GOSPODARSTVO
LETO XVII. ŠTEV. '464'
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
SREDA, 13. NOVEMBRA 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
Dajte nam strokovne šole za našo mladino!
S tem šolskim letom smo doživeli začetek izvajanja zelo važnega ukrepa na šolskem področju. Gre za poenotenje nižjega srednjega šolstva.
Zakaj je prišlo do tega u-krepa?
Statistično je ugotovljeno, da je večji del šolsko obvezne mla-dine obiskoval razne nižje strokovne nadaljevalne šole (trgovinskega, industrijskega, kmetijskega značaja), le manjši del se je namreč odločil za nižjo srednjo šolo. Ni rečeno; da je ta del, ki se je odločil za nižjo srednjo šolo, bil najtalen-tiranejši, medtem ko so se talentirani dijaki raznih nižjih strokovnih šol znašli pred zaprtimi vrati, ko so si med šolanjem zaželeli v dogovoru s starši, da bi bili deležni višje srednješolske in univerzitetne izobrazbe. Zaradi tega nesmiselnega ločevanja mladine po o-pravljenih petih letih osnovnega šolstva je trpela tudi kakovost študija na višjih srednjih šolah in seveda na univerzah. Treba je bilo zato seči po pre-osnovah, in sicer pri korenu vsega zla, to je pri študijski stopnji, ki sledi osnovni šolski izobrazbi.
Vsej mladini, ki je podvržena obveznemu šolanju, je bilo treba dati brez vsake razlike možnost enotnega študija. To je bilo možno doseči z u-vedbo enotnega tipa nižje srednje šole. Tako je ves osemletni .obvezni šolski ciklus za vso mladino v Italiji enak. Ce je Po eni strani odpravljena prezgodnja specializacija v dosedanjih triletnih strokovnih nadaljevalnih šolah in dvoletnih tečajih za mladino, namenieno raznim obrtniškim, trgovinskim, gostinskim, industrijskim in podobnim nekvalificiranim dejavnostim, je po drugi strani povečana skrb za dvig splošne kulture za vso mladino, ki mora do 14. leta obiskovati šolo. Dokazano je namreč, da se mladina z višjo kulturno stopnjo bolje znajde v praktičnih poklicih, čeprav nima v začetku zadostne strokovne usposobljenosti.	«
Problem latinščine je bil kamen, ob katerega so se spod-tikavali razni okosteneli oboževalci tega mrtvega jezika. Zmagala je trezna pamet. Latinščine kot predmeta se bodo v drugem letniku nižje srednje šole začeli učiti samo dijaki, ki bodo kasneje obiskovali klasično gimnazijo. Ostali, so oproščeni njenega pouka, da se bodo lahko koristneje lotevali študija raznih drugih realnih Predmetov. To je velika novost in prednost sedanje preosnove; Izkazalo se je namreč, da je Uspeh pri študiju latinščine na vseh italijanskih šolah nezadovoljiv. Zakaj torej nadaljevati z latinščino na škodo ztvarnejšemu in sodobnejšemu Pouku v skladu z napredkom na svetu?
Preosnova je bila zato brez Vsakega dvoma potrebna in koristna.
, Kaj bo z mladino, ki bo končala triletno nižjo srednjo šo-io? Kolikor ne bo šla na višje srednje šole, bo šla takoj na delo s temeljnimi osnovami splošne kulture. Imela pa bo tudi možnost, da se za poklicno in strokovno delo usposobi tudi v raznih že obstoječih dvoletnih (npr. trgovinskih) ali pa Pripravljajočih se triletnih šolah različne strokovne usmeritve za smotrnejšo vključitev v delovno skupnost.
Na žalost te možnosti ne bo 'ftiela slovenska mladina, ki bi 8e rada po obvezni osemletni *olski dolžnosti pred vstopom v pralctični poklic strokovno Poglobila, to se praVi speciali-širala v določeni stroki. To bo nas velika škoda.
2 odpravo nižjih strokovnih sol in tečajev nam ostane, sa-tho še Trgovski tehnični zavod 1 akademij a), ki pa ima stopnjo višje srednje šole. že >e-daj nismo imeli nobenega drugega strokovnega tehničnega Zavoda, kakršnih je v Trstu brecej za italijansko mladino, v mislih imamo dvoletno tr-Špvsko šolo, industrijski tehnični zavod, pomorsko akademijo itd. Naj šolska oblastva ne Pozabijo, da smo imeli pred dobrimi desetimi leti pri poskusnem vpisu za slovenski petletni industrijski zavod (tehnično srednjo šolo) polno zasedenih vseh pet razredov, za haš živelj tako potrebne šole Pa le nismo dobili!
, Moramo zato doseči za na-so šolsko mladež tudi možnost, ?a se po dovršeni nižji srednji Spii vpiše v strokovne dvoletke, pi jih Italijani že imajo, in v iziletke, v pripravi. Takšne šole je treba ustanoviti tudi za Slovence. Socialni sestav našega 2lvija to narekuje. Naši starši Pe morejo pošiljati vseh otrok l višje srednje šole, želijo pa jm pred vstopom v poklic nuditi primerno strokovno izobrazbo, kakršne je pač deležna italijanska mladina. Prav :°io že zdaj pogrešamo ukinje-jh prvi razred dosedanjih strokovnih šol in tečajev (preosno-ya Se bo izvajala po stopnjah ln vsako leto bodo ukinili en Razred teh nižjih strokovnih
Svetovni odmev sovjetsko-ameriške žitne kupčije
Sunek navzgor žitu in prevozninam - Kompromisna rešitev
Že sama napoved velike kupčije med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike glede nakupa sovjetskega žita je imela velik odmev na mednarodnih borzah. Z ene strani je vplivala na žitne cene, ki so se še bolj utrdile, na drugi strani pa je poživila mrtvilo na trgu s prevozninami, ki so se okrepile.
Sovjetska zveza je izrazila svojo pripravljenost, da kupi na ameriškem trgu za 250 milijonov dolarjev žita in predsednik Kennedy je to ponudbo v načelu tudi sprejel, niso pa bile takoj dogovorjene vse podrobnosti, zlasti ne glede cene, pa tudi ne glede prevoza iz Amerike v Sovjetsko zvezo. Ameriški brodarji so se seveda takoj oglasili s svojimi zahtevami, češ prevoz žita za Sovjetsko zvezo je treba izročiti ameriški trgovinski mornarici, kakor je navada, da ta prevzame prevoz žita in drugih živil, ki jih Amerika dobavi tujim državam iz svojih kmetijskih presežkov. Sovjetski predstavniki so se spočetka odločno upirali tej ameriški zahtevi in njihov upor je po vesteh iz Washingtona spravil v veliko zadrego samega' predsednika Kennedyja, ker so se desno u-smerjeni politiki že tako upirali prodaji žita Sovjetski zvezi. Prevoz žita na ameriških ladjah bi močno dvignil njegovo ceno, in sicer kar za 10 dolarjev pri toni.
Predstavniki Sovjetske zveze so pristali na kompromis, in sicer naj bi ameriška mornarica prepeljala polovico v Ameriki nabavljenega žita, za prevoz druge polovice pa bi poskrbela sama Sovjetska zveza. Na drugi strani se je ameriška vlada obvezala, da bo postavila mejo za prevoznine, ki jih bodo lahko ameriške plovne družbe zaračunale za prevoz sovjet: sitega žita. Določitev same cene žita je bila prepuščena samim pogajalcem.
Dogovorjeno je bilo, da bodo Američani prodali Sovjetski zvezi okoli 40 milijonov ton žita.
Pomočnik ministra za trgovino Franklin Delano Roosevelt je izjavil, da se bo prevoznina za prevoz žita v Sovjetsko zvezo sukala v mejah, ki veljajo za prevoz živil, ki jih ZDA dobavljajo čezmorskim deželam iz svojih kmetijskih presežkov.
Čvrste cene
V zadnjih tednih so se cene nekaterim važnim surovinam na mednarodnih trgih močno dvignile ali vsaj utrdile. Cena žitu je napredovala pač pod vplivom vesti o sovjetskem nakupu v ZDA; sicer je bila že prej pri žitu jasna težnja navzgor, tako npr. je pšenica julija v New Yorku stala 2,48 dolarja bušel, avgusta se je cena dvignila že na 2,50, septembra 2,59 in konec oktobra je dosegla 2,71 dolarja za bušel. Podobno težnjo opazimo tudi pri gibanju cene rži.
Iz drugih vzrokov — in te navajamo na drugem mestu — je močno napredovala cena Sladkorja, ki je proti koncu oktobra v New Yorku že stal 11,65 stotinke dolarja za funt, medtem ko so ga meseca julija prodajali še po 8,34. Močno napredovanje opazimo tudi nri činu, ki se je na londonski borzi proti koncu oktobra že približal vrhuncu 978 funtov šter-lingov za tono, medtem ko se je junija njegova cena sukala okoli 600. Prav tako jev na londonski borzi napredoval cink od 74,30 na 83,5. V zadnjem tednu sta ceni cinka in cina pričeli nekoliko popuščati, tako je cin sredi preteklega tedna v Londonu stal okoli 984 funtov šterlingov. Temu nar spretno pa je cena sladkorja še napredovala, in sicer od srede na četrtek od 83 na 97,40 funta šterlinga za tono.
Navajamo preglednico gibanja cen nekaterih važnih surovin v zadnjih mesecih. Njihov tečaj je izražen kakor o-bičajno na omenjenih borzah (na londonski v funtih šterlin-gih in na newyorški v stotinkah dolarja).
Visok skok nekaterih surovin na svetovnem trgu
	julij	avgust	september	oktober
cink (London)	74,3	76,4	76,6	83,5
cin (London)	901	9)4	933	978
pšenica (New York)	248	259	259	271
sladkor (New York)	8,34	6.50	7,57	11,65
To so povprečne cene v po-. ber velja cena za konec me-sameznih mesecih, le za okto- j seča.
Gospodarski odnosi ZDA-Jugoslavija
V ameriškem senata je med razpravo o proračunu za pomoč tujini prišlo na dnevni red tudi vprašanje, ali naj bo ameriške vojaške in gospodarske pomoči deležna tudi Jugoslavija. Razprava je bila razmeroma kratka. Predlog, ki je bil sprejet, se je glasil, naj se Kenne-dyju odvzame pooblastilo, da sam odloča o vprašanju, ali naj Amerika podeli Jugoslaviji vojaško, oziroma gospodarsko pomoč Predlog ne zadeva vprašanja priznanja Jugoslaviji ugodnosti položaja države z naj večjimi (carinskimi) ugodnostmi, ki torej ostane odprto, z druge strani pa sklep ameriškega senata ne menja sedanjega položaja Jugoslavije, ker ta že tako ne prejema ne vojaške ne gospodarske pomoči iz Amerike. Prav tako ne izključuje predlog sklepa ameriškega senata podeljevanja. pomoči iz a-meriških kmetijskih presežkov Jugoslaviji. Hkrati je ameriški senat odobril predlog, naj še vedno ostane v veljavi sklep, da Amerika ne bo podelila In doneziji pomoči, ki naj bi P° prvotnem sklepu vlade znašala 150 milijonov dolarjev v tem finančnem letu. Za predlog o prekinjenju pomoči Jugoslaviji je govoril zlasti senator Frank J. Lausche (Ohio). Kennedyje-va vlada je za pomoč tujini predlagala kredit 4,5 milijarde dolarjev, senatni odbor za zunanje zadeve je kredit skrčil na 4,2, medtem ko je bil senat pripravljen odobriti 3,7 milijarde dolarjev. Predstavniški dom (poslanska zbornica) je izglasoval 3,5 milijarde dolarjev pomoči.
Kcnnedy lahko prizna Jugoslaviji carinske ugodnosti
v petek, to je dva dni po izglasovanju sklepa za ukinitev vojaške in gospodarske pomoči Jugoslaviji, je ameriški senat s 55 proti 14 glasovom vrnil pred-
sedniku Kennedyju pooblastilo, da lahko prizna Jugoslaviji in. Poljski položaj države z največjimi ugodnostmi. Ker je predsednik pristaš svobodnejše gospodarske politike nasproti Jugoslaviji, računajo z gotovostjo, da bodo Jugoslaviji zopet priznane te carinske ugodnosti in da bo torej izvažala svoje izdelke v Ameriko pod istimi pogoji, kakor ostale države.
Prvi rudnik urana v Jugoslaviji
Pod Staro Planino v Timo-ški dolini (30 km od Knjaževca) je predsednik komiteja za jedrsko energijo Avdo Humo v nedeljo odprl prvi rudnik urana v Jugoslaviji. Obrati za čiščenje rude so bili postavljeni v vasi Kalna, rudnik sam pa je v Gabrovnici. Pripravljalna dela in iskanje rude sta trajala 13 let, to je od leta 1950. Uranova ruda je 200 metrov pod zemljo. Izkop se je že začel. Ruda je srednje dobra. Računajo, da bo uranov rudnik prinesel novo življenje v te kraje.
PREVOZNINA ZA AMERIŠKO ŽITO
Ker je ameriška vlada omejila prevoznino, namenjeno v Sovjetsko zvezo, bo prevoznina iz Amerike do Leningrada znašala 16 dolarjev za tono namesto 20 dolarjev. Po svobodnem mednarodnem tečaju se prevoz, nina suka med 13 in 19 dolarjev.
Polom zahodnonemške ladjedelnice
Velika hamburška ladjedelnica Willy H. Schlieker K. G., ki je v času ugodne konjunkture dajala kruha 4000 delavcem, je zašla v stečaj. Ker ni bilo pravega kupca za vse obrate — imela je tudi lastno železarno — so prodali na dražbi posamezne 1 stroje. Ladjedelnica ni zašla v stečaj zaradi slabe konjunkture v ladjedelstvu, pač pa zaradi nekaterih ponesrečenih potez njenega lastnika, ki je sicer sam ustvaril tako veliko podjetje. Neki Američan je kupil njegovo vilo za 1,4 milijona mark, ko pa mu je davčni urad odmeril davek, se je u-maknil in rajši zgubil 150 tisoč mark.
Nemci so se prestrašili velikanskega valjarja — predloga podpredsednika Evropske gospodarske skupnosti Mansholta na zadnji seji v Bruslju, naj se že prihodnje leto (do 1. julija) izenačijo žitne cene v vseh državah Evropske gospodarske skupnosti. Že v Bruslju so zahodnonemški predstavniki nastopili proti temu predlogu, češ da bi znižanje žitnih cen silno prizadelo nemške kmete; komisija EGS predlaga, naj se žitne cene v Zahodni Nemčiji znižajo za 11 do 15 odstotkov. Zahodnonemški minister za prehrano Schwarz se je v svoji izjavi v Koelnu začudil, da je to vprašanje v Bruslju sploh prišlo na dnevni red. Kdo bi se upal danes priti na dan s predlogom, naj se delavske plače znižajo, je vzkliknil predsednik Nemške kmečke zveze; saj znižati žitne cene pomeni znižati dohodke (plače) kmetov. Iz sklada za izenačenje cen pri EGS ni mogoče pričakovati dovolj denarja za Zahodno Nemčijo, da bi z njim lahko rešili to vprašanje. Zahodnonemška vlada želi, naj se razprava o tej zadevi odloži do meseca maja, ko pride na dnevni red na konferenci GATT «Kennedyjeva runda«, ako ne do oktobra.
Devet mesecev italijansko - jugoslovanske trgovine
Jugoslavija izvaža več kakor uvaža Povečane potrebe italijanskega trga
800 milijard državnega primanjkljaja
Leonejeva vlada je poskrbela, da je italijanski parlament izglasoval proračun za leto 1863-64, ki je bil sestavljen v duhu gospodarsko - socialnih smernic Fanfanijeve vlade. Prav zato očitajo italijanski gospodarstveniki liberalnega kova vladi, da nosi novi proračun premočan socialni pečat, da namreč izdatki v socialne namene prekašajo resnične možnosti današnjega italijanskega gospodarstva oziroma narodnega dohodka, Po gledanju teh gospodarstvenikov naj Tol • sestavi j alee proračuna navdihovalo nič manj kakor pravo politično demagoštvo.
ZRCALO
NOVIH GOSPODARSKO-
SOCIALNIH RAZMER
Toda minister za državni proračun senator Medici prav nič ne prikriva v svojem poročilu, da zavzemajo delavci v današnji družbi nov položaj, da se tudi Italija bliža dobi popolne zaposlitve — tako močno je nazadovalo število nezaposlenih in napolzaposlenih — da se dohodki od dela dvigajo, a hkrati tudi izdatki za potrošnjo. Ta razvoj napoveduje po mnenju senatorja Medicija novo dobo, ko bo zagotovljen bolj uravnovešen gospodarski razvoj, a bo hkrati mogoče tudi zadovoljiti socialne potrebe v večji meri. Minister je dodal, da v današnji italijanski javnosti ne prevladuje morda samo težnja po povečanju proizvodnje, temveč italijanska javnost čuti tudi potrebo da se pridobljeno bogastvo, pridobljeni dohodek bolje razdeli.
TRENUTNE TEŽAVE
Minister Medici je nadalje brez vsakega prikrivanja govoril o trenutnih težavah, ki jih preživlja italijansko gospodarstvo, kakor o dviganju cen, o naraščanju primanjkljaja v plačilni bilanci — ta je v prvih petih mesecih letošnjega leta znašal 587 milijonov dolarjev — pa tudi o nevarnostih, ki bi utegnile nastati, ako bi se vlada ne zoperstavila inflacijskim težnjam.
