5tev.
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu, v nad^o 31. marca 1918
jziiaja Vii-i aun zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Llk» »v. Frančiška AsiSkega Št 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja
— Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina.--Lastnik konsoreij lista
.Edinosti". — Tisk tiskarne =Edinosti% vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška As!3kega ši. 20. — Telefon uredništva In uprave št. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 31-20, pol leta K 15*60, tri ciesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6 20, pol teta K 3*60.
i
Letnik XLHi.
jr*osamez«»e številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na mfllmetrg v širokosti ene kolone. Cene s oglasi trgovcev in obrtnikov inni po iti viti j osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vseka nadalj.ia vrsta K A—. Mali
.___■ . _	_______Uprava
se nahajata v ul.sv. Frančiška As. št. JO. Po5tnohranilnični račun
3t. 841.G5A
r«
~m ARKADNA POROČILA.
AVSTRIJSKO. DUNAJ. 30. (Kor.) Uradno se objavlja: Ob otoku PapadopoII v Plavi so naše varnostne čete odbile itaiiianski sunek. Tudi sicer ie bilo bojnu delovanje na jugozapadu živahne je.
Načelnik generalnega štaba NEMŠKO.
CliROLIN. 30. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno b o i I š č e. — Na bojišču severno Sorome je položaj neizpremenjen. Kraj Ayette je bil očiščen sovražnika. Med Somtno in Avro smo Angleže in njim na porroč pritekle Francoze vrgli 17 d?'nv njihovih sprednjih postojank in zavzeli Beaucoiirt in Mezleres. Francoski napadi protf Montdidlerju so se IzialovllL Francozi so pričeli sedaj uničevati tudi Laon. Z neprestanim obstreljevanjem je bila katedrala znatno poškodovana. Po-r .nlk Bongarts je izvojeval 32. In 33., poročnik Lidet 22. nasprotnika. Na drugih bojiščih nič novega. EZIROLIN, 30. (Kor.) Veliki glavn! stan: 30. marca zvečer. Med Somrao In Oiso smo v napadu napredovali, prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff.
NEMŠKA OFENZIVA NA ZAPADU.
BEROLIN, 30. (Kor.) VVolffov urad poroča: Po zavzetju Beaumonta in Mezieresa dne 29. t. m. ie poizkušal sovražnik z masiranimi protinapadi Nemcem zopet iztrgati vasi med Sommo in Avro; protinapadi so se brez izjeme izjalovili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Istočasno so zbrali Francozi infanterijo in tanke za napad zapadno Montdidierja. Jako uspešen nemški uničevalni ogenj pa je že v kali zadušil vsak poizkus napada.
BEROLIN, 30. (Kor.) Velike izgube na lastnih irontnih točkah so prisilile Angleže, da so poslali v boj nadomestne zaloge in delavske formacije. Posebno hudo je zadela Angleže izguba neprecenljivega vojnega orožja, predvsem izguba težke artiljerije. Topove najtežjega kalibra (33 cm) najnovejše konstrukcije, kakor tudi popolno havbično baterijo v gozdu Holnonu so uplenili Nemci. Angleži teh dragocenih topov niso mogli več razstreliti. V kotlini Costris so uplenili Nemci dvanajst 24 cm topov, dalje je bilo uplenjenih mnogo topov pri Auvillersu. Severno Aubign}' so uplenili Nemci mogočne municijske zaloge, z rdečimi gra natami poslikane* tovorne aviomobMe. Številne uplenjene lokomotive poljskih železnic so že v službi Nemcev. Le popolnoma premagan nasprotnik zamore prepustiti tako dragocen materijal.
BEROLIN, 30. (Kor.) V okolišu VVarfussee— Abancourt ie privedla neka nemška četa 500 ujetnikov, med njimi enega brigadnega in oolkovnega poveljnika. Plen se je zvišal za 100 lokomotiv, 500 vagonov in novo veliko mimicijsko skladišče.
Hlndenburgova zahvala za čestitke. BLROL1N, 29. (Kor.) Gfm. Hindenburg objavlja bledeče poročilo: Vsled uspehov naših hrabrih čet in visokega odlikovanja s strani cesarja sem prejel nešteto brzojavnih in pismenih čestitk iz domovine. Vsled svojega dela ne morem odgovorili vsakemu posebej, da bi se mu zahvalil za izraz ljubezni do cesaria in države, za samozavest in požrtvovalnost v boju za bodočnost Nemčije.
BOMBARDIRANJE LAONA.
BEROLIN, 30. (Kor.) Wolffov urad poroča: Mesto Laon je že dolgo v sovražnem ognju najtežjih kalibrov in je močno poškodovano. Danes so udarjale težke granate že v bližino katedrale, ki jo bo kmalu doletela usoda v razvalinah nahajajoče se katedrale v St. Quentinu.
OBSTRELJEVANJE PARIZA.
Udarec v cerkev med službo božjo.
PARIZ. 29. (Kor.) Včeraj popoldne je od daleko -nosnega nemškega topa izstreljena krogla zadela neko cerkev pariškega mestnega okraja tekoin službe božje in ubila 75, ranila" pa 90 oseb, med njimi veliko število žensk in otrok. Med mrtvimi se nahaja baje tudi legacijski svetnik švicarskega poslaništva, Strochlin. Cerkev je bila zadeta že preteklo nedeljo, tudi med mašo. Takrat je bilo več ; njenih. Predsednik Poincare in ministrski pred-jdnik Clemenceau, kakor tudi pariški nadškof
ette. so posetili kraj nesreče in ranjence. PARIZ. 29. (Kor.) Vest o zadetju cerkve je pri-s': ola v trenotkn. ko ie razpravljala zbornica o fi-i.ančnem zakonu. Neki poslanec se je takoj dvigni! f07 sedež, da pozdravi žrtve In prosi nebeške in Človeške pravičnosti, kakor tudi pravičnosti meča. Predsednik Deschanel se je imenom zbornice pri-družil manifestaciji, istotako neki socijalistični po-nec imenom svojih pristašev skrajne levice, i innnčni minister se ie imenom vlade zahvalil in i/iavil, da se pridružuje protestu, ki ga bo upošteval ves kulturni svet.
General Foch — generallssimus na zapadni fronti.
LONDON, 30. (Kor.) »Morning Post« poroča: V popolnem soglasju s Haighom ste francoska in angleška vlada sklenili, da imenujeta za dobo se-• : »njih operacij generala Focha za generalrssima :: mcosko-angleških armad na zapadni fronti.
Francoske čete Iz Italije na zapadni fronti?
-HIASSO, 30. (Kor.) Italijanska meja je še za-* r;a. Glasom časopisnih vesti, ki jih ni mogoče ntrolirati, so bile skoro vse francoske čete od-■klicane iz Italije. Njihov poveljnik general Parile je že na zapadni fronti.
BOLGARSKO. SOFIJA, 29. (Kor.) V ozemlju Moglene živahno delovanje obeh artlljerU. Na ostali fronti radi snega in viharnega vremena neznatno bojno delovanje. V Dobrudžl premirje.
DOGODKI NA MORJU.
iiEROLIN, 29. (Kor.) V Sredozemskem morju so potopili naši podvodniki 7 pamikov, skupno 23.000
ton.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo.
29. marca. — Vzhodno Gardskega jezera zmerno topovsko delovanje. Med jezerom in Piavo obojestranski motilni ogenj. V dolini Lagarine In v odseku Posina—Astico so bile naše patrulje jako
delavne. Na pobočjih Col del Rossa je bil neto :nanjši sovražen oddelek uničen. Ob Piavl od časa do časa streljanje; istotako v pasu Montella ir južno Fossalte. Pred Folegno so vdrle naše patrulje na neki rečni otok in uničile sovražno stražo. Preteklo noč so zmetala naša letalska bro-dovja 6500 kg bomb na železniške naprave Mate rella in Primolana in sicer z velikim uspehom. Opaženi so bili veliki požari. Naši obrambni topovi sn sestrelili eno letalo, drugo pa prisilili, da je moralo pristati v lastnih črtah.
Francosko poročilo.
28.	marca popoldne. — Bitka se je nadaljevala včeraj zvečer ir. ponoči z nezmanjšano srditostjo. Od hrabrih Francozov ustavljeni Nemci so imel. Dred fronto Lasigny—Noyon— levi breg Oise strahovite* izgube. Nemci so namerili vse svoje sile zlasti proti levemu francoskemu krilu in so po slali v okolišu Montdidierja znatne sile v boj. Na tej točki je bil boj naravnost grozen. Francoski polki se bojujejo za vsako ped zemlje in so priza dejali napadalcu velike izgube. Francozi niso omahovali niti trenotek. Umaknili so se na višine neposredno zapadno Montdidierja. Na ostali fronti od Časa do časa topovsko streljanje.
29.	marca zvečer. — Na fronti ob Oisi je bitka vidno opešala. Napadalno delovanje Nemcev je obstojalo le v krajevnih napadih na nekaterih točkah naše fronte, ki postaja vsled stalnega prihajanja naših ojačenj vsak dan jačja. Naše čete so odbile vse sovražne napade, ne brez izgub za napadalce. Sunki na naše postojanke pri Badonvillersu, v gozdu Parroy in južno Sappoixa so se popolnoma Izjalovili. Na drugih frontah nič novega.
Angleško poročilo.
29. marca zjutraj. — Sovražnik je izvršil včeraj popoldne in zvečer nadaljne napade na več točkah bojne fronte severno Somme. Naše čete s-> obdržale postojanke in so pridobile mestoma z uspešnimi protinapadi na ozemlju. Pri teh bojih smo ujeli večje število mož in uplenili več strojnic. Sovražnik je imel zopet izredno težke izgube. S svojimi pogostimi napadi, ki so se vršili ves dan z veliko odločrfbstjo, je dosegel sovražnik končno po večurnem bojnem metežu le naše najsprednejše črte. Njegove rezerve so bilcPposIane nato proti našim bojnim postojankam, a so bile povsod z velikimi izgubami odbite. Naš strojniški, topovski in pehotni ogenj je imel močen učinek v sovražnih vrstah. Tud južno Somme so se vršili do poznega večera neprestano srditi boji. Naše čete, ki so ves dan držale svojo črto proti ponovnim napadom številno močnejših sil, so se umaknile majhen kos iz sprednjih postojank.
29. marca — Severno Somme smo obdržali vse •postojanke. Sovražnik ni izvršil čez dan nobenih resnejših napadov. Južno Somme so se vršili težki boji. Naše čete so bile potisnjene na črto. ki gre zapadno Hamela—Marcave—Demuina. Francoska fronta južno Demuina gre preko Mezieresa—Hamu villa—Sirebermarda—Gratibisa, ravno zapadno Montdidierja In Lasigny. Francoska protiofenziva se je nadaljevala. Sveže francoske čete prihajajo. Vzhodno Lasigny se v francoski črti položaj ni izprcmeniL
GENERAL ARZ O SVETOVNEM VOJNEM POLOŽAJU.
DUNAJ, 30. (Priv.) Današnji »Neues Wiener Abendblatt« objavlja razgovor z načelnikom av-stro-ogrskega generalnega štaba, gen. polk. baronom Arzem, o svetovnem vojnem položaju. Načelnik generalnega štaba je izjavil: »Položaj je za nas tako dober, kakor še nikdar. Na vzhodu je mir, Rusija je raztrgana in brez moči. Neumornemu napadalnemu duhu naših čet in njihovemu žilavemu vztrajanju v obrambi proti številno močnejšemu sovražniku se je zahvaliti, da med Vzhodnim in Crnim morjem ni več strelskih jarkov. Prvi vojaški sadovi iz te močne izpremembe položaja na korist osrednjih vlasti so se že pokazali na zapadu. Mi bomo zmagali, kajti hočemo in moramo hoteti, ker bi sicer vojna ne prenehala nikdar, ali pa slabo. Vojna za naš večjidel še ni končana. Najprej imamo pred sebol še sovražnika v Italiji, ki je v 12. soški bitki sicer izgubil znaten del svojih 70 divizij, a jih nadomestil zopet s pomočjo zaveznikov tako z bojevniki kakor tudi z vojnim materijalom. Uprav velikanska poizkušnja sile s tem sovražnikom je neizogibna- Vrh tega imamo zasedena velika ozemlja na vzhodu in severovzhodu, ki zahtevajo mnogo posadk. K temu prihajajo še albanska fronta, intervencija v prijateljski Ukrajini, vojaško-rospodarska izgradnja vzhodne fronte in končno samoobsebi umliivo dejstvo, da so Francozi, Angleži in Amerikanci ravnotako naši sovražniki, kakor sovražniki Nemcev in da mora ostati geslo grofa Czernina »Strassburg ali Trst« vedno v velia-vi. Torej vojna se nadaljuje in zahteva slejkonrej napetje vseh sil, vsled česar nobeno armadno vodstvo ne prevzame odgovornosti za zmanjšanje izrabljanja ljudskih sil v odločilni vojni fazi, kar bi več ali m2nj spravljalo v nevarnost uspeh. Toda zahtev po dopustih za obdelovanje polja ali za žetev itd. ne bomo preprečevali; nasprotno. Vztrajanje v zaledju je ravno vsled našega sijajnega vojaškega. položaja največje važnosti. Domovini je treba pomagati. Tudi domovina mora želeti zmagati, kajti le tako je mogoč srečen. težkih žrtev vreden in za bodoči razvoj plo-donosen mir.
Grof Czernta Izpregovori v kratkem o splošnem položaja. -
DUNAJ, 30. (Kor.) Kakor poroča »Politisclie Korrespondenzc s poučene strani, bo zunanji minister po povratku iz Bukarešta sprejel deputacijo dunaiskega mestnega sveta pod vodstvom župana, da mu v smislu županove želie pojasni vpliv zaJ-triih mirovnih sklepov na prehranjevalni položaj monarhije. Grof Czernin bo najbrže porabil to priliko, da izpregovori tudi o splošnem političnem položaju, ker se je radi velikonočnih praznikov moralo opustiti takojšnje sklicanje delegacij. Vendar pa prično delegacije zopet svoje delovanje najbrže še tekom meseca aprila.
General Altksejev ujet?
PETROGRAD. 29. (Kor.) Večerni listi poročajo, 3a so sovjetskim četam zveste kozaške čete v donskem ozemlju ujele generala Aleksejeva.
Gospodarska pogajanja z Ukrajino.
DUNAJ, 30. (Kor.) Listi poročajo iz Kijeva: Na ^eji gospodarskih komisij Avstro-Ogrske. Nemčije in Ukrajine je bilo dogovorjeno, da bo dobavila Ukrajina 1car najhitreje dva milijona pudov se-nen za najbolj opustošena ozemlja Galicije in Bukovine, za kar dobi petroleja in bencina iz Galicije, od Nemčije pa ffoksa in premoga. Večina članov komisije za izmeno blaga se je izrekla za monopoliziranje zunanje trgovine, z oziri na prosto rgovino. Monopolizirani predmeti, kakor sladkor, 'isnje, žito in železo, se ne bodo smeli prodajati zasebnikom.
Avstrijsko prehranjevalno vprašanje.
DUNAJ, 30. (Kor.) Listi poročajo: Pogajanja med ogrskim prehranjevalnim ministrom princem VVindischgraetzom, predsednikom skupnega prehranjevalnega odbora gm. Landwehrjem in predsednikom avstrijskega prehranjevalnega urada Paulom glede aktualnih vprašanj prehrane so končana. Doseženo ie bilo popolno soglasje glede potov, da se zajamči vzdržanje monarhije do nove žetve.
VELIKA AKCIJA ZA OTROKA.
DUNAJ, 30. (Kor.) Številne vojne nadloge so najbolj zadele zlasti otroke. Povsod se je pokazalo sočutje; javne korporacije in društva po deželah so priskočila otrokom na pomoč. Toda te razstre-seno uvedene akcije nikakor niso zadostovale. Resnične pomoči ie pričakovati le od velikopotezne, vso državo obsegajoče in od nje podpisane akcije. Cesarju Karlu se imamo zahvaliti, da se je pričelo to velikopotezno delo. Ko so došle prve vesti o bedi otrok ▼ industrijskih ozemljih, ie naročil cesar predsedniku sknpnega prehranjevalnega odbora, gm. Landvvehrjo, naj ustvari v svrho preskrbo-vanja otrok na deželi široko zasnovano akcijo. Gm. Landwehr se je pričel nato pogajati z avstrijsko in ogrsko vlade, nakar je bilo vodstvo akcije na niegov predlog poverjeno za Avstrijo baronu Hussareku In baronu Spitzmullerju. Za ogr sko je prevzet vodstvo ministrski predsednik dr. NVekerle. Kot voditelj skupnega prehranjevalnega odbora ie bil odposlan v načelništvo akcije za Avstrijo Ernest Klebinder, za Ogrsko honvedski stotnik Tas. V vsaki kronovini se ustanovi dež. urad, ki bo ustvarjal nadaljne okrajne skupine. Otroci vsake kronovine bodo poslirri, če le mogoče, v kake bolle preskrbljene kraje iste kronovine, sicer v kako drugo kronovtoo alf na Ogrsko. Sklenjeno je bilo, da se ustvari počitniška akcija iti da se odpošljejo slabotneišl, izmučeni otroci zaenkrat za 6 tednov na deželo«. Vendar prihajajo v po štev le Šoloobvezni otroci in sicer žalibog le slabotnejšl, ne pa bolni otroci, ki so priporočeni od zdravnika in katerih stariši na a jo nad 6000 K dohodkov in imajo več kakor eneaa otroka. Glede narodnosti, vere ali pristojnosti se ne bodo delale nobene razlike. Čeprav tudi kmet trpi vsled vojne, se bo gotovo priglasilo dosti kmetovalcev, ki bi prevzeli meščanske malčke deloma brezplačno, deloma proti primerni odškodnini. Društva, ki so se že sedaj pečala s preskrbovanjem otrok na deželi, bodo tudi vnaprej povabljena k intenzivnemu sodelovanju. S prevzetjem protektorata jih je postavil cesar pod svojo mogočno zaščito. Tisočem in tisočem otrok na! se pridobi zopčt zdravje. Gre za to, da se varuje bodočnost države.
IZ VELIKE RUSIJE.
Lenin zbolel.
PETROGRAD, 29. (Kor.) Lenin je zboisL Boleha na prsnem tvoru.
CeSko-slevaSke legije v Italiji. ?
DUNAJ, 30. (Priv.) »L' Ordine« od 14. t. m. objavlja sledeče poročite: Ustanovitev Češko-slo-vaške legije v Italiji. Jafcin. — Končno je bila ustanovljena češko-slovaška legija. 2e par dni gredo skozi naše mesto vleki z vojaki, iri imajo italijansko uniformo, toda belo-rdeče trakove in kokarde in svoje narodne zastave. *Giornale del mattino« objavlja brzojavko državnega podtajnika Com-mandinija na neko patrijotično mesto severne Italije, v katerem naznanja prihod slovanskih bratov. V Rimu Je bil ustanovljen odbor za češko-slovaško neodvisnost' ki bo ustanovil po vsej Italiji krajevne odbore. Ta organizacija ima namen, da vzbudi simpatije Italijanov aa Cehe in Slovake. »II po-polo d* Italia« z dne 29. L m. poroča: Južno-tirol-ska italijanska legija. Med tem ko se vse časopisje peča z ustanovitjo češko-slovaške legije, se žrtve trentinske legijd ne upoštevajo. Južno-tirolska mladina |e morala premagati začetkom vojne najtežje ovire, da je prispela preko avstrijske meje Spočetka je tvorilo legijo okoli tisoč mož, od katerih je dosedaj sto mrtvih. Mnogi drugi so ranjeni ali pohabljeni, toda še večje je število'onih, ki so si priborili hrabrostno odlikovanje.
Izmena rusko-neenakih ratlfikacUsklh listin.
BEROLIN, 30. (Kor.) VVolffov urad poroča: Izmena nemških in ruskih ratifikacijskih listin o dne 3. t. m. v Brestu Litovskem podpisani mirovni pogodbi in dodatni pogodln je bila izvršena včeraj ob 8 zvečer v zunanjem uradu med namestnikom državnega tajnika m zunanje stvari baronom Bussche in ruskim posebnim odposlani kom Petrovom. Petrov se da—g poaoči vrne v Moskvo.
• Plovbena pogodbe med Ameriko in Japonsko.
WASHINGTON, 29. (Kor.) Vojni trgovinski urad je objavil nraden razglas o novi plovbeni pogodbi med Združenimi državami in Japonsko. Glasom te pogodbe prepusti Japoeska proti dobavljanju jekla Ameriki takoj 100.0« ton ladijske prostornine. Pogajanja glede prepnetitve ?9flu000 ton novih ladij se vrše na isti podlagi.
Vstajenje!
»Jaz čutim dame vseh živih dan«.
Pred štirimi leti se le zgodilo, ko )e legla smrtna senca na nas. V pravem hipu se nas poplavili dogodki. Blazna omama iz nebrzdane strasti po senzacijah, po nečem novem porojena, |e pokrila naš razum, da smo se rognil srcu, ki je na dnu, v naj-skritejšem kotu. od groze, še nepoznane, le podzavestno zaslutene. zaječalo. Vstal je narod zoper narod, zažpjalo ga je krvi, nasilnosti in grozodejstev, zakaj preveč je bilo mehkužnostl, preveč
vseh zemliskih dobrot, a vendar premalo, da bi jih smeli uživati vsi____
In pravica ni bila več pravica. Kar sc je zgodilo in zahtevalo v njenem imenu, je bil le postulat moči in nasilja, ijubezen do bližnjega je umrla zadušena, na njenem grobu je izklilo bohotno drevo zavisti in sovraštva. Od nemških mislecev zasnovana filozofija moči in nadljudi je zastrupila vse evropsko življenje; iz boja za obstanek poedinega proti poedincu, družbe proti družbi, se je razvil pritajen boj naroda proti narodu in za kulisami prijateljskih odnošajev so brusili rrreče, vlivali topove in izumljali naigrozovitejša orožja.
Evropska diplomacija že davno ni poznala več krščanskih načel pravice in resnice in v imenu državnih interesov se je posluževala vseh sredstev, dovoljenih in nedovoljenih: zvitosti, laži, pedku-PDvanja, brutalne s>'e in umorov. Krščanstvo je postalo v javnem živlienju brezpomemben ir.l tor, dober le še za parado. Nujsirovejši materiralizem, pošminkan z etiko in s parfumirano uljudnostjo, nas je obvladal, prepregel vse naše čute in čustva; postavil je sred nas zlato tele, okoli katerega smo zaplesali divji bakhanal in mu žrtvovali vse: ljubezen, srečo, mir, poštenje in otroke. — »Uživaj in umri! Apres nous le deluge!« In v tej mrzlični pijanosti smo živeli — pobeljeni grobovi — iz dneva v noč3z noči v dan, dokler ni prišel potop krvi, doklpr ni brizgnila prva gorka kri iz človeških teles.
Zastor spoznanja se Je pretrgal od vrha do tal. Vsa gola le stala neizprosna resnica pred nami, ko je vojna moderno laž'kulturo brezobzirno razkrinkala. In izpod bliščeče krinke, z omiko In humani-teto pobarvane je iztegnila človeška beštija krvoločne kremplje. Vse laživrednote, ki smo jih prej oboževali In hlastali po njih vse uživanje, ki mu ni bilo meja, vse bobneče fraze o modernem človeštvu so se ob najvišjih problemih trpljenja, življenja in smrti razbila v nič. StotisoČi najboljših mož in fantov so padali in padajo, z groznim vprašanjem na osivelih ustnah: »Zakaj*« Stotisoč mater, vdov in sirot ječi v onemogli bolesti: »Cemu?« Cemu smrt, ki že — en dan? — ne, ne, že štiri leta žanje najstrašnejšo žetev od morja do morja, od gora do goni, od reke do reke In konca ni? Cemu trpljenje, stradanje, umiranje? Cemu gorje, ki se le razlilo preko vse nesrečne Evrope skoro v sleherno bajto, sleherni dan? Kje je učenik, da nam reši ti dve vprašanji, samo ti dve?! Ne tolažbe, mi hočemo resnice, odgovori, kdor znaš in ne odlašaj, zakaj gorje onemu, ki si ne ve odgovora: čas ga stre in zdrobi kot igračo. Ce ne danes pa — jutri...
V tem vrtincu, kaosu duševne zmede, krvi, trpljenja in smrti stoji tudi naš narod. Nad dvestoti-soč naših mož in fantov je krvavelo in izkrvavelo na bojiščih. In to niso bili najslabši, ne, naša dozorela moč so bili, naš ponos in naša nada. A to še ni vse: trpljenju in smrti na frontah so se pridružila preganjanja, zasramovanja nečuvene krivice, ki so jih pretrpeli naši ljudje v ječah samo zato, ker so ljubili domovino. In tudi tb še nI vse: najlepši del naše domovine je uničil bojni vihar, spremenil cvetočo pokrajino v puščavo, naše vasi v razvaline, in pregnal tisoče nas v izgnanstvo, v obup in smrt. In še ni dovolj: del naroda, ki čuva Adrijo, naše srce, strada, hira. Kaj bo z našimi otroci? misel ne more v bodočnost! Ali Še ni dovolj? Ne! Posledice vojne: naši slepci, naši Invalidi, strti možje in fantje, s strupom bolezni v sebi, nezmožni dela .. In dalje: blato je pljusknilo preko naših mest in vasi, mnogo naših žen in deklet je omahnilo. Iz obupa, iz gladu, iz strasti so prodale svoja čista telesa in oskrunile ne sanio sebe, ampak tudi lastni narod. O Bog, odpusti jim, saj niso vedele in ne vedo kaj delajo! ____
Iz tega neizmernega gorja je vstal mož.
Z močno roko je vrgel med narod odrešilno besedo, da so oči spregledale, da smo se zbudili iz strašne omame in toposti. In zgodilo se je, kar se nI zgodilo še pri nobenem narodu v tako kratkem ča^u: v ie ne enem letu so se strnile vse narodne sile v neprodlrno lalango, v boj za narodno svobodo, ki osuplja ves svet. Moč vere in moč Hube-zni tega moža sta ustvarili čudeže: stotisoč trudnih rok se je zganilo, stotisoč izmučenih src je spoznalo, da ne trpe zaman, da je to trpljenje Se vse premajhno za odkupnino zlate svobode, ki mora priti!
A odkod je imel Krek to moč, odkod je Črpal to Ifubezen. da je postal naša zvezda-vodnica? Vse njegovo delo je izviralo iz najčistejšega krščanskega idealizma, vsak njegov načrt je bil zasidran v njem in iz evangelija je črpal moč svoje ljubezni, ki je objela in osvobodila ves ,jugoslovanski narod! Le krščanstvo in samo krščanstvo nam je za-moglo dati moža kot je bil Krek in le na priznanju tega ozadja in te podlage zamoremo priznati in occniti Krekovo delo. A ne krščanstvo besed in zunanjosti; ne: krščanstvo dejanj in neseb'čne ljubezni, ki ne pozna ne žrtev, ne truda, ne trpljenja! S srcem polnim Kristusove ljubezni nas je napojil, vlil nam moči in tolažbe da ne omagamo. Razdelil nam je evangelij politične svobode, a oznanjal nam je z njim tudi evangelij notranje svobode, evangelij ljubezni Onega, katerega vstajenje praznujemo danes. In tyrez te notranje svobode je naša politična svoboda fantom, naša ne* nravnost in propalost bi nam spletli nov bič suž-nosti, ki bi bil še hujši od sedanjega.
Klic po samoodločbi narodov, ki ga nobeden meč več ne uduši; niti produkt moderne filozofije, ki ne prizna -pravic tlačenega posameznika, ne njegove svobodne volje, ampak pravo sile, moči in egoizma, niti produkt moderne kulture, ki je doživela v tej vojni popolni polom, ampak klic po samoodločbi narodov kakor posameznika, obup.»i klic po ljubezni in miru, -ie klic po krščanstvu, jc klic po evangeliju, ki ne pozna razlike, ne pozna ne gospodov, ne sužnjev, ampak le svobodne otroke božje.
To je pot, ki nam jo le pokazal Krek, pot do politične in notranje svobode, pot do vstajenja. Zdaj vemo, da le trpljenje ^edpogoj življenja, da je vir zunanle in notranje svobode; zdaj vemo da moramo umreti, če hočemo živeti I V žaru evangelija problem življenja, trpljenja in smrti nI več problem, ampak bistvo našega. hotenja in stremljenja po svobodi!
Sli smo na to pot, šjl skozi zasramovanjs fn la-
ži, šli skozi ječe in pregnanstvo, okusili vso bolest in gorje zaničevanja, po krivici obsojenega, šli smo na Golgato. In ko jc tema legla na zemljo, smo šli v smrt, — da vstanemo I
In kmalu, kir.alu bo Velika noč, kmalu bo vstajenja dan:
O bratje, bratje — prišel je čas! O bratje, bratje — kako je'v vas? So-li vaše njive zorane?
Po blickovo gre vseh živih dan,
kdor ga je zamudil — ves Ulic zaman —
doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!
2e slišimo kladiva, ki grade novi dom. Nova zarja, iz krvi in smrti poroie*. že Mesti za gorami. Zato vstani, kdor je nadel! Kvišku srca, in na pot, na pot v novo življenje!
Alojzij Res.
Mmm in Bje pseseM za IvslitCsnk
IX.
Nekoliko refleksij. — Zaključek.
Nazorno, frapantno je predočil dr. Lodgmann vso tisto neizmerno nesrečo in zlo za državo, ki prihaja(in se ravno v sedanjih kritičnih časih kaže najočitneje) iz dejstva, da nemška politika nI hotela nikdar ln tudi danes noče poznati narodov, da jih zanikuje, da jim noče priznati primernega, pristoječega jim deleža na moči v drJavi. In iz nadaljnega dejstva, da so si vladni zlstemi v Avstriji vedno usvajali idcalogijo in zahteve nemške politike, da ta država — ukljub nje ncnemškl večini
—	bodi nemška, ali pa naj je ne bo! Saj je to mi-" sel ravno te dni neki nemški poslanec izrazil s cinično, a ob enem vendar — z našega stališča — hvalevredno odkritostjo. Videti morejo tudi slepci, kam drvi država, ako se ne zajeze in končno-vcljavno ne odpravijo te nemške pretenzije.
Seveda ne govore naše vlade tako odkrito, da Avstrija bodi nemška, ali pa naj je ne bo! Ali, z drugo besedo: da hočejo narode ponemčiti, ali jih potisniti v večno brezpravnost in obncmoglost. Tega, seveda, ne morejo naravnost govoriti. Pač pa streme za istim ciljem po drugačni poti, s prakticiranjem nesrečne metode, označene po znanem reku: divide et impera — razcepija), da boš mogel vladati! To jim je tudi vspevalo doslej s tisto metodo: razdvajali so narode s tem, da so imeli za eue v roki oves, za druge pa bič. Tudi to metodo obsoja pametni dr. Lodgmann. ker vldf, da ne dovaja do cilja, marveč še oddaljuje od njega. Na eni strani nima nemštvo — kar nai;!aša avtor
—	več toliko moči; da bi moglo druge narode udu-šiti; na drugi strani pa se ravno vsled tu ravnokar vaglašenega dejstva — s takimi vladnimi metod.i mi narodi razdražujejo proti državi, da vidijo v njej — kakor resnično pravi dr. Lodgmann svojo zatiralko, svojo sovražnico.
S tem prihajamo k najkočljiveji točki: k očitanemu nam sovraštvu proti državi, k očitanju, da pričakujemo osvobojenja in izpolnitve svojih stremljenj po svobodi in osamosvojenjn — od sovražnega nam Inozemstva!
Tudi dr. Lodgmann pravi — postavljajoč nas v isto vrsto z Italijani — da očitno kažemo svoje sovraštvo proti tej državi. V tej trditvi je neresnice In tudi — bodimo odkritosrčni! — resnice. Ni res, da bi narodi sovražili to državo. Potoki krvi, ki jo prelivajo njih sinovi na bojnih poljanah v obrambo države, In pa vse brezprlmerne Žrtve, ki jih ti narodi doprinašajo v zaledju z brezpri-incrno požrtvovalnostjo, govore o nasprotnem: o zvestobi in udanosti do države. To zvestobo so v teh velikih časih posvedočill najsijajneje, v časih
—	to naj si zapomnijo obrekovalci!, — ki nlio strašni za nas le radi vojnih nadlog, ampak tudi zato. ker zahtevajo od teh narodov največega sa-mozatajevanja: naj pozabijo na vse ljute krivice, ki se jim dogajajo v tej -državi In ki jih pošteno priznava tudi dr. Lodgmann. Taka zvestoba ob takih okolnostih je fenomen, pred katerim se mora klanjati svet in pred katerim bi morala utihniti tudi sovraštvo in klevetanje od strani političnih in narodnih nasprotnikov! S polno zavestjo trdimo, da takega dokaza ob takih okolnostih in ob takih antecedencijah ne bi podal noben drug narod v tel
državi, najmanje pa naš? klevetniki----! Res pa
je, da smo sovražniki države, kakršnja je bila dosiel In temu sovraštvu priznava opravičenost tudi dr. Lodgmann z drastičnim izrekom: »So wider-spruchsvoll es klingen mag: Oesterreich muss zcr-schlagen werden, um ncu zu erstehen!« Avstrijo treba razbiti, da vstane obnovljena!!
Take države, kakor je bila doslej, nočemo več! Mora se obnoviti, mora vstati obnovljena v smeri, da narodi ne bodo videli v niej svoje zatlralke in sovražnice! Za tako obnovo pa treba izpremembe nje notranjega usiroja. vsega razmerja med narodi in države« A pet. ki naj dovede do kake obnove, ne imej zaključne točke v kaki polovičarski u-stavni reformi, pri kateri bi ena roka dajala, druga pa si pridržala možnost, da bi to zopet jemala; ampak pot do obnove Avstrije vodi k ujedinjenju narodnih enot v smislu majniške deklaraclie: v samostojnih državnih tvorbah, kjer jim bo zagotovljena popolna In od nikogar ovirana pravica do samodoločbe, do samosvojega življenja na svojem teritoriju. Potem šele ko se ne bo več narodnostni problem postavljal med državo ln narode; potem šele, ko ne bodo narod, postarani v mučni položaj, da morajo izbirati med seboj In državo in pri Čemur se navadno - kakor naglaša dr Lodgmann - izrekajo za-se In ne "državo; ootem šele, ko si država innarodne bodo stali nasproti kot dve nasprotujoči s. sil : potem šele nastane razmerje med njima, ki bo služilo v srečo -n zadovoljstvo narodov in veličin n vel,k, bodočnosti države. Avtor brošure, ki je v podlago tem razmotrivanjem, beleži le golo resn.co, ko pravi da ie postala usodna za državo tista trdovratni, s katero ni hotela videti in pripoznavati na-
rtTstrani države Je torei odločitev, usodna ~
rt
bami, kršenjem ustave odvračal uarou
Sffan It
B ^Dimu i • utv, 0%
V Trstu, dne 31. marca 19181
Učni, ki prihajalo Iz njihove duše. Zato poživila
državnike, naj si pridobijo srca oarodov! To bo
res najlepša zmaga naše države — veliko lepša in
blagoslova donaiajoća, uezo vse one na bojnih poljanah! Bodočnost naže države je v niej satni, v nje notranjem ustroju, primernem nje. sestavi — narodnostne države. To Jfe veliki nauk, ki ga daje Lodgmannova brošura. Gorie državi,' Če- ne bo bolela slušati legi nauka, a v blagor in blagoslov njej, če gy bo slušala!
Railjn !lD£fO?RDSlf-
O tem predmetu je razpravljal te dni neki članek v »Frankfurter Zeitung"« na ze!o intere.snnten, pred vsem pa rrir-en. stvaren način, ki sc ugodno razlikuje od povprečne pisave v nemških listih, kadar govore o slovanskih stvareh in narodih.
2 brezmejno svobodo mišljenja in besede je ruska revolucija razvezala tudi take sile, ki niso bile neposredno udeležene pri nje izbruhu. V temnih globinah ruskega naroda so ostali divji anarhični nagoni, ki jim je 0 smoter — razdevanje! To je bila usedna dedSčina starih časov, ki so dovoljevali samovlastno gospodstvo od zgoraj deli. ki so pobijali nasprotnike z zastrupljenim orožjem in ki so te poslednje naravnost silili k rabi enakih sredstev. Gotovo ie tudi dolga vejna v tirtih, ki niso iireli nikakesa oslona na duševnih vrednotah, vzbudila instinkte, ki so sedaj izbruhnili neovirano. K temu Je prišla Se okolnost, da rcvclucijona*--na Rusija ni mogla odreči povratka tisočem, k! »o bili iz strahu pred preganjanji pobegnili v inozemstvo. V tei po!. emigraciji, je bilo po svoji volji jakfh, za vodstvo mas sposobnih mož, ki pa so vsled dol^e ločitve od domovine in po svojem bivanju v neresničnem svetu, spredenem Iz sanj in teorij političnega nsila v tujini, izgubili skoro'popolnorr\ oko za dcistva. In njihov nauk ni mogel dclova.i sezidovalno, ker jim ni bila v Izhodišče misel ruske države.* ra katere razdejane zidove so zasadili svoj rde*« prapor, ampak so jim bili v Izlu*-di?će ctop'stlfni načrti za splošno osrečevanjr sveta. S tem vodi'o cilji sedanjih oblastnikov v Rusiji da'eč preko onega, po čemer so stremili na Francoskem možje konventa, katerih način boja so si sicer možie v Rusiji vzeli kot uzor.
S po vda r kom tr-ba opozarjati na to, da Je ro rnšenfe- vseh družabnih vezi, do katerega Je do-vedlo gosrof'prstvo teh na pol lezel! odttrcnih ntopistov, pr" tujih narodih lastne carske države izzvalo radikalizem, ki navideznrf grozi z razbitjem države. Z iletkoma so narodnosti z zadoSč*-rjem snreirovo svobodo, ki jim Jo Je dovoli a ra no| meščsnsko-imperilallstična prva vlada v velikem cl fc?u. Pri tistih ki žive v skleni^nih ozemljih se .ie tako! pojavila misel na ustvaritev močnih avt momij s prikliučeniem na starorusko fede racijo držav, o kakršni! so že davno razpravlj~.li mnogi Teoretični spisi Popolne neodvisnosti pa * i — razen Poljske In Finske — zahteval nobeden tc'i narodov, d »čim se ni maksimajistično gospodstvo Iiotnna IrtTlo, da razbiie državo
Ci:n pride za tein vsakako le začasnim trezneie prs>cdstvo. potem se v nekdanji ni^kl državi trdi v Ukrajini — spomnijo zopet takih zgodovinskih, etnografskih, gospodarskih In yersVIh vezi! Te «o pov*edek več tisočletnega skupneea življenja In niih vzroki bodo obstajali dalje po velikem de lu. četudi se zdi, da se je v trenotku omame zabiio nanje.
Pod sedanijm dozdevnim ohromenjem se mote razviti novo življenje. V ruski ce-kvi. ki tvori nr«i-močnejo duševno vez, obsezaiočo velike veČino narodov vse države, je nastaio gihanie zn ohno -ljetije duhovne države. To gibanje, ki obstoji že leta. je revolucTfa vzbudila k novi moči! V Moskvi Je zboroval več mesecev staroruski koncil, ki Je ravno v novembru, ko Je izbrul.r-'la bo!i«*"Hk.i revolucija, izvolil patrijarha In s tem izpolnil stoletno Željo vse ccrkve. Ta dogodek, ki ga Inozemstvo skoro ni,opazilo. se bo morda pozneiemu svetu videl važneii. rego marsikatera stvar, ki da-ucs zahteva na^o pozornost dan za dnem.
Prastaro gospodstvo je razcepljeno pred našimi očmi in zdi se, da Je njega ustvaritev v razsula. Toda, pozabiti ne smemo, da v ruskem narodu, ki .bi tudi po odccplienju Ukrajincev in Belorusov. še vedno obsegal nad milijonov liudii. žive sile kJ morajo priti zo^et do veljave prej aH stH! Ta narod si ie rb nezaslišanih ovirah, stavbenih tn:i po nesrečni državni formi, vstvaril veliko lastn-* i»u;:uro in jo Je prenesel k narodom severnega dela Azije. Te ovire odpadejo v bodočnosti, ruska ku' turi pa je neoma'rna. Nie prrragandsl.a sila za-dobi morda novega Inniha po nrvih niisl h i>c,i: tunc in so;;:'il.:e svob^'e. Vclikori^ki narod, k: I® doslej pod avtokracijo snin več trpel,	po
drc'enl i.iu narodi, ker je sv« "e na i' 'ie rr. "i Tz-crplhil v neplodni slu ?bi notranje žc cavno preživele državne cMIke. ter se cb enem Izrab! j nI v borbi proti tei isti formi:.ta narod inore sci'.ii san vzeti svojo usodo v lastne roke. Strašno ogromna je naloga, ki se mu stavlja: vzravnati treba socijalna nasprotstva, ki jih je ničvredno gospodstvo umestno poglobljalo in zastrupljalo. Ako ruska revolucija reSi to nalogo — v kar pa bo trebala sp-veda, dolgih let vtian'ega miru — potem se misli, k! so dovedfe do te revolucije In ki ostanejo učinkujoče v njej, ne zaustavijo na mejah nove Rusije.
V M p I i ^ f
stran.
Roman. Krancoski-spisal Danijel Lesueur.
Z omiko k suoUotfl!
Kulturna lakota se javlja med Cehi na tvol prav
simpatičen način. V Pragi so prenapolnjena vsa j.l€uaiišča. koncerti so vedno nabiti, vsa zabavi i>o vsak večer razprodana, a tudi knjigotržo ima! t svoje zalone večinoma — prazne. O Božiču so sta!.- pred vsemi češkimi knjigarnami — celc f.-Mne kipcev in čakale potrpežljivo ure in ure Pris$ivo praške »Zveze prosvete« prireia preda vanja. na katera prihajajo tolike množice, da ne sni «;r prostora. Tudi pred dvoranami za preda vanja stoje fronte. 198 predavanj Ljudske šole jc od L oktobra do božiča 1917 poselilo 36.430 oseb 12 glasbenih večerov pa 6013 poslušalcev. Razne kult., estetske, gospodarske, politične, zgodovin ske, filozofske, prirodoslovne L dr. tečaje poseča vsakega posebej po 200—500 oseb. Vse praške dvoiane so za naval slušateljev in slušateljic po stale premajhne. Zato se vrše zdaj nekatera predavanja istočasno v dveh dvoranah, včasih, celo v treh. A mnogo ljudi odhaja domov. ker ni prostora. Ce bi bilo na razpolago več dvoran, bi prišlo še več slušateljev. V vinohradskem Narodnem domu se vrše glasbeni in predavateljski večer (oboje naenkrat), ki se jih udeležuje vselej, po 600 do 900 oseb. To vse je dokaz, da Je treba Pragi velikega poslopja z dvoranami za Ljudsko univerzo.
Taka kulturna lakota Češkega naroda Je pač najlepši dokaz, da so Cehi v vsakem pogledu vzoren narod. »Le omikrn, vsestransko izobražen in nrav-no močan, narodno 2aveden, ponosen in na svojih pravicah neomajno vztrajajoč narod je svobode vreden in sposoben,« je učil Karel Havliček Bo-rovsky, -češki časnikar, pisatelj In budftelj. Avstrijska nemška, absolutistična vlada je Havlička vlačila no ječah ter ga pošiljala iz pregnansrva v pregnanstvo. C. kr. avstrijski justični minister vitez Schmerllng je dejal 1. 1550 o liavličku:
»Neizpodbitno je. da je Havliček naibolj nadarjeni in naiboli genijalni urednik v Avstriji ,in Ic obžalovati moramo, da se noče z vlado pobotati«.
In ker se ni maral pobotati z nemškim absolu Tizmom In centralizmom, je takratna vlada Hav-lička — ubila. Komaj 35 let star Jc moral HavličeJ umreti: trpUeme po ječah, po strašnih potovanjih v senci bajonetov, hrepenenie po domovini, žalos' nad krivicami, ki jih le moralo prenašati avstro-ogrsko slovanstvo, so uničili Havličkove telesne sile.
Toda HavlICkov duh živi večno ter je ostal
Cehi neločljiv. Havliček ni prenehal biti eden naj važnejših činiteliev pri češkem narodnem delu — re danes je voditelj čc5ke politike. »Najprej kultura!« Je b;l Havličkov klic v letih IS50. »S ku!ti*r k svobodi!« In Cehi ga ubozajo: današma kulturn lakota na CeSkem ie le sad — Havličkove vzgoje.
N ij navedemo nekaj mLsli iz Havličkavih spi sov!
Prva In najpoglavitr.ejSa naša skrb mora biti z •narodnost, za jezik. Največja svoboda brez narodnosti ni nič, ker Je to svoboda le za tujce, za tlačitelje in naše gospode, ne pa za nas. Kaj jc*-koristita doslej Ircem angleška svobnda! Kaj kn risti zamorcem, sužniem v južnih de?e!ah severo-ameriške zvezne države, naisvobodneiša uredb."« teh dežel!'Kjerkoli ne vlada vaš Jezik, va<a n? rodnost, ste zatirancl tudi v najsvobodnejših deželah. Saj je svoboda besede, svoboda tiska prva podlaga vsakršne druge svobode.
Zapomnite si to elavno pravilo, ki nas ga očT
Jzkušer.ost vseh vekov! Politična svoboda brc aarodne nima vrednosti: pri katerem narodu vlada tuj jezik po uradih, po šolah In v življenju, tan-nl prave svobode, tam ni demokracije, nego ond; 'e aristokracija in sicer najsramotnejša aristokracija — aristokracija Jezika.
Svobodomiselni ljudje so velika oč!vidna večina v deieli. Cesa ie torej treba/tla uveljavijo svoje zahteve? Nič drugeea nego zavednosti svolih si', cmike, slosre. zdravega smisla, previdnosti in do-Ircga izkoriščanja okolnostL
Svobode se ne da IzkrlčatL Izjokatl ali izlamen-tirati, neno vzcvete le Iz,roke marljive delavnosti V enem letu ali v dveh ni mogoče predajati kar si dokazila stoletia. Ce bi bil zdaj vsak ro'ak ?e tako omikan, da bi razumel vse. česar nam le treba, bila bi to le igrača, urediti deželne razmere tako kakor ?e svobodnim narodom potrebno. Moramr forej ljudstvo poučevati ter se tako vedno približevati zaželjencmu cilju.
Vsa avstrijska bodočnost se da no nn??m mnen'u uazn_ i z gotovostip in na* kratko tako-ie; AIi.se uora v Avstriji ivesti fedeTlizcm ali pa jc trebi zoret seči na^at do absolutizmu. Na centralističen način se v Avstriji ne da ustavno vladati. Vlada si ičhko izbere: če hoče centralizem, mora neizogibno uvesti absolutizem — a čisto njena skrb Je, kako absolutizem vzdrži. Gol nesmisel Je hoteti usiavno vladati, t. J. po volj! veČine, a upirati se Jej volji večine. Da pa le velika večina v Avstriji proti centralizmu in ra federalizem, to Jc videti i/ vsega okoli nas.	»Domovina«.
—	Pazite, — je pisal gmf prefektu. — Bilo je napačni, da ste se č l premotiti po dozdevni umerienosti tetra človeka. Eii ie ljubimec Sonje Kavečinove in je uporabljal* to fanatično osebo za politično oro.:ie. Torej ie odgovoren za delanja te ženske in n;<".ra o^upa^; !i zaradi nje'izgube.
Končno je ie pripu»;;:iil:
—	Potrudite se. da najdete pisca one*.ra članka, ki je pohuči; m«ii sum. Kaka prevariena oseba se je očividno poslu/ila neumnosti kakega reporterja. da je spustila v svet to grožnjo ali pa svarilo. V kak namen? To bi bilo treba vedeti! AH se je zgodilo to. da bi se zdelo'odpotovanje Krilovskega verjetno? Ali se je zgodilo, da bi me posvaril?
Ce se je Nikolaj Feodcrovič tako strastno zanimal za to stvar, ni bilo morda za tr>. da hi sc bn? nove. neposredne'nevarnosti. teiftveč kt-r je čutil potrebo borbe in zmace. V tem ie pozabil Br^na-za in niegovega okrevania; pozabil je tudi Narlie. ki je sploh že ni bilo več zanj. Njegov neukrotljivi srd proti Nad ji in Brena^u se je začel poležati. Čeprav se je zopet prebudil tupatain, se je Mira-
novemu bilo treba spomniti samo dveh stvari, da ^a zopet pomiril In utišal; če ga je pomisel na
njegovega nasprotnika začela razburjati, si Je predstavljal markiia v trenotku, ko *a je imel pred
svojo pištolo. meriL#nanj in sprožil. Pravzaprav ga je veselilo, da je marki ostal živ. da bi se tako spominjal prejete kazni in se straši! nove.
Kar se tiče Nadje, si ie od Časa do časa ponav-lial vsebino pisma, s katero jo ]e» kakor je dobro vedel, zadel huie, kot bi jo bil zadel s krogljo. V ostalem pa ie bila ta ženska že mrtva..., hotel jo je živo pokopati.... v samostanu!
Ce bi pa bil Nikolaj t'eodorovič mogel čitati v srcu te dvajsetletne obsoienke, bi bil vendar pre^ cej presenečen, kajti našel bi bil čisto nepričakovane občutke. Toda če bi mu bil kdo tudi popolnoma razgalil to žensko srce, bi ga vendar ne bil razumel bolje. Kajti -dasiravno je dosegla fizika, da moreta dva človeka na razdaljo tisočev mrli direktno, med seboj izmeniavati svoje misli, pa
v en Jar še ni omogočila psihologija, da bi si dve vu-k pa mi bi si bili še tako blizu, mogli sporočati skrivnost svoji« na'globMih čustev.
Cela duSa. ki nam je naiholjša. ki jo razumemo najbolje, nam ie kniiga. zapečatena s sedmimi pečati. ki je ne iftoremo nikdar popolnoma pojmiti.
Nadja je ves "čas kot prostovoljna ujetnica osta-iala v sa.oji sobi in se je z mirnostjo, razmišlja-* njem In zatiranjem svojih lastnih misli skušala1
Razne pofitKne vesti.
NaS« »sovraStvo« proti Nemcem. Večkrat moramo čuti — tudi z viših strani — očitanje, da mi sovražimo nemštvo: da snfo nasprotni nemški državi In sovražni nemški narodnosti v tfj naši državi. Mi bi rekli na to: otrok je sicer res tu, ali ne dajejo mu pravega imena in ne vedo mu spola. — Kar čutimo mi- ni sovraštvo ne proti nemški državi. ne preti našemu domačemu nemštvu Ne sovražimo. ker smatramo tako sovraštvo le radi sovraštva proti drugemu narodu kot nekaj nekulturnega. rekli bi skoraj: nečloveškega. Ne sovražimo ;ie nemške države, ne našega nemštva. pač pa sovražimo izrastke na njima. Sovražimo jih, nasprotujemo jim, ker se jih narodi in državi po pravici — bojijo. Sovražimo Imperijalizein v nffnški državi, tisto junkerstvo, ki si prisvaja bogosličnost in pravic do vsega, kar ogroža in vznemirja druge narode in jim jemlje zavest varnosti. Borimo se proti gospodstvaželjnosti našega domačega nemškega radikalizma, ki si prisvaja neko poslanstvo za nadvladje nad-drugimi, za nemško gospodstvo v državi, ki ni nemška. Tem izrastkom na nemštvu nasprotujemo, prod tem se borimo, ker le to naša dolžnost do svojega lastnega naroda. V teh izrastkih je krivda, da je danes nemštvo v nasprot-stvu malone z vsem svetom, kar v novejih časih priznavajo tiidi razne nemške avtoritete svetovnega slovesa in kar je izrecno konstatiral tudi poslanec dr. vitez Lodgmann — zastopnik nernško-radikalnoga mesta Ustje na Češkem — v svoji brošuri. Mi razmišljamo često: Vsak človek — tudi najbolj in najblažji — ima poleg številnih prijateljev tudi kaj nasprotnikov. To je v naravi človeške družbe, in slabosti ljudi. Tako je bilo in tudi bo. Ali, če ima kak človek le sovražnike in nobenega prijatelja, potem je to siguren znak, da je na njem ali v njem kak defekt, ki izzivlja tako vsesplošno nasprotstvo. To velja menda tudi za cele narode. Tak defekt na nemštvu so gori označeni izrastki. Teh naj se nemštvo iznebi, preneha naj, smatrati sebe za božjega izvoiienca, odreče nti se misli na neko poslanstvo za gospodstvo nad" drugimi, sprijazni naj se z mislijo na mirno življenje enako- in polnopravnega poleg enako- iu polnopravnih; sprijazni naj se z mislijo, da imajo tudi drugi isto pravico do enakega mesta na istem božjem solncu, da nima nikdo pravice do mesta nad drugimi in da se od nikogar ne more zahtevati, nai se zadovoljujejo z mestom pod drugimi, da ni nobenemu narodu že rojstvo položilo v zibel ustfdo, da bodi gospod, ni nobenemu, da bodi hlapec! Do take ideologije naj se povspne nemštvO in nai strese s sebe izrastke:, pa izgine nasprotstvo proti njemu in že o prihodnji Velikonoči bodo •nogli-avstrijski narodi praznovati Vstajenje — medsebojnega miru!
Ceai proti razdelitvi Češke, Dne 27. marca pred-poldne se je vršilo v" Pragi zborovanje vseh zastopnikov čeških okrožij češkega kraljestva, da zavzamejo svoie stališče nasproti zahtevam Nemcev po provinci »Deutschbohmen*. Shod je otvori! starosta čepkih okrožij Pap«ušek. Glavni govornik ;e bil bivši minister dr. Jos. Fort. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zastopniki čeških okrožij izrekajo rroti provinci »DcutschbOfimen <a nedeljivost češkega državnooravnega ozemlja, zb češko državnopravno deklaracijo, na podlagi samoodločevanja narodov.
Revizija ustave. •Information« piše: Kakor nam poročajo, so nekateri podrobni načrti za revizijo ustave Že izdelani. Dva načrta Izdelala češka lktivna politika, ki delujeta v državni službi, tre tjega pa neki aktivni nemSld poUtik iz Češke, ki ima pred seboj te lepo bodočnost. Četrtega pa neki jugoslovanski strokovnjak in učenjak, ki zavzema odlično zaupno stališče. Zraven pa Še izdeluje svoj načrt poseben od Češkega svaza postavljen dsek, ki Je sestavljen te pravnikov in zgodovinarjev. Ali so bili elaborati že predloženi na mero-dajnem mestu, nam ni znano. Tudi ne vemo še za čas, kdaj bodo ti načrti obelodanjeni Prorokovati T>a nočemo.
Avstrijski državni dolgovi so znaSall 13. februarja 19!8. Pr! Avstro-ogrskl banki I3.!0?.*oo000 K. pri avstrijskem bančnem konzorciju 8.748.700.000 K, pri konzorciju v Nemčiji 2.866.900,000 K, vojnih posojil 29.274.600.000 K, v inozemstvu 8S.700.000 kron. Ves dolg je torej znašal 54.0*4.700 tisoč K; za kritje obresti odpade na leto 2.195,100.000 K.
Zborovanje ukrajinskih politikov v Lvovu. Dne 25. marca se ie vršilo v Lvovu veliko zborovanje ukrajinskih poslancev In politikov. Predsedoval je ibornični podpredsednik Romančuk.. Sklenili so ledeče resolucije: Zastopniki ukrajinskega naroda smatralo mir z Ukrajino za prvi korak uresničenja samoodločevanja ukrajinskega naroda. Zahtevajo naj se pogodba Izvrši in ratificira. Zborovale! zahtevajo, naj se združi od Ukrajincev naseljeno ozemlje monarhije v posebno ukrajinsko državo v okvirju monarhije. Zidom in Ptoljakom zagotavljajo Ukrajinci narodno avtonomijo in popolno enakopravnost v ukrajinski državL Zborovale! protestirajo proti polonizacljl Holma potom c. kr. volaške uprave. Holm naj se nemudoma priklopi Ukrajini.
Vprašanje Dalmacije del Jugoslovanske«« problema. Profesor dr. Pavel Samassa je napisal ▼ »Bosnische Post«, zanimiv Članek o Dalmaciji. Za
pravnike Je monarhija prava zbirka raritet r -ned njimi Je najčudneja kurioziteta Dalmacija Domačija Je prišla na rob gospodarskega propada, ker jo je Avstrija izrabljala kot kako prekomorsko kolonijo ia nič storila za deželo. Tako trde Dalma-tincL V tem Je — meni profesor dr. Samassa — resnice in neresnice. Dalmacija Je šele z mirom v Campoformiju v letu 1797. pripadla habsbuški hiSi. Ta je sprejela beneško zapuščino. Cd leta 1805 do 1^14. je Dalmacija pripada! Napoleonovemu kraljestvu Iliriji. Dalmatinci trde. dn Je francoski maršal v teh devetih letih več stori! za kulturni napredek dežele, nego Avstrija v enem stoletju. Pripoveduje se. kako je cesar Fran I.. ko :e obiskal deželo, na vsa vprašanja, kdo je izvel to ali eno dobro napravo, kdo je zgradil ceste in pristanišča, vedno dobival odgovor: Francozi! Nato da Je cesar pripomnil na svoj suhi sarkastični način: Schad, dass mit Ifinger da gblieben san!« Pisec govori nadalje, kako brez vsakega smisla je projekt, da bi N*mci s svojimi kolonijami poplavili Dalmacijo In da bi tam tako utrdili svojo moč. Kajti dežela je z ene strani jako siromašna, z druge pa je prebivalstvo iz sovraštva metalo Nemcem kako poleno pod noge. Bclje je da to poleno odleti pod noge Madjarom. Pisec konstatira torej, da je napram tej prekomorski koloniji — kakor se Imenuje Dalmacija — Avstrija vodila tako gospodarsko politiko, da le postala dežela oglodana kost, ki se more eventualno vreči Madjarom na milostno prežvekanje. »Novine« pripominjajo: »Priznavamo, da je ta dunajski profesor iskreno in odkrito naštel smrtne grehe, storjene na Dalmaciji. (Zaplenjeno). Ob enem pa slovesno protestiramo proti temu, da nas uvrščajo v vrsto prekomorskih kolonij, da bi postali Šahovske figure spretnih igralcev. Jugoslovansko vprašanje se ne reši na ta način. Dalmatinski problem je te en de! jugoslovanskega problema in zato Je njecova rešitev ne-možna brez rešitve vsega Jugoslovanskega problema. Polovična rešitev ostane samo polovična in bo porajala nadaljne krize in trvenja. Kdor Je te z enim očesom pogleda!, na karto, opaža, da Dalmacija nima skoro nikake vrednosti brez močnega zaledja, da njena pristanišča ostanejo tudi nadalje mrtva, njena trgovina mizerna, dokler se ne reši vprašanje zaledja. Jad-anski problem Je ozko spojen s problemom Bosne, Hercegovine. Hrvatske in drugih slovanskih dežci, ki se oslanjalo na morje ln ki po svojem zenrljeplsnem položaju Iščejo razvitka napram morju. Nekdaj Je Dalmacija tvorila centrum hrvatskega političnega in gospodarskega narodnega življoiija. Radi beneškega nadvT;»dia in turških navalov se Je ta centi um odmika! ♦dno bolj od morja in se pomikal proti notranjosti. Ako se tudi morda ne ponovi ta tok zgodovine, ako ni usoleno Dalmaciji, da poštam centrum hrvatskega narodnega življenja, vendar je gotovo naša žila odvodnica.
pripravljati na samostansko življenje, ki Jo Je čakalo. Miranov 11 Je proglasil obsodbo, ln videla Je, da je ta človek neizprosen. Poteg tega pa mu Je tudi priznavala pravico, da Jo sme kaznovati, ln kar Je spoznala ob Hubertov! bolniški postelji, kako Je popolnoma zapadla tej kaznivi ljubezni, mu je bila hvaležna, da Jo je hotel odtegniti omami ju-joči izkušnjavi, neizogibnemu greha.
Kakšno pa naj bi tudi bilo njeno bodoče življenje izven samostana? 2ivljenje žene, ki bi bila nesrečna brez upa rešitve, brez upa izgubljena I Njena uboga duša Je iz dvojnega zla, katero naj bi si
izbrala____notranje muke ali končnega padca----
hrepenela le po enem: po miru, po uničenju. Želela si Je pač smrti, toda bila je prepobožna, da bi mislila na samoumor.... tako si je namesto groba izbrala samostansko celico. Z vso silo svoie strastvene naravi Je koprnela sedaj po tej grozni bodočnosti, in za trenutek fl Je ta žalostna bodočnost ohranila življenje. Poznala Je sama sebe vebko premalo, da bi se vprašala, kako bi mogla živeti, če bi ne* Imela nobenega trpanla .več.
Vsak dan In brez skrivanja le hodila Maša vpraševat k markijevemn hišniku, kako se počuti njegov gospodar. Francoski Je znala ravno toliko, da je razumela nalpomembnejše besede: »ZboTj§uje se*..... Prav dobro mn Je____ NI več nevarnost!! ____« Ko se Je polegla mr?lica In ie Hubert že
smel vstajati, je grofica poslala služkinjo le še tur
ADrouizsc^sfte stvari.
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 1. aprila do 6. aprila (26. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 26 izkaznice za živila dobiti naslednja živila ln drugI predmeti aprovizacijske komisije in sicer na-osebo ia teden:
KORUZNA MOKA. 3 osminke koruzne moke po K 1*— kilogram.
KORUZNA MOKA NAMESTO KFUHA.
650 g (65 dkg) koruzne moke, oziroma nadaljnln 700 g (70 dkg) koruzne moke za delavce pri težkih delih, proti preščipnjenju št. 25 izkaznice za živila. Normalni TKimerek moke se bo oddajal proti enostavnemu preščipnjenju Št 25 živilske izkaznice, dodatek moke pa proti preščipnjenju št. 25 živilske Izkaznice in Izročitvi odrezkov za kruh veljavnih za dneve od 31. marca do 6. aprila.
JAJCA.
2 iajcl na osebo hi teden po 50 vin.; za manj imovite (rdeča Crta) po 30 vin.
MARMELADA.
K kg marmelade	po K 4*1 fi kilogram.
Delavci pri težkih de!ih imajo pravico do na-dalnje H kg marmelade, katero dobe pri nakupu 70 dkg koruzne moke (dodatek za delavce pri težkih delih namesto kruha).
CIKORIJA.
1l» kg cikorije na osebo in teden po K 9*60
KISLA REPA: M kg kisle repe	po 1'60 kilogram.
KISLO ZELJE. M kg kislega zelja	po K 2*20 kilogram.
Priporoča se strankam* da naj prine«o s seboj pnsodu za kislo repo in kl^To zcl'c. ker komisija ne more dajati papirja za te dve stvar:, ker so na tržaškem trgu popolnoma pošle papirnate vrečice.
SOL.
eno osminko soli na osebo In teden po 28 vin. kg.
DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE.
Dotične osebe, ki opravljajo tefko delo ter Imajo zato pravica do dodatne Izkaznice za kruh in tlo dodatne Izkaznice za maščobe z od rez k i, za-znamenovanimi s črko S, dobe proti Izročitvi odrezkov te poslednje Izkaznice, veljavnih za čas od
1. do 7. aprila 1918 dodatno Izkaznico Itev. f2
ter moralo nanjo do vštete sobote 13. aprila, v običajnih pro 'ajaJnah dobit! po 3 dk* slanine Izkaznice štev. 62 veljajo do sobote 6. april: .
SIROVO MASLO IN Ol JE.
Na vsakih 6 (5est) odrezkov oi'^ij»*!ne Iz- az-n:ce za maščobe, veljavnih za čas cJ 1. a, do 7. .aprila I91S, se mora dobiti tekom t°sa razdeljevanja, obenem z nakup« n drugih živil, v vseh prodajalnicah, kjer se prodirajo žwila apro-vizadhke komisije 6 dkg sirovega izasla ti? osebo po K 21"— kg. Cena za manj Imovite sloj-(izkaznice z rdečo črto) po K 10*— kg.
Poieg tes;a dobe stranke izkaznico 8 za nai 3 ceutilitrov olja, na katero se bo moglo v o! iu -nih prcdajalnicah dobiti 3 centilitre olja po K 2t liter. Cena za neimovite sloje K llf— liter. D , od katerega dalje se bo dobivalo olje. se nazi i posebej.
IZK4ZN1CE ZA SVINJINO.
Objavi se posebej, kedal stopijo v vel'avo kaznicc 5L 46 za nakup svinjine, k! jih str? j že imajo.
IZKAZNICE ZA TOVEDINO.
Razdele se izkaznice št. 32 za govedino.
RtDILNA MOKANZA STARCE, BOLNIK T
IN OTHOKE.
1 zavoj redllne moke (250 g) po K 1*— z I in 400 g kondenziranega mleka po K 7*50 V. gram (400, g za K 3*—). — Tekom tega razd-. vr ;a se preščipne St. I. rumenih Izkaznic ot.-.>ke (SO dkg) in Št. III. sivih izkazn!- (za st in bolnike), veljavnih za meseca marec In a
Lastniki izkaznic za naravno mleko imaio vlco samo do 1 zavoja redilne moke proti > ščipijeeju št t
PETROLEJ.
Razdele se Izkaznice št. 26. Na lzVa7nlce It za petrolej, ki Jih stranke že imajo, se bo rarro el dobiti petrolej "Od 1. do 6. aprila v pro^a'..ln:ib z lihimi številkami (1, 3, 5 Itd.) Tudi prodajne i sodimi številkami (2. A. 6 !td>. ki im;iio 5e pcrroM v zalogi, ga morajo prodati na Izkaznice 2*». N-vsako izkaznico št. 25 se dobi H 1 petroleja po 56 vin. liter.
KTCOMPIR.
Tekom te<ra razdcMevanfa c ibe stranke Iz^tz-niče št. 1 za nakup H kg krompirja. Na te izkaznice se bo dobival krompir samo na tr. h P "t^-rosso. Lema. Barrfrra ve:chia, Oiuli mi in Prrn-gino. Cena 40 vin. za kilogram. — l/- ■ :n'rs 50 h štev. 6 na zadnji strani za I '-» kii kr^mpiria. so veljavne do vštete ponedeljka, 1. aprila lfM RAZDELJEVANJE SLADKORJA.
V pnpedeliek, 1. aprila, se prione procn'a shd-knrla na nove Izkaznice (veljavne za ar"-!!). Irr> jitelii zamorefo dobiti sladkor le onega dnj, !:o sn na vrsti za tedenska živila. %
4 e
- !.
S! n VENSKO CUv A? I>ČF
Danes, 31. t. m.
Točno ob 5 pcp.
Kervozne ženske.
Burka v treh dejanjih. Spisala E. Blum in R. Fochft. Po nemškem pre\oUu posloveni! Ignacij Borštnik. Režijo igre vodi g. M. S. OSLiiE:
Grof Pcntgi^aud • . . , . Antouuie, njego v.i soproga .
EI*£jOLieA I njenn rod,tel^
Sulonie Gerhault, modistka . , Oha,peli.ttx, d a^čičar . . • , Caroline, blagajnićarka . • •
} P«*^----
Bag'de, stoga v nokem klubu Fei'cio. htfna I - PontglbAuda Lhar.ss, stresaj / *	°
Prvi gosnefd ...............
Drn^i gospod ...............»%
Tretji go pod . .........- . g Von^t. a
Dejanje se vrši v Parizu, in sicer 1. in 3. v Pont-giboudovem stanovanju. 2. pa v Chaplou.xevi slaščičarni.
CENE: Lo:"e fMj 10 K, sedeži v pritlič'" od I —V. vrste po 2'50, od VI.—X. po 2 K. X'..—xV. po 1'50
K. Sedeži na galeriji 2 K. Sto,i a v pr.ihvlju n) \ in. stojišča na galeriji In vstopnino v lože 60 vi u
.....g. Kralj
, . gilJ!. Gradil v» p J. Pukovnik g<V<> £ele/u kova . g lč. Kavf Č XV, . , . . g. Pota* . . . . gdč. K.-al gdč. Udov ifie . » • . Rakova . J. D. Bukov.itk g. 15. Ami*; g Pre^a.c

iFn^ I
V * ^ 141
pata m, Ce se !e le polastil hipen nemir in strah.
Nekega dne je sporočila Maša, da jI je hišnica z dvorišča pokazala gospoda markija. ki Je med razgrnjenimi okenskimi zastori v prvem nadstropju počival na divanu. Stokrat si te daj a Nadja pripovedovati o tem prizoru z vsemi podrobnostmi. V obraz je bil res Še mršav in bled, toda Maša Je menila, da jo gospod marki v kljub temu še morda lepši kot prej, in oblečen da je bil v belo Ilanelasto suknjo z rdečimi svilnatimi vrvicami, ki je pokrivala njegove »uboge, bolne, razstreljene prsi.«
Ko je Maša naslednjega Jutra, kakor ji je bilo ukazano, stopila v sobo svoje gospodarice, se Je prestrašila. Tako zelo je žalost iznova razorala lice njene barine. Lepe oči, ki jih že več tedn'ov sem niso več pordečevale solze, so bile tako zatečene in vnete, da niso mogle prenašati dnevne svetlobe
Maša Je bila zelo potrta, a reči se ni upala ničesar. Ubogo dekle le vedelo, da ne more potolažiti svoje gospodarice, a bilo je prevdano, da bi moglo hiti radovedno. N3dja pa jI tudi ni povedala, kake misli so jo morile vso noč. ne da bi H!a zatisnila
oko____ni |i povedala o blaznem poželenju, da bi
ob jutraniem svitu pohitela k njemu, ki bi jo sedaj zopet mogel spoznati, čuti In ii odzovarjatl. Govorila tudi ni o dfvjem koprnenju. ki Ji je prešinjalo vse živce, ko Ji Je pripovedovala Ma.fa o lepem, bledem obrazu In njegovih prsih, kjer se mu Je zaraščala majhna rana.
Odlikovana marlpnlairtbi'r Nje? ^ Vth;.-»e odlikovalo gospicc fr-h-ljelrv Frai»ot;čfcr*o. tilpulartinjo pri voia'ki preier ni p.jsl-n :li AjHovrčni z zlatim zaslužnim križcei^ ni hrubr-'STne *rn Onlje v pripoznanje odlično -t-rtvan'a „".iMi*:«n.o odlikovanki in nje v mu oč<»tu
Učeči se mladini »Dijaški dom!« To ml* le sproži! naš drž. poslanec dr.'Ot. Rvh kratkim v »Edinosti«, so starlši. ki tm. mladino na tržaških srednjih in strokov z veseljem pozdravili. Težka Je odloči v. težja pot očeta ali matere, predno je

s J cd o
i^Lih. a >0 svo-
Ko pa je nekoliko pozneje vprašala
—	Ali naj grem sedaj v rue Babylone i« Sam, kako »e počuti gospod marki? — i rila Nadja:
—	Ne, Maša, ne pojdeš t|a danes In spi več. Gospod marki ni več v nezavesti. Izvedeti, da prihajaš, pa bi ti naročil kaj kar bi mu morala odeov oriti. Takšnim i
pa se ne smem izpostavljati----O, koli'
povzročila L... V ostalem pa Je on re? jena sem in ni mi treba več slikati o n
_ Pomirjena! — s! Je mislila Maša, i
bolečin skremžena Nadjina usta in njer.-oči.
Zvesta služabnica se nI trpala opore! njen obraz je prosil grofico, da naj bi bila na sama s seboj. In ie pač hotel reči:
—	Naj vendar grem k memu! Četudi zn francnskl. pa mu vendar morem sporočiti dno mislite nanl. Potem vam prinesem par napisanih od tresoče se roke okrevajoč'ega da markih, eno onih llubavnih pismeč, ki z;
setletne Žene pnmcnjnjo življen;e samo----
onih pismec, barina, pomislite to dnhro. kakr Se niste Č'tala nikdar .... in k^Jih druea boste čitala nikoli.
Toda zrotica se je obrnila in pokleknila p svetniške slike, da ne bi monla gledati sMeče kušnjave na obrazu svoje preproste zaupnice.
a-\ v
ar
bi na
em" nir-
C <
o e-
i-!0 h ie
ii
Lr-
v Trsta dne 31. marcj 1918.
„EDINOST itev. 86
Stran I i i.
Jega otroka izobrazbi srednjih aH strokovnih Sol. definitivnih sklepov sporazumno med Gorico, Lfu
Od sorodnika do prijatelja, od prijatelja do znanca privaja ta skrbni oče. ali mati svojega nadarjenega sinka, da bi mu preskrbela zavetišče, drugi dom, ter mu tako pripomogla do nadaljne izobrazbe. A, le malokomu je sreča mila in rosnim očesom se vračata sinek in oče (ali mati) proti svojemu d imu. ZaJnje. kar ima otrok in mu ostaja, je vsakdanja dolga pot proti tržaškemu mestu, ako se hoče posvetiti nadal.inemu .učenju. Utrujenost, glad. po zimi burja in mraz itd., spremljajo na tej Križevi poti ubogega dijaka. In srečen je tisti, ki premaga vse to trpljenje, vse te muke. Od nikoder ni prave ponoči in ni čuda. da mnogo izmed nvh opeSa na tej trnievl poti, ali plača to borbo v mladih dfjaSkih letih z boleznijo — s hladnim grobom. Koliko nadepolnih mladih moči, ki bi jih v sedanjem času tako živo potrebovali, smo že v dijaških Ktih ali pa, ko so dospeli ravno na svoj cilj, polotiti v črno zemljo — v prerani temni grob! Ali hočemo še nadal;e to svojo mladino, brez pomoči prepuščati grenki usodi - pogubi? Ne, nikakor ne! Pot, po kateri mornr^o. zastaviti svoje korake, aam fe začrtana. Zg'e^njmo se na naših severnih bratih, kakor smo nedavno čitali; posnemaimo njl-invo ljubav in skrb, ki jo goie za svojo učvčo se mladino! S tem. da pomagamo svoji rrJadin!, pomagamo svojemu narodu do blacostania in napredka Kaj nam comcgnjo vse naše zahteve po srednjih in strokovnih šolah, ako svoji učeč! se mladini ne preski bimo zavetja, kjer bi se zamogU brez boja za vsakdanji življenski obstanek posvetiti svoji nalogi — učenju?! Pretežka bi bila nrlcnč odgovornost za to našo brezbrižnost. i3riu-
bljano in Dunajem. Cas hiti, in ne smemo dopustiti, da bi nas— prehitel. — Dunaj, 23. marca 191S. »Osrednji odbor«.
Z'- novt šolo v sve!ovWskem okrožju priredi v ponedeljek pevsko društvo »Kolo« pevski večer v gledališki dvor::ni j-Narodnega doma« ob pogrn'e-n:h mizah. Poskrbelo je čim najbolje, da ustreže 11 občinstvu: z zanimivim programom, pregrizkpm ! $ in pijačo. Posebno >karHica^ bo naravnost irvrst- : ? na. Kruh pa že mor.-^o gostje prinesti seboj. Prosi- !f mo požrtvovalno občinstvo §e enkrat za ka!:e da- ■ a rove. ki naj se izroče gospe Biček-Razbo^nikovi v j | »Narodnem domu«. Začetek ob 7. uri. Spored Je 1 nastopni: Spored: 1. V. Parma: »Mladi vojaki«, ! v koračnica. Orkester. 2. P. Lehar: Zmes Iz operete j . ^Vesela vdova«. Orkester. 3. J. BartI: »Mi vsta- ' f jamo«. Moški zbor. 4. L Fall: Valček iz operete »Dolarska princeza«. Orkester. 5. J. JeTen: »Pevčeva pomladanska «. MoSki zbor z bariton solo. 6. V. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček. Orkester. 7. * V povojih. Šaljivi prizor. Izvajajo: gdč. Kavčič, gg. Požar in Kralj. 8. S. Reinhard: Zmes iz operete »Punčka«. Orkester. 9 .Slovenske narodne: a) »So ptičice zbrane«, b^ »Nocoj fe res en len večer«, c) »Sijaj, sijaj solnčice....« Moški zborf. 10. V. Parma: »Slovenske pesmi«. Orkester. 11. A. Nedved: »Ljubezen in pomlad«. Moški zbor s tenor solo. 12. B. Smetana: Koračnica iz opere »Prodana nevesta«. Orkester.
Čisti dohodek Krekovega slavja z dne 10. t. m. I znaša K 7440'—. Od tega zneska se glasom sklepa t odbora za proslavo Krekovega spomina v Trstu | izroči znesek K 5000 Dijaškemu podpornemu dru- '
.Češko Budjevička Restavracija (Bosa-
fcova ~ uzorna češka uostiiiia v Trstu) bc nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošie.) Slovenska uostružba in slovenski jedilni listi.
es a
Tužnim srcem javljamo prebridko ve<tf da je naš ljub jeni cče, očim, outo^a- sta i < če, gospod
ZIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
mi Fontzrj.sa ni. Mana Mu - im na!a!a.
Delniška glavnica K 100.000.000. . Rez. zaklad K 32.500.000
Izvrsuls Indant^o t iz tel t araj daifrs tona- cfii
- Uradne ura od 9 t pop. ■
S VAM
Pogreb dragega
i
d?nes, dne 30. marci 1913, mrn.o v Go podu zaspaL — po-« j lika se bo vr-il na Pio e.<u v ponude jek: p podne.
PROŠEK, 3 . mar:a 1918.	Diužine: pl. Obereigner, Goriup.
P&seb-a obvestila se ne bodo razpošiljala.
ttt:" ' .t. ^ i ■ J J.
ii. ^LiiiL^ŠifiŽ mSt&Sai

p	I
l m
F S
ESL
C3
■ a
MALI OdLASi::
j— »—i m računajo po g sto L besedo I—• L_J l y asina tiskata« Vene !« m ra-.a- i ; saj o enkrat vefi. — Najmanjši t_11_J i; pristojbina sn&ia 60 MAtinlt. .(
GD
Mlekarna
Za
ProdsOam _ . _ .
£u uobre pIo^C® »Helvetia" Bfirriera 19. ( 981
Z dekretom aa prometnem kraja brez konkurence ee proda. Vprsiaa Oiif&:6 ulica Coroneo 13, 111. B^ssa od 1—4. (li'84
15. aprili išče mala 'imiiua bivajoča v dvorcu, onlado ter zdravo dtkie. Vpraiati pri „Hel
vetji" Bar iera 19.	19S2
baterije, praško aa barvanje oblek
in gramofone, blago zagotovljeno.
zemljišče in h««o v v bližini Sv. Mar:je Magdalene zgornje. P.sra«-u# tlina'm -ne pouuab« ra Veiaenfeld nL Maiolica itf, III a, ko bi se maščevala usoda nad našo malomarnostjo, j §tvu v Trstu, ki naj s tem zneskom ustanov! >Kre- 2 ia pol d« B.
a^o ne strnemo vrste ter pohitimo na pomoč svc;i kov Fond«, s katerim na! po potrebi razpolag. -----■ ■	--- , . .—, . , rr „ ,
' — - * in preia^e knpaje ia dooro plača Hotel
Balkan, Piazza Oaserma. TrrL 1^76
učeči se mladini. — »Dijaški dom« v Trstu, to bodi j Ta sklad nai bi se pomnofi! s prispevki drn<rih 1
ms vseh načrt,	točemo, mor.inio udeistviri
V.ci na krov, vsi na delo. da čim prej svoli učeči
Krekovih prireditev v Trstu, In okolici. Ostanek prebitka »Krekovega slavja« v znesku K 2440*
nI 'ini postavimo zavetišče, dom. Dijaški dom v ' f.e pošlje lO'Jboru za Krekov spoirenik« v I.iublj
Trstu! Krasen izgled rs^m Je pijkazai odbor z? Kr ' ovo slavje« v Trctv, ki ie dve petini dohodkov prireditve daroval »Diiaš^en:u pedp. društvu v *tr«tu za »Krekov s!.la.d« v'pon:oč na?irt: bornim dijakom. Ta sklad pa se po sklepu odbora »Dij pclp. društva v Trr.Ti porabi za bQdočl »Dijaški fr-r^e v Trcfu. In temu zgledu sledi sedaj*tudi n.is vrli narodni Sv. f*-*r. kf se večkrat z dobrodelnimi pr cditvajrii spominja nagega dljažtva. Polovico dohodkov slavja, vi se bo vrSilo na Belo nede^i«, e namenil -Dij. podp. društvn« v Trstit. k? pnnino/i | sl lad za »Diin^kl <?nn«. Rodoljubi! Ko darujete v nros'avo spomina rio?u, ki |e posvetil vse svr'-e iT' ;i narodu, btl rče ^lov., diiaštvu. darujte za »K.^kov sklad«, ki br» večen temelj domu nn'i uC Ći so mladini, opominjajte se pa tudi ob drugih ve^eiih in pomembnih r'ilikah naše mladine in prl-ckoOire na pomoč.	podp. društvu* v Trst'»,
da - e čim preie Izpolni ta narodni načrt In da ntn ' h-c vih Adriie nosrrviino jprvi dom naši se učeči n;l:t :ii:	r»»,n« v Trstu!
K pekovsVe-m« vprt^anju. Nemško mesto Trler
Je Imelo v mirnem Času po!es ene g£.rn:ziiske in de- i-tib za vn dni h pckarnlc v večjih bolnišnicah in samostanih ol < li sto z sebnih pekamic. Od tah se Je nrTlJižno er:: treti-"a znnrla. ker so imetniki bili poVlicnnf pod orožje. V mnogih od ostalih so delale ne7 'dostno Izvri?ne sile. v mnogih sama žena z u^ nejm. Pokazali so se hudi nedostatkl v tetn. da sv vojni pred;:si zn izdelovanje kruha niso na-t^ Jro izpolnjevali. Velike množine kruha so se
Tr>rtvaških predmetov, l<st Marije £mer de Ou.pelan. zraven open-sk^ cer k" e št 20 naznanja, da ima vel ko izbero
19. 5
PradGlnliia
f!7
U
't-jt-ii
v ŠKatijaii za oaik- te se dobi d Iniei Uiilia pil. Poste 6.
Prusurslne
no. Pripomniti pa treba, da Je bilo več darov po- e(:ških velikih "n malih rakev darjenih za Krekov soomenik in bodo seveda ti ' zneski odkazani !e »odboru za Krekov spomenik v Ljubljani«; prispevki darovalcev izven prireditve zna ]o doslej toliko, da skupni znesek, ki bo do-pesla i • t.«-T>j za Krekov spomenik ▼ Ljubljano, prekata K 6noO'—.
Slovensko gledališče v Trstu. Z ozirom na to. da Je današnja predstava igre »Nervozne Ženske« i popoldanska lludska predstava, so se cene za to predstavo znižale. Vee pove oglas.
Opozarjamo še enkrat na današnjo predstavo i'-re »Nervozne ž«iske«. ki se vrši danes popoldne v gledališki dvorani -»Narodnega doma«. Za?c+ek točno ob 5. Vstopnice so v predprodaii pri vrata-rlci Narodneca doma gospe! Bič ko vi.
Poklici onroščencev. Iz Prage se poroča 29. marca: »Bohemia« piše: Pred neka! dnevi se ie
64 C
s?atovna
paiišče M
TR6fll!J2 udos ln revmatlzec!
cfrešks liH ia mm U
potom
kopeli, blatnih kopeli, pitja vode, solnčnih kopeli in električnega zdravljenja.
S kopeljo spojena penzija, resta vrscija, kavarna, slaščičarna z lastnim obratom. Godba. Izborna oskrba. — Stanovanja in kopeli v istem poslopju. Prospekte pobija ravnateljstvo. Radioaktivne, alkalične, solnćne ln jodne toplice. Zdravljenje z vodo,.
tiiletr.e sajan;ce imam na prodaj * o ceni. V. Sirca. Setana.
Stavbeno podjetje lil. if[£Ž2f,
Landeck (Tirolsko)
ii&e sak©? rudokope zg tisn^^
e
kEo^arH St 15 i ari©
M fg Izus 15.
t i.) v ul. lazzarsito
št. 30, II!. !?. ur, 10
baterije po K ^6 ) «e dcibijo v mirodilnici Ci.Iia ul P ste B »V196T
fTTMT^-^r-^T'* C. S
itaiHiil frafanti a i w
»od« kupujem v vsaki muOZini. Flftćam fO aji-išjih danađnjih ceaih. Znider-lč, Opći nO št. -150.
13 .'7
za dvooaebi,	kuhanjasprojmo
^luZu^IljU takoj Juli Starec, Pros k.	97>
kupuje ter plafclB najdlje
mmMMZ v m asi m s.
COiii5"
na
na Proteku in llotel ili^cou r Grl auu dam takoj v majem. 1'rag. fiitarec
ll)7o

0 BOSfiKOOl
podrnžnl ifo-tilni na IJpskem I v t "K13 St. 7 se dobijo vedno topla javljalo, da vojaški krogi sploh ne mislijo več na • je«iila. po zmercib ct-nah Vo«li' Ij Fr. Novak. 5 9.*' prebiranje pred letom 18'>4. rojenih letnikov, ki - ...... .. 1 .-p-T"
-Izdarafe brez nakr rt
^nse^^o se Je pa Izdaja!
kr;h vnaprei ra izka-*ri:c:e. ki ?e niso "bile veljavne, ali "a proti obliubi. da ^e nakaznice pozneje izro-fijo Radi tega so se pckarni3ke zaloge moke kr-čr'e v vzremirja]aAi meri. Tudi kakovost kruha se ie vedno boH	radi neprimerne Izdelave.
Pri to'ikih malHi nbr^rih ni bilo mococe, da bi se j, mnn;e rioke ured;!o tavo, da bi se bilo mo?!o vr":ti pravilno me .-.rje boljše moke s slabšo. Kon-t? Ie tudi poka/ala izrt-dno velika poraba o-srlia: pri mnog:h rekarnicah, kakor so navajali peki, je za pečenje ICO kg moke bilo treba 120 funtov o^.'ia, meitem, Vo seje v močno zaposlenih cbra-t:vi dognalo, da se lahko izhaja s polovico, 5e se obf?t_ dobro izrabila, ir posebno, če se ogibajo bolj pogostemu ohlajevar.iu in T • To je bil nepos-eden povod, da se je me^to 7- "eTo pečati s vp:ršan;e:n, da bi se obrati zdru-Mestna imravn ;e to poskusila naipoprej na z? dr'i v ni podlj.^:, je pa tem naletela pri zadrugi
niso biTi spoznani za sposobne, in da se pokličeji! po možnosti vsi nproSčenci prvega poklica (d > vštetega 36. leta). Kakor sedaj javlja »Večer«, so se ti poklici že pričeli: vrše se na ta način, da se črnovojniki prvega poklica posarnno kHĆejo k prebiranju.
V Slovanski čitalnici se bo vr§il v	otvo-
ritveni družabni večer.
Društvo S. M. M. za varstvo deklet ▼ Trstu
nam javlja: Rodbine vpoklicancev, če potrebujejo česa glede podpor ali pokojnine, morejo priti v »Društvo S. M. M. za varstvo deklet« v Trstu, ul. Acque št. 14) ITI. od 2 do 5 pop., da dobe potrebna navodila. Govori se slovenski, hrvatski Italijanski In nemški.
Blagosrčnim rojakom! Pole* Čtlva. kot najprl-
Jetnejše zabave bolnih in ranjenih vojakov, so jako dobro dosle raznovrstne igre, katere naj bi v zameno kratile dolgotrajne ure v vojaSkih bolnicah. Zato napravi človek uljudno delo. kdor more podariti v ta namen katerokoli Igro. Pred nedavnim časom je bila »Tombola« ena naipriliublienejfiih tržaških iger. katero ie pogrešala malokatera družina in zato jo imajo mnogi, kjer brezposelna In pozabljena leži v kakšnem kotu. Kdor bl Jo daroval v gornji namen, bi jako ustregel vojaškim bolni-novemu zakurievanju \ fcfjrn R3Vno tako, ako bi hotel kdo darovati kak-§en domino, kvarte ali katerokoli igro. Vojaške bolnice so prenapolnjene In vsem kupiti je nemogoče. posebno iz razloga, ker se nekatere Icre «ploh težko dobi. Darovatel'em bodo iz srca hva-
urnovaive, je v>neIo t'' se i s o*'ki prostovoljen do-vor. da se t> ves kruh izdc'oval samo v skrče-
(certn) na odpor. Ker pa je načrt sicer našel puino j	uboge vojne žrtve. Tozadevni prispevki naj
se blagovolijo izročiti v »Nar. domu«. — A. S._ Prošnja. Od odličnega rojaka, ki biva v Pragi in
tt^vilu tc :nično nr'boHe opremHenih pekar- } se trudi z v<;o vnemo in pofrtvovalnostjo za slonic in da oodo ostnle pekarnice z vštetimi tistimi, j vf .1st;e invalide v praških bolmcah sem prejela: ki šo bile-radi vdire zaprte, kr»:h samo proda'a«e.' „^^jj bi ya,n ne ^ilo možno dobiti v Trstu kakih Najprej so določili samo osem pekamic za pečenje j Slovencev, l i bi darovali svoje prečitime slo-in 16 za prod ir n;e. Ha icti način so ^e tudi zave udali. da so svojih 9 pekamic- zlo.'ili v en sam obrat. 7n I»nct^T!fe u<*3Tljenih obratov so se (?o»o-,,-je odškodnine. VrVutega so pekovski mojstri tr' ih obratov, kolikor se prostovoljno oglasi; . zaposleni v deluiočih obratih s plačo 9 M za pr 1 ( ihto), tfočim strežejo dru anski člani v pro-d:;* Inicah. S tetn se je tudi mnogim ženam vnla-kc ' i so možev ^trat radi nezadostnega o«=nfi'a in necVonrmiČnih razmer mogle vzdrževati le s te?avo. olaišaln mučna usoda vzdrževanja. Po dosedanjih izkušnjah se ie pričakovanje, ki se je sta vilo v zložltev obratov, izpolnilo v vsakem oziru. Pnraba oglja znaSa pri obratu, ki ie bil nrvi irre-jen na ta način iu ki ie torej najdalje časa opazovan, za vrečo mt.ke 57*4 funta, in znaša torej mani kot polovico množine, ki so jo dosedaj zahtevali
Anton Jeriač ro* uje v »rojem ate^eja UlU^lUl v Trstu. Via deJle Po^te it 10.
Br. 285/Appr.
nmpis riATJic^in.
Kod povjerenstva Aprovizacije ovoga Glavarstva raspoloživa su dva mjesta računo i knjigovodje, sa plaćom po dogovora najviše pako mjesečno 500 Kiuna.
Moliteiji imadu predložiti molbu do najzad 1U Aprila t g. na poipisano glavarstvo tu dokaz osposobljenja i svjedočbu preKo zadnjeg službovanja.
Za ostale uvjete daje razjašnjenja Općinsko Glavarstvo.
GLAVARSTVO OPĆINE Buzet, dne 27 Marca 1911
Upravitelj : K. RADF.
i IO %' * i
(„Silva41 veleč),	in vino
razpošilja A. OSE T pt Gušt^n (Koroško)« —- Kupuj^ stekieiiice
vseh vrxt ^erzama^kestarfe fnnove.
iHIIHHIHIS^ici^
I sni.
HiUttMIB
L^tanovljeno
r i"ri!?fi?fii n S fiiHlr*'?
regfstrovana zadruga 7. oirejenim jamstvom dovoljuje člaaom psso la proti poroštvu, zastavi žlvlj?n!skili polic, posestev, vrednostnih papirjev aH proti zaznambi ni. služiSene prejemke. Vr?ta''o se posojila v 7l/iF 15ali 227» letih v odsekih al: p\v oljuhnih dogovorjenih «b»ro'4l,i Kdor želi poaojlla* naj se obrne na pisarno v L|ubl;anlf Kontrasti trg it a v. ID, k
d:.je vs t potrebna pojasnila
Zadrga sprejema Ihsdi hra^Sferta vlo^e m lih obresti^ po 4 //.
rrtiStveno lastno premoženje zn^ia koncem leta li>>5 .1193H »0 K. -r- Delelnlkov bf'o koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, k' reprezentujejo j mstv m glavnice /a 60S9.350 K
v satani:] in
A. Jarman, Trst, ul. Barrftra ueccSils 13
'Velika zalog* dolgih in ovratnih venž'č, zapesrn»c prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i. t. d, Vse stvari so po zmernih cenah, izue a e v najbo^i. tovarnah* — Srebro in zlato kupujem in menjam
Pošilja se po povzetju.	Ceniki se ue razpošiljajo

* I 10 Slovencev,
,r i venske časnike za tukajšnje vojake? Nakdo H iih moral od dotičnih darovalcev zLirc.ti ter najbolje vsako sredo posiliti zopet na Rdeči križ brezplačno: Cerveny kri i. Praha ITI, ftialterzke namjesti. Militarpflege — Portolrei. Razen »Edinosti«. >Sk>v. Nar.« in »Slovenca« si najbolj žalimo Se , * Tedenske slike« Tukaj le okoli 5 0 posloi.nl — j bolniinic, za vse pa nimamo časnikov. Reveži se j mi v srce smisli jo. ker neizmerno dehtijo po doma- j čem čtivu, postreči se Jim pa morcr le v skromni j " i meri.« — Nadejam se, da se proSnji požrtvovalne- j " ga in blagesa rojaka tržaški rojaki odzovejo dra- i ?e volie, saj je tu mnoso čltateljev in »meHteHev ' raznovrstnih časopisov, ki bi lahko z majhnim trn- ! čo:n ustresrli nesrečnim našil rojakom v daljni ; bratski deželi. Saj zna pač vsakdo, da ie čtivo j naiprijetneiša zabava v dolgih brezposelnih arah. : peki, označujoč jo kot neobhodno potrebno. Tudi j Kdw je.Voiiaa ustreči gorenji prošnji, naj blaso-! poraba n^ke se le dala skrčiti s strožjim nndzor- j voJi ^^ tl iasopjse najkasneje vsak torek in sicer stvom Ia s predpisanimi natančnimi vknjižbami. It j na- se izro<*e e3Sopisi v »Nar. domu« ge. Biček- j 100 1 is moke se peče skoraj 67 polnotebtnlluStruc i Razbornik da
se po že IU odpošliejo vsako sredo.
po 4 funte, dočim so prej peki mozli izreči komaj 66 št: uc. od katerih mnogo ni imelo polno te^. Tudi kakovost Kruha se je znatno zbolj^ala. flz S^ziale Praxis po Oeslerreichische Zeitschrift fur
Crno istrsko En
' razpafilla tudi Izuen Trsta
Mfl F.sco S Giev. ilPDlIanlo
rr t, uHca	10.
mu ii
CssKa ženska niil či'U uel^z^.i-niico napodilo
SOjirav prs
izsušen nasvet d;! idnSslDsii in po.na liH tđia SrepkOitL
Pišite z polaUn za ipan-em na
Ido RFfin, mm VM mm™ i k
Ne starte rU 1
W«s stinn nI
I I
Odpošiliatev prevzame podpisana. — AAt. Slavik. i Citu'irtca pr! sv. Jakobu naznanja, da ie vsjed ne- \ pričakovanih zaprek, za danes naznanjena priredi-' ! tev preložena na pozneiSi čas. Vrši se pa nocoj \ erwaltungy. - Op. ur. Priobčujemo gornje radi ob ? v d,^raT,t De|_ kons_ dr1^tva prijateljski se-
v.i/',osti vprašanja. Opozarjamo, kako so v tem slučaju. — četudi se je ukrenilo nekaj podohne-a j kakor v n^šem mescu. — vendar upoštevali pra- j vlce In koristi posameznih pekov. Pri nas? Pri : nas so se menda držali načela, da vojna ne uniči i nikdar dovolj življenj in eksistenc.
Županska zveza goriška je naznanila seto na 4. j aprila do^oidne v Gregorčičevem domu. -- Ker j Hutle/ita te seje dva^oaposlanca »Osredn cRa od- j bora-« z Dunaja, prosimo, da bi se zbralo ta dan j kolikor le možno mnogo gg. žuoano» in iiccr —j popoldne po dohodu vlaka, kajti dunajska odpo- j glanca ne morera priti prej v Gorico. Udeležita se j najbrže dan poprej ludi sestanka »Kranjskega po- j in u/.nega odbora« in utegnejo priti ljubljanski ni- j črti in sklepi v razgovor in sklepanje tudi v tej j seji Županske zveze, tako, da bi prišlo čim prej dej
st?nek s pevsko zabavo. Vstop prost.
NAZNANJAM
svojim rcnjen'm odjemalcem, da KUPUJEM naprej name tm:
Konf kova slt ilenlc«
RabljMt vrtfi Vre • u cenanl Ttrti.......
h porabo butlljk
K	—>•20	do	_ ___	koma 19
• - t»	-JO		—	
• • •«	^.10	99	12.—	99
• • •«	5.—		6__	t«
• • •»	2m-	•t	2.30	99
• * M	20__	•*	30. —	1*
• * tl		»9	6. -	fcfl
• • t»	—.70	91	—	99
• • M	—.90	9*	t,80	91
• • »	20.—	m	— ■	_ i»
• • »	40.—	m	60.—	*
- m	8t> -	n	10,—	m
cunja • « -
Be!« cunj«.....
Navadne zamalka : Nova samaška . . Plutovina ....
SlVALNS KILE, VRHCE s enl^i, d In t encl plameni, STEDV^HT^H ter p»5am3z»a kosa 6-CM	— C£NE ZMERtr.
TVRDKA HU37ACHI.
liMSiitmiitziiimzii iitm r
H IS^ilBBfimmiiiSHmEailBžiU li
—i
Trst« Via Cassa di Ris^ar^o šL*. 5 (Lastno poslopja)
Kapi;*? tra r^zer^d a ^i,
i
Kapital fn rezerva K 23,500.000.—	*	_ A„ _ fi S4_ „
FIL1JALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija, Spltf ^iben k, ZaJar

KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne pipirje, rente, obligacije zastavna pi>-.na, prijoiitete, lit-lnice, srečke itd. VAIUTE IN UtViZE. PREDUJMI na vr- dnostne papire in blago ležeče v javnih skladiscih. SAFE - DEPOSiTS
PKOiViESE.	Brzojavi: JADRANSKA. - MEHJALNiCA-	-
Vloge na knjižice
3
od dneva vloge do dneva vzdiga. Ren.ni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in iiro-računu po dogovoru. — Akrddii.vi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inoztmska tribča.
Pro<i?ja srec :	Zavarovanje vsakovrst-
nih papirjev proti kurzii izgubi, revizija žrebanja sreči it 1 brespl i-M). t v n < t^ff«, e .lUOufM-lccui i. Krediti pr^t f dokumentom ukrcin'a. - R r n■» rar »čila. - ia.iaso. Telefoni: 1453, 1713. i a 2S7J. URADNE UilZ: od 9—1 P^-
i»ii
U*.
—-iN OS T" šie\
V Trstu, dne 31. marca 191S.
Neenaka sodba o Trstu In njegovem prebivalstvu iz L 1818. Mariborski »Časopis za zgodovino in narodopisje« objavlja v-svojem XIV. letniku članek dra. llešlča o potopisnem poročilu Jurija pi. Martensa, člana poljedelskega društva »viirtem-berške in bavarske botaniške družbe v Rcgensbur-gu, ki je potoval trikrat iz Nemčije v Benetke, in sicer L 1816., 1818. in 1S23. O svojih opazovanjin je Martens napisal knjigo *Reise nach Venedis«. v kateri omenja tudi Trst, ki je štel takrat 1620 hiš in 33.510 stanovnikov (poleg 1000 tujcev, 200C pomorščakov in 2000 vojakov). O Trstu pravi: >Trst se hoče po vsej sili šteti k Italiji. Kmctsko ljudstvo
tik do mestnih vrat je slovansko---- Med temi
ilirskimi kmeti____ so posebno IsSrijani mnogoštevilni. Njihov okrogli obraz, njihove tnale črne oči in rflihovi gladki, ravno tako Črni lasjć kažejo takoj slovansko pokolenje. Dekleta in žene nosijo dolgo do gležnjev segajočo prteno obleko, katere šivi so zelo mično pošivani ali pravzaprav vezani z rdečo turško prejo, in ki izgleda povsem kakor srajca, ki je samo s pasom pričvršćena okoli sredine telesa. Cez njo pride predpasnik iz modrega, šarenočrtanega platna in debela skoraj ne-premočljiva vrhnja suknja, ki jo eb gorkem vremenu in pri poljskih delih odlagajo... Okoli glave vežejo, kakor povsod po Iliriji, belo ruto. morda preostanek nekdanjega zagrinjala, ki daje čed-nosten videz in zato čudno kontrastira s samo sn'.o T .'.kr prihajajo s svojimi, s poljskimi in vrtnimi pridelki obloženimi osli v celih karavanah ~v mesto, dekleta živahno pevaje in šaleč se, žene nemo in leno.-. Potem omenja Čiče, Dalmatince in druge narodnosti in nadaljuje: »Med temi mnogimi narodi, od katerih se drž iseveda vsak za najple-mejtitejšega, izhaja najslabše slovanski, ki je posebno od Nemcev in Lahov zelo zaničevan. Ravnajo ž njim z velikim prezirom, in raztegujejo zaničevanje, ki bi smelo zadeti le lenobo in nečistost večine, tudi ira jezik, ki jc razvpit kot slab in brez-pravilen, dočim vendar prekaša nemščino gledć blagoglasja, in laščino na bogatstvu, in bi mogel ob boljšem kultiviranju nastopati kot vreden tekmovalec obeh. To narodno sovraštvo se razteza na najnežnejšo mladost in nisem se mogel vzdržati smeha, ko sem slišal dve deklici, kakih 6 let, ki s.te se igrali pred hišnimi vrati, kako ste rekli Istri-janki enakih let, ki je hotela k "njima prisesti, z vso samozavestjo narodnega ponosa: Va via Schiavona, no ti ga da star con ml. — Scmo Ita-iiane!« Zanimivo je še, kako pl. Marteus hvali Ljubljano radi dobrega okusa v stavbnem slogu ccrkev in javnih poslopij. Visoke solidne privatne hi?e in ozke, dobro tlakovane ulice so napravile nanj globok vtis; zdelo se mu je, da je v domovini ____ množica črnih ladij pa, živahnost na po-
brežju, obokani mostovi in z rezanim kamenjem tlakovani javni trgi so ga spominjali na Benetke. O Celju nravi, da je to mesto obljudeno po Slovencih (Winden).
Ni treba praviti, na čigavo adreso piše »Naša meče: Slabo se mu godi, slabo, realnemu politiku.
0	'krr se ie tako ponemškutaril, da prireja in trpi v svojem salonu v Dvorcu (v LJubljani) nemška pred .vanja, je zaljubil besedo »šmir«. Ker je ljudstvo izpoznalo njegovo nekatoliško, osebno se-Mčno^t, pa pravi tistim politikom, ki niso postali minjonarfi. kakor on. ker niso realni politiki, marveč nasprotniki osebne sebičnosti, da so novi, slabi, nesposobni, nespretni, nepremišljeni, neizkuše-i.i voditelii, ki so vrgli ljudski voz iz zanesljivega, dobro preizkušenega tira tiste politike, ki jc prinesla realnemu politiku, ki nase n) nikdar pozabljal. na koncu koncev Ilirsko banko, brezplačno stanovanje v deželnem dvorcu, kjer prireja nem-
ka predavanja v svojem jugoslovanskem navdušenju in se seveda na stroške revne kranjske dežele na račun davkoplačevalcev, ljudstva, lepo obcl vozi z avtomobilom v sedanjih časih, ko jc
1	encin tako strašno drag. Realni politik pravi, da lora naža jugoslovanska politika na polje pro-aične realnosti, seveda take, da bo realnemu p«*-
' tiku zopet kaj nesla. Kaj? Kdo ve! — To. da ie c.btal milijonar, mu je premalo. Morebiti bi res rad p stal »ekscelenca«; zato je pa zbežal zadnjič iz državnega zbora, ko je šlo za to. da bi bil glasoval proti začasnemu proračunu. »Realni politik«, Kater;ga gospodarski nazori so inančestersko liberalni, je zdaj pričel sumničiti, kakor da smo mi pristaši S. L. S. preprijazni z liberalci. Ni enega • :ied nami, ki bi sc zavzemal za spojitev S. L. S.
sv obodomisleci. Alt uiorebltl pozna »rcalal polili - tistega katoliškega liberalnega »realnega po-' tika «, ki je resno delal na to. da bi se bili S. L. S. ri Narodno-naprcdna stranka spojili? Ker ga v rečeh, ki mu niso všeč. le prerad zapušča spomin, na naše radovedno vprašanje ne bo odgovoril. Krekova slavnost v Skednju. Jutr! popoldne se vršila ob 4 v dvorani »Gosp. društva« že obit vijena Krekova slavnost. Skedenj se pripravlja, da dostojno proslavi velikega apostoli narodnega rjedjnjenja.
M^d'-a galica, saloidin in sivo žveplo. ».Tržaška kmetijska družba« vabi vinogradnike, ki niso še n;:ročili modre galice, saloidina in snrrga žvepla,
da to store čim prej.
Vojaški pogreb. Pri c. in kr. laguhskem brodov-j i. pri oovellništvu kadra, je 30. marca umrl črno-vojnik mornar 1. raz., Ivan Boniiačič, rojen 1. 1875. v l untu na otoku Krku. Pogreb se bo vršil jutr', » aprila, iz garnizijske bolnišnice št. 9 na vojaško pokopališče.
Odborova seja ženske podružnice CMD bo v
četrtek, 4. aprila, ob 5 popoldne.
Semena. Ista je prejela še vsakovrstnih novih semen ter ima sedaj na razpolago: radič, raznovrstne salate, čebulo, mesečne redkvice, majsko repo, salatno peso (erbelte), paradižnike, zelje, kolerabe, česen, korenje, korenjček za juho, peteršili, kohoplje. kumare, travno mešanico, deteljo lucer-iio, krmiino sladkorno peso in mangold (bledes). temena se delijo od 8 in pol predp. do poludne.
Koze. Ako se priglasi zadostno število naročnikov, namerava Kmetijska družba preskrbeti di-tektno iz Švice Sanske molzne koze. Cena bo približno 400 K. Naročila sprejema »»Tržaška kmć- ; tijska družba«, ulica Vicnn-* 10 I. od 8 in pol zjutraj do 12. Vsak naročnik mera plačati za sedaj vsaj K 100 na račun.
Mestna zastavljalnica. V ponedeljek ne bo dražbe. — V torek, 2. aprila, se bodo prodajale na javni dražbi razne že zapadle dragocenosti, za-
siavljenc meseca junija 1917. 1. na zastavne listke
števila zavojev pa do zUaj ae ni bilo mogoče spraviti po pošti naprej, ker je pošta parkrat zaporedoma prekinila prejemanje zavojev, t»rod Veliko nočjo pa izjavila, da prevzema le pošiljatve, za katere se poštnina takoj plača. Po Veliki noči spravimo ostale zavoje naprej, in prosimo vse člane, da račnnajo z izrednimi razmerami in zakasnitev knjig oproste. — Članom vojakom, ki niso v zadnjem Času prijavili naslovov, nismo odposlali knjig; to pa zaradi tega, ker svoja bivališča zelo menjajo. Prosimo tiste, ki žele knjige, naj javijo svoie zadnje naslove. — Naknadni členi, to je tisti ki so plačali udnino po novem letu in ki jo pošiljajo zdaj, prejmejo knjige za 1914. v slučaju, če jih kaj ostane od pošiljatve med redne člane. Ce ne, jim bo štela Matica udnino za tekoče leto.
S. Voros: Tonček Tomaš. Njegove nevole 1 po-povke. — Dobivamo iz Zagreba: Pod tim su naslovom izašle kao 115—17. sv. »Humoristične knjižnice« lijepe kajkavske pjesmice dugogodišnjeg urednika »Kopriva« Slavka -Vorosa, poznatog našeg karikaturiste. Ove su pjesmice realistička i humoristična slika života našega seljaka u Zagorju. Voros je kajkavac i cijelim svojim bićem vezan za tlo, s kojega je nikao in arod, o kom pjeva. Zato se i doimaju te pjesmice kao narodne; u njima ie sve ono »gruntanje« našega muža, humor i filozofija našeg Zagorca, njegovi osjećaji, nade i boli rečene baš onako, kako bi ih on sam rekao. Neposrednost i iskrena naivnost prva je i -najveća vrlina tih pjesmica, čas veselih, čas tužnih, čas nježnih, čas junačkih. — Bez sumnje će te lijepe pjesmice, popraćene odličnim i toplim uvodom Ljube Wicsnera naći mnogo čitatelja i zazuzeti časno mjesto u našoj književnosti. Izdanje je vrlo .ukusno, atrešeno velikom naslovnom slikom i sa 60 ilustracija u tekstu. Cijena K 1*50, a 50 najboljih šaljivih romana i pripovijesti sniženo K 10. — Naručuje se: »Humoristička knjižnica«, Zagreb, Vojnička ulica broj 13.
DAROVI.
—	Mesto velikonočnih voščil daruje gospa Dragica Zadnik K 5 za šentviško šolo. Denar hrani uprava.
—	Za šentvidsko podružnico CMD darujejo: A. Jaklič, feldwebel. 2 K; enoletniki: Premru 2 K. Gorup A. 4 K, Jenko R. 2 K, Stare V. 3 K, Pertot M. 1 K, Turk 2 K, Samsa 1 K, Ferluga V. 3 K, Hlaj 40 vin, Višnovec V. 4 K. Skupaj K 24*40. Denar hrani uprava.
—	Za naše ranjene in bolne vojake darujejo CM dekliška šola na Acquedottu 88 raznih knjig; s. Jaka Štoka: 2500 vojnopoštnih dopisnic, 22 belež-nikov, 3 ducate svinčnikov, 11 envelope pis. papirja in 6 škatelj stročnic; ga. Rovinski poljske časopise; N. N. mnogo raznih knjig.
—	O priliki »komerza« dne 10. marca je daroval za žensko podružnico CMD g. nadporočnik Kleinenčič 100 K in N. N. 1 K. Denar htani predsednica.
—	Za prireditev ženske podružnice CMD je daroval ob priliki obračuna g. A. Ferfolja 443 K. Velikodušnemu darovatelju iskrena hvala!
Darovi Zavodu sv. Nikolaja: Janež Dom, župnik. Studeno p. Postojna K 2, Ivanka Francelji, Trst K 6, Stolfa Alojzija, Trst K 4*80, Fran Matejčič, c. k. dež. šol. nadzornik. Trst K 20, Evg. pl- Terbuhovič, Vel. Loka K 5, Janko Borle, mestni župnik, Ljubljana K 4, dr. Juro Hrašovec, odvetnik, Celi* K 7*50, J. Do! ino v. Kresnice K 10, Fr. Mih!, župnik, 2ihpo-menda K 2. Antonija Gogola, Ljubljana K 5, lvau Ije, Štajersko K 5, Valentin Bernik, župnik, Ko-Ogrin. Lavrca - Škofljiva K 20, Ivan Krajec, Kan-dija K 3, dr. Somer, Celovec K 4. Josip Vales, prožni mojster drž. žel., Jesenice K 4, Ivan Hrast, hranil, ravnatelj, Ljubljana K 5, Franc Zbašnik, upok. župnik. Hrostje pri Kropi K 3, dr. Sernec, odvetnik, Celje K 10, Karol tiruber, župnik, Šma-rjeta ob Rožu K 5, Stular Martin, župnik, Trboje Smlednik K 5, Franc Krali, župnik, Litija K 2,-Jožef Rohrman, c. kr. notar, Kostanjevica K 5, Po-rento Anton, župnik, Hinje Žuženberg K Karel Cuk, župnik, Skocjan pri Mokronogu K 2, Antonija Kadivec, Ljubljana K 5, Robert Vaclavik, žup. Go-tovije p. 2alec K 5, Ante Bogdanovič, Trst K 20, Kari Šavnik, Kranj K 10, Anton Stare, Mengeš K 10, Albin Slavec, Braslovče K 2, Golf Anton, župnik, Boh. Srednja vas. K 5, Oskrbovalni odsek, Rajhenberg K 100, Jernej Zupan, župnik v Goričah p. Kranj K 5, Gartner Franc, župnik, Planina, Štajersko K 10, Hranilno in pos. društvo, Celovec K 20, Alojz Vantl, župnik. Sele p. Borovlje, Koroško K 5, Ivan Lorbek, župnik, Olimje pri Podčetrtku K 5. Josip Novak, župnik, Dragtuš K 2, Ema Cam-pa. Trst K 5, Jakob Perhavec, Trst K 20, Slovenski vojni kurati, Gradec K 15, O. Janežič, St. Peter v Savinjski dolini K 2, Županstvo občine Lokev na Krasu K 10, Matej Rihar, dekan, Šmartno pri Litiji K 5, Karol Jaklič, župnik, Predžganje pri Litiji K 10, Vaclav Filer, župnik, Dole pri Litiji K 2, Kcnda Ivan, Dolna pri Trsiu K 5, Gunčer Josip, župnik, Šmihel nad Mozirjem K 5, Andrej Pod-hostnik, župnik na Račici ob Savinji K 4, Lovšin Anton, župnik v p. Radomlje K 10, Jož. Cede, župnik, Studenec pri Poljčanah K 45, Župnijski urad. Braslovče pri Celju K 5, Županstvo Šmarje pri Ajdovščini K 10, Bohinjec Peter, župnik. Duplje pri Tržiču K 5, Janez Cemažar, župnik, Teharje p. štore, Štajersko K 10, dr. Josip Marinko, c. kr. prof. v p. Preska K 5, Lud. Shifrer, žup. Zalina -pri Višnji gori K 5, Ivan Stare, župnik, Slov. Plajberk K 1, Ivan Vrhovnik, Trnovski župnik, Ljubljana K 10, Andrej Orehek, župnik v Strugah p. Dobre-polje K 5, Franc Skulj, župnik,. Topla Reber p. Stari Log K 5, Mestno županstvo Kranj K 30, Jožef Kardinar, profesor, Celje K 4, Anton Nemec, župnik, Kokra K 2, Mestno županstvo, Postojna K 20, Jožef Juvanec, dekan, Cerknica K 5, Jakob Ranter, župnik, Pilštanj, Štajersko K 10, Matej Jo-žek, župnik, Begunje pri Cerknici K 5, Gospodarska zveza v Ljubljani K 30, Oljčis Josip, vojni ku-rat K 5, Vinko Majdič, valjični mlin, Kranj K 25, Hranilnica in posojilnica, Vipava K 40, Josip Stare, hšni posestnik, Ljubljana K 25, Anton Poljšak, Bevke pri Vrhniki K 10, Trunk Jurij, župnik, Borovlje K 5, dr. Josip Lesar, semeniški prof. Ljubljana K 4, Josip Virant, Velike Lašče K 10, dr. Gre-gorij Pečjak, gim. katehet, Ljubljana K 30, dr. M.
■ Prctiier, odvetnik. Trst K 10, Franjo LSčrlec, Kan-1 dija Novo mesto K 2. Krcpivšek V.,	F/am,
štajersko K 5, Županstvo občine Str.rl trg pri Ložu K 100, Kmetska posojilnica na Vrhniki K 20, Vzajemno podporno društvo, Ljubljana K 50, Rihar Franc, župmk. Mekinje K 2,Županstvo Bloke K 20, Klobučar Marija, Ljubljana X 4, 2upaustvo Sežana K 10, Šega Viktor, kurat, Ljubljana K 4, Franc Kovačič, Maribor K 3, Neimenovana, Trst K 10, Brence Janez, župnik, Preska K 4, Gjuro Ru-žič, Sušak K 40, Kare! Pollak. Ljubljana K 400, J. Be?enšek, župnik, Cadram Oplotnica K 20, Josip Potovšek, župnik, Vojnik K 10, Ivan Zupan, župnik, Mrenovce pri Postojni K 10, Martin Meško, župnik, Radeče K 2, Franc Hiersche, župnik, Radeče K 3. M. Štrukl, žup. Sv. Peter pri Mariboru K 10, baron dr. Fries Skene, c. kr. namestnik, Trst K 100, Ivan Vidmar, pošt. ravnatelj, Pulj, K 2, Josip Juriza, Župnik, Rojan K 4, Pavel Pcrko, župnik, Cresnjice, Tuhinj K 10, Vo!. Sitor, župnik. S*. Gotard, Trojana K 4, KoviČ Jernej, župnik, Po!-šnik pri Litiji K 10, Padvinski A., župnil:, Zavric IC
2,	Znidaršič Anton, župnik, Stanga K 5, Županstvo Št. Peter na Krasu K 10, Hranilnica Ziri K 25, Zelnik Josip, župnik, Cemšenik p. Medijo Izloke K 4, dr. Edvard Slavik, odvetnik v Trstu K 5, Podružnica osiguravajuće zadruge Croatia, Trst K 20, Andrej dr. Karlin, škof. Trst K 50, Zivr.osten-ska banka, podružnica v Trstu K 20, F--anc Sila, župnik. Sv. Ivan pri Trstu K 5, Vid Janžekovič, župnik, SveČina, Štajersko K 2, Franc Trop, župnik, Rimske toplice K 2, Gregorij Jakel, žup. v pok. Ljubljana K 4, Slamlc Anton, župnik v Dekanah K
3,	Občinski urad, Mokronog K 10, Al. Kokelj, župnik Vorberg pri Ptuju K 10, Županstvo Spodnja Idrija K 20, Županstvo občine Planina pri Vipavi K 20, Grašič Josip, župnik, Beram— Pazin K 30, Al. Pehani, župnik. Knežak K 5, dr. Ivan Tomažič, kanonik, Maribor K 3, Jos. Voiiik, Lindar K 3, Milko Šaseli, župnik. Klanec K 20, Skvorč Franc, župnik. Hubed K 2, Ant Barbič, župnik. Povir pri Sežani K 20. Štefan Jenko, Pod graje p. U. Bistrica K 12. Kristjan Dejak. Trst K 20. Štoka, trgovec. Trst K 10, Fran Vidmar, Župnik, Sv. Trojica pri Tržiču K 5, Hušo Mihael, župnik, Hrušica K 10, Jan Petrig. župnik. Ljubljana K 2, Marija WUfan, Trst K 20, Ramovš J., župnik, Poljane nad škofjo Loko K 10, Pfajfar Anton, župnik, Drazgoše K 4, Ivan Gorup, Trat K 30. Iskrena hvala vsem darovalcem. So nikdar doslej se niso blaga srca tako številno odzvala naši prošnji kakor ravno letos. Lep dokaz, da sa$a Javnost razumeva pomen tega zvoda zlasti v tem Cmt. Posebno zahvalo izrekamo onim gospodom, Id so letos prvič stopili v krog naših podpirateljev. Bog plačaj vsem!
Josip Struckel |
Trst, vogal tfiu Marla Teresn-i Caierina J
Novi dohodi volnenega blaga I za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov.
Umelno-fstoMni
Trst allta del Riva St. hl tiriUlčis) Tnl|
xxn
IzvrSuj« vsako foto;jrafiĆ«3 dale kakor tndi razgled«, notranjost lokalov, porcelanasto ploSf« 2» TBakovTsfc. spomenike.
POSESMOSTs
m VSAKE f	IU
}\odi nuobnoati go*;«. naročnikov sprejema naročbe in js » i*-vrauj* na domu. ev. tuii zuaaj m »i* ti po najiaieruoj šili Ccu
iUi
Tnt, si riuj sta u
AMBRIHUS
't V. **
^IŠHMUi
vsaki velar ob 9Y,
u cr m
PRIPOROČLJIVE mm
Trgovina Jestvfn
IVAN NDOVEO, Trst, ul, Uampaaae 13 (±Vg PonterotM). Ima v zalogi: č«j, paraculao ktm-servo, raaog« vrst kock za j ah o, žoaf in tudi blago aprovizacijelca komisije. Pr stni Janna.ku ram, ko-
njak Marty, vermouth. m al novec, slivove« tar več vrat mineralnih vod. Vso po zmernih cenah. 414
Mehanična delavnica.
ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDIOLLA. Via
Med a 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.	991
Knjigoveznica
PUSTRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Arti-stična vezava. Žepni koledaiji lastnega Izdelka-— Vp:soiki (registri) posebnega sistema. 207
Majolične peči in štedilniki
M. ZEPPAR, ul. fL Giovanni 6 in 12. Najboljša Izdelovanja in najpopolnejša vrata. Cene smerne. 20-
Hotel Continental '
Trat, ulica Snn N!col6 gt. 26 (bKzu Oor-a). Prenočišče za vojik«. Dvigalo. Ceno zscerne. I 'ostrežba točn».	190
Hermangild Trocca
TRST, nfico Barrlera vecchlo I
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci Iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s hakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd.
Najnllj« konkurentne ctn«.
tkanine, moderno volneno blago, pletenine, namizne prte in prtiče prodaja tvrdka
Prokop Skorkovskg ia sin Hum^tec. feJkQ.
m
tm - Vla Stadion 10 - Trst
Odprl od 8*2 zvečer na?Kj
Vstopnina R 2
Oglasi, osmrtnice, zahvale In vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »fnseratni oddelek Edinosti« — Ulica Sv. Frančiška As&kesa 20. pritličje.
Trst — Corso št. 4
ima veliko zalego pre-. pečenccv ter slašč c.
- Pošilja po polnem poozstla. -
^ ZOBOZDRAVNIK 1
Dr. J. Čermak
v Trstu, ulica Poste vecchfe 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zoba v brez. bo-« leoin. — Plombi? trnje*.
UMETNI ZOBtie —
M—————J—!■ Ml I
awuQĐPauH»uoos3C03e3aDj;-;r:o'!;ac&
DO a o
o g
5 o
a □
a n a a D
S □
na-—-——---'
oaoanacr	-31-: i
mM 0 Bi!«
Trst - Corso štev. 39 -.Trsi
Razglednice v platinu. SpecftiJl e?a : slike v barvah, fo-osehizzi. 0/»biret, visit, povečanja, ivprodukcljt v9^ke slike. — Električna razsvetljava. —
Zlatarnica < r G- Pmo
v Trstu ae Je prrseitla mi Co.»a iU, 16
v btvAe iktarale« Z*ronrib h	,
Velika izbera firebmih iii ^laJh ur, uhanov, prstanov, verižic ^d. Cene zmerne.	Ceai .nnt r^e.
|c&tvine na debelo.
Bogata izbam vsakovrstnih jettvia; prodajana debelo RUGGERO GAMB£L v Trsta, ulica deli« Acquo vogal ulica Coroaeo.	442
, Fapir.
VFLIKA ZALOOA PAPIRJA za ovitke, papirnatih rrečic lastno tovarne — Valčki rar. ih harv in velikosti. Cen« zmerne. — Gagtoaa Dolliuar, Trst. Via dei G tisi 16.	25f>
Damska krojačnica
A. RIEGER, Trst »lica Comrnerc ale 3 TzdHnjo vsakovrstno obleke po rn^loskecn in francoskem kroju, plesoe obleke, obleke za porode, bluze za gledališče itd. One zmerne.	337
§ IVAN KRŽE - Trsi g
□	Piassa San Giovanni t.	u
O	kuhinjskih In kletarskih potreb-	p
♦	irUlJ^U Sčin s-el lesa in Dlelemn. škafov,	<
^	hreni, ćebrov in kaa, sodc^kov, iop-t. re-	^
□	šet, sit in vsakovrstnih košev, |crb:±sev In	^ O	mete! ter mnogo drugih v to stroko spa-	LJ 2	dajofih pre«imetov. — PKiPOKOĆA svojo	t, O	trgovino s kuklnjskt* posodo vsake vrste	«> u	bodi od porcelan-, zemlje, emalla, kosi-	ti n	ta rja al« cinka, nadalje pasamantorje, ku>tke	ž O	itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesale	? D	In stekleno posodo za vino I. t. d. i. t. d.	D
Rlunlooe Adriatlca dl Slcarta u Trsta
(Lastna palača) astanovljena leta 1838.
Zavarovanje prati škodi, povzročeni po. ognjo
streli in eksplozijah. Zavarovama steklenih pieefi proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini s vlomom. Zavarovanja pošiljata v na morju in po s-.ihem. Življenjska savsrovanja v najrazličnejši kombi, nacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.392-46
Stanje zavarovalne elavniee na tivljeoje (31. 12
1915) t 546,405.849— Odkar obslsja druiba, je bilo ▼ vseh brau^ah ia«
plačano na Skodli K 872.453.4 '3 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in val nejfilh krajih Avstro -Ogrske monarhije.
Ljubljanska kreditna banka
1 1 a Podružnica v Trstu -..... ■ rr-r—^
Bfico Cssenno Stev. 11.	Uradne ure M
Kupuje ia prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečk«;, K*Je zlate in papirnate novce in devizer
Daje predujme na vrednostne papirfe in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcfje.
M na Knjižice obrestuje 4 % nsllo
tilase .na tekoči in ?!ro-račun najbolje po (togcmi
35 >.— Obavlja nakazila vojnim ujetnikom, s
Poslovalnica c. kr. razredne loterfj3i
SenzDtfjonn'na norost
KRSM VOSEK ZA ČF.V1I5
V 5 MINUTAH
si lahko osek Iz komoda Larlo Kreir-vssku za čeolje skuha četrt ^ najboljše kreme za čevlje. Cena R 2. -Dobiva se povsod.
MONTANWACHS WERKE A. O.
Ounal, IX. Nussdorferstrasse 20
.	° . -Tj ^ i ^ i ^ i . a
serije 141.
a oi »uf
Knii!evRQs! sn umes^os!.
Knjige Slovenske Matice za leto 1914. Za vse
člane, ki so plačali članarino redno, to se pravi do konca leta 1917, je pisarna Slovenske Matice že pred časom nakazala knjfee za leta 3914. Velikesa
KraitHne vlog«
sprejema od % sikega tudi če ci ud zadrn^e, in ^ih obre-^ C! većje 7.De«ke po<do-frtuje po	|0 govoru. Trgovce«
otvarja čekovne račune z dnevnim obresto-v a njem.
Kontni davek pletejo zadruge somu.
Vlaga se lahko po eno krono.
Ms-fcrasitiibi iztn mit TBIfOI IHi
Trgoosko-obrSiio zadrugo o Trstu
rtglstrovana satfri^a z neomejeni in jaiRSIvom
ulico 1 Fmncesco »ev. 20. IL nastrople«hiši lista „Edinost41
Posojila
daje na osebni krsdU i o na ustav«
proti plačila po dogovoru.
Uradne are: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne.
Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine.