dokazane gmotne potrebe redno tekočo pod¬
poro za preživljanje, toda kvečjemu v polovični višini
normalne pokojnine, ki bi bila šla uradniku, če bi
bil stopil na dan odpusta iz službe v redni pokoj.

Če spozna občinski svet uradnika samega te
milosti nevrednim, vendar pa govore okolščine za

44

oziranje na njegove nekrive svojce, tedaj se more
tem svojcem dovoliti primerno podporo, toda le, ako
bi ti svojci imeli za časa uradnikovega odpusta ne-
glede na ta odpust, za slučaj uradnikove smrti pra¬
vico do normalnih preskrbninskih vžitkov. Taka
podpora v skrajnem slučaju ne sme presegati teh
preskrbninskih vžitkov.

V slučajih prvega in drugega odstavka tega
paragrafa more vrhtega občinski svet nedolžnim
svojcem odpuščenčevim dovoliti za slučaj njegove
smrti normalne ali znižane preskrbninske vžitke.

Zakonita določila o izgubi pokojninskih in pre¬
skrbninskih vžitkov vsled kazenskosodne obsodbe
veljajo tudi za podpore v smislu tega paragrafa.

§ 71.

Beležba in izbris redovnih in disciplinarnih kazni.

Redovnih kazni se v stanovski izkaz ne zabe-
ležuje.

Vsako pravokrepno disciplinarno obsodbo je
zabeležiti v stanovski izkaz.

Tri leta po pravokrepnosti disciplinarne raz¬
sodbe, nikdar pa predno ni kazen popolnoma pre¬
slana, je na prošnjo prizadetega zabeležbo obsodbe
v stanovskem! izkazu izbrisati, če se je. prosilec bil
odtlej cel čas brezhibno obnašal.

Izbris je mogoč le pri takih kaznih, vsled kate¬
rih uradnik ni moral zapustiti dejalnostne službe.

O prošnji za izbris odloča župan; zoper nje¬
govo odločbo se sme prosilec tekom 8 dni po obve¬
stitvi pritožiti na občinski svet.

Odklonjeno prošnjo lahko uradnik tudi po¬
navlja.

B. Disciplinarno postopanje in
njegovi činitelji.

§ 72.

Sestava disciplinarne komisije.

Disciplinarna komisija sestoja za uradnike iz
sedmih članov, namreč petih občinskih svetovalcev
in dveh mestnih uradnikov; od slednjih mora biti

45

vsaj eden pravoznanec. Če disciplinarni slučaj za¬
deva uradnika Mestne hranilnice, stopita namesto
obeh mestnih uradnikov v komisijo kot člana dva
uradnika Mestne hranilnice.

Občinski svet izvoli po § 55. obč. reda za po-
slovalno dobo obč. sveta iz svoje srede pet članov
disciplinarne komisije. Župan ne more biti član disci¬
plinarne komisije. Ko so ti izvoljeni, pozove župan
mestno uradništvo, da tudi ono iz svoje srede izvoli
dva člana za disciplinarno komisijo.

Uradniki se v ta namen zberejo v mestni po¬
svetovalnici. Volitev vodi po činu najstarejši izmed
navzočih uradnikov; on določi tudi dva skrutinatorja
in zapisnikarja; volitev se vrši po listkih. Volitev je
veljavna, če se je je udeležila vsaj polovica aktivno
službujočih mestnih uradnikov.

O volitvi se spiše kratek zapisnik, iz katerega
je razvidno, koliko je bilo volilcev in oddanih veljav¬
nih glasov in kdo je bil izvoljen.

Izvoljena sta ona dva, ki sta prejela največ ve¬
ljavnih glasov. Če jih je prejelo več enako mnogo
glasov, odloča žreb, ki ga potegne predsednik volitve.

Če bi se volitve ne vdeležilo zadostno število
uradnikov, določi župan izmed uradništva dva člana
za disciplinarno komisijo. Izvoljeni, oziroma od žu¬
pana določeni uradnik sme izvolitev brez županovega
privoljenja odkloniti le, če je bil prejšnjo dobo član
disciplinarne komisije. Izključeni, da ne smejo biti
člani disciplinarne komisije, so uradniki, ki so bili
sami disciplinarno kaznovani, dokler se zabeležba
njih kazni ni še izbrisala. Enako ne more biti član ko¬
misije, kdor je v kazensko-sodni preiskavi radi ka¬
kega hudodelstva, ali kakega iz dobičkaželjnosti, ali
nenravnosti izvirajočega delikta.

Če se zoper uradnika, ki je član disciplinarne
komisije, uvede disciplinarno postopanje, mu morajo
uradniki izvoliti namestnika, ki ostane do konca te¬
koče dobe v poslovanju.

Enako je postopati, če izstopi uradnik, ki je
član komisije, iz dejalnostne službe, ali je dejansko
trajno zadržan, vdeleževati se disciplinarnih sej, ali
pa umre.

46

Če od občinskega sveta voljen član komisije ne
more poslovati kot občinski svetnik, tudi ne more
poslovati v disciplinarni komisiji in mu občinski svet
takoj izvoli namestnika za vso tekočo dobo.

Člani disciplinarne komisije, ki so z obdolžen¬
cem v sorodstvu v premi vrsti ali v stranskem so¬
rodstvu do vštetega 3. kolena ali v svaštvu v ena¬
kem kolenu, morajo za dotični slučaj odstopiti in jim
je po predstoječih določilih izbrati začasnega namest¬
nika, sicer je poslovanje komisije neveljavno in ga je
ponoviti.

Člani disciplinarne komisije obljubijo županu v
roke strogo vestnost, nepristranost, molčljivost o
vsem, kar se bo pri sejah komisije razpravljalo in
sklepalo, ali kar se nahaja v disciplinarnih aktih.

Disciplinarna komisija si izbere z absolutno ve¬
čino predsednika izmed onih svojih članov, ki so ob¬
činski svetniki. Če ni dobil nihče absolutne večine,
odloči žreb med onimi, ki so dobili največ glasov.
Žreb potegne po letih najstarejši član komisije.

§ 73.

Uvedba disciplinarne preiskave.

Županu pristoja ukreniti predpoizvedbe ali ta¬
koj odrediti disciplinarno preiskavo, bodisi vsled
lastne opazbe, bodisi vsled ovadbe oddelnega načel¬
nika, dalje vsled ovadbe kake stranke ali na zahtevo
obdolženega uradnika.

O ukrenitvi disciplinarne preiskave ima župan
obdolženca takoj pismeno obvestiti.

Proti takošnemu ukrepu pritožba ni do¬
pustna.

§ 74.

Preiskovalni komisar.

Če je uvedba disciplinarne preiskave sklenjena
stvar, naznani župan to pismeno predsedniku disci¬
plinarne komisije ter mu izroči obdolžilnO' gradivo
ter prepis obdolženčeve stanovske izkaznice in kva¬
lifikacije. Obenem določi izmed mestnih konceptnih
uradnikov preiskovalnega komisarja, ki ne sme biti
član disciplinarne komisije, ter sporoči njegovo ime

47

predsedniku komisije s povabilom, naj poveri dotič-
niku preiskavo.

Isti preiskovalni komisar lahko vodi tudi več
disciplinarnih preiskav. Kdor ne more poslovati v
disciplinarni komisiji, tudi ne more poslovati za
preiskovalnega komisarja.

Preiskovalni komisar obljubi predsedniku di¬
sciplinarne komisije v roko strogo vestnost, nepri-
stranost ter molčljivost o teku in vsebini preiskave
ali preiskav, ki jih ima voditi.

Spise, ki se preiskave tičejo, ima shranjevati v
zaklenjenem predalu.

§ 75.

Poslovanje preiskovalnega komisarja.

Preiskovalni komisar zaslišuje obdolženega
uradnika ter priče in morebitne izvedence ter mora
vse okolščine in dokazila, ki so za popolno pojas¬
nitev zadeve potrebna, uradoma raziskati.

Če je vsled doznanega gradiva po mnenju ko¬
misarja preiskavo razširiti na nove točke ali osebe,
ima to ob predložitvi gradiva nemudoma naznaniti
predsedniku disciplinarne komisije, da komisija o
predmetu sklene in da komisarju daljnja navodila.

Glede zaslišavanja prič in izvedencev ter njih
pristojbin je smiselno uporabljati določila kazensko-
pravdnega reda, vkolikor je to mogoče.

Obdolžencu je povedati vse okolščine in do¬
kazila, ki govore zoper njega, dovoliti vpogled v
spise, ki se njegovega disciplinarnega slučaja tičejo,
vkolikor bi se s tem vspeh raziskavanja ne spravil
v nevarnost (glej § 79.) in ga pozvati, da se ustno
ali pismeno zagovarja. Ustni zagovor je protoko-
iirati.

Katerih spisov obdolžencu pred časom ni po¬
kazati, določa z ozirom na potrebno zagotovitev
uspeha preiskave preiskovalni komisar in ni zoper
njegove dispozicije v tem pogledu dopustna nobena
pritožba.

Če obdolženec zahteva, dovoliti mu mora pre¬
iskovalni komisar v svrho zagovora primeren rok.

48

Ce zahteva več nego 8 dni, odloča o dovolitvi pred¬
sednik disciplinarne komisije, zoper katerega odloč¬
bo ni pripuščena nobena pritožba.

Priče in dokaze, katere mu obdolženec po¬
nudi, mora komisar zaslišati in dognati. Ce pa je
komisar mnenja, da bi bilo zaslišanje navedenih prič
ali dognanje ponudenih dokazov brez pomena, sme
vprašati o tem disciplinarno komisijo. Ce se sled¬
nja s komisarjem strinja, se obdolženec lahko tekom
8 dni po pismeni obvestitvi pritoži na občinski svet,
ki o zahtevi končnoveljavno odloči.

Ce se obdolženec brani pri postopanju sodelo¬
vati, mu je vseeno vsa dokazila in obteževalne okol-
ščine preiskave na primeren način naznanjati, če¬
tudi ne v polnem obsegu, pa vsaj njih bistvo.

Preiskovalni komisar je dolžan, vsako izro¬
čeno mu preiskavo po možnosti pospešiti. Za oči-
vidno nepotrebno zavlačevanje je uradu odgovoren.

Kadar je preiskovalni komisar prepričan, da je
predmet preiskave zadostno jasen, predloži vse spise
in dokazila predsedniku disciplinarne komisije. Te¬
daj zadobi obdolženec ali njegov zastopnik pravico,
da vpogleda tudi one spise, ki mu jih komisar med
tekom preiskave ni mogel pokazati.

§ 76.

Poročevalec disciplinarne komisije.

Od preiskovalnega komisarja izročeno mu
gradivo poveri predsednik disciplinarne komisije
enemu članu komisije, da pri seji komisije o stvari
poroča in stavi svoje predloge.

Poročevalec ima brez odloga proučiti discipli¬
narne spise in sestaviti o slučaju pismeno poročilo,
ki se ima na dognane dokaze in dokazila sklica-
vati in povedati vse, kar je za stvar bistvenega.
Koncem poročila ima, uvažuje vse, kar govori zoper
obdolženca ali v njegov prilog, staviti predlog na
določeno primerno kaznovanje, ali pa na ustavljenje
preiskave radi pomanjkanja disciplinarne pregre-
šitve.

49

Če pride poročevalec do zaključka, da zadeva
še ni zadostno pojasnjena ali da je preiskavo razši¬
riti na nove točke ali osebe, ima podati vtemeljeno
poročilo v tem smislu (glej § 77.).

§ 77.

Delokrog disciplinarne komisije.

Sklepi disciplinarne komisije so lahko sledeči:

1. da je gradivo določenega disciplinarnega slu¬
čaja vrniti preiskovalnemu komisarju v popolnitev v
določenih točkah, ki mu jih je navesti. Če se zdi ko¬
misiji iz stvarnih razlogov to potrebno, naprosi lahko
župana obenem za odreditev drugega preiskoval¬
nega komisarja;

2. da se preiskavo ustavlja, ker se je na pod¬
lagi zbranega gradiva dognala popolna nekrivda ob¬
dolženčeva;

3. da se preiskavo ustavlja in izroča zadevo
županu, da obdolženca redovno kaznuje;

4.  da obdolženec zasluži disciplinarno kazen.
V tem slučaju izroči zadevo občinskemu svetu in
nasvetuje način in izmero kazni.

Obdolženca je o vsakem sklepu komisije po
županu nemudoma pismeno obvestiti.

V slučaju pod 4. navedenih sklepov je k obve¬
stilu tudi pripomniti, da ima obdolženec pravico, te¬
kom 8 dni sklepu pismeno ugovarjati. Pravočasno
vloženi ugovor je priložiti spisom, ki se predlože
občinskemu svetu.

Če obdolženec umre, predno je storila disci¬
plinarna komisija svoj sklep, ali se mu je dovolil pred
tem sklepom izstop iz mestne službe, je postopanje
ustaviti.

Enako lahko zahteva obdolženec, da sme pri¬
sostvovati razpravi disciplinarne komisije sam ali v
družbi svojega zastopnika ali pa slednji zanj. Posve¬
tovanja o sklepu se pa ne sme vdeležiti niti on niti
njegov zastopnik.

Če obdolženec zahteva, mora komisija njega
ali njegovega zastopnika tudi osebno zaslišati in o
predmetu z njim razpravljati.

1

4

50

§ 78.

Način poslovanja disciplinarne komisije.

Seje disciplinarne komisije sklicuje predsednik,
če je pa zadržan, oni član komisije, ki mu je pred¬
sednik začasno poveril predsedstvo.

Komisija je sklepčna, če je navzočih vštevši
predsedujočega vsaj pet članov. Brez zadostne
opravičbe ne sme od seje izostati noben član.

Komisija sklepa z absolutno večino navzočih;
le za sklep na vpokojitev z znižano pokojnino ali na
odpust iz službe je treba vsaj štirih glasov.

Vsak član komisije je dolžan glasovati; če ne
glasuje, je to smatrati tako, kakor da bi glasoval zo¬
per predlog referenta.

Predsednik glasuje zadnji; če so glasovi enako
razdeljeni, je sprejet tisti predlog, ki je zanj glasoval
predsednik.

Predsednik mora pred sklepanjem člane komi¬
sije opozoriti na način glasovanju v smislu teh
določil.

Seje disciplinarne komisije niso javne in objav¬
ljanja ali pripovedovanja glede vsebine razprav so
prepovedana. Vendar sme glavni seji, ki naj tvori
podlago za komisijski končni sklep, prisostvovati ob¬
dolženec ali njegov zastopnik ali tudi oba. Pri skle¬
panju in posvetovanju o sklepanju, oziroma pri sta-
vitvi predlogov pa ne smeta biti navzoča.

Komisija tudi lahko sama sklene, da je še po
njej zaslišati obdolženca, eventualno tudi priče in
izvedence, ali da je po njej ponoviti ali izvršiti kak
ogled. Povabljenci niso dolžni, da bi se vabilu od¬
zvali. Ce ne pridejo, to ne sme ovirati komisijskega
razpravljanja, posvetovanja in sklepanja.

Na vsaki način pa ima predsednik obdolženca
o glavni razpravi obvestiti vsaj osem dni popreje s
pripomnjo, da se je lahko vdeleži s svojim zastopni¬
kom vred ali tudi oba posamič.

Ce je obdolženec ali njegov zastopnik brez
lastne krivde zadržan, da bi se razprave na dotični
dan vdeležil, je razpravo na njegovo prošnjo, če je
le mogoče, preložiti. Ce to ni mogoče, sme obdolže-

51

nec poslati k razpravi drugega zastopnika ali za¬
upnika.

Pri razpravah in posvetovanjih podeljuje in
odvzema predsednik besedo. On tudi določi, kateri
član komisije naj bo zapisnikar. Za ono razpravo,
pri kateri sme biti navzoč obdolženec in njegov za¬
stopnik, sme si predsednik tudi izprositi od župana
dodelitev kakega mestnega uradnika za zapisni¬
karja. 

Če bi med navzočo stranko in kakim članom
komisije nastal nedostojen konflikt, ali če se kdo iz¬
med navzočih nedostojno vede, ima predsednik po
enkratnem opominu pravico, da nedostojnežu za cel
čas razprave odtegne besedo; če pa tudi to ne izda,
ga da lahko odstraniti, če je dotičnik, ki je bil od¬
stranjen, član komisije, se ga mora k posvetovanju o
predlogih in glasovanju vseeno pripustiti.

Če bi kak član skušal s tem, da ga h glasovanju
ni blizu, preprečiti veljaven sklep, je to takoj nazna¬
niti županu, da se ukrene nadomestna izvolitev,
medtem ko dotičnik izgubi članstvo.

Pri razpravi prednaša najprvo poročevalec
dejanski stan ter vse obteževalno in razbremenje-
valno gradivo po spisih. Nato se eventualno zasliši
navzočega obdolženca ali njegovega zastopnika,
priče in izvedence in se izvrše morebitne konfron¬
tacije. Če je potreba, se pokliče tudi preiskovalnega
komisarja za pričo ali da kako točko preiskave še
bliže pojasni. Končno besedo ima, če jo zahteva, vse¬
kakor obdolženec ali njegov zastopnik. Zato jih ima
predsednik pred zaključkom razprave vprašati,
imata li še kaj pripomniti. Obširnejšega ponavljanja
tega, kar sta že povedala, pa jima ni dovoliti.

Nato se vrši tajno stavljenje predlogov, posve¬
tovanje o njih in sklepanje.

O razpravi in o predlogih, posvetovanju in
sklepanju se spišeta posebna zapisnika, ki jih pod¬
piše predsednik in zapisnikar, onega o razpravi pa
tudi obdolženec in njegov zastopnik, če sta bila na¬
vzoča. Če se branita podpisati, ali sta se preje od¬
stranila, je razlog nepodpisanja v zapisnik zabele¬
žiti. Ob hranitvi, podpisati zapisnik, pa sme obdolže-

4*

52

nec (zastopnik) vendar podpisati zabeleženi razlog
svoje hranitve.

V vsak zapisnik je napisati poleg dneva raz¬
prave imena navzočih in bistveni tek razprave v
kratkih potezah. Le če nastanejo debate med komi¬
sijo in zaslišanci, je te po potrebi podrobneje zabe-
leževati. Predsednik ima dolžnost, da način zapisni-
kovanja sproti nadzoruje. Če so bile zaslišane priče
ali izvedenci, imajo svoje izjave, ko so jih končali,
podpisati. Če se branijo, je razlog zabeležiti in jim
beležbo prečitati.

V posvetovalni zapisnik je napisati imena na¬
vzočih, dan posvetovanja, predloge poročevalca ter
morebitne druge stavljene predloge in izid glasova¬
nja (število glasov, ki jih je kak sklep dobil), ne da
bi se tudi navedla imena onih, ki so glasovali za ali
proti. Pred zaključitvijo je posvetovalni zapisnik na
glas prečitati. Če se kdo z njim ne strinja, se vzrok
pripomni na zapisnik in dotičnik mora pripomnjo
podpisati, ako hoče, da se jo sploh vpošteva.

Disciplinarna komisija sme vpoštevati le gra¬
divo, ki ga ji je predložil preiskovalni komisar ali
ki ga je sama, doznala v svoji poslednji razpravi.

Po končanem sklepanju izroči predsednik ko¬
misiji vse spise in predmete, ki se preiskave tičejo,
županu, da uraduje v smislu komisijskih sklepov da¬
lje po določilih te pragmatike.

§ 79.

Pravice in dolžnosti obdolženčeve.

Obdolženec ima sledeče pravice in dolžnosti:

V varovanju svojih interesov se lahko poslužuje
zastopnika, ki si ga izbere izmed svojih stanovskih
tovarišev ali pa izmed sodnokazenskih zagovorni¬
kov. Mestni uradniki pa niso dolžni, da bi zastopstvo
na obdolženčevo prošnjo sprejeli. Kdor sprejme za¬
stopništvo, sme in mora interes svojega klijenta za¬
stopati s popolno zagovorniško svobodo v izražanju
in ravnanju. Če si obdolženec ni sam izbral zastop¬
nika ali ga ni mogel najti, ima pravico zahtevati, da
mu disciplinarna komisija izmed stanovskih tovari-

53

šev za končno razpravo in morebitni ugovor zoper
sklep komisije (§ 78) določi zagovornika. Na ta način
določeni mestni uradnik, ki naj bo po možnosti vselej
pravoznanec, je dolžan zagovorništvo sprejeti in se
o vsej zadevi, zlasti o vsem onem,kar bi vtegnilo go¬
voriti v prilog obdolženca, vestno informirati ter ga
zastopati z vso vnemo svobodnega zagovornika.

Ko je preiskovalni komisar svoje delo zaključil
in akt izročil predsedniku disciplinarne komisije, je
obdolženca o tem obvestiti in on (oziroma njegov
zastopnik) ima odtlej pravico vpogledavanja (prepi¬
sovanja) vseh spisov in dokazil, ki se njegovega
disciplinarnega slučaja tičejo.

Poprej sme vpogledavati le one spise, glede ka¬
terih mu preiskovalni komisar z ozirom na stanje
preiskave more to dovoliti.

Od obdolženca ponudene priče in dokaze mora
preiskovalni komisar zaslišati, oziroma pripustiti.

Zoper zabranitev, za katero si ima preiskovalni
komisar izposlovati pritrdila disciplinarne komisije,
se obdolženec sme tekom 8 dni po pismenem obve¬
stilu pritožiti na občinski svet, ki končnoveljavno o
tem odloči.

Obdolženec sme tudi zahtevati konfrontacijo s
pričami, katere se mu ne sme odreči.

Zaslišanju prič po preiskovalnem komisarju,
izvzemši o priliki konfrontacije, pa obdolženec in nje¬
gov zastopnik nimata pravice prisostvovati.

Enako ima obdolženec in njegov zastopnik pra¬
vico izvedeti ime stranke, ki je morda s svojo
ovadbo dala povod za uvedbo ali razširjenje disci¬
plinarne preiskave, le tedaj, če je bilo postopanje radi
pomanjkanje vsake krivde pravomočno ustavljeno,
ali če je bil obdolženec po občinskem svetu popol¬
noma oproščen.

Zato se sme obdolžencu (zastopniku) pri vpo-
gledovanju v spise etati na razpolago le prepis
ovadbe brez podpisa, ako ni bila anonimna.

Ce so predhodne poizvedbe ali tek sledeče jim
preiskave dokazale, da je anonimna ovadba bila po¬
vsem nevtemeljena, imata župan in mestni magistrat
dolžnost, da gresta po krivem obdolženem uradniku,

54

če hoče iskati ovaditelja, uradoma in po najboljši
možnosti na roko.

Ce je v takem slučaju kakemu mestnemu usluž¬
bencu ime ovaditelja znano, je uradoma dolžan, da
ga županu naznani, izvzemši slučaje, v katerih se
sme kaka oseba v smisu kazensko-pravdnega reda
odreči pričevanju.

Obdolženec (zastopnik) ima pravico do tega,
da se njegova disciplinarna zadeva po možnosti po¬
speši (glej § 75.).

Obdolženec in njegov zastopnik imata pravico
prisostvovati glavni razpravi in ondi biti zaslišana o
vseh svojih ugovorih. Dovoljena jima je zadnja be¬
seda. Podpisati smeta zapisnik razprave, pri kateri
sta bila navzoča, ali pa podati na zapisnik svoj
ugovor zoper podpisanje.

Dolžna sta pa vesti se pri razpravi dostojno in
ne uporabljati besed ali izrekov, ki bi bili za na¬
vzoče, za urad ali kakega občinskega funkcijonarja
ali uslužbenca žaljivi, izvzemši če obsegajo kako do¬
kazljivo obdolžitev.

Vsak sklep komisije ima predsednik obdolžencu
ali njegovemu zastopniku nemudoma pismeno nazna¬
niti. Če se glasi sklep na predložitev zadeve občin¬
skemu svetu v svrho kaznovanja, ima obdolženec
pravico, da zoper meritum sklepa v neraztegljivem
roku 8 dni pismeno ugovarja in da se ta ugovor, ka¬
terega ima izročiti županu (predsedstvu mestnega
magistrata), obenem predloži občinskemu svetu.

Glede prizivne pravice zoper redovne in disci¬
plinarne kazenske obsodbe določa potrebno § 83.

§ 80.

Disciplinarni delokrog občinskega sveta.

Vsako disciplinarno kazen izreče izključno le
občinski svet.

Spise z zadevnim sklepom disciplinarne komi¬
sije odstopi župan, ne da bi jim dodal še kako svoje
mnenje, onemu odseku občinskega sveta, ki ima
v zadevi v občinskem svetu poročati in staviti svoj
predlog.

55

Občinski svet se ima ozirati zgolj na predlo¬
ženo mu gradivo. Če misli odsek ali občinski svet,
da gradivo še ni popolno, ga po županu vrne disci¬
plinarni komisiji, označivši točke, ki naj se popolnijo.
Komisija lahko o teh točkah vpričo obdolženca sama
razpravlja in eventualno potem predrugači svoj
sklep, ali pa izroči zadevo zopet preiskovalnemu
komisarju.

Če preiskave ni bilo popolniti, oziroma če je
popolnjena, sklepa občinski svet o zadevi z na¬
vadno večino v tajni seji.

Občinski svet lahko naloži obdolžencu milejšo
ali ostrejšo kazen, nego jo predlaga disciplinarna
komisija.

Če kaznuje občinski svet obdolženca z odpu¬
stom iz službe, je obenem skleniti, ali se njemu ali
njegovim svojcem dovoljujejo milostne olajšave v
smislu § 70.

Enako ima pri vpokojitvi z znižano pokojnino,
ali izključitvi od napredovanja do višjih prejemkov
določiti izmero in trajanje kazni v smislu določil te
pragmatike.

Zoper sklepe občinskega sveta v disciplinarnih
in redovnih zadevah ni nobenega priziva.

§ 81.

Razsodba.

Z disciplinarno razsodbo se uradnika more
oprostiti, ali pa spoznati krivega onega službenega
pregreška, katerega je bil pred disciplinarno komi¬
sijo obdolžen.

Če je spoznan krivim, ima razsodba izreči tudi
način in izmero kazni.

Razsodbo sestavi na podlagi občinskega sklepa
mestni magistrat in jo je kaznovancu proti potrdilu
pismeno vročiti. V razsodbi morajo biti navedene
one določbe te pragmatike ali posebnega navodila
(člen IV. splošnega dela te pragmatike), na katere se
razsodba naslanja.

Razsodbo je prizadetemu vročiti kar naj-
nujneje.

56

Če je bil uradnik oproščen, ali le redovno ka¬
znovan, nosi stroške postopanja občina. Če je bil
disciplinarno kaznovan, je v razsodbi tudi izreči, ali
ima dotičnik trpeti stroške postopanja in v kolikem
znesku. Pri tej izmeri se je ozirati na dokazilne pred¬
loge obdolženca, na njegove imovinske razmere in
na naloženo kazen. V vseh slučajih pa mora obdol¬
ženec trpeti stroške svojega zagovornika.

Če je uradnik umrl, ali se mu je dovolil izstop
iz službe, predno je razsodba postala pravomočna, je
postopanje ustaviti.

§ 82.

Komu je obvestila in odločbe vročati.

Vse vročitve, ki jih določa to poglavje, so ve¬
ljavne in provzročajo tek morebitnih pritožbenih
rokov, če so se izročile izvršile vdeležencu osebno,
ali njegovemu zastopniku ali drugemu pooblaščencu.

Če je bivališče navedencev neznano, zadošča
vročitev županu.

Javen poziv na zglasitev ali uradna razglasitev
odločbe ni dopustna.

§ 83.

Prizivne pravice in roki.

Zoper razsodbe občinskega sveta je izključena
vsaka nadaljnja instančna pot.

Obdolžencu pa pristoja priziv na občinski svet
zoper (pismeno) grajo.

Županu pristoja priziv zoper sklep disciplinarne
komisije, da se postopanje ustavlja radi obdolžen¬
čeve nekrivde. Če se župan prizove, mora o tem pis¬
meno obvestiti tudi prizadetega uradnika.

Vsak priziv je proti potrdilu vložiti pri predsed¬
stvu mestnega magistrata v roku 8 dni od dneva po
obvestitvi o odločbi, oziroma sklepu.

Nedelje in prazniki ne ovirajo začetka in teka
prizivnega roka. Če pade konec prizivnega roka na
nedeljo ali praznik, se rok konča s prihodnjim delav¬
nikom. Zakesnele prizive je občinskemu svetu sicer
predložiti, ki pa jih mora brez ozira na njih vsebino
zavrniti, ko se je o zakesnelosti vložitve prepričal.

57

Za izvedbo pravočasno naznanjenega priziva
zoper obsodbo sme župan dovoliti primeren dodatni
rok, ne da bi se smel prosilec zoper odklonitev ali
dovoljeno izmero roka pritožiti.

S temi določili se ne prizadevajo krajši prizivni
roki in prizivne pravice, katere veljajo v smislu tega
poglavja pragmatike za določene slučaje med posto¬
panjem.

§ 84.

Izvedba obsodbe.

Izvedba vsake pravomočne redovne ali disci¬
plinarne obsodbe spada v delokrog župana, ki se pri
tem poslužuje mestnega magistrata.

§ 85.

Obnovitev postopanja.

Ce je bilo disciplinarno postopanje pravomočno
ustavljeno radi obdolženčeve nekrivde, ali je bil
obdolženec oproščen, se more postopanje v škodo
obdolženca na županov predlog le tedaj obnoviti, če
pridejo na dan taka nova dejstva ali dokazila, ki bi
mogla sama zase ali v zvezi z dokazi, dognanimi v
prošlem postopanju, dokazati resničnost stare obdol-
žitve, ali viemeljiti disciplinarno kaznovanje takega
uradnika, ki je bil le redovno kaznovan.

Disciplinarno pravomočno obsojeni uradnik ali
po obsodbi prizadeti njegovi, do preskrbninskih vžit-
kov upravičeni svojci morejo zahtevati obnovitev
postopanja tudi po končani kazni, ako doprinesejo
nova dejstva ali dokazila, ki so sama zase ali v
zvezi z onimi iz prešlega postopanja sposobna, da
vtemeljijo oprostitev uradnika ali njegovo obsoditev
na kazen milejše stopnje.

Jeli postopanje obnoviti, odloči disciplinarna
komisija brez ustne razprave. Zoper odklonitev se
prizadeti, oziroma predlagatelj lahko pritoži na ob¬
činski svet tekom 8 dni.

Sklep je pismeno naznaniti predlagatelju.

58

Se-li ima vsled predloga za obnovitev morda
takoj prekiniti še trajajočo kazen, ima brez odloga
odločiti župan in pismeno obvestiti prizadetega, ozi¬
roma predlagatelja. Zoper to odločitev ni priziva.

§ 86.

Posledica sklenjene obnovitve postopanja.

S sklepom na obnovitev postopanja je prejšnje
njegovo ustavljenje postalo ničevo, oziroma je raz¬
sodba razveljavljena vtoliko, vkolikor se dotika
onih dejanj, glede katerih se je obnovitev dovolilo.

Z obnovitvijo stopa zadeva redoma v stanje
preiskave; morda še tekočo kazen je prekinit:.

§ 87.

Uspeh obnovitvenega postopanja.

Če se je postopanje obnovilo v prid uradnika in
je bil dotičnik vnovič krivim spoznan, se ga ne
more kaznovati strožje, nego s staro razsodbo; pri
odmeri kazni se je ozirati na že prestani del kazni.

V drugih slučajih obnovitve zadene obdolženca
lahko tudi strožja kazen, vendar se je v teh slučajih
po možnosti ozirati na morda že prestano kazen.

Če je bil uradnik vsled obnovitvenega posto¬
panja oproščen, ali se mu je naložila milejša kazen
nego s staro razsodbo, mu mora občina povrniti mo¬
rebitno škodo na službenih prejemkih, ki je zaradi
stare razsodbe nastala.

§ 88.

Odstavljenje od službe (suspenzija).

Disciplinarna komisija ima takoj, ko ji je došla
ovadba,oziroma predlog na uvedbo disciplinarne pre¬
iskave, skleniti, ali je uradnika potreba z ozirom na
način in velikost službenega pregreška, katerega se
ga dolži, od službe suspendirati.

Zoper sklep komisije imata obdolženec in žu¬
pan pravico priziva na občinski svet tekom 3 dni po
pismeni obvestitvi. Če je bila sklenjena suspenzija,
pa priziv nima odložilne moči.

59

Disciplinarna komisija lahko tudi šele med te¬
kom preiskave obdolženega uradnika suspendira,
ako se ji zdi to iz stvarnih razlogov potreba.

Če se disciplinarna komisija med tekom pre¬
iskave prepriča, da dotedanja suspenzija ni več
umestna, jo lahko, če jo je bila sama odredila, pre¬
kliče, če jo je pa odredil občinski svet prizivnim po¬
tom, sme suspenzijo komisija preklicati proti na¬
knadnemu odobrilu občinskega sveta. Če občinski
svet v svoji prvi tajni seji preklica ne razveljavi, ga
je odobril. Dotlej pa mora ostati uradnik suspen¬
diran.

Zoper preklic po komisiji ima župan pravico
priziva v smislu predstoječih določil. Priziv ima
odložilno moč.

Komisija lahko obdolženega uradnika tudi po¬
novno suspendira, če je to potrebno.

Če je bil dejan uradnik v kazenskosodni pre¬
iskovalni zapor, ga mora župan ali njegov namestnik
brez odloga od službe odstaviti in ga o tem pismeno
obvestiti.

Razentega imata župan in njegov namestnik
pravico do suspenzije uradnika, ki se je pod zelo ob-
teževalnimi okolščinami naravnost uprl uradnim
ukazom, ali se je tako hudo službeno pregrešil, da bi
trpel ugled ali bistven interes urada, če bi se dotič-
nika pustilo dalje službo opravljati. Vsako tako su¬
spenzijo je pa nemudoma javiti disciplinarni komisiji
v odobritev ali razveljavljenje.

Zoper sklep komisije imata župan in obdolže¬
nec tekom 3 dni po obvestitvi pravico priziva na ob¬
činski svet; do slednjega odločitve, ki se ima izvršiti
v prvi prihodnji seji, pa ostane županova (namestni¬
kova) ukrenitev suspenzije v veljavi.

Suspenzija konča najkesneje s pravomočnim
zaključkom disciplinarnega postopanja.

§ 89.

Učinek odstavi jen ja.

Z odstavljenjem od službe lahko združi disci¬
plinarna komisija na županov predlog za trajanje su-


60

spenzije skrčenje uradnikove plače do dveh tretjin.
Vživanje dejalnostne doklade ali morebitnega natu¬
ralnega stanovanja pa mu ostane neskrajšano.

Pri vprašanju, je-li skrčenje plače umestno in
vkoliko, se je ozirati zlasti na nedolžno rodbino ob¬
dolženčevo.

Zoper odločitev disciplinarne komisije glede
skrčenja plače se prizadeti uradnik lahko tekom 3
dni po pismeni obvestitvi pritoži na občinski svet.

Če dovede disciplinarno postopanje do pravo-
močnega ustavljenja preiskave, ali do oprostitve ob¬
dolženca, ali le do njegovega redovnega kaznovanja,
mu je zadržani del plače naknadno naenkrat izpla¬
čati. Če je obdolženca zadela le disciplinarna kazen
ukora ali 'denarne globe, se mu izplača zadržani del
plače po odbitku stroškov disciplinarnega postopa-
'nja,'~kTšo mu bili, v razsodbi naloženi.

PrT strožjem disciplinarnem kaznovanju se za¬
držane plače obsojencu ne izplača in doba suspenzije
mu je za napredovanje v višje prejemke nevra-
čunljiva.

Enako se ne izplača zadržane plače, če je bil
uradnik suspendiran povodom sodnokazenske pre¬
iskave in je izgubil službo v zakoniti posledici ka¬
zenske obsodbe.

§ 90.

Stiki disciplinarnega s kazenskosodnim
postopanjem.

Če misli župan ali disciplinarna komisija, da je
uradnik obdolžen take kršitve dolžnosti, kakršno je
kaznovati kazenskosodno, mora podati ovadbo dr¬
žavnemu pravdništvu. Če je to storil župan, ima ob¬
enem obvestiti disciplinarno komisijo.

Do skončanja kazenskosodnega postopanja se
ne sme nadaljevati disciplinarnega postopanja radi
istega dejanskega stana.

Kazenske sodnije obveščajo župana, oziroma
magistrat o vsaki uvedbi in skončanju kazenskega
postopanja zoper kakega mestnega uradnika (§ 83.,
399. in 402. kaz. pravd, reda) in župan ima taka ob¬
vestila sporočati disciplinarni komisiji.

61

Če je kazensko postopanje pravomočno kon¬
čano, si ima disciplinarna komisija potom magistrata
po možnosti izprositi sodnokazenske spise na
vpogled.

Na podlagi sodnokazenske razsodbe event. ob
vpogledu zadevnih sodnih aktov ima disciplinarna
komisija skleniti, je-li mirujoče disciplinarno posto¬
panje nadaljevati ali ustaviti. Če še ni bilo uvedeno,
je skleniti, ga je li uvesti ali ne.

Če je doletela mestnega uradnika kazensko-
sodna obsodba, ki ima po zakonu izgubo službe za
neposredno posledico, ima občinski svet ukreniti od¬
pust uradnika iz službe brez daljnjega postopanja
(§ 62.).

Tudi v tem slučaju veljajo določila § 70. o mi¬
lostnih olajšavah pri odpustu iz službe.

§ 91.

Vpliv disciplinarnega postopanja na uradnikove
službene razmere.

Med dobo, ko je uradnik odstavljen od službe,
enako od časa, ko je disciplinarna komisija uradnika
obvestila, da se vrši glavna razprava o njegovem
disciplinarnem slučaju, pa do pravomočne zaklju-
čitve postopanja, uradnik ne more napredovati v
višji činovni razred. Med tem časom tudi ne more
uradnik doseči višje plačilne stopnje.

Če je bil uradnik oproščen, ali kaznovan le re¬
dovno, ali ie 7  ukorom ali z denarno globo, ga je za
med tem izostalo napredovanje v višjo plačilno stop¬
njo oškodovati z za nazaj veljavnim nakazilom dolo¬
čenih višjih prejemkov. Če je dosegel uradnik med
navedenim časom pravico časovnega napredka, je
napredovanje izvršiti enako z veljavo za nazaj od
dneva, od katerega bi mu šlo neglede na discipli¬
narno zadevo.

Glede beležbe in izbrisavanja disciplinarnih
kazni in beležbe ter izbrisa disciplinarnega posto¬
panja določa potrebno § 71.

62

§ 92.

Posebna disciplinarna določila za vpokojene in iz
službe izstopivše uradnike.

Zoper vpokojene uradnike se more discipli¬
narno postopati:

1. zaradi službenega pregreška izza časa aktiv¬
nega službovanja;

2. zaradi hude kršitve dolžnosti, ki jih imajo
po tej pragmatiki.

Zlasti je tedaj zoper upokojenega uradnika di¬
sciplinarno postopati, če se izkaže, da si je vpoko-
jitev ali priznanje višje, nego normalne pokojnine iz¬
posloval z zvijačo. Za vpokojene uradnike se do¬
ločajo sledeče kazni:

1. ukor;

2. denarna globa od 30 do 100 K;

3. začasno (največ za 3 leta) znižanje pokojnine
za 10 do 25%;

4. trajno znižanje pokojnine za 10 do 50%.

Zoper uradnika, ki je iz službe izstopil ali bil
odpuščen, pa se mu je milostnim potom priznala pod¬
pora, se more disciplinarno postopati v slučaju, če je
dolžnost do uradne molčečnosti hudo prekršil. Ta¬
kega uradnika se more kaznovati z delno ali celotno
izgubo one podpore, ki se mu je pri odpustu ali iz¬
stopu milostno priznala.

Za disciplinarno postopanje zoper vpokojene in
bivše uradnike je pristojna ista disciplinarna komi¬
sija. ki ravno obstoja.

63

Prisežna formula za uslužbence mesta Ljubljane:

Prisegli boste pri Bogu vsemogočem in vseve-
dočem ter obljubili na svojo čast in vero:

Da boste Njegovemu cesarskemu in kraljev¬
skemu apostolskemu Veličanstvu.in

Njegovim naslednikom zvesti in pokorni, da boste
državne osnovne, kakor tudi vse ostale zakone iz¬
polnjevali, ter da boste deželnega stolnega mesta
Ljubljane čast in prospeh po vseh svojih močeh po¬
speševali in vsakoršno škodo od njega odvračali.

Dalje boste prisegli, da boste, dokler boste v
službi deželnega stolnega mesta Ljubljane, zvesto in
vestno oskrbovali vsa prideljena Vam uradna
opravila, ravnali se vedno točno po občinskem redu
in ostalih za mestne uslužbence in njihovo uradno
poslovanje veljavnih predpisih, da se ne boste nikdar
in nikakor iz sebičnosti ali iz kakih drugih namenov
dali odvračati od poštenega vršenja svojih uradnih
dolžnostij, da boste občinskemu svetu, županu in
ostalim svojim uradnim predstojnikom dolžno jim
spoštovanje in v službenih zadevah pokorščino izka¬
zovali, uradne tajnosti varovali in sploh storili vse,
kar je dolžnost marljivega, poštenega in vrednega
uradnika (uslužbenca) deželnega stolnega mesta
Ljubljane.

Kar se mi je pravkar prečitalo, in kar sem do¬
bro in razločno razumel, to moram, hočem in bodem
verno in vestno izpolnjeval, kakor mi Bog pomagaj!

Določbe o potovalnih pristojbinah

za občinske svetnike in uslužbence mestne občine
ljubljanske.

§1.

Občinski svetniki in vsi uslužbenci mestne ob¬
čine ljubljanske imajo za slučaj službenih opravkov
zunaj ozemlja mestne občine ljubljanske pravico do
povračilo voznih troskov (§ 23 obč. reda) in do dnev¬
nic in prenočnin po določbah razpreglednice v § 12.

§2.

Koder vozi železnica ali parobrod, obvezan je,
kdor za mestno občino ljubljansko službeno potuje,
posluževati se teh prometnih sredstev. Povračajo se
mu pa izdatki za oni vozni razred, ki je razviden na
razpreglednici § 12 in poleg tega še oni stroški za
dovoz h kolodvorom, odnosno pristaniščem in pa od
njih, ki so v dotičnem kraju navadni.

§ 3.

Odškodnino za voz,- takozvano kilometrino, ki
se sme zaračunati le za kraje, koder ne vozi železnica
in ne parobrod, določi občinski svet za vsako leto
naprej.

§4.

Kadar se po kakem opravku odpošlje več oseb
obenem, se sme za po dve osebi zaračunati le en voz.

§ 5.

Komisije in službeni opravki naj se izvršujejo
kar najhitreje mogoče in ne raztezajo nikdar dalje,
kot je neobhodno potrebno.

65

§6,

Ako kak član komisije spotoma zboli, ima pra¬
vico do povračila zdravilnih troskov (izdatkov za
zdravila, za zdravniško pomoč in za postrežbo, ne pa
tudi za stanovanje in hrano) le takrat, če je doka¬
zano, da je nastala bolezen vsled komisijskega poto¬
vanja ali izvrševanja kakega opravila brez njegove
krivde ali neprevidnosti. Dnevnice in prenočnine pre¬
jema toliko časa, dokler se ne more vrniti domov.

§ 7.

Poleg dnevnic in prenočnin in voznih troškov
ne sme se za stanovanje, kurjavo, svečavo, po¬
strežbo, za hrano ali za kako drugo ugodnost ničesar
zaračuniti. Izjeme so dopustne le glede reprezenta-
cijskih troškov o posebnih slavnostnih prilikah.

Tudi se smejo za prostore, ki jih je komisija
poleg stanovanj za komisijske člane morala najeti
za svoje poslovanje ali uradovanje, posebej zaraču¬
niti izdatki.

§8.

Za komisije v mestnem ozemlju smejo se —
ako se imajo vršiti v takih delih mesta, ki so od
mestne hiše oddaljeni vsaj dva kilometra — naje¬
mati in po prevozniški tarifi zaračunavati vo¬
zovi.

Dnevnice se za komisije in uradne opravke na
mestnem ozemlju smejo zaračunavati le v izjemnih
slučajih, v katerih to župan spozna za opravičeno
(n. pr. več ko poldnevno komisijoniranje na Barju).

§9.

Prenočnina se sme zaračuniti le tedaj, če je
upravičenec,vsled poslovanja moral prenočiti izven
Ljubljane. Če se je moralo potovanje (odhod od
doma) pričeti pred šesto uro zjutraj, si sme dotičnik
zaračuniti polovico prenočnine; ravno to velja za
slučaj, da se je potovanje nehalo po deveti uri
zvečer.

5

66

§ 10.

Upravičenec sme računati pristojbino za prt¬
ljago v znesku 6 K, kadar traja potovanje več nego
tri dni; kadar pa traja potovanje več nego šest dni,
pa v znesku 10 K.

§ 11.

Kadar se zaračunavajo potovalne pristojbine,
treba je vedno dokazati potrebo uradnega opravila s
tem, da se navede, s katerim sklepom občinskega
sveta je bilo naročeno ali pa da se — če se je to
zgodilo — pove, kedaj ga je župan ali njegov namest¬
nik izvršiti ukazal.

§ 12.

Razpreglednica dnevnic in prenočnin.

Dodatek

1< § 60. službene pragmatike.

Določila o preskrbninskih vžitkih mestnih
uradnikov, njih vdov in sirot.

§ 1.

Dosega pokojninske upravičenosti.

Pravico, da vživa v slučaju vpokojitve po¬
kojnino, doseže mestni uradnik praviloma po desetih
v smislu pragmatike vštevnih službenih letih. Glej
§§ 9., 39., 42., 55., 63. pragmatike.

Mestni uradniki, ki postanejo za službo nespo¬
sobni po bolezni ali po telesni poškodbi, ki je niso
provzročili sami namenoma, dobijo pokojninsko
upravičenost že po petih vštevnih službenih letih.

§ 2.

Izmera pokojnine.

V določen činovni razred uvrščeni mestni
uradniki imajo pravico do pokojnine, ki znaša
po 10 vštevnih službenih letih 40%, za vsako na¬
daljnje vštevno službeno leto pa po 2'4% v pokoj¬
nino vštevnih dejalnostnih prejemkov.

Slednji obsegajo dejalnostno plačo z dospelimi
tri-, oziroma štiriletnicami in morebitnimi službeno-
starostnimi dokladami vred ter dejalno doklado do-
tičnega činovnega razreda, odštevši zadnji letni
pokojninski prispevek.

Po vštevni službeni dobi 35 let je pokojnina
enaka vsoti zadnje plače in dejalnostne doklade,
Vznižani za zadnji letni pokojninski prispevek.

68

Ce uradnik oslepi ali se mu omrači um, ne da
bi bil to sam namenoma zakrivil, in je postal za na¬
daljnje službeno poslovanje in za vsako drugo pri-
dobitveno službo nesposoben, se mu k njegovi sicer
vštevni dobi dejanskega službovanja prišteje deset
let za odmero pokojnine.

Isto velja o uradniku, ki je po nezgodi brez
lastne krivde postal za službo nesposoben, pod
pogoji:

1. da ga je nezgoda doletela v poslovanju, ki je
z opravljanjem službe v neposredni zvezi;

2. da je uradno uvedena zdravniška preiskava
dokazala, da je službena nezmožnost nastala edinole
vsled dotične nezgode;

3. da je službena nezmožnost nastopila tekom
enega leta po nezgodi;

4. da je dotičnik svojo zahtevo do višje pokoj¬
ninske izmere prijavil tekom enega leta po nasto-
pivši službeni nezmožnosti.

V posebnega ozira vrednih takih slučajih, če je
uradnika vpokojiti zaradi bolezni ali posledic ne¬
zgode,^ lahko občinski svet sklene še višjo pokojnino.

Ce je uradnik za slučaj nezgode moral biti za¬
varovan, tedaj je zvišano pokojnino znižati za ne¬
zgodno rento.

Praktikanti, ki so postali za službo nesposobni
vsled nezgode v vršitvi službe, imajo pravico do po¬
kojnine v izmeri popolnega adjuta, ki so ga nazadnje
prejemali. Vendar ta pokojnina ne sme presegati
one, ki bi se jim odmerila, če bi bili tedaj že name¬
ščeni na najnižji plačilni stopnji prve jim v smislu
pragmatike dosegljive činovne službe.

Normalna pokojnina mestnega uradnika ne
sme se odmerjati niže, nego z letnim zneskom
1000 kron.

§3.

Odmerjenje pokojnine (odpravnine.)

Normalna pokojnina (odpravnina) se odmeri po
podatkih stanovskega izkaza. Službena doba se pre-
računja po celih letih; če preostali del leta presega
6 mesecev, je ta del šteti kot celo službeno leto.

69

Če priglasi uradnik pravico do višje normalne
pokojnine, se mu prizna višja pokojnina šele od časa,
ko je svojo pravico priglasil in dokazal, razen če
more dokazati, da ni pomankljivih ali napačnih za-
beležb v stanovskem izkazu sam prav nič zakrivil.

V enakem smislu je to določbo uporabiti v
slučaju, da uradnik priglasi pravico do pokojnine, ko-
likršne mu ni odmeriti po podatkih stanovskega iz¬
kaza. V takem slučaju je morebitno izplačano od¬
pravnino tekom primerne dobe v obrokih odtegniti
od naknadno dovoljene pokojnine.

§ 4.

Pokojninski prispevek.

Aktivni mestni uradniki morajo za pokojninske
namene dajati mestni blagajnici zaporedoma tekoč
letni prispevek, ki znaša 5 % vse službene plače in
dejalnostne doklade dotičnega činovnega razreda in
se od njih pobira v mesečnih obrokih ob izplačevanju
službenih prejemkov.

Med suspenzijo se od uradnika ne pobira ni-
kakega pokojninskega prispevka.

Če pa se dotičniku vsled izida disciplinarne
preiskave ustavljeni del službenih prejemkov na¬
knadno izplača (§ 89. pragmatike), tedaj mu je tudi
na dobo suspenzije odpadajoči pokojninski prispevek
od naknadnega izplačila odtegniti, in sicer vsega
naenkrat.

§ 5.

Trajanje pokojninskega vživanja.

Vživanje pokojnine pričenja s prvim dnevom
meseca, sledečega ustavljenju dejalnostnih pre¬
jemkov.

Ugasne pa:

a) ob smrti upravičenčevi,

b) če se upravičenec tekoči pokojnini odpove
zato, da dobi odpravnino,

č) če vpokojenec izstopi prostovoljno iz pokoj¬
ninskega stanu,

č) če vpokojenec zopet nastopi dejalnostno
službo pri mestni občini ljubljanski,

70

d) če je bil vpokojenec obsojen zaradi hudo¬
delstva.

Pokojnina se uradnikom izplačuje v naprednih
mesečnih obrokih.

§6.

Nadaljnja raba naturalnega stanovanja; posmrtna
četrt.

Če gre v pokoj mestni uradnik, ki ima natu¬
ralno stanovanje, sme to stanovanje rabiti od dneva
vpokojitve še do naslednjega četrtletnega selilnega
roka, vsaj pa še šest tednov.

Enaka pravica pristoja za slučaj uradnikove
smrti njegovi vdovi in otrokom.

Vdova, oziroma zakonski potomci mestnega
uradnika dobijo posmrtno četrt v znesku trimesečnih
vseh dejanskoslužbenih ali pokojninskih prejemkov
Tajnikovih. »' *

Če bi žene in zakonskih potomcev ne bilo in
morejo tedaj druge osebe dokazati, da so umrlemu
pred smrtjo stregle ali pogrebne stroške iz svojega
plačale, se more posmrtna četrt z odobrenjem občin¬
skega sveta tudi tem osebam izplačati.

§7.

Vdovnina.

Vdovnina se odmerja po onem činovnem raz¬
redu, v katerega bi bil rajnki po svojih zadnjih služ¬
benih prejemkih spadal. Če je imel rajnki naslov in
značaj višjega činovnega razreda, tedaj se vdovnina
odmerja po tem višjem činovnem razredu.

Po činovnih razredih je vdovnino odmeriti

takole:

za VI. činovni razred .... 2400 K

za VII. činovni razred .... 1800 »

za Vlil, činovni razred .... 1600 »

za IX. činovni razred .... 1400 »

) za X. činovni razred .... 1200 »

za XI. činovni razred .... 1000 »

Vdovi uradnika, ki je umrl vsled nezgode v
službi, katere ni sam namenoma zakrivil, je priznati
normalno vdovnino tudi, če soprog z ozirom na svoja

71

službena leta ni bil še dosegel pokojninske upravi¬
čenosti

Ce je uradnik že imel pokojninsko pravico,
more občinski svet v posebnega ozira vrednih slu¬
čajih dovoliti višjo nego normalno pokojnino in sicer
vdovi po uradniku, ki je imel prejemke XI., X. ali
IX. čin. razreda, do izmere vdovnine prihodnjega
višjega činovnega razreda, ali celo za dva razreda
više, vdovi po uradniku, ki je imel prejemke VIII. ali
VII. čin. razreda, do izmere vdovnine prihodnjega
višjega čin. razreda.

Ce je imel uradnik že pravico do najvišje pla¬
čilne stopnje svojega čin. razreda, tedaj je vdovnino
odmeriti po prvem višjem čin. razredu. Te določbe
veljajo le, vkolikor ne nasprotujejo določbam § 8.

§8.

Izjeme.

To pravico do vdovnine ima uradniška vdova
le tedaj, če je zakon s pokojnikom bil po avstrijskpf
postavi veljaven ter sklenjen za časa aktivnega so¬
progovega službovanja.

Ce je bil zakon sklenjen v dobi, ko je bil urad¬
nik stalno ali začasno vpokojen ali suspendiran, ima / t -
vdova pravico do vdovnine le tedaj, če je bil soprog
pred smrtjo reaktiviran, ali če se ni zoper njega iz¬
rekla disciplinarna kazen odpusta iz službe, oziroma
bi se ne bila izrekla, če bi bil ostal pri življenju.

Sodno ločena žena mestnega uradnika izgubi iz
teh določil izvirajoče preskrbninske pravice samo
tedaj, kedar se je ločitev zakona, kakor je dokazano,
zgodila zgolj po njeni krivdi.

Preskrbninska pravica vdove pa ostaja nedo¬
taknjena tudi, če je soprog končal s samomorom.

§ 9.

Trajanje vdovnine.

Prejemanje vdovnine pričenja s prvim dnevom
meseca, ki sledi dnevu moževe smrti, in ugasne pod
uveti § 5., črka a) b) in d).

Vdovnina se izplačuje vnaprej v mesečnih
obrokih.

72

Če se vdova zopet omoži, izgubi vdovnino,
vendar si sme pridržati pravico do nje za slučaj, če
bi drugega moža preživela, ali pa prositi za odprav¬
nino (§ 16.).

Če ima vdova iz poznejšega zakona tudi kako
vdovnino in je ta nižja od prvotne, ji je v slučaju
pridržanih vdovninskih pravic priznati le razloček
kot doplačilo.

§ 10.

Vzgojnina.

Če je bil uradnik na dan sklenjene poroke še,
ali pa kesneje zopet v dejalnostni službi ter je umrl
kot pokojninski upravičenec, je vdovi za zakonske
ali pozakonjene otroke uradnikove priznati vzgojnino
v višini ene petine vdovnine za vsakega nepreskrb¬
ljenega otroka do dovršenega 24. leta življenja ali do
njegove poprejšnje preskrbe. Vendar ne sme vsota
teh vzgojnin presegati zneska vdovnine.

Če je uradnik umrl vsled nezgode, ki je ni sam
zakrivil, je njegovim zakonskim (pozakonjenim) si¬
rotam normalno vzgojnino priznati tudi, če oče ni še
bil dosegel pokojninske upravičenosti.

Če pa jo je bil že dosegel in je slučaj posebnega
ozira vreden, prisodi občinski svet sirotam lahko
vzgojnino na podlagi prihodnjega višjega činovnega
razreda ali celo za dva činovna razreda više, nego
znaša normalna vzgojnina.

§ H.

Trajanje vzgojnine.

Prejemanje vzgojnine pričenja s prvim dnevom
meseca, ki sledi dnevu očetove smrti, izplačuje se jo
v naprednih mesečnih obrokih. Ugasne pa:

a) z dopolnitvijo 24. leta;

b) z morebitno prejšnjo preskrbo za dobo te
preskrbe;

c) s smrtjo upravičenca;

č) v slučaju zopetne omožitve materine (ma-
čehine);

d) v slučaju materine (mačehine) smrti;

e) če izgubi mati (mačeha) pravico do svoje
vdovnine;

73

f) če je bil upravičenec kazensko obsojen za¬
radi hudodelstva.. .

V slučajih pod č), d), e) nadomesti vzgojnino
sirotnina (§ 12.).

§ 12.

Sirotnina.

Zakonski ali pozakonjeni otroci prejemajo me¬
sto vzgojnine sirotnino v sledečih slučajih:

1. ako mati (mačeha) nima ali je izgubila pra¬
vico do vdovnine;

2. ako jim do vdovnine upravičena mati (ma¬
čeha) umre;

3. ako se je materi (mačehi) vsled zopetne
omožitve vdovnino ustavilo.

§ 13.

Izmera sirotnine.

Sirotnina za vsako siroto po uradniku VI. či-
novnega razreda znaša 1 / 5  za 25 °/o  zvišane vdov¬
nine, za vsako siroto po uradniku od XI. do VII. či-
novnega razreda pa V 5  za 50 % zvišane vdovnine,
ki jo je, ali bi jo vživala njih mati (mačeha).

Sirotnina za vse upravičene sirote skupaj ne
sme biti manjša od polovice vdovnine in ne večja od
za 25 %, oziroma 50 °/o  zvišane vdovnine. Sirotnina
znaša torej:

6

74

V slučaju, če je oče umrl vsled nezgode, ki je ni
sam zakrivil, velja za odmero sirotnine, kar določa
§ 10. glede vzgojnine.

§ 14.

Trajanje sirotnine.

Prejemanje sirotnine pričenja s prvim dnevom
meseca, ki sledi dnevu očetove smrti ali ugasnenju
materine (mačehine) vdovnine, oziroma ugasnenju
vzgojnine in se izplačuje vnaprej v mesečnih
obrokih.

Sirotnina ugasne:

1. ako je mati (mačeha) po zopetni omožitvi
postala vdova ter pričela zopet vživati pridržano si
prejšnjo pokojnino in otrokom še pristoječo vzgoj-
nino;

2. v slučajih, ki so navedeni v §11. pod a),
h), c) in f).

V'- -- ' s 15

Odpravnina uradniku.

Mestni uradniki, ki še niso dosegli pokoj¬
ninske upravičenosti, dobe, ako iz mestne službe
stopijo, ne da bi se bili kratkomalo službi odpove¬
dali, niti niso bili za kazen iz službe odpuščeni, en¬
kratno odpravnino, ki jo je za službeno dobo do
5 let odmeriti z enojnim, za službeno dobo čez .5 let
pa z dvojnim zneskom letne plače.

Ce se mestnega uradnika, ki je bil dobil od¬
pravnino, reaktivira tekom enega, oziroma dveh let,
odkar so mu bili dejalnostni prejemki ustavljeni, sme
od prejete odpravnine obdržati si le toliko, kolikor
bi bila znašala njegova pokojnina od trenotka izstopa
iz aktivitete pa do reaktivacije. Preostanek pa mora
vrniti mestni blagajni najdelj v dveh letih in se mu
dotični presežek odteguje v primernih mesečnih
obrokih od dejalnostnih prejemkov (glej § 55. prag¬
matike).

V pokoj idoč samski uradnik ima pravico mesto
pokojnine izbrati si enkratno odpravnino v znesku
dveletnih v pokojnino mu vštevnih prejemkov; to

75

pa le, če se izkaže z verjetnim zdravniškim spriče¬
valom. da je zdrav.

Če zahteva tako odpravnino že vpokojen
uradnik, vrniti mora vrhtega vso dotlej prejeto po¬
kojnino.

§ 16.

Odpravnina uradnikovim svojcem.

Po smrti mestnega uradnika, ki zase še ni pri- !
•dobil pravice do pokojnine, je priznati vdovi jn siro¬
tam brez očeta in matere ali njim enakim sirotam
pod 24. leti, ako ni nastopil vsled uradnikove smrti
po nezgodi izjemni slučaj § 8., oziroma 10. in 12.,
enkratno odpravnino s četrtim delom letnih službe¬
nih prejemkov pokojnikovih.

Ta odpravnina pa ni identična s posmrtno če¬
trtjo (§ 6.).

Vdovnino vživajoča vdova, ki se zopet omoži,
more si vživanje vdovnine pridržati za slučaj, če bi
drugega moža preživela (§ 9.), ali pa prositi za od¬
pravnino. Slednjo pa je odmeriti v trikratnem letnem
znesku vdovnine, ako vdova nima nobenih do ljub¬
ljanske občinske službene preskrbnine upravičenih
otrok; če pa jih je kaj, odmeriti je odpravnino s pol¬
drugim letnim zneskom vdovnine.

Vdova se pa mora za pridržek vdovnine ali za
odpravnino s pismenim naznanilom izjaviti najkes-
neje tekom treh let po zopetni omožitvi, sicer izgubi
pravico v obojem oziru. Za kar se je vdova odločila,
tega ne more več preklicati.

© NUK

0000044514

Narodna in univerzitetna
knjižnica