Senator Medici je tudi omenil, da se je obračun za finančno leto 1962-1963 zaključil s primanjkljajem 460 milijard lir ter da bo začetni primanjkljaj
v prihodnjem finančnem letu (1933 64) dosegel 389 milijard lir. Državni dolg je konec januarja 1963 znašal 12.500 milijard lir. Precej velik je »efektivni« primanjkljaj krajevnih organov (občin, pokrajin in dežel), ki znaša 759 milijard lir ter je večji kakor »efektivni« (ki ne upošteva »gibanja kapitala« oziroma posojil) primanjkljaj v državnem proračunu. Dodal je, da so konec leta 1961 cenili imetje Italije na 4.268 milijard in da računajo, da bodo investicije v letu 1963 dosegle 700 milijard (27 odsto več kot lani), in sicer v železarstvo, telefonske naprave in avtomobilske ceste. Ostale so nespremenjene tarife elektrarn, pomorskega in zračnega prevoza, radiotelevizije pa tudi cene umetnih gnojil ter železarskih proizvodov. Vpliv investicij na zaposlitev je bil letos šibkejši — število zaposlenih se je m-tos povečalo za 2,3 odsto, lani pa za 2,8 odsto. Narodni dohodek se je v letih 1959-1962 povečal za 6,3 odsto.
ZVIŠANJE IZDATKOV
IN DOHODKOV
Tudi glede na razvoj italijanskega gospodarstva, ki je pod vplivom inflacijskih teženj, je bila postavka v državnem proračunu povišana; tako da so izdatki v proračunu 1962-63 prvič presegli 5.000 milijard, v novem pa 6.000 milijard, a primanjkljaj bo v smislu predvidevanja prihodnje leto presegel 800 milijard. Predvideni so »efektivni« ndatki v znesku 5.654,6 milijarde in 469,8 milijarde lir pri gibanju kapitala, kar da skupno 6.124,4 milijarde lir.
Temu nasproti so postavke o dohodkih, in sicer 5.265,3 milijarde »efektivnih« dohodkov in 53,3 milijarde pri gibanju kapitala (posojil), kar da skupno 5.318,5 milijarde lir; primanjkljaj bo torej znašal 805,8 milijarde, in sicer 389 »efektivni« in 416,5 pri gibanju kapitala.
VISOKI
IZDATKI ZA OSEBJE
Za vzdrževanje osebja predvideva proračun izdatek 1.400 milijonov (leta 1962-63 1.185), za pokojnine pa 270 (letos 256),
drugih 377 milijonov je predvidenih za izvedbo raznih zakonskih osnutkov. Celotni zneski za vzdrževanje osebja bodo torej dosegli okoli 2.048 (prejšnje leto 1.532) milijonov, povišek znaša torej 515 milijonov. Za učitelje in profesorje potroši država 40 odsto vseh izdatkov za osebje. Ako bi hoteli imeti popolno sliko o teh izdatkih, bi izdatkom 2048 morali dodati še izdatke 550 milijard za osebje v petih avtonomnih podjetjih.
Postavka izdatkov (skupno 6.124 milijard) je bila v primeri s prejšnjim proračunom povišana za 18,8 odsto, medtem ko se je narodni dohodek povišal samo za 6,1 odsto. Ce temu prištejemo -še izdatke za izvajanje »zelenega (kmetijskega) načrta« in za graditev stanovanj za kmečke delavce se državni primanjkljaj dvigne dejansko na 935,5 milijarde lir. Država računa, da bo primanjkljaj pokrila z izdajo državnih obveznic, to je z zadolžitvijo.
Od dohodkov (5.285,2 minjar de) odpade 4.999 na davke - in 266,6 milijarde na druge dohodke. Dohodki se bodo povišali v primeri s prejšnjim letom za 783 milijard (za 18 odsto), medtem ko so se v letu 1962-63 povišali za 11,11 odsto.
Znani so nam podatki o razvoju jugoslovanske zunanje trgovine v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Ti so izraženi v deviznih dinarjih (300 dinarjev za 1 dolar), ki jih v Jugoslaviji uporabljajo v statistične namene; sicer velja obračunski tečaj 750 dinarjev za 1 dolar. Takoj nam postane očitno, da se je jugoslovanska zunanja trgovina v tem času močno razmahnila in da tega razmaha je bila deležna tudi italijansko-ju-goslovanska izmenjava. V tem pogledu je značilno povečanje jugoslovanskega izvoza v Italijo.
V	prvih devetih mesecih letošnjega leta je vrednost celotnega jugoslovanskega izvoza dosegla 168.309 milijonov dinarjev ter se povečala za 18,37 odstotka v primeri z lansko, ki je v tem času dosegla 142.187 milijonov dinarjev. V samo Italijo je Jugoslavija izvozila za 35.244 milijonov dinarjev, to je 20,9 odstotka vsega jugoslovanskega izvoza. Napredoval je tudi uvoz, in sicer od 204.249 milijonov dinarjev v prvih devetih mesecih lanskega leta na 237.123 milijonov dinarjev v letošnjem letu, to je za 16 odstotkov. Izvoz se je torej nekoliko bolj povečal kakor uvoz. Iz Italije je Jugoslavija v omenjenem razdobju uvozila za 24.173 milijonov dinarjev blaga, kar predstavlja 10,2 odstotka vsega jugoslovanskega uvoza. Izvoz v Italijo se je v tem času povečal za 75 odstotkov, uvoz pa za 1,8 odstotka Italijansko - jugoslovanska trgovinska izmenjava je bila torej za Jugoslavijo aktivna, prebitek je dosegel 11.070 milijonov dinarjev, medtem ko je lani znašal primanjkljaj Jugoslavije (vedno v prvih devetih mesecih) 3.609 milijonov dinarjev.
Za takšen razvoj italijansko-jugoslovanske trgovine je več razlogov, med drugimi naj o-menimo okolnost, da je Italija sprostila jugoslovanski uvoz, na drugi strani pa so letos v Italiji zaradi Vremenskih razmer narasle potrebe zlasti po kmetijskih proizvodih; da bi italijanske oblasti preprečile dviganje cen živilom, so dovolile večji uvoz zlasti mesnih proizvodov in masla.
V	Jugoslovanskem izvozu v zahodne države se je delež Italije letos dvignil od 31 na 42 odstotkov; kakor rečeno, se je izvoz v Italijo povečal za 75 odstotkov, v Zahodno Nemčijo pa npr. za 23 odstotkov. Delež jugoslovanskega izvoza v države Evropske gospodarske skupnosti se je povečal od 27,3 odstotka na 35 odstotkov. Lapi je Jugoslovanski izvoz v Italijo prekašal za 41 odstotkov izvoz v Zahodno Nemčijo, letos pa je že za 100 odstotkov višji. Izmed
držav Evropske gospodarske skupnosti je Italija prva, nasproti kateri zaznamuje Jugoslavija zunanjetrgovinski prebitek.
Za koga šest ton Jata?
Londonski trg z zlatom je gotovo eden izmed najpomembnejših na svetu. Tudi Sovjetska zveza navadno prodaja svoje zlato, s katerim kupuje razne surovine in drugo blago v zahodnih deželah, prav na tem trgu. Prekupčevalci seveda prikrivajo, za koga kupujejo oziroma prodajajo zlato. Do danes še niso mogli ugotoviti, za koga je Angleška banka 31. oktobra kupila na londonskem trgu kar 6 ton zlata, in sicer po nekaj višji ceni kakor običajno. Znano je le, da je banka to zlato izročila nekemu švicarskemu kupcu. To zlato je vredno 27 milijonov švicarskih frankov ali 3 milijarde 588 milijonov italijanskih lir. Operaterji domnevajo, da je Švicar sprejel zlato po naročilu neke močne finančne skupine ali morda celo za kakšno državo; kajti tako velikega zneska ne zmore za. sebnik.
NAS NOVI PODLISTEK
TO JE OPIS DOŽIVLJAJEV IN VTISOV MLADEGA PUBLICISTA IN ZDRAVNIKA »NA EVROPSKI SEVER«, PRAVO ODKRITJE ZA NAS JUŽNJA-KE OB JADRANSKEM MORJU
Državni proračuni v treh finančnih letih
Zakladnica Finance Pravosodje Zun. zadeve Prosveta Notr. zadeve Javna dela Prevoz
Pošta in tel.
Obramba
Kmetijstvo-gozd
Industrija-trg.
Delo
Zun. trg.
Trg. mornarica Proračun Drž. udeležbe Zdravstvo Turizem-gledal.
1961-1962 1 959.615.789.175
489.331.967.000
78.689.755.000 33.327.180.430
525.509.059.370
221.573.211.465
284.664.526.566
22.465.981.400
128.790.000
738.964.382.600
118.370.937.000 38.421.953.900
186.000.939.097
7.190.564.000
24.452.490.000
82.380.000
64.584.720.000
52.682.837.000 23.494.678.950
1962-1963
2.039.622.355.910
5C4.1S4.045.210
85.263.324.000 35.670.670.315
611.769.320.570
229.650.109.465
289.410.774.046
24.859.851.400
140.690.000 794.875.772.6C0 107.880.326.200
37.393.438.900
238.773.364.400
9.837.444.000
25.809.806.510
129.880.000
58.768.080.000
56.952.347.000 21.744.367.935
1963-1964
2.408.831.630.640
603.774.859.000
95.301.109.000 39.799.338.340
784.254.572.700
257.589.848.765
364.806.517.046
27.008.258.400
151.840.000
886.328.326.000 100.631.786.500
28.314.296.900 334.367.953.900
10.357.914.000
55.372.765.900
285.480.000
46.314.852.000
57.958.662.000 22.717.972.600
Skupaj
Dohodki
Razlika
4.850.162.202.953 4.114.938.005.895 - 735.224.196.058
5.172.715.969.461 6.124.167.986.691 4.519.400.529.270 5.318.572.570.440 - 653.315.440.191 - 805.595.416.251
(Po podatkih »Concretezza«)
Nikakor ni slučajno, da so te strokovne nadaljevalne šole in tečaji, ki delujejo na Tržaškem, imenično in ločeno po krajih navedeni v londonski spomenici o soglasju, da uživajo poseben položaj, in da njihovo ukinjanje po stopnjah ne ustreza ne duhu ne črki sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, ki sta ga podpisali tudi Amerika in Velika Britanija.
Ne vem, ali zaradi belih noči ali bajno lepih žena, ali zaradi visoke življenjske ravni ali vzornega socialnega skrbstva — vsekakor predstavlja Skandinavija na splošno in Švedska še posebej za Srednje-evropejca mit, ki se mu le težko ubrani. Na tisoče evropskih študentov je že iskalo tam lahkega počitniškega zaslužka, mnogo brezposelnih tudi stalno zaposlitev. Vsakdo si je o tej bajni deželi, da ne rečem skoraj bajnem kontinentu napravil svoje mnenje. Mnogi so se vrnili navdušeni, mnogi razočarani. Mnogi, s katerimi sem govoril, so bili videti na zunaj navdušeni, pa jih ta izkušnja vendar ni do dna prepričala.
Tudi jaz sem se več let odpravljal na švedsko, a zdaj ni bilo časa, drugič'pa ni bilo denarja, tretjič me je zopet zadrževal študij. Šele letos poleti je bilo vsega za zadovoljivo potovanje dovolj, pa še lastno, čeprav skromno prevozno sredstvo sem tudi že imel. Tako sem se brez dolgega premišljevanja odpravil na pot. Ko so prijatelji zvedeli, da se mislim na skrajni sever odpraviti sam s svojim majhnim Topolinom (starim Fiatom 500), so me najbolj dobrohotni smatrali za
Rafko Dolhar: €]\a evropski sever!»
... Ji
drznega. Seveda tudi nihče ni mogel verjeti, da sem si namenil iz Topolina napraviti tudi spalni voz. Morda zato, ker sem vajen samote in spalne vreče iz gorskih bivakov, dejstvo je, da sem ves svoj meter o-semdeset višine spravil v čisto vodoravno lego prav pod platneno streho zvestega Topolina. Pa tudi prtljage nisem imel malo, poleg grmade fotografskih aparatov še popolno zalogo nadomestnih delov za Topolino — saj človek nikoli ne ve — in kompletno potujočo lekarno. Na srečo ne za avtomobil ne zase nisem ničesar potreboval. Pač pa bi bil večkrat potreboval steklenico slivovke. Eno za »korajžo« in eno za prijatelje v Stockholmu sem že tako imel pri sebi. Toda alkohol je v Skandinaviji bolj univerzalno plačilno sredstvo kot ameriški dolar. In menda se tega dobro zavedajo tudi skandinavski carinski organi; kajti ko prestopiš dansko mejo, te vprašajo ‘>amo ali nosiš s seboj alkuhoi.
Ker mi je Koroška zelo do
mača in vsakdanja, sem se za vedel, da sem pravzaprav na počitnicah in na potovanju šele, ko sem se znašel v pet kilometrov dolgi vrsti avtom ,bi-lov pred železniškim predorom v Mallnitzu. Avtomobilist med avtomobilisti, turist med turisti, v brezimnem toku turistov, ki vsako leto preplavi Evropo v smeri sever-jug. Skoraj štiri ure sem tu čakal, da sem prišel na vrsto, to je, da so tudi moj mali Topolino med nepregledno množico Mercedesov in Volkwagnov spravili na vlak, ki me je potegnil skozi Visoke Ture na Salzburško Od trenutka, ko sem se v Boecksteinu zopet znašel na svojih kolesih, sem za ves mesec obrnil hrbet Sredozemlju Moja pot je peljala na sever.
Cesta proti Salzburgu ni prav lepa, sicer jo zelo velikopotezno popravljajo, zato je bil ta del poti precej zamuden, vendar sem bil tako naveličan zaradi čakanja pred predorom, da sem sedaj zelo navdušeno vozil proti Salzburgu. Dolina je sprva vijugasta, šele v bližini
Salzburga se odpre v valovito ravnino. Toda tu sem tudi naletel na prvi odsek velike avtomobilske ceste, ki me je peljala mimo Salzburga naravnost na sever. Žal mi je bilo zaradi romantično lepega Salzburga, toda racionalnost našega časa ne pozna sentimentalnosti: najboljša pot je tista, ki najhitreje poveže dve oddaljeni točki. Moj prvi kontinentalni cilj pa je bil Hamburg, zato moja pot ni mogla peljati drugam kot naprej po avtomobilski cesti. Nenadoma sem se brez večjih formalnosti znašel v Nemčiji. Sonce je zahajalo za vijoličastimi obronki Berchtesgaden-skih vrhov. Toda poletji mrak je na srečo zelo dolg, s, teo da sem še pri uporabi malih avtomobilskih luči prišel v Muen-chen.
Upam, da me ne boste obsodili, če sem najprej poiskal pivovarno Hofbrauhaus, pa saj to tudi ni težko, saj rinejo v to velikansko restavracijo pod oboki procesije ljudi. Mislim, da se mora človek upijaniti, samo če pogleda na valujočo množico.
ki z bokalom piva v roki išče stol ali pa v gneči izgubljenega tovariša. Kako se pri taki gneči znajdejo debele in v narodno nošo oblečene natakarice, pa mi še sedaj ni jasno. Jasno pa je, da je ta slavna pivovarna postala prava turistična zanimivost, ki prodaja lastne posebej ožigosane razglednice in spominčke. Sicer je precejšen del slovesa, ki ga uživa ta pivovarna povezan z dogodki, ki so s krvjo oblili skoraj vso Evropo. Znano je namreč, da je Hitler pred šestdesetimi leti prav Bavarcem mehkega srca razlagal svoj nauk. No, če so imeli tudi tedaj, kot nocoj tako steklene poglede, tedaj ni čudno, da so se za njegov nauk navdušili, bolj čudno je, da se usodne zmote niso zavedli, ko so se naslednje jutro streznili.
Kmalu sem imel tega oglušujočega hrupa zadosti, pa sem se odpravil na ogled druge nočne zanimivosti Muenchena, v u-metniško in ponočnjaško četrt Schwabing. Mislil sem, da bom našel vsaj majhen odsev pariškega Montmartra. V resnici pa je ob širokem bulevaru le nekaj znamenitih slaščičarn in restavracij. V vseh prodajalnah sla-
(Nadaljevanje na 2. strani)
^6036
Vreme
je na naši strani
Vreme je letos naš zaveznik! Lahko smo mirni, vreme ni odvisno od človeških kapric in špekulacije! Lani je bilo v sovražnem taboru ter nam z visokih kraških zidin pošiljalo burjo in drobni sneg, ki te kakor igla zbada v obraz. Tedaj se je maščevalo nad našo zanikrnostjo — skoraj pozabili smo na drva in premog, dokler je še bil pravi čas — ter se postavilo na stran drvarjev. Zadosti smo lani zmrzovali, letos ne bomo več. Nismo še vsi napolnili drvarnice, mnogo nas nima niti toliko drv, da bi se tri dni upirali burji, toda vreme je letos na naši strani! Za nami je skoraj že poldrugi mesec zime — kaj si mehkužnejši morda že prve dni oktobra ne oblečejo spodnjih zimskih hlač? — in prof. Kolčinski, ki j je natančno napovedal, kakšno bo vreme ta in ta praznik, pravi, da letošnja zima ne bo tako huda, kakor je bila lanska.
Naj se le bahajo drvarji z drvmi, ki jih že imajo na zalogi ali ki so še na poti; eden izmed njih, ki je bil prejšnja leta mnogo bolj skromen, bi jih prodal tudi 2000 stotov kar po 1800 lir, tako pravi sam. Toliko naročil že ima, kaj šele, da bi jih meni prodal kar tako, ne da bi se bil pravočasno vpisal v nabavni protokol, vsaj dva meseca poprej.
Vreme je torej na naši strani. Pa imamo še druge pomočnike in zaveznike — premog, koks, nafto, kerosen, butan, e-lektriko m letos vrh vsega se «Esso domestic« na petrolej iz Gorice. Prva dva nista sicer tako snažna, in naše gospodinje se jih kaj rade otepajo; tudi dimnikarjem delajo menda preglavice, a toplote dajejo več kakor drva, čeprav nista zrasla na soncu in sta letos nekoliko dražja kot lani. Peč na butan ti na željo priteče na kolesih kar v sobo, naravnost k postelji. In kerosen? Ta nič ne maže in mraz se plaši že njegovega čudnega imena.
Nafta, živela nafta, čeprav smrdljiva! Najhujši nasprotnik naših drvarjev in premogar-jev! Za sedaj si odpira pot samo v premožnejše hiše, ki zmorejo inštalacijo centralne kurjave (že stotisoče čez milijon za trisobno stanovanje), toda njenega zmagoslavnega pohoda ne ustavi nihče več! Poleg vsega se je od lanskega leta podražila prav malo — od 16.000 na 16.500 lir za tono, ako vzameš vsaj štiri tone.
Za silo odpravi tudi elektrika, vsaj dokler se ne oglasi burja.
Gospodinje, uboge in bogate, ne bojte se zime! Študentom, profesorjem in časnikarjem, ki pozimi iščejo topel kotiček, kakor kokoš gnezdo za svoje jajce in bolj pogosto zavijejo v kavarno, pa bo kmalu posijalo v mrzlo sobo marčno sonce, ki bo prav tako pokukalo radovedno skozi line prepolnih skladišč drvarjev ...
— Ib —
MORO SESTAVLJA VLADO LEVEGA CENTRA. Predsednik republike Segni je zaupal mandat za sestavo vlade levega centra Aldu Mora, glavnemu tajniku krščanske demokratske stranke. Moro je bil že skoraj sestavil vlado levega centra pred Leonejem, toda poskus se je ponesrečil, ker se je socialist Lombardi uprl popuščanju Nen-nija nasproti krščanskim demokratom. Moro, ki je doma iz južnih krajev Italije (izvoljen je bil v Bariju) je zdaj star 50 let; med važnimi mesti, ki jih je prej zavzemal, je bilo tudi mesto ravnatelja glavnega glasila krščanske demokratske stranke «11 Popolo». Na glasu je vztrajnega pogajalca in dobrega govornika, ki nima sovražnikov. Pogajanja za sestavo nove vlade so sicer državna, vendar računajo v političnih krogih, da je v interesu krščanskih demokratov in socialistov, da popustijo, ker bi v nasprotnem primera morali razpisati nove volitve. Mora dela težave desno krilo krščanskih socialistov, ki je proti izvajanju gospodarsko-socialnega programa socialistov, zlasti proti podržavljanju podjetij. Predsednik Segni je menda izrazil željo, naj bi nova vlada ostala zvesta Atlantski zvezi; zavzemala naj bi se za ustaljenost lire ter pobijala program komunistične stranke. Moro je izjavil, da bo njegova vlada branila liro ter spoštovala zasebno lastnino. Ako Moro u-spe, bodo v novi vladi — tako predvidevajo — imeli krščanski demokrati 13 listnic, socialisti 5, socialni demokrati 3 in republikanci 1. Verjetno bo Fanfani zunanji minister.
SEGNI OBIŠČE WASHING-TON. Kakor poroča agencija «Ansa» iz Washingtona, je bilo med italijansko in ameriško diplomacijo dogovorjeno, da bo predsednik Segni obiskal Wa-shington 14. in 15. januarja. Na sestankih z ameriškimi državniki bo Segni očrtal smernice italijanske zunanje politike. Glede neuradnega dela obiska še niso bile določene podrobnosti.
ITALIJANSKI ŠKOFJE IN ITALIJANSKA NOTRANJA POLITIKA. V času, ko je italijanska javnost pod vtisom pogajanj za sestavo vlade levega centra, v kateri bi sodelovali tudi socialisti — za takšno sodelovanje se krščanski demokrati in socialisti pogajajo že dolgo — so italijanski škofje izdali pastirsko pismo proti komunizmu. Levo krilo socialistične stranke se zavzema za sodelovanje s komunisti. Italijanski škofje pozivajo razumnike, delavce in ženske, naj se varujejo komunističnega nauka; vztrajajo naj v svojem krščanskem prepričanju in delajo za uresničenje krščanskih načel. V tem smislu so dolžni delati tudi voditelji. «l’Unita», glavno glasilo italijanske komunistične stranke, očita v tej zvezi papežu Pavlu VI., da je pastirsko . pismo italijanskih škofov v nasprotju s svobodnjaškim pojmovanjem rajnega papeža Janeza XXIII. Rimski krščansko demokratski tednik «Vita», piše, da je sedanji papež že kot kardinal Montini po objavi rezultatov zadnjih parlamentarnih volitev (konec ^ a-prila), ki so pokazale močno napredovanje komunistov, na sestanku lombardskih škofov izrazil željo, da bi objavili listino, ki bi spravila italijanske katoličane zopet na pravo pot. Enakega mnenja je bil genove-ški kardinal Siri, ki je predsednik konference italijanskih škofov. V odboru konference je osem kardinalov. Poleg njih je pastirsko pismo podpisalo 350 italijanskih škofov in časnikarjem je bilo to izročeno dan pred vsemi svetimi. Rimski dopisnik protestantskega tednika «Christ und Welt» (Stuttgart) poroča, da je pastirsko pismo italijanskih škofov iznenadilo italijansko javnost in da pomeni prelom s politiko papeža Janeza XXIII. Sedanji papež »e je očitno izognil lastnemu splošnemu nastopu v duhu pastirskega pisma italijanskih škofov, da ne bi oviral sožitja med katoličani in komunisti v vzhodnih državah, naglaša omenjeni list.
PROTI PREVELIKI OBLASTI RIMSKE KURIJE. Prejšnji teden je na vatikanskem cerkvenem zbora prišla močno do izraza misel, da je treba ustanoviti nekakšen cerkveni senat, ki bi nadzoroval delo rimske kurije — nekakšne vlade z 12 kongregacijami (ministrstvi). Kurija naj bi ne vladala, temveč samo izvrševala ukaze; škofje z vsega sveta naj bi bili bolj deležni oblasti nad Cerkvijo kot celota s papežem na čelu. Po mnenju florentinskega nadškofa E. Florita naj bi 12 kongregacijam dodali novo, «najvišjo kongregacijo«, v kateri bi bili škofje, ki vodijo škofije izven Rima; ta bi imela višji položaj kakor ostale kongregacije. V tem smislu je govorilo 18 koncilskih očetov in indonezijski nadškof Van Den Burgt v imenu 30 dragih. Kurija mora postati izvršni organ osrednjega organizma, ki bi ga sestavljali predstavniki zbora škofov; ta organizem bi pomagal papežu pri vodstvu Cerkve. Tako si zamišljajo u-stroj najvišjega vodstva Cerkve kardinali Koenig, Alfrink in Bea, msgr. Simons (Indija) in msgr. Gomes das Santos (Brazilija).
VROČA KRI ZARADI JUŽNEGA TIROLA. Neki rimski list poroča, da je bilo na Južnem Tirolskem od leta 1957 izvršenih 124 nasilnih dejanj, od tega; 8 leta 1957, 4 leta 1958, 9
MEDNARODNA TRGOVINA
Beograjski knjižni sejem zaključen
Na beograjskem sejmišču je bil od 6. do 12. novembra VIII. mednarodni sejem knjig. Udeležilo se ga je 90 jugoslovanskih in 70 inozemskih založniških skupin ali 2.500 posameznih založništev. Razstavila so 60.000 knjig s področja leposlovja, strokovne, znanstvene in mladinske književnosti, tiska uradnih listin in učbenikov in med dragim likovnih posnetkov. Prireditelji so si v okviru sejma omislili tudi niz zanimivih razstav, med katerimi je prav gotovo prvačil zgodovinski pregled tiska, ki obravnava graditev ljudske oblasti v državi od prvega zasedanja AVNOJ do sprejetja nove ustave. Beograjski knjižni sejem se uvršča med najpomembnejše tovrstne prireditve v vsej Evropi, kakor so sejmi v Frankfurtu, Leipzigu in Varšavi. Sejma so se poleg jugoslovanskih udeležili razstavljavci iz Avstrije, Bolgarije, Anglije, Francije, Nizozemske, obeh Nem-čij, Češkoslovaške, Italije, Poljske, Madžarske, Švice, Sovjetske zveze, Združenih ameriških držav, Japonske, Kube in Indije.
KARDELJ
NA KNJIŽNEM SEJMU
Mednarodni sejem knjig si je ogledal tudi predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj. Novinarjem je izjavil, da prihaja na sejmu do izraza napredek jugoslovanske založniške dejavnosti zlasti v opremi knjig in pestrosti izdaj. V primeri s prejšnjim sejmom je opaziti napredek tudi glede ureditve razstave. Založniki se prilagajajo potrebam bralcev. Eno izmed pozitivnih dejstev je tudi velika udeležba tujih založnikov na sejmu. To omogoča primerjavo in prispeva k razvijanju sodelovanja med domačimi in tujimi založniki.
NITI V FRANCIJI
NI DOVOLJ ŽITA
Evropska gospodarska komisija pri Organizaciji združenih narodov je objavila poročilo o položaju na žitnem trgu. Pridelek pšenice je bil letos v zahodnih evropskih državah za 10 odstotkov pičlejši kakor lani. Zahodna Evropa bo zaradi tega morala uvažati žito. Celo v Franciji 'bo letos žita primanjkovalo. Strokovnjaki računajo, da bo morala Francija uvoziti okoli 6 milijonov ton krušne moke. Po uradnih podatkih je Francija pridelala samo 90 milijonov ton, lani pa 140 milijonov ton.
V ITALIJI VELIKO
POVPRAŠEVANJE PO
JUGOSLOVANSKEM LESU
Italijanski gospodarski list «24 ore» poroča, da bo letos Jugoslavija prodala Italiji 300.000 kubičnih metrov mehkega lesa ali 3 petine vsega izvoza (500.000 kubičnih metrov). Povpraševanje po jugoslovanskem lesu (posebno trdem in smolnatem) je zlasti velikp v Milanu, Bologni, Padovi, Rimu, Neaplju in na Siciliji. Navzlic ostri konkurenci Romunov se Italija zanima tudi za deske listovcev in platičaste parkete iz hrasta jugoslovanskega izvora. List nadalje poudar-
ja, da prevzame italijanski trg vsako leto tretjino vsega jugoslovanskega izvoza (celuloza ne pride v poštev). Leta 1961 je uvozila Italija za 6,2 milijarde dinarjev, lansko leto pa že za 8,7 milijarde dinarjev lesa iz Jugoslavije.
OBMEJNA TRGOVINA
MESECA OKTOBRA
V obmejni trgovini na Tržaškem so meseca oktobra Jugoslovani izvozili za 613.165.806 lir blaga, oziroma toliko denarja je bilo vplačanega na avtonomni račun za jugoslovanski izvoz; uvoz v Jugoslavijo pa je dosegel 295.616.251 lir.
leta 1959, 4 leta 1960, 55 leta 1961, 14 leta 1962 in 30 leta 1953. Nasilna dejanja so zahtevala naslednje žrtve: 2 mrtva in več ranjenih ter 3 milijarde lir škode. Pretekli petek so na Dunaju zborovale skrajno usmerjene organizacije, kakor Berg Isel Bund, Bund fuer Suedtirol in Notring fuer Suedtirol, ki zahtevajo priznanje pravice samoodločbe	za	južne	Tirolce.
Zborovanju sta prisostvovala tudi dopisnika turinskega lista «La Stampa« (Tito Sansa) in milanskega	«11	Giorno«	(Gae-
tano Scardocchia). Prisostvovali so tudi strelci v uniformi. Ko je godba zaigrala vsem organizacijam skupno himno, ki so jo prisotni poslušali stoje, nista vstala italijanska časnikarja. Zborovalci so se zaradi tega razburili in	prišlo	bi	bilo
kmalu do spopada, ako ne bi bili posredovali voditelji zborovanja ter spremili italijanskih časnikarjev	do	vrat.
VELIKE NESREČE. Prejšnje dni je v zahodnonemški rudnik železove rade Broisted blizu Hannovra vdrla voda in zaprla pot nazaj 129 radarjem, ki so ostali 100 metrov-pod površino. Naslednjega dne so rešili 79 rudarjev, 50 jih je še ostalo v rovih. Nato so po več dnevih rešili še 3 in pozneje še 11 radarjev. — V japonskem premogovniku Ohmutu je eksplodiral plin. V rovih je bilo tedaj 1387 rudarjev, 713 radarjev so rešili, rešili so tudi 219 hudo ranjenih radarjev, ugotovili so pa smrt 447 radarjev. Nekaj ur pozneje se je v bližini Tokia dogodila železniška nesreča, ki je zahtevala 164 človeških žrtev.
HUDO JE BILO V DIEMOVlH JEČAH. Diemovo diktaturo v Južnem Vietnamu so zrušili generali in polkovniki, ki so nato sestavili novo vlado. Diemovi vladavini je bila nasprotna tudi Amerika, ki je Južni Vietnam podpirala vojaško in gospodarsko. Pri prevratu sta prišla ob življenje predsednik Diem in njegov brat Nhu; medtem je bila njegova žena na potovanju po Ameriki, kjer je ostala s svojimi otroki. Associated Press poroča, da so v ječah mučili zlasti študente, fante in dekleta. Tik pred prevratom so zaprli tudi neko uradnico angleškega poslaništva, ki so jo nato v ječi slekli in močno pretepli, kakor je sama izpovedala.
UGODNA TURISTIČNA SEZONA NA KOPRSKEM. Na Koprskem so dosegli do letošnjega oktobra 742.039 turističnih nočitev, 131.607 več kot leta 1982. število nočitev domačih turistov se je povečalo samo za 25.133, tujih pa za 106.474. Domačih je bilo skupno 389.218, tujih pa 352.821. Tako se je število tujih nočitev že zelo približalo številu domačih in poznavalci pričakujejo, da bo prihodnje leto domače že preseglo. število tujih nočitev na Koprskem predstavlja nad polovico vseh tujih nočitev v Sloveniji v navedenem času, število vseh pa nad tretjino. To dokazuje, da se je tam pritok tujih turistov najbolj povečal. Tudi turistična predsezona se je pričela prej ko prejšnja leta in posezona je bila še v oktobra prilično dobra. V Kopru so bili tedaj najpoznejši gostje Poljaki, v Portorožu pa Švicarji, Avstrijci in Nemci.
Portoroški hotel «Palace» je dosegel letos prvič nad 100.000 nočitev. Tuji turisti so dali do oktobra sledeče nočitve: v Portorožu 196.198, v Kopru 41.567, v Ankaranu 37.818, v Piranu 34.608, v Izoli 21.253, v Postojni 16.875, v Strunjanu 4.504. K tem nočitvam je treba dodati še najmanj 15.000 obojih noči-tev v Sežani, Ilirski Bistrici in drugod, od koder še ni podrobnih podatkov. Z nočitvami, ki bodo dosežene še v treh zadnjih mesecih, se bo skupno število približalo 800.000 ali jih bo še preseglo.	R. G.
IZVIRNA REKLAMA ZA TURIZEM. Samoupravna dežela Tridentinsko - Gornje Poadižje hoče pospešiti razvoj turizma v svoji deželi. V ta namen so sklenili prirediti v Londonu posebno propagandno razstavo. Oktobra so namreč najprej v Londonu in pozneje v drugih mestih Velike Britanije priredili razstavo tipičnih jedi iz italijanske kuhinje. K temu sodi tudi dobro italijansko vino, in sicer prav iz te dežele. Razstavili so tudi izdelke domače obrti ter prikazali lepote te pokrajine s slikami. Za organizacijo razstave je bil imenovan poseben odbor.
PROMET SKOZI
LJUBELJSKI PREDOR
V petek bodo začasno odprli promet skozi Ljubeljski cestni predor, ki veže Gorenjsko in Koroško. Najvišja točka predora doseže 1039 metrov; na avstrijski strani ni dovoz še popolnoma pripravljen in strmine so velike. Predor so začeli graditi že jetniki iz koncentracijskega taborišča v Mauthau-senu leta 1943, Jugoslovani so delo zaključili že letos spomladi. Na jugoslovanski strani so trpinom, ki so delali pod Hitlerjevo knuto, postavili spomenik. Prav tako nameravajo tudi Avstrijci na svoji strani počastiti spomin na te nesrečneže. Predor bo svečano odprt 1. julija, ker računajo, da bo tedaj dostop tudi z avstrijske strani povsem dograjen. Za mednarodni promet je to velika pridobitev, ker bo promet možen tudi pozimi.
V Kopru prosta In ha Pretirana špekulacija z drvmi
L. 1965 železniška povezava z zaledjem - Zamišljena industrijska cona
Koper, novembra
Ko smo zadnjič poročali o načrtih za povezavo Kopra z železnico in nadaljnjem izgrajevanju tovornega pristanišča, še ni bilo gotovo, kdaj in kako bi se pričelo uresničevanje teh velikih del. Zdaj lahko govorimo že konkretneje, dodati pa moremo še tretje: koprsko pri stanišče je postalo prva carine prosta luka v Jugoslaviji. Ta položaj so mu na pristojnem mestu v Beogradu že priznali, in sicer v celem obsegu, to se pravi za ves pristaniški kompleks.
Istočasno je bilo rešeno tudi vprašanje gradnje železnice Ko zina—Koper. Graditi jo bodo pričeli že prihodnje leto, in po predvidevanjih bo morala biti vsaj v glavnem dograjena do konca leta 1965. Vzporedno z gradnjo železnice bo potekalo nadaljnje izgrajevanje operativne obale, ki bo namenjena v prvi vrsti razsutim tovorom in opremljena s sodobno mehanizacijo. Ko bo dograjena, bo znašala pristaniška zmogljivost 2.500.000 ton tovora na leto; jo bo pa mogoče po potrebi tudi povečati, saj so možnosti skoraj neomejene, tako glede samega morja kot kopnine za njo. Znaten del nekdanjega škocjanskega zaliva je že zasut, ostali del pa pride na vrsto postopoma. Tam je zamišljena tudi industrijska cona.
V zvezi s carine prosto luko bo nastalo v njenem okvira več novih obratov za polprede-lavo in predelavo blaga, kakor tudi za embaliranje za notranjo potrošnjo Jugoslavije in za tranzit v zaledne države.
Tako se odpirajo Kopru, ki je bil dolgo nepomembno provincialno mestece, povsem nove perspektive. Urbanistični načrt, ki je le še v podrobnostih potreben izdelave, predvideva sedaj razvoj do 50.000 prebivalcev, medtem ko jih ima zdaj
komaj okoli 12.000. Treba pa bo pospešiti gradnjo stanovanj Letos je prejelo ali še prejme novo streho blizu 1.000 ljudi. Pristanišče je pričelo nedavno graditi pristaniški dom za samske delavce s 170 ležišči, restavracijo z zmogljivostjo 1.000 obrokov na dan, klubskimi prostori itd. Stal bo okoli 300 milijonov dinarjev.
R. G.
POMORSTVO
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: «Romanija» 26. novembra
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod (ekspresna proga): «Triglav» 14. 11.
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: «Lika» 30. 11.
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: «Nikola Tesla» 30. 11.
Proga Jadransko morje - Severna Evropa: «Franjo Supilo« 20. 11., «Ivan Mazuranič« 21. 11., «Rijeka» 20. 11.
(Prihodi v Trst)
«:Crna gora» 22. 11 iz pristanišč Združenih držav Amerike.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» je 8. 11. odplula iz Splita proti Reki, kjer je pristala 9. 11. «Bohinj» ie zasidrana v Buenos Airesu; »Bovec« je 8. 11. odplula iz Ria de Janeira v Montevideo in Buenos Aires, kjer bo pristala 17. 11. «Zelengora» bo priplula 13. 11. v Temo iz Takoradija. «Pohorje» je pristala 7. 11. v Lomeju, od koder je nadaljevala pot proti Takoradiu; «Kraljevica» je na poti iz Conakryja, Lomeja, Teme v Takoradi, kamor bo priplula 30. 11.
Razvoj jugoslovanske zunanje trgovine
V prvih sedmih mesecih tega i ploziva in drugih kemičnih preleta je jugoslovanska trgovin- izvodov (za 1,1 milijarde dinar-ska izmenjava s tujino znatno jev).	m V
prekosila izmenjavo v istem razdobju preteklega leta. Povečal se je izvoz živilskih proizvodov in industrijskih končnih ter polizdelkov, napredoval je hkrati uvoz živilskih potrebščin, surovin in kemičnih proizvodov.
Jugoslovanski izvoz je v razdobju januar-juiij 1963 narasel za 26 milijard dinarjev v primerjavi s prvimi sedmimi meseci lanskega leta. Izvoz živil se je zvišal za 9,9 milijarde din, in sicer mesa ter mesnih izdelkov za 3,7 milijarde, živine za 1,4 milijarde in sadja ter po vrtnin za 2,5 milijarde dinarjev. Izvoz polizdelkov se je povečal za 5,6 milijarde dinarjev, in sicer tkanin za 2,3 milijarde, surovih kovin za 0,6 milijarde, kovinskih izdelkov za 0,6 milijarde, papirja in lepenke za 0.5 milijarde itd. Izvoz končnih izdelkov je narasel za 3,2 milijarde, od tega izvoz pohištva za 1,1 milijarde, oblačil za 0,8 milijarde in obutev za 1,5 milijarde din.
Jugoslovanski uvoz se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zvišal za 25 milijard din, in sicer uvoz živil za 12,7 milijarde, to se pravi žitaric (za 9,6 milijarde), kave, čaja, začimb in podobnega. Uvoz surovin je narasel za 6 milijard din, zlasti zaradi povečanega uvoza tekstilnih vlaken. Uvoz kemičnih izdelkov se je povečal za 3,7 milijarde din, k čemur je pripomogel povečani uvoz umetnih gnojil (za 1,1 milijarde), barvil in materiala za strojenje (za 0,8 milijarde) ter eks-
PROIZVODNJA PREMOGA
V	EVROPSKI SKUPNOSTI
Proizvodnja premoga v šestih državah evropske skupnosti je v mesecu juliju dosegla vsega
18.972.000	ton, v istem razdobju lanskega leta pa je znašala 16 milijonov 643.000 .ton. V prvih sedmih mesecih tekočega leta so iz rudnikov Evropske skupnosti izkopali 132.144.000 ton premoga proti 134.214.000 tonam v razdobju januar - julij 1962, kar pomeni 2,3 odstotka napredka. Proizvodnja surovega litega železa se je v’juliju dvignila na 4.602.000 ton proti
4.378.000	tonam lani.
V	prvih sedmih mesecih je znašala 30.859.000 ton, lansko leto pa 31 milijonov 293.000 ton, kar pomeni 1,4 odstotno poslabšanje. V Nemčiji je proizvodnja litega železa v tem razdoo-ju padla za 4,6 odsto, v Luksemburgu pa za 1,4 odsto; napredovala je za 10,3 odsto v Italiji, za 6,5 odsto na Nizozemskem, za 3 odsto v Franciji in za 0,6 odsto v Belgiji.
AMERIKA ZAPRE
13 konzulatov
Ameriška vlada je sklenila zapreti 13 konzulatov po svetu, in sicer naj bi se to zgodilo v najkrajšem času. Do tega sklepa je ministrstvo za zunanje zadeve prišlo na podlagi proučevanja dela diplomatskih predstavništev v času 30 mesecev.
Zakaj so se drva v Trstu in tržaški okolici podražila, se vprašujejo potrošniki. Na to vprašanje bi lahko odgovorili povsem preprosto: Do podražitve je prišlo po čisto gospodar-skem zakonu: ker ■ je povpraševanje večje kakor ponudba. Drv je torej na tržaškem trgu premalo, potrošniki pa bi si jih radi nabavili več, ker se boje hude zime. Drugo je vprašanje, ali je bila upravičena podražitev v takšni meri. Ali je bilo res nujno, da so nekateri drvarji tako močno navili ceno V tej zvezi nas je posebno zanimalo, ali so morda jugoslovanski izvozniki podražili prodajno ceno, in če so to storili, zakaj je bilo to nujno. Da bi lahko zanesljivo odgovorili na ta vprašanja, smo se obrnili na predstavnike treh večjih podjetij v Trstu, ki trgujejo z drvmi.
«Exportdrvo» (iz Zagreba), je gotovo naj večji izvoznik drv iz Jugoslavije. Zato smo se obr nili najprej na predstavnika tega podjetja v Trstu. Ta nam je položaj na lesnem trgu obrazložil približno takole:
Tržaški grosisti se potrošnikom, ki povprašujejo po drveh, pritožujejo, da Jugoslovani ne pošiljajo letos dovolj drv. Glede podjetja «Exportdrvo» lahko trdim — in to, mislim, velja tudi za ostala izvozna jugoslovanska podjetja — da je letos izvozilo v Italijo celo več drv kakor prejšnja leta. Zdi se, da je vso zadevo napihnila psihoza, to je strah potrošnikov, da bo zima tako ostra kot lanska in da ne bo dovolj drv. Zato se je povpraševanje po njih povečalo. In to tudi v Jugoslaviji. Toda glede položaja v Trstu bi moral še dodati tole. Tržaški grosisti niso letos pametno ravnali. V komercialni sezoni, se pravi v mesecih april, maj, junij, ko prično v Jugoslaviji pritekati naročila, naročil iz Trsta ni bilo. Tako npr. se pri «Ekportdrvu» ni o-glasil niti eden izmed tržaških uvoznikov. Zdaj pa, ko je drv premalo, bi jih radi imeli. Vsekakor jugoslovanska podjetja niso povišala izvozne cene drv.
Vodja tržaškega podjetja, ki uvaža drva, nam je položaj pojasnil takole: Do podražitve je prišlo iz več razlogov. Tako se je področje italijanskega uvoza raztegnilo globlje v notranjost Italije, in sicer ne samo v smeri Padove in Trevisa, temveč še dalje. Zaradi večje potrošnje so drva začela primanjkovati tudi v bližnjem jugoslovanskem zaledju, na Primorskem, v Trnovskem gozdu in pa tudi v istrskem predelu. Zato morajo tržaški uvozniki iskati drva globlje v Jugoslaviji, s tem se seveda prevozni stroški povečajo. Jugoslovanski proizvajalci pripravijo navadno za tržaški- trg vsako leto določeno količino drv. Ker pa se je že v Jugoslaviji povečalo povpraševanje — in to velja tudi za Tržaško — se je cena dvignila. Do tega je prišlo tudi zaradi pomanjkanja delovne sile. Se-
Višina najemnin po novem zakonu
V zadnji številki smo obravnavali položaj, ki je nastal v zvezi s pripravljenim, a še ne objavljenim zakonom o omejitvi najemnin v novih stavbah. Medtem so 8. novembra obja-
vili ta zakon v Uradnem listu. S tem dnem je namreč zakon začel veljati in bo veljal do 7. novembra 1965, torej dve leti. Povrnimo se torej k njegovi vsebini.
Vrsta stanovanj	Obseg dovoljenega povišanja
Prvič	prosto	oddana pred 1.1.1960	15	odstotkov
Prvič	oddana	leta	1960
Prvič	oddana	leta	1961
Prvič	oddana	leta	1962
Prvič	oddana	leta	1963
Prvič oddana po 7.11.	1963
14 odstotkov 12 odstotkov 6 odstotkov zapora do 7.9.1965 prosta oddaja
Za stanovanja, ki so bila prvič oddana pred letom 1960 ali leta 1960 jemljemo kot osnovo za zaračunavanje poviška najemnino z dne 1.1.1960.
Zakon zadeva torej stanovanja, ki s0 bila do 7.11.1963 prosto oddana. Izključena pa so stanovanja, za katera veljajo posebne najemnine, npr. stanovanja Zavoda za ljudske hiše, INA-Casa itd.; stara stanovanja pod zaporo, ki velja do 31.12.1964; nova še ne oddana stanovanja; stanovanja, v katerih je do sedaj prebival sam gospodar, pa jih zdaj hoče oddajati; luksuzna stanovanja.
Luksuzna stanovanja so gosposke vile z zasebnim parkom; hiše, ki jih obdajajo veliki vrtovi ali parki; hiše, ki imajo več od pet značilnosti, ki jih navaja zadevni odlok iz leta 1961. Najemnine, ki so veljale do 7.11.1963, se ne smejo zvišati za dve leti, torej do 7. 11. 1965. To velja glede sedanjih pa tudi glede bodočih najemnikov. Sedanji in tudi bodoči najemniki istega stanovanja smejo zahtevati znižanje
najemnine, če ta presega določeno mejo med 15 odst. in 6 odst. (glej razpredelnico!). Zakon pa ne pravi, kaj je z zahtevo po znižanju glede stanovanj, oddanih letos. Kaže torej, da njihovi najemniki ne morejo zahtevati znižanja sedanje najemnine, ki pa je sicer pod zaporo do 7.11.1965. Ce se 'e medtem najemnik menjal, more ugotoviti višino najemnine •z dne 1.1.1960, da sme zahtevati morebitno znižanje previsoko mu odmerjene najemnine. Zahtevo po znižanju bomo naslovili na lastnika s priporočenim pismom in s povratnim re-cepisom.
Ce najemninska pogodba določa skupno vsoto za najemnino in dodatne stroške, za odstotek povišice zaračuna na to skupno vsoto; če pa najemninska pogodba loči najemnino od dodatnih stroškov, se odstotek povišice zaračuna samo na najemnino.
Najemnik nima pravice do povračila preveč plačane najemnine pred 7.11.1963, kar pomeni, da velja zakon samo za najemnine, ki jih bodo najemniki plačevali od tega dneva naprej. Ce lastnik ne privoli v znižanje najemnine, najemnik položi dolžno vsoto na banki ali pri notarju. Te spore rešuje sodišče (pretura). Postopek je brezplačen in zanj ni treba odvetnikove pomoči.
Če je najemnina nižja od vsote, ki jo določa zakon, je gospodar ne sme zvišati do 7.11. 1965. Prav tako gospodar ne sme zvišati najemnine, če namesto starega nastopi nov najemnik.
Stanovanja, ki so najeta prvič po 7.11.1963, se lahko prosto oddajajo. To velja za nove stavbe kakor tudi za stare, podvržene zapori iz leta 1946, če se stari najemnik izseli. Isto velja za stanovanja, < v katerih je do sedaj prebival sam gospodar.
Teorično gospodar lahko še vedno odpove stanovanje, če to potrdi sodišče. Ta pa ima možnost na osnovi zakona št. 1307 2 dne 10.9.1963 da prisilno izselitev odloži za največ dve leti, razen če gre za stavbo, ki jo je treba porušiti, ali pa za najemnika, ki ne plačuje najemnine. Praktično pa hišni lastnik nima v takšnem primeru nobenega interesa glede prisilne izselitve starega najemnika, ker bi mu tudi novi najemnik plačeval enako najemnino kakor prejšnji.
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
U. BAZZANELLA
TRST
Ul. F. Venezian 5, tel. 24197
Podružnica: Borgo 3. Sergio štev. 2179 — v hiši Žuljana
ZASTOPNIK — POVERJENIK
(Tovarniške cene)
Kletarski predmeti;
Vse za vino: vinske kemikalije, stroji za zamašitev, razni zamaški, črpalke, na-livalniki, naprave za točilne mize, stiskalnice, mlini za grozdje «Vermorel» i.t.d.
Vse za dom;
Hladilniki, pralni stroji, stroji za pranje posode, štedilniki na drva, plin in elektriko, raznovrstne peči, gorilniki na nafto in plin, kopalnice, grelci za vodo, gumijaste in plastične cevi, keramične ploščice.
BORLETTI
šivalni stroji Borletti in velika izbira novih in rabljenih
Comm. Estero - Roma N 2227/B
IZVAŽA V INOZEMSTVO IN V JUGOSLAVIJO
veda nekateri posredniki tudi sami radi navijajo ceno. V tej zvezi je treba naglasiti, da so jugoslovanske izvozne cene že od lanskega leta ostale neiz-premenjene; sukajo se med 7.300 in 7.800 lirami za tono (fco meja) ali 730 in 780 lirami za stot. Tej ceni je treba dodati še carino in prevozne stroške, pa tudi davek na poslovni promet (IGE). (Carina znaša 4 odstotke, upravni stroški na meji 0,50 odstotka in davek na poslovni promet 3,30 odstotka, kar da skupaj 7,8 od stotka.)
Jugoslovani izvažajo drva po železnici (fco vagon meja), pa tudi s kamioni (fco kamion pri nalaganju). Nekatera tržaška podjetja dovažajo sama drva iz Jugoslavije, da bi pridobila na času in zmanjšala prevozne stro ške. Tržaški uvozniki nabavlja jo drva pretežno pri bližnjih podjetjih v Sloveniji.
Pri tretjem tržaškem podjet ju nismo mogli zbrati poseč nih informacij, ker so bili na meščenci mnenja, da ne smejo izdajati trgovinskih tajnosti... Rekli pa so, da so sedaj drva dražja, ker ni dovolj delovne sile, ki je poleg vsega tudi dražja.
Mimogrede naj še omenimo, da smo na sežanski postaji o-pazili kar vlak romunskih drv, namenjenih v Italijo.
Nova ležišča bokšita na Madžarskem
V bližini Izskaszentgyoergyja na Madžarskem so odkrili v globini 100 metrov nova ležišča boksita. Plasti so debele 8 do 10 metrov. Za Sovjetsko zvezo je Madžarska najbogatejša z boksitom med evropskimi državami in sedma v svetovnem merilu. Njena ležišča cenijo na 80 milijonov ton, kar zadostuje za izkoriščanje v petdesetih letih.
Hotel POSTA
Trg Uberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
Rafko Dolhar:
«Na evropski sever!»
(Nadaljevanje s 1. strani)
doleda govorijo italijansko in tudi vsa reklama je uglasbena na sloves italijanskega sladoleda. Toda nekaj bohemskega je vendar videti tudi tu, pač v zabavo bogatim industrij cem, ki si tod iščejo razvedrila po dolgočasnem delu. Med drevesi v drevoredu vise vrvi, na katerih so podobno kot perilo, z navadnimi ščipalkami obešene umetnine, največ slike vseh mogočih tehnik in oblik. Vendar kaže, da med mimoidočimi za tako umetnost ni veliko razumevanja. Zato so se nekateri umetniki posvetili umetniški obrti — iz srebra, brona ali cina izdelujejo razne okraske, ki gredo menda laže v denar. Sicer pa so črni puloverji z visokim ovratnikom, na obraz počesane franže las in prazne steklenice naj različic (ših alkoholnih pijač menda bolj pristni znaki umetniške-bohemstva bavarske prestol-Konkretno plat predstavljajo menda le pfeningi ali marke, ki jih mimoidoči vržejo pred umetnino, kot prispevek za razsvetljavo z loščenimi svečami.
(Nadaljevanje sledi)
..GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. ll-939t • Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3/1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 60 lir — Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik:
Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst
Učenci in dijaki! Kupujte vse potrebno za šolo v trgovini
U. BERNARDI
TRST, Ul. Mazzini 44
Kot darilo boste prejel) lepo pero in pri nakupu nalivnega peresa BERNUM 50% popust.
' \
III.;:.?
lili.?
mm?
V.-.V.V.V.-
Sj&m.
xx:;x:xjx::.:x x-x'x-xvx-'
;x-xvx-x
vx:::x:x:x-vx;:;:::;x;::x-.
■I
'lilmšMišimM ■”111*
-'■k
' ''-WM -■vm W I
I
M III
„ * M
illll
'mmm
■-A
POLEG »ZLATOROG PIVA*
SE PRODAJA V GOSTILNAH TUDI ZNANI »LAŠKI GGLDING
Zaloga za Trst in okolico, tel. 225102 Glavno zastopstvo;
»AGROIND» - Trst, Via Valdirivo 36
Konfekcijska trgovina
FIMAR
TRST Corso Italia 1 Telef. 29-013
☆
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu».
OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
mm
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov#. BANKREO
SEDEŽ, TRST. ULICA FABIO FILZI ŠT. 8.L . TELEFON ŠT. 37-808
SPODARSKEGA ZDRl JZEN.IA
Nove dravinjske doklade za nameščence javnih lokalov
Ker so se po ugotovitvah O-srednjega statističnega zavoda življenjski stroški zvišali, je bila draginj ska doklada ponovno zvišana za eno točko od 1. novembra tega leta. To velja za vse osebje zaposleno v javnih lokalih. Na osnovi teh sprememb bo draginjska doklada na gostinskem področju naslednja: URADNIŠKO OSEBJE (mesečno v lirah)
I.	Kategorija — ravnatelji na splošno 23.140 lir.
II.	kategorija — knjigovodje,
načelniki in uradniki:	moški
17.446 lir; ženske 16.575 lir.
III. kategorija — ekonom, nadzornik, blagajnik, prodajalec v slaščičarni:
moški ženske nad 21. letom	12.987	12.337
od 20. do	21.	leta	12.480	11.856
od 19. do	20.	leta	11.986	11.388
od 18. do	19.	leta	11.011	10.452
NEURADNIŠKO OSEBJE (tedensko v lirah)
Kategorija A — šef bara, kuhinjski šef, prvi slaščičar: moški 2.799 lir, ženska 2.658 lir.
Kategorija B — barman, sladoledar, prodajalec v bifeju, drugi slaščičar:
moški ženske nad 20. letom 2.514	2.388
od 18. do 20. leta 2.439 2.319 od 16. do 18. leta 2.142 2.037 Kategorija C barman pomočnik, kuhar pomočnik, pomožno osebje na splošno, tretji slaščičar:
moški ženske nad	20.	letom	2.379	2.259
od	18.	do	20.	leta	2.220	2.112
od	16.	do	18.	leta	1.752	1.665
pod	16.	letom	1.380	1.311
Kategorija D internisti, postreščki in težaki:
moški ženske nad	20.	letom	2.232	2.121
od	18.	do	20.	leta	2.085	1.980
od	16.	do	18.	leta	1.647	1.566
pod	16.	letom	1.146	1.140
Dokup pokojninskega zavarovanja
Pokojninski zavod INPS je v posebni okrožnici razložil, ka-
ko se izvaja zakon z dne 1. februarja 1962 št. 35, ki omogoča vsem, ki so bili uslužbeni v Julijski krajini ali Južnem Tirolskem (Gornjem Poadižju) v času od 1. julija 1920 do 28. februarja 1926, da naknadno vplačajo prispevke za penzijsko zavarovanje. Kdor hoče izkoristiti to ugodnost, mora najkasneje do 6. marca 1964 predložiti pokrajinskim sedežem INPS posebno prošnjo. V njej naj navede vse potrebne podatke, tako tudi podatke o svojem nekdanjem delovnem razmerju, o plači, pa tudi, ali je zdaj socialno zavarovan, ali prejema pokojnino INPS, ali je vpisan v poseben sklad, ki nadomešča obvezno zavarovanje. Prošnji naj priloži razna potrdila o plači, ki jo je prejemal in o delovnem razmerju, poleg tega izjava delodajalca. V primeru, da ne more zbrati ustreznih potrdil zadostuje tudi nadomestil-na izjava z notarskim aktom v smislu čl. 7 D P R z dne 2.8. 1957 št. 678, napravljenim pred notarjem, občinskim tajnikom ali funkcionarjem krajevnega sedeža INPS.
25 LET ŠKOFOV AN JA je na praznik vseh svetih praznoval tržaški nadškof Anton Santin. .Študiral je v goriški bogoslovni«. Bil je župnik v Pulju, pozneje je bil posvečen v škofa ter je vodil reško škofijo. Z Reke je prišel v Trst kot naslednik škofa A. Fogarja, ki je bil na željo Mussolinijeve vlade odpoklican v Vatikan. Meseca julija 1963 ga je ob 25-let-nici škofovstva papež Pavel VI. povzdignil za nadškofa «ad per-sonam».
STAVKA V TRGOVSKI STROKI. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so za dan 9. novembra proglasile splošno državno stavko uslužbencev trgovske stroke. Do stavke je prišlo zaradi preloma pogajanj glede sestave nove delovne pogodbe, veljavno za vso državo. Štavka je trajala 24 ur. Zajela je vse trgovske sektorje, vključ no prehrambeno in veie&lagov niče. Na Tržaškem ni stavka dosegla tistega razmaha, ki so ga organizatorji pričakovali. Vse veleblagovnice so npr. nemoteno poslovale. Drugod po Italiji je stavka dobila večji obseg. Samo v Turinu je stavkalo okrog dvanajst tisoč trgovskih uslužbencev. Ta stavka je v Piemontu sovpadla' s, splošno stavko, ki jo je proglasila CGIL kot protest proti naraščajoči draginji.
ŠKRLATINKA NA TRŽAŠKEM. V začetku tega meseca je prišlo na Tržaškem do izbruha epidemije škrlatinke. Po nepotrjenih vesteh so samo na openskem področju do sedaj ugotovili 45 primerov bolezni. Zdravstvena oblastva zaradi tega niso zaskrbljena.
SVETOVNI DAN VARČEVANJA. Dne 30. oktobra je bil Svetovni dan varčevanja. Tržaška hranilnica je v sodelovanju s tržaško občinsko upravo ob tej priložnosti obdarovala
Na političnem obzorju
GORIŠKI ŽUPAN JE OSTAL Med krščanskimi demokrati v goriškem občinskem svetu obstajata dve struji:	mladi	in
stari, levo in desno krilo. Pristaši prvega se zbirajo okoli dr. Tripanija, ki načeluje krščan-sko-demokratskemu klubu v občinskem svetu. Njega podpira tudi občinski svetovalec Galla rctti. Drugo krilo vodi dr. Po-terzio, sedanji župan. «La Re-gione» (iz Vidma) piše, da je bilo trenje med strujama tako hudo, da se je v Gorici razši rilo mnenje, da pride v kraj šem času do preosnove v se stavi sedanjega občinskega od bora, in sicer v smislu, da bi bil za novega župana izvoljen dr. Tripani. V resnici so se nasprotja toliko ugladila, da je sedanji župan dr. Poterzio o-stal na svojem mestu.
ZA ZAŠČITO PRAVIC SLO VENSKE MANJŠINE. Založba tržaškega tednika «Delo», gla-sila KPI za slovensko narodno manjšino, je izdala govor trža; ške poslanke Marije Bernetič pred rimskim parlamentom v brošuri pod naslovom «Za zaščito pravic slovenske etnične manjšine v deželi Furlanija-Ju lijska krajina«.
SLOVENCI IN SPOJITEV OBČIN NA KOROŠKEM. Koroški deželni zbor je odobril z 18 proti 17 glasovi predlog deželne vlade o spojitvi občin na Koroškem. Dosedanja razdelitev občin je bila že stara okoli 100 let. Socialisti so zagovarjali spojitev občin, češ da jo zahteva nagli razvoj gospodarstva, tehnike in prometa. Slovenci so bili nasprotni te-hiu načrtu v prepričanju, da bo več občin, v katerih živijo, zgubilo svojo neodvisnost. Tako bodo pripojili drugim občinam dosedanje neodvisne občine na dvojezičnem ozemlju Blato, Libuče, Bela, Medborovnica in Lipa.
večje število dijakov srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Nagrade So znašale po 25.000, 20.000, 10.000 in 2.000 lir. Na glavni slovesnosti, ki je bila v mestni posvetovalnici je zbrane dijake ob navzočnosti predstavnika Tržaške hranilnice nagovoril podžupan Cumbat. Po odredbi šolskega skrbništva so tudi po vseh šolah profesorji in učitelji govorili učeči se mladini 0 pomenu varčevanja za dvig splošne blaginje. Komunistična stranka je ta dan dala nalepiti po mestu tudi v slovenščini poseben lepak.
ZA JAVNA DELA V OBČINI DEVIN-NABREŽINA
Na prvi seji jesenskega zasedanja občinskega sveta je župan Albin Škrk med drugim poročal, da je občinska uprava zaprosila za sto milijonov lir državnega prispevka za potrebe v okviru gospodarskega načrta za leto 1963—1964. Odobrenih pa je bilo samo šestnajst milijonov. To vsoto bodo tako uporabili: za popravila na občinskih stavbah, cerkvah in šolah (v Nabrežini, Sesljanu in Mav-hinjah) 3.000.000 lir; za javno razsvetljavo v Sesljanu od križišča Wotl Trstu 2.000.000 lir: za turistične naprave 4.000.000 lir in za popravilo raznih cest 7.000.000 lir.
ŠTIVANSKA PAPIRNICA ZA TRŽAŠKO VSEUČILIŠČE. Predsednik papirnice v štivanu odv. Ferraro je sporočil rektorju tržaške univerze prof. Origoneju, da bo vodstvo papirnice izročilo Zavodu za elektrotehniko na vseučilišču vsoto 2 milijonov lir za financiranje raziskovanja na področju električne tehnologije v zvezi s proizvodnjo papirja.
TRST DOBI NOVO LIVARNO. Družba Italsider bo zgradi la v Skednju novo livarno. Začela bo obratovati v prvi polovici prihodnjega leta. Za vliva .nje bodo uporabljali nov postopek, ki je zelo razširjen v Zdru Ženih ameriških državah, v Ev ropi. pa je njegova raba še o-mejena.' Vodstvo družbe Italsi der izbira bodoče uslužbence; nekatere bo poslalo na vežba-nje v Združene države Amerike
40-URNI TEDNIK V SKLOPU DRUŽBE FIAT. Vodstvo družbe FIAT je sporočilo, da bodo od 11.' t.m. dalje imeli v pridruženih kovinskih podjetjih SI MA in METALLI 40-urpi delovni tednik.
Mnogo Italijanov v Sloveniji
Naključje je prineslo, da so imeli Tržačani kar štiri praznike skupaj, od 1. do 4. novembra. Verske in državne praznike skupaj. Po prazniku vseh svetih in obisku grobov so posebno zadnja dva dneva v velikem številu obiskali Slovenijo, in to ne samo bližnje kraje z Ljubljano, temveč so jo prekrižarili počez in podolgem. Posebno številni so bili v vzhodnem delu na štajerskem in še več na najbolj vzhodnem delu v Prekmurju. Res je pa, da je Prekmurje že nekaj let privlačna točka Italijanov prav ob koncu oktobra. Kam pa bi drugam ta čas! Saj ni sezona ne za morje in ne za gore. Kaj je lepšega, ko valovito Prekmurje s svojimi brezmejnimi polji in gozdiči in logi. Prekmurje je raj za divjad, in sicer poljsko, za fazane in zajce. Prekmurske lovske družine so se specializirale v gojitvi fazanov v volierah; v valjenju fazanjih jajc in kebč-kov, v preganjanju poljskih sovražnikov perjadi. Celo v letošnji zimi, ko so celo tenkovestni in natančni Avstrijci prišli skoraj ob vso plemenito divjad, se je Prekmurcem posrečilo kar dobro prezimiti fazane in rešiti dobršen del jerebic, ki jih je drugod pobrala do zadnje letošnja strašna zima. Vrste italijanskih avtomobilov so še vračale z uplenjeno divjadjo iz daljnega Prekmurja. Mnogi so se vzpeli ali z vzpenjačo ali pa z avtomobili na Pohorje, ki je razgrinjalo zadnje svoje najbolj žive barve ali se pa ustavljali v veselih termalnih kopališčih. V Ljubljani je bilo polno južnega živžava, a Gorenjska in Dolenjska sta radi sprejeli izredno visoko število gostov za ta pozni čas. Imeli so res srečo, komaj so v soboto zvečer odnesli pete preko planinskih klancev, že so vdrle atlantske motnje in v torek prinesle prve novembrske plohe.
PRAZNOVANJE PRAZNIKA MRTVIH V SLOVENIJI. 1. november je v Sloveniji dan mrtvih, in so se zato na ta dan vrstile po vseh krajih številne spominske svečanosti padlim borcem-partizanom. Ker so bili boji povsod, so se tudi povsod spominjali padlih partizanov. Hkrati pa so se vsi ljudje spominjali svojih rajnih na pokopališčih. še bolj kakor lani so dolge vrste avtomobilov oblegale zidove pokopališč tudi v hribovskih krajih. Ugodno vreme je omogočilo, da so ljudje o-krasili grobove s krizantemami. Po cvetličarnah so bile cene približno enake italijanskim, na podeželju pa so ljudje sami vzgojili potrebne jesenske rože na vrtovih.
kultura tn zlvtimfe
«Slovar slovenskega knjižnega jezika» v pripravi
Trenutno Slovenci nimamo sodobnega slovarja svojega knjižnega jezika, ker je Pleters-nikov slovar že davno pošel. Imamo pa priročni slovar v «Slovenskem pravopisu«, ki sicer obsega 27.500 gesel z več ko 100.000 besedami in okoli 200 tisoč zvezami, dvojnicami in pomenskimi odtenki na 940 straneh v dveh stolpcih. Toda ta obširni slovarski del »Slovenskega pravopisa« še ni slovar slovenskega knjižnega jezika.
»Slovar slovenskega knjižnega jezika« je začela od L 1960 pripravljati Slovenska akademija znanosti in umetnosti in naložila to nalogo svojemu posebnemu Inštitutu za slovenski jezik. Slovar naj bi bil sestavljen v desetih letih. Pri dosedanjem delu si je uredniški odbor slovarja slovenskega knjižnega jezika ustvaril sodbo, po doslej zbranem gradivu, da bo najprimernejši obseg slovarja, ako hočejo dovoljno izčrpno prikazati vse bogastvo slovenskega knjižnega jezika, dvojni obseg Pleter-šnikovega slovarja, to je od 4000 do 5000 strani.
Uredniki slovarja so dr. Anton Bajec, Mile Klopčič in dr. France Tomšič. Številni znanstveni in strokovni sodelavci so doslej v triletnem intenzivnem delu zbrali kartoteko z nekako 2 milijona 200.000 listki. Od teh listkov se bo dalo 700.000 zanesljivo uporabiti s podatki o navadnih besedah in zvezah iz slovenskih klasičnih pisateljev in iz izbranih esejističnih ter poljudno znanstvenih del, 400.000 dobrih je izpisov iz najnovejše publicistike, iz revialnega in dnevnega tiska, nekaj nad 100 tisoč je listkov s terminološkimi podatki in 900.000 listkov z navedki bolj redkih besed ali zvez. To predstavlja že minimalno gradivo, s katerim je že mogoče začeti sestavljati prvi zvezek slovarja, številni sodelavci pa bodo še naprej nadaljevali z ekscerpcijo.
Slovar bo moral biti uporaben več desetletij, medtem ko se bo pripravljal Veliki slovar slovenskega jezika.
česa ne bo mogel imeti Slovar slovenskega knjižnega jezika? Do konca izpeljanih definicij, pomembnih razlag za vsako besedo, ker bi to pripeljalo do pretiranega drobljenja, in bi ga takšnega moralo delati povprečno 30 ljudi četrt stoletja. V slovarju tudi ne bo etimoloških pojasnil ker bi1 bilo mogoče sprejeti le manjši del z drugih jezikov, zlasti moderne tvorbe iz grščine in latinščine ne pa od drugod, ki bi bile povečini netočne.	— ar —
D. Gervais in Slovenci
Drago Gervais, znani istrski pesnik in dramaturg izpod Učke, je pogosto kot vsi javni delavci iz sosedne Istre, prihajal v stik s Slovenci, pa tudi svoje burno in plodno življenje je zaključil med nami, ko se je leta 1957 smrtno ponesrečil v sežanskem hotelu «Triglav» po proslavi 50-letnice akademskega društva «Balkan». Tržaški časopis «Naš glas» je leta 1925 objavil tudi prispevek D. Gervaisa. Slovenski klub v Trstu je življenju in delu čajka-v-skega pesnika in komediografa posvetil poseben večer, na katerem so nastopili trije hrvaški kulturni delavci z Reke, Gervaisa kot pesnika je orisal prof Vinko Antič, ravnatelj znanstvene knjižnice, kot dramaturga pa prof. Nedeljo Fabrio, medtem ko je časnikar in pesnik Ljubo Pavešič res z občutkom recitiral več značilnih pesmi rajnega Gervaisa. Te pojejo o veselju in žalosti, trpljenju pa tudi vstajenju preprostih Istra-nov in Istrank izpod Učke. Prav zato, ker je Gervais zrasel, tr-
OB SLOVESU DVEH NAŠIH BANČNIH USLUŽBENCEV
Odlomek iz tržaške gospodarske preteklosti
Te dni so nameščenci tržaške podružnice zavoda Banea d’A-merica e dTtalia priredili v znani svetoivanski restavraciji Su-ban poslovilni večer v čast dvema tovarišema — Ivanu Miheliču (od Sv. Ivana) in Josipu Mlaču (Milani), ki sta bila zaradi dosežene starosti upokojena. (Banca d’America e dTtalia ima lasten pokojninski sklad).
Za bančno službo sta se Mihelič in Mlač odločila, ko je v Trstu poslovala še podružnica Zivnostenske banke, ki je imela v današnji Rimski ulici lastno palačo. Živnostenska banka je leta 1928 prodala svojo tržaško podružnico zavodu Banca d’America e dTtalia. (Bank of America ima sedež v San Franciscu in je danes ena izmed največjih ameriških bank svetovnega slovesa; dolgo let jo je vo-dii znani finančnik Giannini). Banca d’America e dTtalia je tedaj prevzela tudi slovenske nameščence, ki so bili zaposleni pri živnostenski banki, v času, ko je bila tržaška podružnica Živnostenske banke (v avstrijskih časih) v polnem razmahu, je bilo pri njej poleg čeških uradnikov zaposlenih tudi okoli 30 Slovencev. Ravnatelj banke Skorkovsky je cenil strokovno sposobnost naših ljudi in jih je
rad nameščal. Nekateri so dosegli v bančni karieri visoko mesto. Tako sta postala prokurista Franc Kralj — po prvi vojni je bil pri tej banki zaposlen tudi Peter Kralj, ki je danes pri Agrarnem konzorciju v Gorici — in Josip Štrukelj; med nekdanjimi slovenskimi nameščenci naj omenimo tudi dr. Vladimirja Goljevščka, ki je pozneje umrl v Zagrebu. (V Brnu je pred nekaj leti umrl tudi kot upokojenec bivši ravnatelj Skor-kovsky).
Po upokojitvi Miheliča in Mla-ča ni pri tržaški podružnici zavoda Banca d’America e dTtalia nobenega Slovenca več. Ker tudi ta banka posluje z Jugoslavijo, bi bili po našem mnenju nameščenci z znanjem našega jezika in poznavanjem jugoslovanskih razmer prav gotovo koristni.
V zvezi z delovanjem Živnostenske banke v Trstu naj še omenimo, da je obseg poslovanja te banke in Jadranske banke presegal poslovanje ostalih bank v Trstu. Čehi so v tistih časih razvili v Trstu izredno živahno gospodarsko dejavnost (Na kulturnem področju so bili s Slovenci v tesnih 'stikih in
so radi z njimi sodelovali). To je bilo povsem naravno, saj je promet med Trstom in češkimi deželami (češko in Moravsko) leta 1913 predstavljal kar 25,31 odstotka vsega prometa po suhem.
Lastniki znane restavracije in hotela »Evrope« — poleg restavracije, je namreč tedanja Evropa imela tudi hotel, ki ga danes ni več — so bili Čehi, in sicer je hotel vodila Centroko-mise, ki se je oslanjala na češko Legiobanko (banko češkoslovaških legionarjev, ki so se borili za neodvisnost češkoslovaške države). Hotel in restavracijo »Evropa« je Centrokomi-se prodala pivovarni Forst iz Merana menda prav leta 1928, to je v istem letu ko je živnostenska banka prodala svojo podružnico zavodu Banca d’A-merica e dTtalia. Pivovarna Forst je ostala lastnica »Evrope« do danes. Na mestu, kjer je bila v prejšnjem času enonadstropna stavba »Evrope« (nasproti nekdanjemu slovenskemu »Narodnemu domu«), so pred leti postavili šestnadstrop-no stavbo, v kateri je danes tudi Birreria Forst. V ta lokal še vedno radi zahajajo tržaški Slovenci, pa tudi Jugoslovani.
L. B.
pel in sočustvoval s svojim ljudstvom v najhujših časih za časa fašizma in nacizma, so se njegove pesmi tako priljubile ljudstvu, da so nekatere tudi ponarodele.
(Kako je bil Gervais čustven, nam dokazuje tudi to, da se je med vojno zjokal nad opustošenjem Beograda po enem izmed strašnih bombardiranj). Gervais je spisal devet dramskih del; po mnenju prof. Fa-bria, ki je napisal tudi knjigo o Gervaisu kot dramaturgu, bi bil Gervais verjetno postal e-den izmed največjih hrvaških komediografov — 400 let za Dr-žičem, ko bi mu ne bila smrt prezgodaj iztrgala peresa iz roke. Udeleženci večera (iz vseh slovenskih političnih taborov v Trstu) so z zanimanjem in hvaležnostjo sledili izvajanjem predavateljev in recitatorja. Rečani so Tržačane povabili na Reko, kjer bi poseben večer posvetili Trstu oziroma slovenskemu tržaškemu kulturnemu življenju.
Gostovanje invalidskega pevskega zbora
Dne 9. in 10. t.m. je na povabilo Prosvetne zveze gostoval v Trstu in v Križu partizanski invalidski zbor. Prvi dl rigent tega zbora je bil še za časa vojne naš tržaški rojak prof. Karel Pahor od Sv. Ivana. Zbor goji, zvest svojemu imenu, prvenstveno partizansko pesem. Pred številnim navdušenim občinstvom je tako v Trstu kakor v Križu izvajal nekatere borbene pesmi v izvirni obliki s spremljevanjem nar-monike. Podal pa je nekaj skladb iste tematike tudi v u-metniški obdelavi kasnejšega datuma. V drugem delu svojega programa pa je zapel tudi nekaj preprostih narodnih. Na sporedu so bili (razen nekaj mlajših izjem) zastopani iz ključno partizanski skladatelji, kot Matej Bor, Simoniti, Gobec, Pahor, Kozina, Pirnik in Kuhar.
Zbor 60 pevcev je celotni program izvajal z velikim zanosom. Pri interpretativno in u-
metniško zahtevnejših (Srebotnjak: Kolona, Simoniti: Podgorski mornarji, Gobec: Vihar in Na Kordunu ter Gotovac: Momčete bez gunčete) pa je zbor imel priliko pokazati uidi zavidljivo ritmično sigurnost, dinamično izdelanost ir. doživeto umetniško podajanje. Nekateri pevci-solisti pa so s svojimi prijetnimi glasovi še zaznavno prispevali k skupnemu uspehu.
Dirigent in partizanski skladatelj Radovan Gobec je s tem nastopom ponovno potrdil svoje velike sposobnosti umetniškega oblikovalca tako preproste kot zahtevne pesmi. Navdušene ovacije na obeh koncertih so pa še dokazale, da najde lepo podana pesem še v u-no pot do src našega občinstva. Na obeh koncertih je bil zoor prisiljen dodati svojemu ;. :>■ gramu še nekaj pesmi.
—vu

Jožko Žiberna;
« Menica »
Naše pravnike, poslovne ljudi pa tudi profesorje na slovenskih strokovnih šolah opozarjamo na najnovejše delo, ki ga je napisal Jožko Žiberna, načelnik oddelka za organizacijske zadeve pri Gospodarski zbornici za SR Slovenijo, pod naslovom »Menica«. Delo ni samo zanimivo za tiste, ki imajo posla z Jugoslavijo, temveč tudi za vse, ki se bavijo s pravnimi in trgovinskimi vprašanji, saj se jugoslovanski menični zakon oslanja na haaško konvencijo, kakor večina evropskih meničnih zakonov. Knjiga bo dobro došla profesorjem in našim dijakom na strokovnih šolah tudi zaradi same terminologije in izrazoslovja. Namenjena je tudi praktikom, saj prinaša okoli 20 vzorcev raznih menic. Vsebuje zakon in druge podpise, ki so važni za menično poslovanje na jugoslovanskem območju. Žibernova knjiga je po 30 letih prvo strokovno delo na tem področju v slovenščini; zanj se zanimajo tudi hrvaški pravniki ter bo verjetno prevedeno tudi v hrvaščino. Knjigo je natisnila tiskarna CP Celjski tisk v Celju. Stane 800 lir. Kdor se zanjo zanima, lahko prejme podrobnejše infor-
Kako so plačani Slovenci
Približno 320.000 oseb je v Sloveniji zaposlenih v gospodarskih podjetjih. Povprečna plača znaša 35 tisoč dinarjev. To ne pomeni, da ni nižjih plač od te povprečne plače, ker je okoli 50.000 uslužbencev s plačami med 40-50.000 dinarji, okoli 25.000 uslužbencev s 50-60.000 dinarji in tako naprej. Nad sto tisoč dinarjev mesečne plače prejema nekaj nad tri tisoč u-službencev. Pač pa je še zmerom nekaj nad 3.500 oseb, ki prejemajo med 10-15.000 dinarjev mesečne plače. Največ delavcev, in sicer 88.000 prejema med 30-40.000 tisoč dinarjev mesečnih dohodkov.
Najnižje dohodke imajo kmetijski delavci, ki prejemajo o-koli 28.500 din mesečnih dohodkov. Tudi v gostinskem udejstvovanju, kar nas preseneča, prejemajo nekaj nad 29.000 din mesečnih dohodkov. Videz velikih dohodkov v gostinstvu je torej varljiv in je zato razumljivo, da je premalo novega naraščaja v gostinskih obratih, da postrežba ni taka, kakor bi želeli, ker je pač malo osebja in jih vsa kritika po slovenskem časopisju ne zgane, da bi popravili svoje napake. Najbolje so plačani uslužbenci v trgovinah, m sicer okoli 36.000 din. Sicer se vse te povprečne plače v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini, gostinstvu in družbenih obrtnih obratih sučejo med 28 in 36 tisoč dinarjev povprečne mesečne plače.
Podobno kakor v Italiji je indeks osnovnih življenjskih potrebščin precej poskočil zadnjega pol leta zlasti v živilskih potrebščinah, a od teh najbolj glede mesa. Povprečna plača je sicer zrasla samo v zadnjih treh mesecih od 32.000 na 35.000, toda ni dohitela še hitrejšega naraščanja cen jestvinskih proizvodov.
—ar—
Socialni
UTRINKI
KOLIKO STANE
VSAKO NOVO MESTO
Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da stane zagotovitev novega mesta v ameriški industriji čedalje več. Specialist za sestavljanje proračunov pri a-meriski vladi Kermit Gordon je izračunal, da je lani vsako novo mesto v ameriški industriji stalo povprečno 22.679 dolarjev. Izdatki za vsako novo mesto so se v primeri z letom 1959, ko so znašali 19.409 povišali za 17 odsto, nasproti letu 1955, ko so dosegli 17.595 dolarjev pa za 28 odsto. Gordon je napravil te račune na izrecno željo predsednika Kennedyja.
V uradu za sestavljanje proračunov so mnenja, da se stroški za zagotovitev novega industrijskega mesta višajo zaradi napredovanja avtomatizacije. Strokovnjak ameriških sindikal-
nlh organizacij AFI.-CIO gospodarstvenik Nat Goldfing, ki je eden izmed prvih začel z izračunavanjem izdatkov za posamezna mesta, je mnenja, da stane danes vsako novo mesto že 30.459 dolarjev, medtem ko je v razdobju 1954-56 stalo samo 12.303 dolarje. Američani računajo, da bi se dalo s prihranki zaradi napovedanega brisanja davkov ustvariti 2 do 3 milijone novih mest.
JETIKA MED PRISELJENCI. Švica izda za pobijanje jetike okoli 55 do 60 milijonov švicarskih frankov. Posebno poizvedovanje je pokazalo, da razsaja jetika še posebno med priseljenimi delavci; zato so uvedli zanje zdravniško preiskavo že na meji. V zadnjih dveh letih so ugotovili, da se je število obolelih za jetiko v Švici povečalo, in to prav zaradi priseljevanja delavcev iz tujine.
OTROKE PRODAJAJO. V Ar-gentini so te dni uvedli poseben zakon, da bi preprečili trgovino z otroki. Pred tremi leti so ugotovili, da je samo en človek razpečal v Braziliji na leto za 1 milijardo 76 milijonov lir argentinskih otrok. Novi zakon določa med drugim tudi da mo-rajo starši napraviti otroku odtis stopala; strogo je zapovedano, da je treba vsako rojstvo prijaviti oblastem. Oblasti so v Buenos Airesu odkrile tajno kliniko, kamor so sprejemali na porod zlasti nezakonske matere. Njihove otroke so prodajali med bogatejše sloje v Brazilijo zakonskim parom, ki niso imeli otrok. Nesrečne matere so pre-varili tako, da so jim sporočili, da je bil otrok rojen mrtev.
PODRAŽITEV ALUMINIJA Ameriška ustanova za aluminij je z 2. oktobrom dvignila ceno aluminijskim 'lingotom na vseh tržiščih, razen v samih Združenih ameriških državah, za 1/2 stotinke dolarja pri funtu; tako bo cena dosegla 22 stotink dolarja za funt aluminija.
PLOMIN DOBI ELEKTRARNO
V Plominu v Istri nameravajo zgraditi termoelektrarno, ki bo v prvem razdobju dajala o-koli 700 milijonov kilovatnih ur električne energije. Dograjena bo do leta 1967. Kot pogonsko sredstvo bodo uporabljali premog iz Raše.
NASE SOŽALJE
V Trstu sta umrla 81-letna Rozalija Petkovšek roj. Turek in 66-letni Anton Simonini; v Tržiču je pri prometni nesreči zgubil življenje 36-letni Fedor Jerič z Opčin; v Ljubljani je umrla Ivana Cibic roj. Daneu, doma s Proseka, kjer so jo tudi pokopali; na Poljanah pri Gorici 68-letni Alojz Semolič
matije v uredništvu »Gospodarstva«.
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto 16. t.m. ob 20.30 in v nedeljo 17. t.m. ob 15.30 v prosvetni dvorani »Albert Sirk« v Sv. Križu W. Shakespeare O T H E L L O
OBČNI ZBOR ZVEZE KATOLIŠKE PROSVETE. Na občnem zboru Zveze katoliške prosvete v Gorici, v kateri so včlanjena prosvetna društva iz Gorice, Pevme in števerjana, so sklenili spremeniti pravila v smislu, da bi se v zvezo lahko včlanili tudi cerkveni zbori. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. K. Humar, števčr-janski župan Podveršič je na zboru pozval slovenske izobražence, naj bolj obiskujejo prireditve prosvetnih društev.
SPELEOLOŠKI MUZEJ V TRSTU, Ob vhodu v jamo pri Bri-ščikih so zgradili sodobno stav bo, v kateri so nastanili prvi speleološki muzej v državi. O tvoritveni svečanosti so prisostvovali predstavniki tržaških oblasti.
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Jugoslovanske filmske
slikanice v Švici
V okviru nove sezone univerzitetnega filmskega kluba v Ženevi, ki bo od 9. novembra t.l. do 23. maja 1964, bodo zavrteli vrsto filmov, ki jih je dala na razpolago švicarska kinoteka. Uvodna predstava je bila posvečena jugoslovanskim filmskim slikanicam, ki so jih izdelali v študiju Zagreb-Filma. Med njimi je bila tudi slikanica »Inšpektor se vrača domov«, ki jo je pripravil talentirani Mimica, Filmski kritik dnevnika «La Tribune de Geneve» poudarja važnost predstave, ker se je z njo švicarska javnost seznanila z do sedaj malo znano šolo filmskih slikanic. Graja pa dolgoveznost jugoslovanskega sloga. To so npr. ugotovili tudi ob priložnosti zadnjega Festivala filmskih slikanic v An-necyju. Jugoslovanskim filmskim slikanicam škoduje prevelika trdota in stereotipnost grafičnega izraza, čeprav so na splošno dobre in vsebinsko na primerni višini.
ŠTEDILNIKI - PECI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-LEKTRICNI LIKALNIKI, PRAL-NI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORA-TIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA • MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno
5W
TRST • Piazza S. Giovanni 1
Na svidenje v BOHINJU!
Kopanje, veslanje, ribolov v jezera in reki, lov na gamse, bivanje v mirnih hotelih, folklorne prireditve, izleti k slapu Savice, na Komno, Pokljuko, Bled in na Triglav - vse to vam nudi Bohinj.
INFORMACIJE:
Turistično društvo v Bohinju
Hotel «ZLAT0R0G»
BOHINJ
180 postelj Hladna in topla tekoča voda v vseh sobah Kopalnice — Garaže železniška postaja Bohinjska Bistrica
- lova Carica
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
*	• t O 1 i • r r j •

t l j t š a
UUCOLINIJA
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO
—	NORD EUROPA (servizlo celere ed espressoj da Rijeka ogni 7 giomi
—	NORD AMERICA (North of Hatteras) ogni 10 giomi
—	SUD AMERICA (La Plata) ogni 30 giomi
—	LEVANTE ogni 7 giomi
—	IRAN — IRAQ ogni 30 giomi
—	INDIA — PAKISTAN — BURMA ogni 30 giomi
—	ESTREMO ORIENTE ogni 30 giomi
—	GOLFO MESSICO
partenze ogni 20 giomi
con 52 modeme e rapide navi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar.
TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- «JU GO UNIJA* - RIJEKA __________
RIJEKA . Jugoslavija
Za časa bivanja na Jugoslovanski Jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izvenredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. ‘ Za informacije obrnite se na agencije Jadrnimi je v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije.
TRZNI PREG
Italijanski trg
Italijanski trg z žitaricami je zelo živahen; ponudbam sledijo povpraševanja. Samo pri kupčijah z rižem prevladuje ponudba, kar pa ne vpliva na spremembo cene. Na zelenjavnem trgu so kupčije umirjene, cene česnu, čebuli in fižolu so padle. Slabe so kupčije s konservira-no paradižnikovo mezgo zaradi nezadostnih razpoložljivih količin. Maslo se slabo prodaja, medtem ko gredo dobro od rok uležane vrste sira grana; grana proizvodnje 1961 je pošel. Trg z živino za rejo je ugoden, precej povpraševanja vlada po teletih. Cene prašičem težijo navzdol, prodaja je zmerna. Klavna živina se dobro prodaja. Zanimanje za krmo ni posebno živo, razen za slamo, ki se drži čvrstih cen. Kupčije z lanskim vinom so še vedno zelo živahne in tudi cene ne popustijo. Računajo, da bo vino letošnjega pridelka v prodaji šele sredi decembra. Trg s semenskim oljem je zelo ugoden, dočim so kupčije z olivnim oljem bolj zmerne.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Kostanj «ma-roni» 150-280, jabolka renette od 70 do 120, delicious 70-150, Jo-nathan 70-100, kaki 40-80, hruške 120-140, VVilliam 100-150, Kaiser 130-180, grozdje 100-220, limone 100-130; suh česen 200 do 300, pesa 50-90, rdeča pesa 80-150, cvetača 50-80, zelje 20-50, korenje krajevnega pridelka 40 do 70, od drugod 40-80, čebula od drugod 30-40, domača 30 do 50, karčofi 50-70 (lir kos), dišeča zelišča (neto) 220-400, svež fižol 80-150, fižol boby 150-230, radič 80-140, cikorija 60-150, solata 40-80, domača solata 30 do 100, trokadero 30-100, melanza-ne 90-120, krompir iz Bologne 33-60, Bintje uvožen 36-47, paradižniki 100-150, peteršilj 100-200, repa 20-40, zelena 80-150, špinača 60-160, bučice 90-180 lir za kilogram.
ŽITARICE
MILAN — Cene veljajo za stot, fco Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina mehka domača pšenica 7300-7600, dobra merkantile 6900-7050, merkanti-le 6750-6850, trda domača pšenica dobra merkantile 9300 do 9600, uvožena pšenica Manitoba 9600-9800, Plata 9200-9300; pšenična moka tipa «00» 10.100 do 11.900, tipa «0» 9600-9800, tipa «1» 9100-9200, moka za testenine tipa «0» 8000-8100; fina domača koruza 5900-6100, navadna 4450-4500, uvožena koruza 4775-4800, koruzna moka 7500 do 7700, uvožen ječmen 4350-4850, domač oves 5000-5400, uvožen o-ves 5000-5150, uvoženo proso od 4400 do 4500; neoluščen riž Ar-borio 7800-8800, Vialone 12.000 do 13.000, Carnaroli 10-10.500, Vercelli 8400-9000, R. B. 8300 do 8700, Rizzotto 7700-8400, P. Rossi 9000-9500, Maratelli 8200 do 8700, Balillone 6900-7300; oluščen riž Arborio 15.800-16.300, Vialone 23-24.000, Carnaroli od 19.500 do 20.000, Vercelli 17.500 do 18.000, R. B. 15-15.700, P. Rossi 16-16.200, Maratelli 15.600 do 16.000, Balillone 11.700 do
12.000	lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
BERGAMO — Živina za rejo: Krave mlekarice 210-240.000 lir za glavo, krave prvesnice gorske pasme 170-190.000, teleta od 6 mesecev do 1 leta stara 85.000 do 105.000, teleta 12 do 18 mesecev stara 105-130.000, konji od 1 do 5 let stari 160-180.000, osli 65-75.000; suhi prašiči 70-80 kg težki 500-520 lir za kg, 90-100 kg težki 470-480, 40-50 kg težki 580-600, neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 630-650, svinje 420-440; klavna živina: voli I. 380 do 410, II. 340-370, krave I. 290-320, II. 210-240, junci I. 380-420, II. 350-380, biki 'I. 390-420, II. 360-380, teleta I. 680-720, II. 640-670; konji 260-290, žrebeta 350-380, ne-odstavljena žrebeta 420-450, ovce I. 190-210, II. 150-170 lir za kg.
KRMA
MILAN — Celi ali zrezani rožiči 4500-4800 lir za stot, seno majskega reza 2800-3000, II. re-
VALUTE V MILANU
	30.10.63	11.11.63
Amer. dolar	622,30	622,30
Kanad dolar	574,-	574,—
Nem marka	156,30	156,35
Francoski fr	126,75	126,70
švicarski fr.	144,20	144,20
Avstrijski šil.	24,05	24,03
Funt št. pap	1740,50	1741,—
Funt št. zlat	6650,-	6600.—
Napoleon	6150,-	6150,—
Zlato (gram)	726,-	726,—
Dinar GOO) —	■ Trst	
drobni 66-68	debeli 66-68	
BANKOVCI V CURIHU 11. novembra 1963 £DA (1 dolar)	4,35
Anglija (1 funt št.)	12,04
Francija (100 n. fr.)	87,85
Italija (100 lir)	0,691
Avstrija (100 šil.)	16,50
itSSR (100 kr )	13,—
Nemčija (100 DM)	108,35
Belgija (100 b fr.)	8,57
švedska (100 kr )	82,80
Nizozemska (100 goid.)	119,40
Španija (100 pezet)	7,13
Argentina (100 pezo v)	2,60
Sgipt (1 eg. funt)	5,80
Jugoslavija (100 din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)	8,85
za 2700-2900, slama 1700-2000, krmne pogače iz zemeljskih lešnikov 6300-6400, iz koruze 4900-5100, lanene 7050-7100; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6000-6100, iz kokosa 5000-5100, iz sončnic 3350-3450, iz koruze 4100 do 4200, lanena 6550-6600, iz paradižnikov 5200-5300, iz sezama 6400-6500, moka iz prepečene soje 7050-7150 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN — Živi piščanci I. 300-330 lir za kg, II. 270-280, zaklani piščanci 410-450, zaklani uvoženi piščanci 400-500, žive kokoši I. 430-480, II. 300-350, zaklane kokoši 550-650, žive domače kokoši 650-700, zaklane domače kokoši 900-950, žive uvožene kokoši 380-420, zaklane uvožene kokoši 500-550, zaklane pegatke I. 950-1000, II. 750-850, zaklane uvožene pegatke 700, zaklani golobi 1350-1500, zaklane domače pure 850-950, zaklane uvožene pure 500-550, živi domači purani 650-700, zaklani domači purani 800-900, zaklani u-voženi purani 500-650, žive domače gosi 500-550, zaklane domače gosi 650-700, zaklane uvožene gosi 400, zaklane uvožene race 550-575, zaklani domači zajci 700-750, brez kože 770-870, u-voženi zmrznjeni zajci 650-675 lir za kg. Sveža domača jajca 29 do 31, uvožena ožigosana jajca 25 do 27 lir jajce.
OLJE
MILAN — Cene veljajo za stot, fco Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tropine 3000-3050, koruza 4850-4950, riž 3900 do 4100; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 33.400 do 33.600, iv koruze 30.900-31.100, iz tropin 31.600-31.800, navadno o-lje iz kokosa 22.000-22.500, laneno olje za industrijsko porabo 20.900-21.100, ricinus-ovo o-lje za industrijsko porabo od 32.200 do 33.200; semensko jedilno olje I. 37.300-37.500; oljč-
no olje: «lampante» 48-49.000, retificirano 55-55.500 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN — Cene veljajo za kg, trošarina in prometni davek nevračunana. Domače maslo 860, lombardsko maslo 840, maslo iz centrifuge 900; sir grana proizv. 1961	1080-1130, proizv.
1962 1080-1130, grana svež 715-735, uležan 730-800, sbrinz svež 680-720, uležan 760-800, emmen-thal svež 660-690, uležan 760-770, provolone svež 830-850, uležan 880-920, gorgonzola svež 580 do 600, uležan 850-870, italico svež 570-610, uležan 700-740, taleggio svež 580-600, uležan 740-790, cre-scenza svež 480-500, uležan 590-620 lir za kg.
GRADIVO
FLORENCA — Cement tipa 730 895, tipa 680 880, tipa 600 740, tipa 500 730; pesek iz kam noloma 800-900, rečni pesek od 1000 do 1100, prod 500-600; polna opeka 26x13x6 15.500-16.000 lir za 1000 kosov, šestprekatni votlaki 26x13x8 14.500-15.000, vo-tlaki 26x26x8 za notranje stene 29-30.000, votlaki 26x26x13 za zunanje stene 44-45.000, strešniki marsejskega tipa (15 kosov za kv. meter) 34-35.000, strešniki 35-36.000 lir.
VINO
MILAN — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 810-835 lir za stop/stot, 11-12 stop. 835-865, Barbera sup. 12-13 stop. 925 do 1025, Oltrepo’ pavese 10-11 stop. 775-835, mantovansko rdeče 8-10 stop. 660-710, Valpolicella Bar-dolino 10-11 stop. 780-830, Soave belo 9-11 stop. 810-880, Raboso 9-11 stop. 660-710, Merlot 11-12 stop. 760-780, Reggiano 9-11 stop. 670-720, modensko vino 9-11 stopinj 670-780, belo vino iz Roma-gne 9-10 stop. 665 685, rdeče 9-10 stop. 665-685, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 440-480 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 9-11 stop. 730 do
MEDNARODNA		TRŽIŠČA		
CHICAGO		21.10.6330.10.63 11.11.63		
Pšenica (stot dol. za 60 funtov)	r •	212,—	215 Vi	217 3A
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)	P P	116 3/a	116 Vi	118 Va
NEW YORK				
Baker (stot. dol za funt) . .	P P	28,87	28,87	28,87
Cin (stot dol za funt) . . .		120,87	124,87	124,87
Svinec (stot dol za funt) . , .	• >	12,—	12,-	12,—
Cink (stot dol za funt) . . .		13,50	13,50	13,50
Aluminij (stot dol za funt) . .	. •	23,—	23,—	23,—
Nikelj (stot dol za funt)		79,—	79,-	79,—
Živo srebro (dol za steklenico)		193,—	196,-	200,—
Bombaž (stot dol za funt)		34,95	34,95	33,45
Kava »Santos 4» (stot dol za funt) .		35 V*	35 V«	37,—
LONDON				
Baker (funt šter za d tono) .		234 V«	234 ‘A	234 Va
Cin (funt šter za d tono) . .	. .	944,—	978,-	950,—
Cink (funt šter za d tono)		81 V«	83 Va	81 Va
Svinec (funt šter za d tono) .	• .	69 %	69 Va	68,—
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 ke)		1616,—	1644,-	1648,—
Na mednarodnem tržišču je pretekli teden padel tečaj kositra in cinka, tečaj svinca je ostal trden. Prav tako tečaj kavčuka. Dvignil pa se je tečaj volne, medtem ko je ostal nespremenjen tečaj bombaža in jute. Prav tako se je dvignila cena kave, pšenice in koruze, padla pa cena kakaa.
KOVINE
Na kovinski borzi v Londonu je tečaj kositra padel. Britanska potrošnja rafiniranega kositra je nazadovala za 3,2 odsto, in sicer na 16.194 ton v prvih devetih mesecih tega leta. Svinec je ostal v Londonu stabilen zaradi dviga (več kot 2%) britanske potrošnje v prvih devetih mesecih letos. V ZDA je njegova zaloga naj nižja od 1. 1957 dalje, ker'znaša samo 73.000 t. Pošiljke ameriške rafinirane ko. vine so dosegle v letošnjih prvih devetih mesecih 362.926 ton, to je 20.000 ton več v primeri z enakim obdobjem lani. Cink je nekoliko padel v Londonu. Ni občutil približno 5 odstotnega dviga britanske potrošnje med prvimi tremi tromesečji tega leta.
TEČAJI (8. novembra; v oklepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1.016 kg): baker proti takojšnji izročitvi je ohranil tečaj 2341/«; kositer proti takojšnji izročitvi 966 (973), na tri mesece 963 (970); svinec 68Vi (68Vs); cink 81 V« (83lA). NEW YORK (stotinka dolarja za funt); baker 1. termin 30.15 (30.15); svinec New York nespremenjeno pri 11.800; cink Saint-Louis nespremenjeno pri 12Va, aluminij v ingotih nespremenjeno pri 23; antimon Lare-do (dolar za tono) nespremenjeno pri 32Vi; lito železo ne spremenjeno pri 63.11; Buffalo nespremenjeno pri 63 Va; staro železo, srednji tečaj nespremenjen pri 26.50; živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) ne spremenjeno pri 193-196.
KAVČUK
Tečaj kavčuka je bil trden na vseh tržiščih. Svetovna proizvodnja se je v prvih osmih mesecih tega leta dvignila na 1 milijon 345.000 ton. V tem času so znašale pošiljke iz strateških zalog 62.550 ton. Potrošnja je presegala proizvodnjo, ker je znašala 1.437.500 ton. Svetovne zaloge so se skrčile za 20.000 ton v začetku leta in so proti kon-
cu septembra dosegle 730.000 ton.
TEČAJI. LONDON (penij za furtt): vrsta RSS proti takojšnji izročitvi 2074-21 (20 7/16-20 9/16); posušen in rebrast proti tak. izr. 20Va (20Va- 20Va). SINGAPUR (penij za funt): 69% - 70	(68V2 - 683A). NEW
YORK (stotinka dolarja za funt): 25.00 (25.75).
VLAKNA
Dvig tečaja vlaken se je raztegnil tudi na prodajo na dražbah volne v Avstraliji in v Novi Zelandiji. V enem letu se je dvig povzpel do 30 odsto. Tečaji so v Aucklandu dosegli višek po sezoni 1950-1951, Trdnost tečaja se je stopnjevala pri terminskih prodajah, zlasti na new-yorškem tržišču.
TEČAJI: NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi 35.10 (34.95), proti izročitvi v novembru 33.45 (33.37). Volna suint proti tak. izr. 149 (143); proti izročitvi v dec. 149.8 (144.9). LIVERPOOL (ameriški 15/16 palca v dolarjih za funt); bombaž nespremenjen (22.45). LONDON: česana volna vrste 64’s B (v penijih za funt) 128 (121.6); juta (v funtih za tono) First mark nesp. (105). SAO PAULO: bombaž (po drž. pogodbi št. 5, v kruzejrih in centavosih za kg) nespremenjeno (47.50). ANT. W E R P E N: volna avstralskega tipa (v belgijskih frankih za kg): 165 (159.50). ROUBAIK: volna 16.55 (16.05). KALKUTA: (v rupijah za maund 82 funtov) juta nespr. (230).
ŽIVILA
Sladkor je utrdil svoj najnovejši dvig na londonskem in newyorškem trgu. Mednarodni odbor za sladkor sodi, da bo potrošnja prihodnje leto presegala ponudbo. Tečaj kave je znatno napredoval v New Yorku in zlasti v Londonu. Svetovni pridelek kave cenijo na 3.120.000 ton, to je 8.5 odsto manj kot lani.
TEČAJI. NEW YORK (v stotinkah dolarja za funt): kakao proti izročitvi v dec. 25 (26.07); v marcu 25.80-25.83 (26.90); kava po pogodbi «B» proti izroč. v dec. 37.55 (36.75); sladkor proti takojšnji izroč. 12 (12.40); v marcu 10,62 (11.42).
TEČAJ ŽITARIC: CHICAGO (v stotinkah dolarja za bušel): pšenica dec. 2173A (216‘A); marec 2177/a (217Va) ; koruza dec. 119'A	(1183/a), marec	123 Ve
(122%).
820, Aretino belo 9-11 stop. 710 do 770, belo vino iz Mark 9-11 stop. 670-720, rdeče 9-11 stop. 670-780, Barlettano 13-14 stop. 700-730, navadno 1213 stop. 675 do 705, Sansevero belo 10-11 stop. 660-710, Vittoria 12-13 stop. 720-730, Alcamo 12-13 stop. 720 do 760, belo vino s Sardinije 11,5-12,5 stop. 680-710, rdeče 12 do 13 stop. 700-740 lir stop/stot.
PAPIR IN LEPENKA
TURIN — Navaden satiniran tiskarski papir 17.500-19.000 lir za stot, srednje vrste 20.500 do 21.000, navaden pisarniški papir 18-19.500, srednje vrste 21.500 do 23.000, finejši 27-29.000, trikrat klej en papir 28.500-31.000, papir za registre srednje vrste
22.500-	24.500, finejši 27-28.500, pisemski papir srednje vrste 26 tisoč do 28 tisoč, finejši 31.000 do 33.000, velina za kopije 44.500 do 45.500, risarski papir 51.500 do 55.000, «solex» 30-31.500, beli navaden pergamin 25-26.500, ex-tra 30-31.500, srebrn papir 37.000 do 39.000, velina za zavijanje
27.500-	29.000; navaden bel ali barvan kartončin 21.500-23.500, finejši 32-35.000, tipa Bristol od 37 do 42 tisoč, siva navadna lepenka 7000-7500, siva lepenka za vezavo knjig 8500-9000, bel kartončin «triplex» 12-14.000 lir za stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
VIDEM —- Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 in 10 kg 188 lir za kg, v škatlah po 500 g 210, v tubah po 200 g 56 lir tuba, v tubah po 100 g 40, trikrat koncentr. paradižnikova mezga v škatlah po 500 g 225 lir kg, v škatlah po 5 in 10 kg 270, marmelada v škatlah po 5 in 6 kg 200 lir kg, v škatlah po 400 g 130 lir škatla.
KOŽE
TURIN — Krave do 30 kg 180 do 190 lir kg, krave čez 30 kg 170-180, teleta 430-470, konji 230 do 250, jagnjeta 55-70 kg za 100 kož 850-950 lir kg, ovni 80-105 kg 900-1000, koze 12-14 kg, za 12 kož, 600-650 lir kg, kozice 30-32 kg, za 100 kož, 2200-2400 lir kg.
Skoraj 1000 funtov za tono cina
V drugi polovici oktobra se je na trgih s surovinami zanimanje operaterjev osredotočilo zlasti na tečaj cina. Že delj časa je bil ta izredno nestalen, konec oktobra pa je nenadno poskočil, v Londonu za 13 funtov šterlingov (dosegel je 980 funtov šterlingov, nakar je nekoliko nazadoval in se ustalil pri 977 funtih šterlin-gih za tono) in v New Yorku za 3 stotinke dolarja (na 125,12 stotinke dolarja za funt). Do tega je privedla spraznitev rezervnih zalog Mednarodnega sveta za cin in s tem v zvezi nerodno ravnanje ravnatelja odseka za uravnovešenje zalog pri ustanovi «Tin Council». V prvih dneh julija je namreč sporočil, da ima v zalogi še 1.500 ton cina, kasneje pa je večje količine te kovine razpe-čal, ne da bi o tem obvestil zainteresirane operaterje; končno je zadnje dni oktobra moral prodati še zadnjih 255 ton cina. Po drugi strani se je letos potrošnja cina na svetu povečala■ in prekosila proizvodnjo. Tako je do sedaj proizvodnja cina v Maleziji, Boliviji, na Tajskem, v Kongu, Nigeriji, Indoneziji in drugod znašala vsega 69.815 ton; Velika Britanija, ZDA, Japonska, Zahodna Nemčija, Italija, Francija, Kanada in druge nabaviteljice pa so kupile skupno 81.000 ton cina. Tako so pošle vse razpoložljive zaloge. Ni izključeno, da ne bi tečaj v Londonu v kratkem dosegel 1.000 funtov šterlingov za tono.
PERONOSPORA V JUŽNI ITALIJI
. V pokrajini Lecce je perono-spora, kateri se je pridružilo neurje, napravila veliko škodo na trtah. Zato je letošnja letina dosegla komaj 35 odsto običajnih letin. Računajo, da so pridelali
1.750.000	stotov grozdja, kar je dalo okrog 1.330.000 stotov vina. To pomeni, da je bil letošnji pridelek mnogo slabši od lanskega. Lani so pridelali 4 milijone 511.159 stotov izbranega vinskega grozdja in 770.990 stotov namiznega grozdja, mešanega grozdja za vino 1.915 stotov, namiznega pa 575 stotov.
Sladkorja bo primanjkovalo še prihodnje leto
Mednarodni svet za sladkor, ki je te dni zasedal v Londonu je izrazil mnenje, da ne bo niti prihodnje leto dovolj sladkorja na voljo. Na voljo bo 14,97 milijona ton surovega sladkorja; Združene države A-merike bodo od tega kupile 3,54 milijona ton, Velika Britanija 1,85 milijona in Sovjetska zveza 1,8 milijona ton. Do tega zaključka je Mednarodni svet prišel na podlagi podatkov o letošnjem pridelku sladkorne pese v Evropi ter o napovedih glede letine 1964-65. V izvoznih državah so s$ zaloge močno zmanjšale, medtem ko se zaloge v uvoznih državah večajo. V Mednarodnem svetu je zdaj 45 držav, predseduje mu Federico Platino iz Mehike.
ITALIJA V TEŽAVAH
ZARADI POMANJKANJA
SLADKORJA
Italijanska vlada je zaprosila pri ministrskem svetu Evropskega skupnega tržišča za pooblastilo, da lahko odloži do 31. avgusta 1964 uvedbo carine na sladkorni trs in sladkorno peso; ocarinjen j e namreč predvideva enotno tarifo za sladkor v vseh državah članicah EST. Italijanska vlada se sklicuje na dejstvo, da so cene sladkorja na svetu zdaj razmeroma ustaljene in da je italijanska proizvodnja sladkorja daleč nezadostna. Italija bo prihodnje leto uvozila okoli 4 milijone ton sladkorja. V londonskih krogih se širi glas, da je Kuba prodala Italiji 25.000 ton surovega sladkorja po 74,5 funta šterlinga za metrsko tono in 25.000 ton po 79,5 funta šterlinga. Italija je uvozila v prvih sedmih mesecih tega leta 2,770.187 stotov sladkorja v skupni vrednosti 37.535 milijonov lir, proti 111 tisoč 959 stotom v vrednosti 617 milijonov lir v istem času preteklega leta.
37 milijard za nakup sladkorja
Italija je letos v prvih sedmih mesecih uvozila za nad 37 milijard 500 milijonov lir sladkorja. V prvih sedmih mesecih lanskega leta je vrednost uvoženega sladkorja znašala samo 112 milijonov lir; dosedanji letošnji uvoz je torej skoraj za 37 milijard 400 milijonov večji kakor lanski.
DRUGAČNO OBDAVČENJE
SLADKORJA
Po novem ministrskem odloku bosta proizvodni davek in doklada na uvozni davek za u-voženi sladkor odslej znašala 4800 lir pri stotu za prvorazredni sladkor in 4608 lir pri stotu za drugorazredni sladkor. Za sladkor, namenjen izdelovanju marmelade, zgoščenega mleka in podobnega bo proizvodni davek znašal 2090, uvozni davek pa 2005 lir za stot. Industrijski in uvozni davek na druge sladkorne izdelke bosta znašala 2400 lir pri stotu za glikozo v trdnem stanju, 1200 lir za glikozo v tekočem stanju, 3600 lir pri stotu za kakorkoli pridobljeno sladkorno tekočino (izvzemši zgoščene sokove rožičev in grozdja), katera vsebuje največ 84 odsto sladkorja; 3000 lir pri stotu za sladkorno tekočino, pridobljeno iz sokov rožičev in grozdja. Melasa, ki m namenjena prehrani, je 0-proščena proizvodnega davka in davčne doklade; davek na melaso, namenjeno prehrani, bo znašal 2035 lir pri stotu. Davek na glikozo, namenjeno izdelavi sadne gorčice, bo znašal 1045 lir pri stotu za glikozo v trdnem stanju in 525 lir za glikozo v tekočem stanju.
JtlfoAmMrfiCl ICofteAr
MEDNARODNA ŠPEDICIJA iN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 TELEX= 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem v a-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd. Zagreb. Ljubljana Rijeka. Maribor,
Sarajevo Sežana Subotica Novj Sad Zrenja-nin. Jesenice Nova Gorica Kozina Podgorje,
Prevalje, velesejemsk a poslovalnica v Zagrebu P loče Bar
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
tSTnlk KMEČKE ZVEZE
Delo v sadovnjaku in vinogradu
Ne bo odveč, ako opozorimo gospodarje na nekatera dela, ki jih moramo pred zimo izvršiti. Lepi dnevi so redki, delovnih moči pa malo na razpolago, navezani smo več ali manj samo nase.
Sadike smo pravočasno naročili, oblasti nam gredo na roko pri nabavi. Treba je to izkoristiti, da naročila ne zamudimo. S sajenjem pričnemo takoj! Treba pa je preudarka, da ne bomo pri tem delali napak. Jame skopljemo vsaj 1,50 m široke, globoke tudi 50 do 60 cm. Zemljo zboljšajmo, dobro je, da potrosimo oziroma zmešamo vsaj pri tem V«—Va kg Toma-sove žlindre ali superfosfata obenem z nekaj pestmi kalijeve soli. K vsaki jami pripeljimo e-no samokolnico vlažnega gnoja (komposta). Korenine gladko odrežimo, drevesce posadimo nekoliko više, kakor je stalo, poprej in vse skupaj zasujemo s fino zemljo, na vrh dodamo pa gnoj. Močan kol (vsaj kakor zapestje debel) pribijemo dobro v zemljo. Ako nastane slabo vreme, sadike zagrebemo v zemljo v zaveten kraj, kjer bodo počakale do spomladi.
Lahko pričnemo s čiščenjem dreves, ko je listje odpadlo. S tem delom ne odlašajmo, čim prej ga opravimo, tem bolje. Iz vrta odstranimo stare pokveke dreves. Ostalo drevje pa očistimo mahu in lišajev, odtrgajmo staro lubje, listje pograbimo. Ogenj je najboljše za-tiralno sredstvo. Zavarujmo mlado drevje pred zajcem, pripravimo škropilnice, da ne bo zastoja pri zimskem škropljenju. Naročimo si pravočasno zimska škropiva in tudi umetna gnojila.
Navedeno velja več ali manj tudi za vinograd. Pravočasno moramo vinograd okopati.
Zemlja naj ostane čez zimo v brazdah. Pripravimo si hlevski gnoj, kole in stebre za žične nasade in za brajde. Starejšim trtam lahko posečemo šperone, sploh trte obenem pomladimo s krajšanjem in odstranitvijo starega lesa. Brž ko smo staro trto očistili stare skorje in odvečnih rozg, je gotovo na mestu, da jo namažemo (deblo in rozge) z 20 odsto žveplene brozge, posebno tam, kjer nastopa vsako leto plesen ali oidij. Nekateri vinogradniki si skuhajo brozgo sami in jo imajo vedno na zalogi. Za pripravo 10 litrov žveplenoapnene brozge potrebujemo 2 kg žvepla in 90 dkg (dekagramov) živega ali trikrat toliko, to je 2,70 kg gašenega apna in 10 litrov vode. Potrebno odtehtano množino dobro zmešamo z dodatkom nekaj vode v kotlu (ne bakrenem). To delamo na prostem, kjer smo si pripravili ogenj. Zmes zalijemo z 10 litri vode in z lesenim kolom pridno mešamo v kotlu. Ko prične brozga vreti, jo kuhamo približno 45 minut, da postane lepo oražno-rumena-krva-vordeča. Ohlajeno brozgo shranimo v steklenki ali v železni posodi. Brozgo shranimo vedno pred mrazom. To je temeljna brozga, ki ji potem prilijemo za zimsko škropljenje 15-20 litrov vode, pri poletnem zatiranju plesnobe pa 2 litra na 100 litrov vode. Tako si izdelamo brozgo najceneje.
Pripravimo se tudi na pretakanje vina. Še prej pa se prepričajmo o njegovi stanovitnosti, to je, ali se drži in pri pretakanju ne porjavi. Na vsak sod si postavimo kozarec tega vina in opazujmo spremembe. S kalijevim bisulfitom imamo v rokah (10-15 gramov na 1 hi) dober pripomoček. Ako vino na zraku porjavi, ga pretočimo brez prestopa zraka (s črpalko ali kakor že) šele čez kak teden, ko smo vinu primešali bi-sulfit.	Fr. K.
Vinska letina v Brdih
Letošnji pridelek grozdja v naših Brdih presega lanskoletnega, vendar niso kmetje z njim povsem zadovoljni. Zaradi stalnega dežja v času zorenja grozdja je bil odstotek sladkorja v moštu znatno nižji od lanskega. Navadno grozdje, kot rebula, pika ali sušeč, glera ter druge domače sorte so imele v boljših legah samo od 15 do 18 odstotkov sladkorja, v nižjih pa celo manj. Iz tega sledi, da bo navadno vino imelo komaj 9,1 do 10,9 stopinje alkohola, kar dobimo, če množimo odstotek
ja, kar pomeni, da bo imela od 10,9 do 12,2 stopinje alkohola.
Mnogi so zboljšali odstotek sladkorja v moštu z dodajanjem koncentriranega mošta, in sicer 3 kg na hi za dvig, ene stopinje alkohola v vinu. Drugi so tudi slabši mošt rezali z bolj sladkim.
Tokaj ter beli in sivi pinot so pa imeli — seveda v visokih legah — od 19 do 23 odstotkov sladkorja, kar pomeni, da bo tako vino imelo od 11,5 do 14,6 stopinje alkohola. Odstotek sladkorja v moštu ni v zvezi s tem, gradacija vina pa je odvisna tudi od časa trgatve. Tisti, ki so trgali pozneje, ko se je vreme zboljšalo, so dosegli višji odstotek sladkorja, oziroma večjo gradacijo za lastno vino. Še nekaj v zvezi s trgatvijo. Kmetje in zlasti še večji vinogradniki so imeli velike sitnosti zaradi pomanjkanja delovne sile in marsikje se je trgatev zaradi tega zelo zavlekla. . Dr. D. R.
Pravočasna prijava vina
Tržaško županstvo opozarja vse vinogradnike, zadružne kleti in trgovce ter industrijce,
ki se ukvarjajo s predelovanjem vina, da morajo do 30. novembra prijaviti količino vina iz letošnjega pridelka in posebej količino vina iz prejšnjih let, ki ga imajo še v zalogi. Zaloge vina morajo prijaviti tudi trgovci na debelo. Prijave je treba napraviti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v trošarinskem uradu, Ul. Teatro, 4.
Brezplačna semena za povrtnine
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je odobrilo Kmetijskemu nadzorništvu v Gorici vsoto 3,2 milijona lir za nakup izbranega semena domače povrtnine. Seme bodo razdelili brezplačno kmetom, ki pridelujejo zelenjavo za prodajo na •trgu; ugodnosti ne bodo deležni vrtnarji, ki pridelujejo zelenjavo samo za lastne družine. Gre za paradižnike, solato, cvetačo, fižol in grah. V števerja-nu, Krminu in Dolenjah bodo delili samo semena paradižnikov, graha in fižola. Prošnje bodo sprejemali na sedežu kmetijskega nadzorništva v Gorici ter na podružnicah v Ronkah, Krminu in Gradiški do 5. decembra.
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO. VORNO-POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA
(Rijeka . Split - Neapelj • Genova • Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry • Tacoradi - Tema. Rio de Janeiro - Santos ■ Montevideo ■ Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo. Indonezijo. Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po v.sem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 13.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, PIRAN. Zupančičeva ulica 24 telegrami; Plovba Pi. ran. telexi: 035-22 035-23, telefoni; 72-170 do 72-177 in na naše
AGENTE PO VSEM SVETU
Trusasadriii
S. P. A.
IM PO RT . E X P O R T
TRST Ul. Cie e rane 8-1/ - Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Le^narni
Vse vrste lesa - eksole . furnirje
poliestere.dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge arlikle za lesno industrijo
TRANS-TRIESTE
Soc. a r. I.
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 TeL 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sorlmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA- vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne L E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
adriaimpex$M
TRST, Via delta Geppa, 9 Tel.: 38.770, 29-135
IM FORT - E X P 0 R T industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
sladkorja v vinu s številom 0,61. Malvazija je imela tudi 18 do 20 in še več odstotkov sladkor- !	Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo	
NOBILI	71A HALOŠKO	
TRSI . T R I E S I E, ul. XX X Oiiohre vogal ul. 1 om-hianra, lelef. 35-740		
		Rohištva dnevne sobe oprema za urade • i/nzički - poslnljine
piirmafins		Razstave: Ul. ialdirivo, 29	Ul. F. Filsi, 7
IMPEXPORT UVUZ - IZ V (JZ z.Ah 1 UHb 1 VA TRST, UL Cicerone 8 Ielei 38 136 - 37 725 Oddelek zn kolonialni) blago Ul. del Rosen 211 let. 50010 1 elegr.: Impoknort - Trieste		u VA^A: VSAKOVRSTEN LES CEMKNI INGRAM-BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO
		IZ VASE. A : TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEKST IL	KOI ONIAINO BI AGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu