Ljubljana, sobota 25. md|a 1929 Cena 2 Din Bi ii i Tiini maSm iMetao 25 Din. m taoicmstvo 40 Dav Uredništvo l f frfjf—t Knafl>e. Novi kralj si bo kot nosilec krone sv. Štefana vsekakor prizadeval, da znova vzpostavi integriteto te mistične krone. Naravno je, da bi v tem primeru Mala antanta takoj stopila v akcijo za obrambo miru v Srednji Evropi. Zato je v interesu vse Evrope, da prepreči akcijo Madžarov, kajti vprašanje revizije pogodb iti povratek Habsburžanov na madžarski prestol bi lahko dovedla do zelo resnih zapletljajev v Evropi. Ciril-Metodov praznik v Beograda Beograd, 24. maia p. Danes se ie svečano obhajal praznik sv. Cirila m Metoda. Številne ustanove in organizacije so imele obenem svoje slave. V saborni cerkvi ie opravil patriiarh Dimitrije ob asistenci številne duhovščine svečano opravilo. Cerkvenih svečanosti so se udeležili vsi v Beogradu navzoči ministri t ministrskim predsednikom Pero Zivkovičem na čelu, nadalje diplomatski zbor, zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter mnogoštevilno občinstvo Po službi božji je imel patriiarh Dimitriie nagovor, v katerem ie orisal delovanje slovanskih apostolov in njune velike zasluge za Slovanstvo. Šole so' imele interne svečanosti s primernimi predavanji in prireditvami. Naš honorarni konzul v Benetkah Beograda 24. maija č. Dr. Gmo Torro je imenovan ra 5ast«ie«a konzula naše države r Benetkah. Napredovanje y sodni službi Beograd, 24. maja, p. S kraljevim ukazom z dne 26. aprila eta pomaknjena v 2. skupino II. kategorije Josip Soban pri okrožnem sodišču v Novem mestu ia Anton Zor-ko pri okrožnem sodišču v Celju. Zborovanje beograjskih industrijcer Beograd, 24. maja. p. Udruženje beograjskih induetrijcev fe sklicalo in dne 9. junija izredno skupščino, na kateri bo »prejet sklep glede najetja večjega posojila pri Državni hipotekami banki. . ni Trst, 24. maia č. Italiianski listi objavljajo vest, da je bivanje državnega podtajnika Grandija v Budimpešti imelo namen sprožiti pogajanja za čimpreišnie oživotvorjenie madžarskega tranzita preko Jugoslavije na Reko. Isti listi poročajo dalje, da se bo na Reki osnovala madžarska paroolovna družba »Hungaria«, ki bo za prve potrebe nabavila dva velika moderna trgovska par-nika. Družba bo uživala v italijanskih vodah in lukah vse one privilegije, ki iih daje Italija svoiim paroplovnim družbam. Italijanski tisk. ki pozdravlja odločitev Madžarske, da razvije na Jadranu zopet madžarsko zastavo, povdarja, da je Reka v preteklosti uspešno vršila svoje iunkcije kot izvozna lu-ka Madžarske in da ji bo to v bodoče še bolje mogoče. Budimpešta. 24. maia č. Po bivanju italijanskega državnega podtainika Grandiia v Budimpešti se vedno bolj širijo glasovi, da bo odposlana posebna delegacija na Reko, kjer bo skupno z italijansko delegacijo ure- Pariz, 24. maja s. Nacijonalistični »Echo de Pariš« objavlja z ogorčenjem razgovor pariškega poslanca Renaulta z glavnim tajnikom angleške delavske stranke Gilliesom, ki je izjavil med drugim: »Od leta 1919. je Francija razvajeno dete Evrope, ki še ni ratificirala pogodbe o dolgovih in se skuša še vedno pogajati. Njen gospodarski položaj je sijajen. Poudariti je treba, da nima brezposelnih, dočim jih ima Anglija poldrugi milijon. Francija ima naravno pravico na obnovo, toda delavska stranka je mnenja, da je Nemčija dovolj plačala. Nemška plačila so vedno sistematično podcenjevali. Porušena ozemlja v Franciji so obnovljena. Ako je Francija potrošila reparacije za svojo zasedbeno armado, je to ravno njena napaka. Zahteva po varnosti Francije pred razoroženo Nem-bijo je histerija. Grški jezik prepovedan t albanskih cerkvah Tirana, 24. maja p. Povodom pravoslavnih velikonočnih praznikov so se nekateri duhovniki posluževali pni cerkvenih opravilih grškega jezika. Sv. Sinod albanske pravoslavne cerkve je sedaj odlok, s katerim najstrožje prepoveduje uporabo grške za jezika v cerkvi in grozi vsem duhovoiikom, ki bi se pregrešili zoper to prepoved, s takojšnjim odpustom. Bolgarija noče izzivati svojih sosedov Sofija, 24. maja p. Sobranje ie včeraj po daljši debati odobrilo Kelloggov pakt m prijateljsko pogodbo s Turčijo. V debati ie poslanec Nikolov it Tracije ostro naipadal Turčijo v zvezi s položajem bolgarske narodne manjšine v Turčiji. Zunanji minister Burov je proti temu napadu odločno protestiral ter naglašal, da za take napade ni mesta v sobranju, marveč kvečjemu na kakem shodu emigrantov. Bolgarija «« bo nikdar izzivala svojih sosedov. dila vse potrebno za organizacijo madžarske svobodne cone na Reki in otvoritev madžarskega carinskega urada v svrho čim prejšnjega usmerjenja madžarske izvozne trgovine na Reko. Minister baron Szereny! ie izjavil italijanskim novinariem. da je iu-goslovenska vlada že dala dovoljenje za tranzit madžarske trgovine, ki bo usmerjena na Reko Glede na to ie propadel znani predlog bivšega admirala Dietricha. ki se ie zavzemal za to. da naj bi si madžarska izvozna trgovina poiskala pot Po Dunavu na Črno morje. Komisija, ki je razpravljala o načrtu admirala Dietricha. je prišla do prepričanja da bi bile investicije za pot po Dunavu prevelike in da je treba zato izvesti konvencijo, ki je bila sklenjena med Madžarsko in Italijo o svobodnem izvozu iti uvozu madžarske trgovine preko reške luke Madžarska vlada ie to konvencijo ratificirala že 20. novembra 1927, ni pa se je doslej posluževala. Francija noče razorožiti in greši proti lo-carnski pogodbi, če ostane v Porenju. ker s tem izziva nevarnost nove vojne. Francija ne sme pozabiti, da bi bila od Nemčije poražena, če bi ji Anglija ne bila pomagala. Anglija namenoma ne jamči za nem-ško-poljske meje, ker te meje ne more odobravati. Nemški načrti so na dlani. Nemčija se bo skušala v 10 ali 15 letih ojačiti in nato mirnim potom urediti poljsko vprašanje. Ce bo prišla delavska stranka na vlado, se Anglija ne bo kazala napram Franciji zaljubljene. Glede medzavezniških dolgov bo Anglija rekla Franciji naj jih ratificira in plača. Glede posadke v Porenju je treba naglasiti, da bodo Angleži izpraznili Porenje, četudi tega Francozi ne bodo priznali. Angleži pa ne bodo izvedli izpraznitve prej. doklr ne bodo Francozov energično pozvali, naj store isto. Beg afganskega kralja v Indijo London, 24. maja. Povodom pobega afgaai-sikega kralja Amaoulaha v Indijo je indijski kolonij a hri odbor izjavil, da bo A man u I ah sicer dobil dovoljenje za bivanje v Indiji, vendar pa britskega ozemlja ne sme smatrati za izhodno bazo za zopetno osvojitev svoje države. Pri prvem podobnem poskusu bo takoj izgnan. Razlogi, zakaj je Amanulah ostavii svoje čete. ki so začele uspešno prodiranje, so trenutno še neznani. Berlin, 24 maja. Po časopisnih poročilih Je v angleško Indijo pobegli AmanuJah dospe! v Bomibay. Amanulah namerava odpotovati zopf* v Evropo. V Anatoliji zopet potres Carigrad, 34. maja p. Iz Anatoliie poročajo o novem potresa, ki ie zopet povzročil ogromno škodo i« zahteval tudi številne človeške žrtve. Najbolj prizadeti sta mesti odnosno pokra j™ Karahisar in Sušebir. Po dosedanjih poročilih je našlo smrt pod razvalinami porušenih hiš 53 UwK. 45 oaeb pa j» teti* ranjenih. Iferavaffevm UoMlaaa. Praiemova rf M. Totalna fe. <122. <122, <124, I12&, 3124. Inaratai Oddelek: Uuhfcaaa. PratorD« obča 4. Teletoa U 2402. Podružnica HUrttori Ucteiadreva aca* it. 12 Tetetoa fe 4S&. PodraSalca Caflai Koceowa ah ca fe. f. Teleta« fe. 100 Bata* pri poit tek. mvo&h: Uablfeaa fe. 11.M2; Praha Bab 7S.1M; Wlaa Nr. 106241. Inozemski tisk o konferenci Male antante Beograjska konferenca je dokaz nadaljne konsolidacije Male antante - Odnosa ji z Madžarsko nespremenjeni, s Poljsko prisrčni Beograd, 24. maja. p. Inozemski tisk živahno komentira potek konference Male antante in sprejete sklepe, zlasti pa podaljšanje zavezniške pogodbe in sklenitev arbitražne pogodbe ter delo na gospodarskem zbližanju zavezniških držav Male antante. Pariški »Journal des Debats« polaga posebno važnost na sklepe, nanašajoče se na gospodarsko sodelovanje in vidi v tem nadaljno konsolidacijo medsebojnih odnošajev držav Male antante. Iz poteka konference izvaja, da so ostali odnošaji Male antante do Madžarske nespremenjeni. Sklenitev gospodarskih pogodb med posameznimi državami Male antante in Madžarsko je sicer dober znak, vendar pa je Madžarska na docela krivem potu. če bazira na tem zbližanju svoje zahteve po spremembi mej. določenih po mirovnih pogodbah. Mala antanta je že često naglasila, da je odločena, če treba tudi s silo braniti status quo. Je pa tudi nemogoče zahtevati istočasno ohranitev miru in spremembo državnih meja. ki temelje na mirovnih pogodbah. Države Male antante so tudi pri tej priliki izrazile svojo pripravlje- nost do tesnejšega zbližanja z Madžarsko, zahtevajo pa od nje predvsem lojalnost in spoštovanje sklenjenih pogodb. Tudi bolgarski tisk se obširno bavi s konferenco Male antante ter soglaša v sodbi, da so se izkazale vesti, ki so govorile o globokih nesporazumih na gospodarskem polju, za neosnovane. Kar se tiče odnošajev Bolgarije do Male antante, naglaša »Zarja«, da so odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo žal še vedno nenormalni. Pirotski sporazum še ni izveden in jugoslovenska meja do Bolgarije je še vedno zaprta. Ukinitev mejne zapore je prvi pogoj za resnično zbližanje in konsolidacijo medsebojnih odnošajev. Z zadovoljstvom komentira uspehe beograjske konference poljski tisk. Ce tudi Poljska ni formalno zvezana z Malo antanto, gre njena politika spo-redno z akcijami Male antante in bližnja bodočnost bo pokazala, da vladajo tesni in prisrčni medsebojni odnošaji. Solidarni nastop Poljske in Male antante na prihodnjem zasedanju Društva narodov bo nova manifestacija medsebojnih vezi. Predstavniki Male antante v Dubrovniku Slovo od Sarajeva — Prisrčen sprejem t Dubrovniku — Priprave za sprejem na Cetinju ho se je dalje časa razgovarjal z na- Saraievo, 24. maja, n. Danes zjutraj so zastopniki držav Male antante odpotovali proti Mostarju in Dubrovniku. Spremila jih je velika množica občinstva ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Sinoči jim je mestna občina priredila slavnosten banket, na katerem so bili tudi najuglednejši predstavniki sarajevske družbe, zastopniki mestne občine, vlade in vojske. Na banketu ni bilo nobenih oficijelnih zdravic in govorov. Med odmorom se je opazil daljši razgovor češkoslovaškega zunanjega ministra z našim ministrom pravde dr. Srškičem. Tudi bivši vodja JMO in minister v p. dr. Spa- šim praškim poslanikom in bivšim ministrom dr. Angjelinovičem. Dubrovnik, 24. maja, č. Ministri in novinarji Male antante so prispeli nocoj deloma z avtomobili, deloma z vlakom v Dubrovnik, kjer so brli svečano sprejeti od prebivalstva. Mesto je okrašeno z zastavami in preprogami. Ministri so se nastanili v hotela »Im-perial«. Cetinje, 24. maja. n. Za sprejem ministrov Male antante, ki dospejo semkaj v nedeljo, so izvršene velike priprave. Prirejen jim bo prisrčen sprejem. Herman VVendel o madžarskem revizionizmu Revizija mirovnih pogodb in povratek Habsburžanov bi lahko dovedla do zelo resnih zapletljajev v Evropi Madžarska dobi zopet svojo mornarico? Zanimive italijanske in madžarske vesti - Reka naj postane madžarska luka - Pogajanja o tranzitu preko Jugoslavije Lateranska pogodba pred italijanskim senatom Filozof senator Croce odločno proti pogodbam - „S kon-kordatom je vzgoja mladine izročena jezuitom" Rim, 24. maja, g. Italijanski senat se bavi trenutno z debato o lateranskih pogodbah. Na današnji seji senata je govoril znani italijanski filozof senator Benedetto Croce kot vodja liberalne opozicije. Njegov govor so fašistični senatorji neštetokrat prekinili. Croce je zavzel odločno stališče proti lateran-skim pogodbam, pri čemer je naglašal, da se je v 60. letih popolnoma obnesel garancijski zakon, ki je dosedaj urejal odnošaje med cerkvijo in državo. Z zadnjim konkordatom se zaupa vzgoja mladine jezuitom! Ta izjava je izzvala živahne medklice. Pri vladni mizi je sedel ministrski predsednik Mussolini, ki je vsa izvajanja govornika pazljivo zasledoval. Kakor domnevajo, bo imel Mussolini na jutrišnji seji o lateranskih pogodbah kratek govor, v katerem bo zavrgel napade liberalne opozicije. Ponoven zastoj v reparacijskih pogajanjih Zahteve zavezniške spomenice so Nemcem nesprejemljive -Slabi izgledi za sporazum Pariz, 24. maja s. V reparacijskih pogajanjih označuje francoski tisk kot glavni sporni točki vprašanje odškodnine, ki jo zahteva Belgija za zneske v markah in vprašanje uveljavljenja novega plačilnega načrta. Glede prvega vprašanja pripominja »Journal«, da Nemci naravno želijo, da bi bil novi sistem čim prej uveljavljen. Po Youngovem predlogu je bil termin določen za 1. aprila 1929. Po tem predlogu bi morali Nemci od 1. aprila do konca decembra 1929. plačati samo kakšnih 1700 milijonov zlatih mark. Upniki pa hočejo, da se nova plačilna metoda prične s 1. januarjem 1930., tako da bi morali poravnati Nemci od aprila do marca 1930. 9 mesečnih plačil na podlagi Dawesovega načrta, to je približno 1900 milijonov ter razen tega 422 milijonov zlatih mark za prehodno dobo od januarja do 31. marca 1930. Plačila v iznosu 600 milijonov zlatih mark, kakor jih je izračunal »Journal«, bi v primeru, da bi bi! predlog držav-upnic sprejet, takoj tekla v blagajno upnikov in odgovarjajo po današnji vrednosti približno 37 anuitetam po 40 milijonov zlatih mark. Na ta način bi lahko upniki zadostili nekaterim svojim zahtevam, ki prekoračujejo letna plačila po 2050 milijonov mark. London, 23. maja s. »Daily Herald« piše o položaju v Parizu, da je postal tako resen, da se smatra celo odstop nemškega delegata dr. Vogelerja za nebistven incident Najvažnejše je. da je nemška delegacija izjavila, da so bistveni deli zavezniške spomenice popolnoma nesprejemljivi. Izgledi na skorajšnji sporazum, ki so bili pred nekai dnevi prav dobri, so se zopet podrli. Pariški dopisnik »Timesa« poroča, da je nastalo v nemških krogih zaradi novih predlogov precejšnje ogorčenje. Nemški opazovalci, ki so stalno nastopali za sporazum govore danes v popolnoma drugačnem smislu. Kaj grozi Franciji od delavske vlade na Angleškem Glavni tajnik angleških laburistov se zavzema za Nemčijo proti Franciji in Poljski Kralj odpotoval v Topolo Razprava proti Ijudožrskim ciganom Obtoženci danes taje, v zaporu pa so podrobno popisovali ka-nibalsko pojedino — Baje so jih orožniki prisilili k izpoved- bam s pretepanjem Kosictv 24. maia g. Na današnji razpravi proti ci^anom-morilcem se je govorilo o kanibalizmu. Nadzornik zaporov Mihaly je izpovedal, da so se cigani v njegovi nav- Rybar, da je iedel stegno žrtve, drugi pa so skuhali precej mastno srce s sladkim okusom. Ribar je tajil to izjavo. Tudi drugi so pri zaslišanju zanikavali. da bi bili zočnosti mirno razgovariali o ljudožrstvuA uživali človeško meso. Na današnji obrav- Pripovedovali so, da so trupla razkosali, razdelili na porciie ter iih nato skuhali. Še v zaporu' so zatrjevali, da jim je človeško meso s krompirjem prav dobro teknilo. Pričo s« zaprisegli. Ravnatelj je izjavil, da je več ciganov v navzočnosti pro-kuratorja in več sodnikov podalo izjave o Ijudožrstvu. Takrat ie baje rekel tudi Pavel navi je bilo konfrontiranih več obtožencev z orožniki in sodnimi osebami. Cigani so trdili, da so pri prvem zaslišanju daiali izjave pod pritiskom, ker so jih orožniki pretepali Rjbar ki je obtožen umora, je dokazal alibi, ker se je ugotovilo, da je bil kritičnega dne v oskrbi Košiške bolnice. Podpoi K razpustu železničarskega >raega društva v Mariboru Prejeli smo naslednje pojasnilo, oziroma popravke: Odbor Podpornega društva ni ustanovil znane Schoncherjeve godbe, ampak so si jo železničarji ustanovili popolnoma sami z lastnimi prispevki. Podporno društvo ni imelo s tem nikakega posla, kakor tudi ni oddalo gostilne in konzuma v »Ljudskem domu« za 5 let ožjim svojim somišljenikom. Podporno društvo gostilne in konzuma sploh nikdar imelo ni in je zato tudi ni moglo oddati. Ker takšnih finančnih transakcij pri društvu ni bilo, se seveda tudi zaradi tega ni zviševala članarina. Ta se sploh ni zvišala pred dvema letoma, ampak vsled soglasnega sklepa članov na občnem zboru že leta 1926 od 5 Din na 12 50 Din mesečno. Ta povišek pa se je sklenil zaradi tega, ker so člani zahteva'i in obenem sklenili tudi povišek posmrtnine od 4.000 na 10.000 Din. Neresnična je trditev, da bi Podporno društvo izplačevalo članom, ki so bili člani že 25 let, po Din 8.000 pred smrtjo, po smrti pa še Din 2.000, in da bi to ne odgovarjalo intencijam društva. Člani so že na občnem zboru 1. 1925 zahtevali, in nato sklenili, da se z ozirom na bedni položaj železničarjev poleg zvišane članarine in posmrtnine spremeni tudi izplačevanje te posmrtnine na ta način, da se začenši z letom 1926 izplačujejo članom, ki so že 25 let pri društvu, a conto izplačila na ta način, da prejmejo člani s 25. leti v 1. 1926. predplačila, contno izplačila 3.000 Din, leta 1927 4.000 Din, 1. 1928 5.000 Din, 1. 1929 6.000 Din, 1. 1930 7.000 Din in šele 1. 1931 8.000 Din, ostanek do 10.000 Din pa za slučaj smrti. Proti temu sklepu ni na občnem zboru nihče ugovarjal, posebno ne tudi kaka »opozicija«. Odbor Podpornega društva ni nobeni opoziciji onemogočal kontrole društvenega delovanja, ampak ie v smislu društvenih pra" vil dopuščal vse, kar je mogel in smel članom v svrho kontrole. Upravni odbor tudi ni onemogočal na občnih zborih poskusov kritike in kontrole, ampak je vsakomur dovolil govoriti, kakor dolgo in kar je hotel. Za Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru: Kašpar Jaroslav, nam. predsed.; Simon Langer, blagajnik. * Ni res, da se nahaja »Ljudski dom«, obstoječ iz hišt št. 5 in 7 na Ruški cesti, že dalj časa v težavnem položaju, ampak ima celo zelo lepo premoženje nad 200.000 Din brez vsakih dolgov. Zato tudi ni priskočil odbor Podpornega društva, ki je meseca julija 1928 kupil poslopje, na pomoč. Podporno društvo je le kupilo hiši, ker se mu ie nudil ugoden nakup in ni res. da bi bilo poslopje daleč preplačano in vredno s?mo 700 do 800.000 Din. Sodno zapriseženi izvedenci so poslopji ocenili na pol drugi milijon dinarjev in sta poslopji z ozirom na solidno stavbo in krasno lego tudi res toliko vredni. Ker je Podporno društvo hiši kupilo le za 1.100.000 Din, poslopij ni pre-piačalo. Stroške prenosa pa plača vedno kupec in jih je torej moralo tudi Podporno društvo plačati v tem primeru. Za »Ljudski dom« r. z. z o. z. v Mariboru. Avgust Gradišnik Simon Langer. Trgovina z dekleti? Spi it, 24. maja. n. Včeraj sta pobegnili J z Splita dve dekleti v starosti 18 let. V pismu, ki ga je ena izmed njiju zapustila svojim staršem pravi, da se je seznanila z nekim Američanom in da je odpotovala z njim preko Zagreba v Ameriko. Ker sumi« jo, da gre za trgovino z dekleti, so bile obveščene vse policijske oblasti v prvi vrsti v Zagrebu in Mariboru, naj dekleti in do« zdevnega Američana aretirajo. Trag ičen samomor v bolnici Sušak, 24. maia S. Pred nekoliko dnevi }e vsled nepazljivosti delavcev Antonu Vrb-cu pri delu v žagi odrezalo prste na desni roki. Prepeljali so ga v bolnico na Reki. Nesreča je nanj tako porazno vplivala, da je izgubil upanje, da bi mogel še kdaj delati in preživljati družino. V pretekli noči, ko s0 vsi bolniki spali in ko se je bolniški strežnik odstranil se je Anton Vrbac obesil z dolgim zavojem, s katerim je imel ovito ranjeno roko. Danes so njegovo truplo prepeljali z reške bolnice na Sušak. kjer ga bodo pokopali. Sodni epilog rodbinske tragedije Vel. Bečkerek, 24. maja r. Vče-raj sta se morala zagovarjati pred sodiščem rumunska kmetica Saveta Damnjan ia meti ljubimec Ojoirgje' Svranoov, ki sita bila obtožena, da sta umorila Saivetinega moža. Saveta Dammjan je bila obsojena na dosmrtno ječo, njen ljubimec pa na 10 let ječe. Vlom v židovsko sinagogo Vel. Bečkerek, 24. maja č. Nocoj so vdrli v sinagogo s ponarejenim ključem neznani vlomilci ter odnesli vse količkaj vredne stvari. Policija, ki je uvedla preiskavo, domneva, da je vlom i®vršiila ista tatinska družba, kii je tekom no« izvršila še dva vloma na drugih krajih. Zaplemba »Vidovdana« Novi Sad, 24. maja. p. Državno pravdni- Vinohradski Hlahol v Sisku Sisak, 24. maja. n. Praški pevci so dospeli ■/ Sisak danes ob 4. popoldne z brzovlakom. Na kolodvoru jih je pričakovalo nad 2000 ljudi. Pevci vsel tukajšnjih pevskih društev so jih pozdravili s češkoslovaško himno1, na« kar so pevci »Hlahola« zapeli »Lejx> našo domovino«. Nocoi se je vršil slavnosten koncert »Hlahola«. ki je bil izredno dobro obiskan. Kaaška razprava Haag, 24. maja. č. Včeraj je pred medna« rodnim sodiščem v razpravi o sporu s Fran« cijo zaradi plačila srbskih predvojnih dol« gov imel kratek govor jugoslovenski za« stopnik in univerzitetni profesor Spasoje« vič, ki je povdarjal, da Francija zaradi po« sledic vojne kot vis maior plačuje sama svoje državne dolgove v papirnatih fran« kih, ter zato iz istih razlogov nima pravice zahtevati, naj bi Jrgoslavija plačala svoje dolgove v zlatu. V repliki je francoski od« vetnik Montel povdarjal, da je bilo pri po* gajanjih v Karlovih Varih za posojilo iz 1. 1905 izrecno ugotovljeno, da se ima iz» plačevanje obresti v Beogradu, Parizu, Bru siju in Ženevi vršiti v zlatih frankih. Solunska cona Solun, 24. maja. p. Pomočnik generalnega direktorja železnic Naumovič je došel v Solun, da prouči železniške razmere v naši svobodni coni in ukrene potrebno za njeno ureditev. Grški parlament je sprejel pred log zakona o ratifikaciji pogodbe, sklenjene med našo državo in Grčijo, ki se tiče odkupa proge Solun - Gjevgjelija. Odhod kubanskih kozakov v Ameriko Novi Sad, 24. maja. S posebnim vlakom je odpotovalo danes 200 kubanskih koza« kov pod vodstvom generala Pavličenka iz Novega Sada v Ameriko^ kjer nameravajo v državi Peru ustanoviti svojo lastno ko« zaško kolonijo. Država Peru jim je odsto« pila primerno ozemlje, kjer si bodo osno« vali svojo novo domovino. Od kozakov, ki so dolga leta prebivali v Novem Sadu in okolici, so se poslovili na kolodvoru številni znanci in prijatelji zlasti iz vrst ruskih emigrantov. Tudi domačini so se prisrčno poslavljali od simpatičnih ljudi, želeč, jim obilo sreče in uspeha v novi domovini. Huda neurja v Srbiji Kraljevo, 24. maja r. V sredo ponoči se je utrgal nad Kraljevim oblak; naliv je povzročil ogromno škodo v mnogih okoliških vaseh. Celi nasadi sliv so bili izruvani s koreninami vred, ogromni kompleksi žitnih posevkov so uničeni. Z mnogih njih je naliv odnesel vso prst. Lipnički potok je porušil na več mestih cesto Čačak-Kraljevo. Tudi železniški promet je bil prekinjen in je bil vzpostavljen šele po 10 urah. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Štip, 24. maja r. V sredo proti večeru se je nad Štipom utrgal oblak; voda je povzročila veliko škodo tako v okolici kakor tudi v samem mestu. Potok Kadibera je poplavil mnoge hiše na obeh bregovih, med drugim! tudi žandarmerijsko šolo. Orožniki so le s težavo rešili konje, dočim je hlev popolnoma porušen. V potoku Bimbaši pa je utonila neka 17-letna deklica. Beograd, 24. maja. p. Iz notranjosti Srbi« je poročajo, da so bila tamkaj danes po« novno velika neurja in da so narasle vode na mnogih krajih poplavile in poškodovale železniške proge ter ceste. Tako je promet na cesti Kraljevo^Čačak prekinjen Neurje je bilo zlasti silno v okolici Kičeva, kjer je vsak promet onemogočen. Velika povo« denj je na cesti Kič evo«Ohrid v dolžini 2 kilometra nanesla toliko zemlje, da je vsak promet nemogoč. Sprejem pripravnikov pri monopolni upravi Beograd, 24. maja. p. Uprava državnih monopolov je razpisala natečaj za sprejem 56 pripravnikov. Prednost imajo absolventi kmetijskih šol, ki bi mogli po primerni praksi prevzeti kontrolo nad tobačnimi nasadi. Prijavni rok traja do 15. junija. Beograjski nogomet Beograd, 24. maja. p. Danes je bila nogometna tekma med beograjskima kluboma Soko in Jugoslavijo, ki se je končala z 2 : 1 (0 : 0). Velike poplave na Japonskem Tokio, 24. maja s. Zaradi velikih nalivov so nastale v okolici Fukušime poplave, kii so povzročile veliko Škodo po nasadih. Utonilo je 12 oseb; 500 hiš je pod vodo. Voda je odnesla 38 mostov. Tudii železniške proge so zelo poškodovane. Škodo cenijo na 3 milijone jenov. Tudi v glavnem mestu samem je bilo zaradi močnega naliva poplav^enih do 1000 hiš v nižje ležečem delu mesta. V več sto hišah sega voda do prvega nadstropja. Francoski polet okoli sveta Pariz, 24. maja g. Vojaška letalca Arraehard in Rignoit sta davi start a la za velik polet okoli sveta. Progo, ki vodi preko Indije in Japonske, bosta prevozila v več eiapah. Madžarsko pokopališče na Doberdobu Budimpešta, 24. maja. s. Dne 26. t. m. se bo vršilo v Budimpešti ob veliki vojaški udeležbi odkritje spomenika neznanemu vo- §tvo je zaplenilo list »Vidovdanc. Zaplemba i jaku. Vojno ministrstvo namerava zgraditi je že tretja v tem mesecu. 1 veliko vojaško pokopališče na Doberdobu. Mussolini o katoliški akciji v Italiji Predsednik italijanske vlade se je v svojem velikem govoru v italijanski zbornici dne 13. t. m. v teku razprave o lateranskih jx>godbah dotaknil tudi Katoliške akcije in je o tem predmetu vsekakor tudi za nas zanimiv naslednji pasus njegovega govora: »Tako sem prišel do neke druge zanimive točke konkordata, one, ki se tiče Katoliške akcije. Ni nikakega dvoma, da glasovi, ki so se čuli po late-ranski pogodbi iz katoliškega tabora, niso bili v skladu z resničnim stanjem. Nekateri so začeli obtoževati italijanski risorgimento, drugi pa so izjavljali, da je kip Giordana Bruna v Rimu naravnost žaljiv. Treba je zato, da izjavim, da bo kip tega meniha, melanholičen kakor njegova usoda, ostal, kjer je. Res je, da so se glasili ostri protesti, ko so postavljali spomenik Giordanu Brunu na Campu di Fiori, saj je bil celo Ruggero Bonghi temu nasproten in so ga zato rimski dijaki izžvižgali. Vendar se mi danes zdi. da bi bili kruti napram temu filozofu, ki je obilno poplačal, ako se je motil in ako je vztrajal v svoji zmoti. Naravno tudi ni niti misliti, da bi spomeniku Garibaldia na Janikulu določili kak drug prostor. Niti njegovemu konju ne bomo zasukali vratu. Mislim, da Gari-baldi lahko mirno zre na ono stran, kajti njegov veliki duh je danes pomirjen. Ne samo, da bo Garibaldi ostal tam, marveč bo fašistovski režim skrbel za to, da se v istem kraju postavi še spomenik Aniti Garibaldi. Opažalo se je, da so nekateri katoliški življi, zlasti oni, ki niso še razrušili zvez z ideologijo ljudske stranke, poskušali naperiti pravdo proti režimu risorgimenta. Citali smo pozive take vrste: Pomnožimo svoje vrste, strni-mo svoje redove, sklenimo svoje čete itd. Naravno smo se morali ob takih frazah vprašati: Kaj se vendar godi? Kurijozno je, da sem v zadnjih treh mesecih moral zapleniti več katoliških listov, nego v sedmih prejšnjih letih! To je bil edini način, da sem jih pri-vedel do pravične presoje stvari. Gospodje, niso mi všeč individui, ki napravljajo videz, da energično razbijajo vrata, ki so že energično razbita. Ti elementi so si dajali vznemirjen in tragičen videz, kakor da se branijo nevarnosti, ki jih ni. Zato smatram za umestno, da tudi s tega mesta nagla-sim, da režim čuje, da opazuje in da mu nič ne uide! Naj nihče ne misli, da tudi zadnji listič, ki izhaja v kaki naj-bolj zakotni župniji, ne pride v goto-vem trenutku do znanja Mussolinija! Ne bomo dovolili vstajenja strankam in organizacijam, ki smo jih za vselej zatrli.« Proslava obletnice italijanskega vstopa v vojno Rim, 24. maja s. Z velikimi svečanostmi so slaivili danes v Italiji obletnico vstapa v svetovno vojno. Iz vseh kTajev Italije je prišlo v Rim 15.000 fašističnih univerzitetnih dijakov v svojih z.načiimih uniformah. Povorka dijaštva je krenila po uMcah že v zgodnjih jutranjih urah. Manifestanti so nosili številne table, med katerimi je bilo opaziti tudi mnoge z iredentistič-nimi napisi. Meščanstvo je akademike burno pozdravljalo. Zvišanje carine za uvoz žita v Italijo Rim, 24. maja. Ministrski sveit je določil zvišanje uvozne carine ua žito od 11 na 14 zlatih lir. Seja celjskega občinskega sveta Celje, 24. maja. Nocoj ob 18. se je vršila seja celjskega mestnega občinskega sveta pod predsedstvom župana dr. Goričana. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje uvedbe av- I posegel tudi načelnik "agrarnega kluba Sta« tobusnega prometa v Celju in okolici. Žu- I nek, ki je v daljšem govoru tolmačil znano pan je imenoval za overovatelja zapisnika poslanico predsednika stranke Švehle, ki jo Čsl. zbornica razpravlja o Švehlovi poslanici Praga, 24. maja. h. Na današnji seji po« slanske zbornice je bil glavni interes zopet osredotočen na politično debato in ne na stvarne razprave programa. V debato je Grška mornarica odhaja v Italijo Atene, 24. maja g. Danes popoldne je odplula iz pristanišča na Krfu grška mornarica obstoječa iz križarke Averof in rušilcev Panlherja, Ethosa in Sieraxa. Mornarica zapušča prvič po vojni domače vode in bo obiskala najprej Ta-rent in pozneje druga italijanska pristanišča. Madžarski ognjegasci v Italiji Sušak, 24. maja. č. Na Reko je danes do-šla delegacija madžarskih ognjegascev, ki namerava proučiti v Italiji organizacijo ognjegasne službe, da bi se na isti način organizirala tudi na Madžarskem. Obisk italijanske letalske eskadre na Grškem Atene, 24. maja. g. Kakor izve vaš dopisnik iz uradnih virov, bo prispela 23. junija v grško pristanišče Faleron eskadra 35 italijanskih vodnih letal. Obiska pomorske zračne eskadre se bodo udeležili državni tajniki za vojno mornarico in zrakoplovbo, znani letalec De Pinedo ter v Rimu akreditirani vojaški atašeji Grčije, Turčije in Rusije. _ Volitev predsednika grške republike — Atene, 24. maja. Dne 29. maja se vrši volitev admirala Konduriotisa za državnega predsednika, in sicer na skupni seji zbornice in senata. 30. maja bo novoizvoljeni državni predsednik prisegel na ustavo. •BAB7jp Bsrn ipnj BUEdojSBZ oq ns9J°uo3f maj bn "nuicpjajsrav A Bfnnf 'ET op -fi po ji§ja oq os ar»iujoqz o^saoSjj onpojcupaiu sajguo^i tfusojaf •Bfrccu fg 'pv&oafj — Zopet požar v elevelandski bolnici Cleveland, 24. maja. s. Včeraj je nastala v tukajšnji bolnici sv. Luke nova požarna katastrofa, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah. ko je bilo še vse v posteljah. Okoli 200 bolniških sester in številni lažje oboleli bolniki so zbežali na ulice. Po večurnem prizadevanju se je posrečilo požar udušiti. Nesreča francoskega letala Rim, 24. maja. Transportni hidroplan, ki vrši redno službo na progj Marseille - Aliir, se je potopil. Utonil je pilot in 4 potniki. dr. Goršiča in dr. Vrečka Najprej se je oglasil obč. svet. dr. ITra-šovec, ki je izjavil, da je skupina občinskih svetnikov, ki je nedavno odložila svoja mesta v posameznih odsekih občinskega sve ta, pričakovala, da se bodo izvršile nadomestne volitve, ki bi zadovoljile obe strani, kar pa se do danes še ni zgodilo. Župan je pojasnil, da je bila današnja seja sklicana proti pričakovanju in da zaradi tega še ui rešeno vprašanje izpopolnitve odsekov. Nato je podžupan dr. Ogrizek poročal o načrtu uvedbe avtobusnega prometa. Kakor imata mesti Ljubljana in Maribor že svoje avtobusne zveze s provinco, prav tako ie nujno potrebno, da jih dobi tudi Celje !»t važno gospodarsko središče, v prvi vrsti zaradi tujskega prometa. Za zgled naj služijo pri tem mesta v drugih državah. Tako ima n. pr. v Nemški Avstriji \Viener Neustadt kar 80 avtobusov. Potreben bi bil za enkrat kapital 1,100.000 Din. k čemer naj bi občina prispevala 55 %, 45 % pa bi dali drugi interesenti, predvsem gostilničarji, trgovci in denarni zavodi itd. Po treh letih bi imela občina pravico sama prevzeti avtobusno podjetje. Nato je dr. Ogrizek obširno obrazložil načrt amortizacije kapitala in postavil tudi kalkulacijo za tri vrste avtomobilov, ki pri hajajo v poštev. To so tvrdke Steyr, Austro-Fiat in Mercedes - Benz. Kot najnižji in najugodnejši ponudnik se je izkazala tvrdka Steyr. Proti dr. Ogrizkovemu predlogu je nastopil finančni referent občinskega sveta dr. Vrečko, ki je izjavil, da ima Celje žalostue zglede, da bo podjetje pasivno, ravno pri mariborski mestni občini, ki je izkazala lani pri svojih avtobusih 1,500.000 Din de ficita. Dr. Ogrizek je odgovarjal dr. Vrečku, da je pač vsak začetek združen z velikimi žrtvami; tudi pri mariborski mestni občini se je pokazalo, da se avtobusni promet letos zboljšuje. Ravno iz teh razlogov je zato predlagal, naj se avtobusno podjetje ustanovi na komercijalni podlagi in ne na komunalni, kakor se je to zgodilo v Mariboru. Proti predlogu dr. Ogrizka je nastopil tudi obč. svet. dr. Hrašovee, ki je povdarjal, da se za take poskuse mestna občina ne sme odločiti, ker je itak že močno zadolžena. Mestno občino čakajo pač važnejše naloge, kakor n. pr. regulacija Savinje, ki bo zahtevala veliko več denarnih žrtev, kakor je predvideno, nadalje bo treba zgraditi mestno kopališče ob Savinji, mestno ubož-nico itd. Iz teh razlogov bo glasoval proti predlogu. Za predlog sta se zavzela obč. svet. Le skovšek in prof. Cestnik, proti pa je nastopil še obč. svet. dr. Kalan, ki je bil mnenja, naj se tako podjetje prepusti zasebnikom, ki bodo mogoče z večjo skrbjo in obzirnostjo stvar izpeljali, kakor bi to bilo mogoče občinski upravi. V imenu celjskega gostilničarstva, ki je morda največji davkoplačevalec, je nastopil proti uvedbi avtobusnega prometa obč. svet. Bernardi. Pač pa se je za avtobuse zelo goreče zavzel obč. svet. Rebeusehegg, ki ie tudi gostilničar in ki obeta Celju po uvedbi avtobusnega prometa velik dobiček zaradi močnega dotoka tujcev in podeželskega ljudstva. Da bo stvar rentabilna, se po nje govem vidi jasno že iz tega, kako skušata Maribor in na drugi strani Zagreb vpeljati do Celja od vseh strani avtobusne zveze in tako pritegniti prebivalstvo iz Celja v svo je področje. Pri glasovanju je bil predlog dr. Ogrizka je naslovil agrarnemu kongresu. Stanek je zanikal vsako namero stranke po diktatu* ri in izjavil, da je Švehla in vsa stranka pripravljena skleniti za splošni blagor z vse« mi strujami in strankami kompromise, s tem namenom, da bi se v republiki demo« kratično vladalo. S povdarkom je še ugo« tovil, da v kongresni poslanici Švehle ni bilo besede paraziti. Prihodnja seja poslan« ske zbornice se bo vršila 4. junija. Kongres zelene internacionale v Pragi Praga, 24. maja h. Včeraj, danes in jutri se vrši v Pragi kongres mednarodnega agrar« nega urada. Včeraj je bil soglasno izvoljen za predsednika tega urada predsednik če* škoslovaške agrarne stranke Antonin Šveh« la. V debato so razen zastopnikov češko« slovaških agrarcev posegli tudi nemški agrarci iz Češkoslovaške, Avstrije in Švice, ter zastopniki Francije. Danes popoldne oi> petih je bila deputacija zelene internacijo« nale sprejeta pri predsedniku republike. Recepcija je trajala nad eno uro. Zvečer je priredil poljedelski minister Srdmko slav« nostno večerjo na čast gostom. „Zeppelinov" povratek Berlin, 24. maja. Zeppelin ie danes ob 5. uri 10 minut prispel v Friedrichshafen. Star-tal ie v Cuersu v četrtek ob 20. in 26 minut Cez eno uro je bil že nad Marseilleom, ob 2.3.15 pa so ga opazili nad Valenco. V zrakoplovu je bilo 6 francoskih oficirjev in 14 potnikov. Dr. Eckener, je pred poletom poslal daljšo zahvalno brzojavko francoskemu zrakoplovnemu ministrstvu. Prvi oficir zrakoplova ie pred poletom položil ob navzočnosti cele zrakoplovne posadke in komandanta venec na spomenik dixmuidskega moštva. Francoske oficirje so pred izkrcanjem pozdravili zastopniki nemške državne brambe in zastopniki virtemberške deželne vlade. Zrakoplov je letel s povprečno hitrostjo 110 km na uro in je zavoljo ugodnega vremena že ob solnčnem vzhodu dosegel Bodensko jezero. Ob 5 uri 10 minut je nato zrakoplov brez vsakršnih težav pristal v Friedrichshafnu. Bolgarski ministri potujejo v inozemstvo Sofija, 24. maja p. Jutri potuje zunanji minister Burov v Madrid na zasedanje Društva narodov. Z njim potuje celokupna bolgarska delegacija. Istočasno bo odpotoval tudi finančni minister Molov, ki ga pelje pot v Pariz, da tam nadaljuje pogajanja z Grčijo glede ureditve finančnih zadev med obema državama. Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice ki se vrši v sredo, 29. t. m. ob 8. zv. v dvorani Kina Matice, obsega vseskozi zanimiv spored iz starejše in novejše dobe. Predvsem je pomembno dejstvo, da se vse skladbe v Ljubljani prvič izvajajo. Ravno-tako je za Ljubljano novost zasedba izvaja-jočega aparata: poleg kompletnega godalnega orkestra, ki je številično najmočnejši pri nas, nastopijo še solisti fiauta, klarinet, ksilofon in dva klavirja. Imena vseh sodelujočih so pri nas dobro poznana; povzeta so po večini iz vrste naših najmlajših, ki sprejet, odklonjena pa sta bila predloga dr. se izpopolnjujejo na konservatoriju v Ljub- „„ .. ..4..1.----J ------1 _____1----1 I .. . r - .. . . ... -1 . Vrečka, naj se avtobusni promet za enkrat ne vpelje, in predlog Rebeuschegga, naj se vsa zadeva še vrne avtobusnemu odseku v j>cnovno proučevanje. Nato je bil sprejet statut za avtobusni promet, ki obsega 15 členov. Važna izpre-memba v statutu je bila sprejeta na predlog obč. svet. dr. Hrašovca, naj pri name-ščenju uslužbencev avtobusnega podjetja odloča občinski svet in ne samo župan, oziroma podžupan. Kot druga točka dnevnega reda je pri šel v razpravo predlog referenta stavbnega odseka dr. Wolfa, naj se zgradi v grofiji, kjer je nameščen zemljeknjižni urad, še eno okno, ki je nujno potrebno zaradi vlažnosti. Predlog je bil sprejet. Za tem je župan ob tričetrt na 9. zaklju čil sejo. Grozen zločin šestletnega dečka SaintviUe (Kentucky), 24. maja. g. Zaradi umora osemletnega tovariša je sodišče ob' sodilo 61etnega Karla Mahna na 15 let po« boljševalnice. Dečka sta se pri igri sprla za kos železa, nakar je šestletni Karel stekel po očetovo puško ter ustrelil svojega tova« risa. Med razpravo se je deček prav mirno igral v sedni dvorani z drugimi otroki. Bolgarski šolniki v Avstriji Berlin, 24. maja. Glasom časopisnih poročil je poslala bolgarska vlada na Dunaj 40 okrajnih šolskih nadzornikov, da proučil jo avstrijske šolske razmere in ustroj avstrijskih šol. Justifikacija v Litvi Kovno, 24. maja (li.) Dijak Vosilius, k.l je bi! včeraj obsojen na smrt zavoljo poskušen e ga atentata na predsednika Voldemarasa, je bil danes justificiran. Bethlen odpotuje v Madrid Bukarešta, 23. maja g. Ministrski predsednik girof Bethlen odpotuje v nedeljo ali najkasneje začetkom prihodnjega tedna v Madrid, da se udeleži julijskega zasedanja sveta Društva narodov, na katerem bo kakor znano glavni predmet dnevnega reda manjšinsko vprašanje, za katero se grof Bethlen posebno zanima. Spremljal ga bo zunanji minister Walko. Konservativna večina v ulstrski zbornici London, 24. maja. Pri volitvah v ulsterski parlament so napredovali konservativci od 33 na 38 mandatov, liberalci niso dobili nobenega mandata, socialisti so od 3 mandatov izgubili 2. Irski nacionalisti so ohranili svojih dosedanjih U mandatov. Brez mandata so ostali tudi republikanski farmarji. liani. Baritonist g. Marjan Rus velja kot najboljši učenec Beteltov, ki že zdaj združuje s tehniko in volumnom glasu fineso prednašanja, ki ie tako značilna za njegovega učitelja. Pianista Pavel Šivic in Marjan Lipovšek tudi že nastopata samostojno in marsikateri koncertni spored ju navaja. V prihodnji koncertni seziji namerava nastopiti samslojno tudi harfistinja gdč. A. Dubravska z nekaterimi skladbami za harfo in orkester iz svetovne literature, topot sodeluje pri Adagietfu iz Mahlerjeve 5. simfonije, ki je eden najbolj občutenih romantičnih počasnih simfoničnih stavkov. Spored koncerta obsega 6 kontrastuiočih točk svetovne in domače literature. Skladatelji Bossi, Mahler. Saint-Saens ne potrebuje tudi pri nas nobene propagande ali razlage, njihova imena so dodobra poznana vsem obiskovalcem koncertov in vsem, ki se doma ukvarjajo z glasbo. Mani j>o-znan je pri nas francoski predklasik J. P. Rameau. Debussy, ki je bil Francoz ne le po glasbi, temveč tudi po srcu, ga imenuje »največjega francoskega mojstra«, in zares zavzema Rameau najodličnejše mesto v starejši francoski glasbi. Njegove skladbe preveva posebno življenje; vzlic stoletjem, ki ga ločijo od nas, je še danes svež, živahen in presenetljivo iznajdljiv v melodičnih in harmoničnih postopih. Ni čuda, saj je bil največji teoretik in praktik svoje dobe, saj je bil prvi, ki je spoznaal naravo harmonije in jo proučil s temeljitostjo, ki še danes vzbuja občudovanje. Število njegovih del je jako veliko; predvsem so se mnogo izvajale njegove opere in baleti ter skladbe za klavir, iz katerih bo zaigral na koncertu pianist L. Lipovšek tri v obliki koncerta za klavir in (skrčeni) godalni orkester. Tudi Francis Poulene, ki vzlic svojemu angleškemu imenu v glasbi ne zataji francoskega porekla, je pri nas še novo ime. Eden najmlajših (r. 1899) med velikimi skladatelji sodobnosti, se je že zarana odlikoval po posebni, eksotično pobarvani karakteristični noti, po katerih ga je takoj lahko razločiti od sovrstnikov. Njegova domena so bizarne slike za posebne sestave orkestra, katerih ena (Zamorska rapsodija) bo izvajana na tem koncertu. Zanimiva sestava (fla-uta, klarinet, glas, godalni orkester in klavir) poda s posebno vernostjo l naivno, mestoma melanholično, mestoma divjo melodiko in ritmiko zamorskih plesov, med katerim je čuti divje tuljenje v orgiastičnem vrtincu plešočih. Pri tej skladbi je klavirski part v rokah g. P. Šivica, pri tretji točki (Honolulu), ki je zložena za elas s klavirjem, nastopi baritonist g. M. Rus. Za široko publiko, kakor tudi za glasbene gurmane, je namenjena poslednja suita sporeda, Saint-Sacnsov >2ivalski karneval«, ki bo po svoji dovtipnosti gotovo ugajaL Vse točke sporeda je naštudiral in bo vodil prof. L. M. Škerjanc. i m Spomenik Ivanu Cankarju Le malemu delu naše javnosti ie znano, da obstoja ter tiho in marliivo deluje že 11. leto odbor za zgradbo spomenika Ivanu Cankarju na Vrhniki. Svoje delo je razširil tudi med Slovence v Ameriki, ki so se radevolje odzvali in nam nudili svojo po. moč. Pred kratkim so nam poslali iz De-troita po g. Antonu Jurci 540 dolarjev, kar ie precej pomnožilo naš sklad. Iskrena jim hvala! Ta njihova plemenita cesta nam daie upanie. da se bo tudi naše ljudstvo odzvalo in nam priskočilo na pomoč četudi z malimi zneski — vsak po svoii moči. PrisDevki nai se pošlieio r;m ore> na g. Frana Jurco, Kmetska posojilnica, Vrhnika. Odbor je namreč na željo ameriških Slovencev sklenil odkriti spomenik prihodnje leto v juliju, ko poseti staro domovino več tisoč ameriških Slovencev Niihova želiš le da "ni s+ni> v nieso-vem rojstnem kraju v dolini Sentflorijanski. Tako bo dana prilika vsakemu k? Dride pogledat spomenik, videti tudi kraie. o katerih 'e Cankar pisal in ki so mu bili ne-usahlii'* v,'r "Tegoviii Hp! hoš videl sa-njavi Močilnik, enajsto šolo pod mostom, golobico sv. Trojico Alešovo domačijo, Betainovo itd., boš lažje razumel našega pisatelja Odbor je v posest! najlepšega prostora, 7a»-otr>v';en m" ie ka^Ti 73 nndstpvek in tudi zbirka je že precejšnja. Ker pa hočemo postaviti Cankarju lep in dostoien spomenik, kar bo seveda zvezano z velikimi stroški, apeliramo ponovno na našo iavnost. nai nam priskoči na pomoč. Obenem prosimo za nakazila zneskov, ki so v tem ali onem kraju nabrani v ta namen. Delajmo in nokažimo. da smo vredn; s-novi naroda, iz katerega je izšel naš veliki pisatelj Ivan Cankar. Katastrofa slovenske vasi na Koroškem Žrelec (Koroška), 24. maja V sredo zvečer je izbruhnil v slovenski vasi Ceteraja, občina Žrelec. velik požar. Vas je oddaljena od Celovca dobri dve uri in je z okolico vred stara slovenska naselbina. Ko se je zvedelo, da gori pri posestniku Caku. se je odpremilo iz okolice v kratkem času v ograženo vas več gasilnih društev. Na pomoč so hiteli tudi gasilci iz Celovca in tako se je zbralo 11 gasilskih društev v Ceteraji. Gasilcem pa ni bilo mogoče priti do goreče hiše. ker so se vozila vdirala v močvirnata tla. Več vozov z brizgalnami in drugim orodjem je obtičalo v močvirju daleč od pogorišča. Skozi vas teče sicer potok, a preden so gasilci prišli do njega, se je ogenj razširil z divjo silo in naglico daleč naokrog. V kratkem času je bila vsa vas v plamenih. Vpepelilo je 15 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Šele pozno po polnoči so gasilci ustrahovali silne plamene. Ogenj je nastal v neki staji za krmo, ki pa je bila skoro prazna. Posestnika ni bilo doma. V hiši poleg staje je bila samo neka stara ženska, katero so z največjo težavo rešili, ko so plameni objeli tudi stanovanjsko hišo. Ogenj, ki je bil katastrofa za vso vas, je bil najbrž podtaknjen. Otvoritev novozgrajenega modernega in higijenskega kopališča SK Ilirije bo v nedeljo 26. t. m. ob pol 11. dopoldne. Redki in pomembni svečanosti bodo prisostvovali kot pokrovitelji g. veliki župan dr. Vodopivec, g. oblastni komisar dr. Natlačen, g. aivizijski general Sava Tripko-vič in ga. častna dvorna dama Franja Tavčarjeva. Pri krstu kopališča bo kumoval g. župan dr. Dinko Puc. Kopališče pa bo otvoril predsednik Ilirije dr. Dular. Pester program bo izpopolnil športni nastop 48 plavačic in plavačev, ogled kopališča in promenadni koncert godbe dravske divizijske oblasti. Ob 20. pa bo prijateljski sestanek v restavraciji Zvezda. Vabila k slavnostni otvoritvi so razposlana. Kdor pomotoma ni prejel vabila, naj blagohotno oprosti in kljub temu prisostvuje slavnosti. Uljudno so vabljeni vsi člani in prijatelji kluba, športa, telesne kulture in higijene sploh. Slavnostni odbor tvorijo klubovi člani gg. dr. Janko Berce, inž. Stanko Bloud^k, dr, Josip Ferjančič, dr. Ivan Jenko, podpredsednik Ivan Jerman, ma.ior Ivan Koprivec, dr. Stanko Lapajne, dr. Ernest Maver, inšpektor Rihard Negovetič, dr. Ivo Pire in dr. Miroslav Senekovič. Velik pomen in uspeh obrtnonadaljevalne šole Št. Vid nad Ljubljano. 23. maja Naša obrtno-nadaljevalna šola je zaključila šolsko leto z lepo razstavo šolskih izdelkov. Ob lepi udeležbi obrtniških mojstrov, pomočnikov, vajencev in občinstva je otvoril razstavo župan in predsednik šolskega odbora g. Babnik s primernim pozdravnim govorom. Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani je zastopal njen načelnik gospod Josip Rebek. Šolski upravitelj g. Rudolf Pečjak, priznan strokovnjak in širitelj obrtnega šolstva je v svojem govoru očrtal delovanje šole ter orisal tudi okolnosti, ki obrtno-nadaljevalnemu šolstvu delajo razne ovire. Predizobrazba mladine, ki stopa v uk, je majhna, stiki med mojstri in učiteljstvom niso dovolj trdni in — kar je glavno — strokovno šolstvo ni deležno zadostne podpore. V Sloveniji se obrt krasno razvija in zato zasluži tudi obrtno šolstvo večjo podporo. Kolikor globokega strokovnega znanja, toliko je izražal govor g. upravitelja tudi ljubezni do obrtne mladine. Zvezni načelnik g. Rebek je vzpodbujal mojstre in obrtno mladino ter vsestransko pohvalil lep napredek obrtno-nadaljevalne šole. Poudari! pa .ie tudi, da se v razstavi jasno zrcali trud in požrtvovalnost učiteljskega zbora, ki je zastavil vso moč in vo-lio. da vzgoji obrtnikom dober naraščaj. Pozval je mladino, naj se izpopolnjuje tudi v drugih predmetih, ki so danes podlaga trgovsko-obrtnemu napredku. Načelnik obrtne zadruge v Št. Vidu g. Rok Berlič je razdelil dobro ocenjenim vajencem nagrade. V lepih besedah se je zahvalil vajenec Zalaznik. Razstavo je obiskalo tudi mnogo mojstrov iz Ljubljane in sploh je pokazal ves potek zaključne šolske prireditve, da je obrtno-nadaljevalna šola v Št. Vidu na poti najlepšega razvoja. Vlomilci, tatovi in drugi zlikovci Zagorje. 24. maja Pomladansko dobo, ko so ljudje močno zaposleni na polju, izkoriščajo tudi v našem kra.iu razni zlikovci. Posestnik Janez Grabnar v Kostrevnici, občina Kanderše, je v torek popoldne s svojo ženo delal na bližnjih njivah. To priliko sta porabila dva lopova, ki sta vlomila v hišo ter odnesla večino obleke in perila v skupni vrednosti nad 5000 Din. Ko sta v mraku Grabnarjeva prišla domov, sta našla okno razbito, v hiši vse omare odprte in ugotovila sta, da sta skoro do golega izropana. Vloma sta osumljena dva moška, ki sta hodiia isti dan mimo Raznotja in Mlinž ter sumljivo ogledovala okolico. Ker je gotovo, da bosta skušala razprodati svoj plen se prebivalstvo pred nakupom svari ter opozarja, naj osumljenca naznani najbližnji orožniški postaji. V Čolnišču pa ima ogljar Hočevar znatno škodo od hudobije nekega 14-letnega fanta. Ko je hotel zažgati kopo, je opazil, da mu je neki hudobnež nasul v sredino odprtine kup kamenja in blata. Ko je to s težavo odstranil in ko ie bila kopa izžgana, .ie ugotovil, da ima za 1500 kg manj oglja kakor navadno. Hudobneža so dalje časa brezuspešno zasledovali, končno pa so pri nekem 14-letnem fantu našli pilo. ki je bila ogljar.ieva last. Pred orožniki ie fant končno priznal, da je poškodoval kopo. Dejal ie. da je to storil iz maščevania, ker .ie lastnik kope napravil nekaj škode na domačem travniku. Huda nevihta s točo Strela ubifa 25 glav živine. Ojstrica pri Dravogradu, 23. maja Letošnjo zimo smo Ojstričani že obupa-vali zaradi hudega mraza, vendar smo se na pomlad zopet potolažili, ker škoda po pozebi ni bila tako strašna, kakor smo mislili. Toda že nas je zopet poiskala nesreča. Te dni smo imeli nevihto s točo. ki je tako pobelila zemljo, da se je še drugega dne videlo po planinah belo, kakor da bi ležal sneg. Med nevihto je udarila strela na posestvu Petra Lorber.ia v smreko, v kateri bližini se je nahajala na paši živina. Strela je ubila 6 glav goveje živine. 16 ovc in 3 koze, tako da trpi posestnik Peter Lorber okrog 25.000 Din škode. Pastirica. ki je pazila na živino v nenosredni bližini, je ostala na čudežen način živa. Pustolovščine deške četvorice Ljubljana, 24. maja Soince je sijalo tako prijetno, veje dreves pod Rožnikom so se zibale v lahnem vetriču in vse naokrog se je širil pisan svet, ki je vzbujal hrepenenje mladcev po avanturah. Stanko, dasi mlad, komaj 17-leten dečko, je priznan virtuoz na nešteto godalnih instrumentov, vendar ga to še ne zadovoljuje. Zahotel si je v širni svet, da pokaže tudi tujim ljudem svojo umetnost. Nekaj dni se je bavil že z mislijo, da jo popiha od doma, tam iz Rožne doline, in se popelje z vlakom proti jugu. Premišljeval je in se slednjič spomnil, da človeku tudi pri takih-le poskusih ni dobro samemu biti. Spomnil se je na svojega prijatelja, mladega nata-karčka Ludvika in stopil k njemu. Določila sta si sestanek nekje pod Tivolijem in se razgovorila o vsaki podrobnosti. Rezultat njunega dogovora je bil ta, da sta dne 17. t. m. stopila v vežo neke banke, pomolila uradniku pri okencu hranilna knjižico Stankovega očeta in pričela: »Brata sva, najin nesrečni oče je umrl, uboga mati pa nima časa, da bi se sama potrudila semkajle. Zato prosiva, da nama izplačate vložek!« Blagajnik ju je pogledal in videl, da se držita strašno žalostno. Zato jima je tudi brez pomisleka odštel vloženo vsoto 10.000 dinarjev. Komaj sta bila mladiča zunaj na ulici, je že dregnil Stanko tovariša: »Ej, pa si dejal, da ne bo šlo . . . Bila bi pač neumna, če bi res iskala kako staro žensko, da nama bi donesla denar iz banke. Saj so nama tudi verjeli.« Oba pobalina, ki ju je tiščal prisleparje-ni denar v žepih, sta kaj hitro poiskala še dva druga tovariša 14-letnega Francka in 15-letnega Vladka, nakar so vsi štirje zavili proti glavnemu kolodvoru. Kupili so si vozne listke do Zagreba in hajdi v neznane dežele. Bili so vsi zidane volje in glavni krivec Stanko se je hvalil: »Uh, ali je to prekrasen binkoštni izlet.« Avanturistična četvorica se je ustavila najprvo v Zagrebu in obredla vse slaščičarne, kavarne in nočne lokale. V Zagrebu so se zadržali mladi pustolovci dva dneva in eno noč, nakar .ie nekdo prišel na idejo, da bi kazalo skočiti tudi v Karlovec. V Karlovcu so nadaljevali veselo življenje. Malomestni ljudje so se čudili mladim veseljakom. ki so bili neugnani v vsakem oziru. Vzbujali so pozornost, kajti, kamor so prišli in če je bil v lokalu le kak godbeni instrument, so priredili pravo pravcato veselico v malem. Slednjič pa se je enemu Izmed niih zazdelo početje vendarle prenevarno. Mali Franček je stopil k Vladku in mu dejal: »Slišiš, tole pa ne bo vzelo dobrega konca . . .« Vladko je pravilno poj- Ko se začno krvne cevi poapnievati. deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na reno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Moistri zdravniške vede priporočalo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« vodo, ker odpravi zastn.ianie v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili draž-Ijivost živcev. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. moval Franckove besede, zato sta gledala, da sta jo odkurila čim prej na kolodvor in nazaj proti Ljubljani. Stanko in Ludvik, ki njune tovarišije nista ravno pogrešala, sta se odpeljala še istega dne proti Sušaku. Radovedna sta bila na naše morje in na vse, kar nudi obmorsko mesto. V prvi vrsti sta si tamkaj nakupila novih oblek, nakar sta se po prekrokani noči vrnila nazaj v Karlovec. Tam sta že nekam izčrpana in utrujena z veseljačenjem nadaljevala, dokler ju ni predvčerajšnjim pozval v nekem nočnem lokalu detektiv na policijo. Paglav-čka. obtežena z raznimi grehi, sta na policiji odkritosrčno priznala, da sta pred svojim odhodom iz Liubljane vdrla v neko omaro Stankovega očeta in izmaknila hranilno knjižico, na katero je bilo vloženo 10.000 Din. Pri obeh je policija našla le okrog 4000 Din. Vse ostalo pa so dečaki potrošili na vse mogoče sladkosti, ki .iih more nuditi življenje v mestu. Skesana grešnika je karlovški redar pripeljal snoči v Ljubljano, kjer so ju na ljubljanski policijski direkciji še enkrat zaslišali, nato pa izročili njunim staršem. Oba čaka seveda stroga kazen, ki jima bo gotovo odvzela v bodoče vsako veselje do pomladanskih avantur. Pred začetkom poletne sezone v obmejnem kotu Kranjska gora, 23. maja Krasni pomladni dnevi so privabili v letovišče prve goste, ki se dnevno vedno bolj množe. To dejstvo mora naše ljudi vendarle enkrat dovesti do sklepa, da sc uvede tudi pri nas, kakor drugod, obligat-na predsezena, ki bi bila za popolni razvoj letovišča velikega pomena, ker bi se dobro rentirala. Do sedaj se še ni nič razmišljalo o tem. toda letošnje predsezonske razmere bodo pač prisilile ljudi, da začnejo z vso resnostjo razmišljati o pravem položaju. Regulacijski načrt, ki je res že skrajno potreben, je splaval menda po vodi, ker se bo v kratkem razpisal natečaj za nov konkurenčni načrt, na podlagi katerega naj se Kranjska gora popolnoma in na novi podlagi regulira. V koliko se bo novi načrt naslanjal na starega, je še nejasno; potrebno bi pa bilo, da o tem izgovore strokovnjaki svoje mnenje, da bo zadeva vendarle enkrat končana in se jo bo moglo realizirati. Tukajšnji hišni posestniki so uvideli skrajno potrebo enotne organizacije, osnovali so svoje društvo, ki je imelo preteklo soboto pri Slavcu občni zbor. Sestavljeni odbor bo moral pač delovati edinole po smernicah, ki so osredotočene okrog našega naraščajočega tujskega prometa, katerega bo moral do potankosti preštudirati. V zadnjem času se javno mnogo razpravlja o premestitvi rutarškega železniškega postajališča, ki naj se pomakne niže proti Mojstrani. Z ozirom na turistiko. ki se živahno razvija v bližnjem Martuljku, ležečim tik nad sedanjim postajališčem, in zaradi pospeševanja tujskega prometa bi bilo skrajno neumestno, če se postajališče premesti na že določeno točko, kjer ne bi imelo skoro nobenega smisla in bi bilo popolnoma brez pomena. Prizadeti turistovski svet mora odklanjati nameravano preložitev. Borovške postaje ne nameravajo razširiti, pač pa se zgradi na mestu sedanjega obmejnega postajališča Planica novo postajo Rateče-Planica, ki ie bila res skrajno potrebna, ker je bila občina Rateče popolnoma navezana na precej oddaljeno borovško postajo. Komisijonalr« ogledi so se že vršili in z delom se prične bržčas že v prihodnjih dneh. Na ta način prideio Rateče zopet do svoje predvojne veljave in do ugleda, ki so ga uživale pred svetom prav do prevrata. Turistovski krogi so z veseljem pozdravili vest, da se namerava v Martuljku samem zgraditi toliko potrebno in pogrešano Planinsko zavetišče, ki bo jako pripomogio k temu, da se nepoznana Martuljkova skupina preišče in odpre svetu. Poleg tega pa zgrade ljubljanski bogoslovci v bližini svojega doma lično kapelico, kjer se bo vršila služba božja tik pod veličastnimi stenami Martuljkovih divjih orjakov. Strašna nesreča zaradi neprevidnosti Ljubljana, 24. maja Danes popoldne se je pripetila na pobočju Šmarne gore med izletom dijakov škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano tragična nesreča, čije žrtev je postal 18-letni šestošolec Anton Svete, edini sin posestnika iz Tomišlja. Več razredov škofijske gimnazije je napravilo popoldne krajši izlet na Šmarno goro pod vodstvom profesorja in prefekta. Dijaki so se, prispevši do gotove točke, porazgubili v gozdu, kjer so se zabavali s trganjem cvetlic in športnimi vajami. Skupina dijakov, v kateri sta se nahajala med drugimi tudi mladi Svete ter njegov tovariš petošolec Fran Žvegelj, se je podala globje v gozd, k.ier je privlekel Žvegelj na dan malo flobertovko z naboji. Žvegelj je v svoji mladosti in prešernosti oddal nekoliko strelov, pri čemer so ga opazovali vsi tovariši. Slednjič so vsi krenili naprej in .ie Žvegelj prvi pohitel po klancu navzdol. Nenadoma pa se .i.e spomnil zooet na flobertovko in šaleč se vzkliknil: »Zdajle imam zadnjo kroglo, ki jo izstrelim.« Tisti hip je že tudi počilo. V istem trenutku pa je bolestno vzkliknil za njim nekoliko ob bregu stoječi tovariš Anton Svete. Kakor bi ga pokosil, se je zrušil na tla ter se potrkljal par metrov nizdol. Tovariši in tudi Žvegelj sam so z grozo opazili, da mu je pričela iz rane sredi čela curljati kri ... Od strahu onemeli so morali z grozo konstatirati, da je nesrečni strel iz flobertovke pogodil nesrečnega Sveteta naravnost v glavo. Ta .Te med tem že padel v nezavest in ie ostal nopolnoma negiben. Preplašeni diiaki so hitro skočili v goščavo, Dosekali nekaj vej in napravili zasilno nosilnico. Med tem so nekateri o grozni nesreči obvestili že tudi vodii Meta profesoria in prefekta, nakar so nohiteli urneiši dijaki v dolino in obvestili o dogodku okrožnega zdravnika v Št. Vidu dr. Arka. Še vedno onesveščene-ga tovariša so drugi naložili na nosilnico ter ga prenesli do "aihli?.ie hiše sodaria Medveda v Tacnu. Tamkai ga je miorvo Pregledal "dravnik dr. Arko, ki mu je sta'-" '°d. med tem pa ie dospel v ' i-? Česnove elek- trarne na Brodu obveščeni rešilni avto, ki je odpeljal polmrtvega dijaka v splošno bolnico. Kakor smo se informirali v splošni bolnici, je moral biti strel iz flobertovke oddan prav blizu žrtve, ker bi sicer ne imel iz tako slabega orožja tako močne pro-bojne sile. Krogla je prodrla črepinjo in ranila možgane. Stanje ranjenega Sveteta je popolnoma brezupno in bo le težko" prestal noč. Ker se nesreče, povzročene z navidezno prav nedolžnim strelnim orožjem, kakor so flobertovke, neprestano množe, bi bilo priporočati, da se oblast odloči in prepove svoboden nakup tudi flobert pištol. Tako orožje uporabljajo po največ nezreli,- mladi ljudje, zato tudi toliko nesreč. Ljubljanska porota Dne 3. junija bo začetek poletnecn porotnega zasedanja. Prvi dan bo prišlo na vrsto dvoje obložnic zaradi uboja, in sicer proti Anionu Škrjancu in Leopoldu Poga-čarju. Senatu bo predsedoval g. višji svetnik dr. Kaiser. Naslednji dan bo predsednik g. višji svetnik Mladič. Ta dan se bosta zagovarjala Franc Rekar zaradi trajne telesne poškodbe in Ivan Maden zaradi goljufije. P.udolf Oplotnik bo sedel pred poroto zaradi ponarejanja 2dinarskih 'lovcev, njegov tovariš Makso Lanipe pa. ker je ta novec spravljal v promet. Zaradi so-ijufije so obteženi Ivan Jerančič, Pavel Cvenkelj in Franja Pravst. zaradi tatvine v Zalogu na kolodvoru: Ivan Jeriha, Andrej Rant in Andrej Paternosler. zaradi tatvine dolarjev na pošti Anton Udir in zaradi tatvine v Čudnovi in Golobovi trgovini Emil Čepelnik. Razpisi drugih razprav bodo še sledili. Zavrnjena denuncijacija Maribor. 24. maja Pri mariborskem sodišču se množe žalostni primeri denuncijacij. Gotovi elementi mislijo, da je prišel zopet čas iz I. 1914., ko so lahko spravljali v ječe z denuncija-cijami svoje osebne in politične nasprotnike. Kakor znano, je bilo ravno v mariborskem sodišču vsa vojna leta polno takih žrtev v jetnišnici. Nedavno smo poročali o aretaciji delavca Hermana Verliča iz Žepovc pri Apačah, katerega so nasprotniki denuncirali kot protidržavnaga rovarja in med drugim navedli, da je nabil v domači vasi članek časopisa, ki ga je cenzurna oblast brez ugovora pustila objaviti. Orožniki so Verliča aretirali, mu zaplenili časopis Frana Pirca »Domačija«, ki se peča s stanovanjskimi vprašanji, v glavnem pa prinaša oglase za nakup in prodajo posestev ter raznih znanstvenih knjig o moderni negi telesa itd. Vse to so poslali z uklenjenim Verličem v Maribor. Preiskovalnemu sodniku se .ie Verlič pritožil, da ie bi! tako tesno ukle-njen, da so ga še drugi dan v zaporu bolele roke. Mariborski preiskovalni sodnik je Verliča takoj zaslišal in na predlog državnega pravdništva odposlal spis državnemu sodišču za zaščito države v Beogradu. Državno sodišče je tedaj spis rešilo v tem smislu, da ni nobenega povoda, zaradi kateregakoli dejanja zasledovati Hermana Verliča in da se mora isti takoj izpustiti na (pomtadam&e novQ&ti kakor obleke, bluze, damsko perilo, moško porilo, kravate itd. priporoča po izredno nizkih cenah domača tvrdka Ign. Žargi, Sv. Petra c. 3 in 11 S krepkim izpiranjem da Odo! ustom sveže dišeči duh. V vsaki kapljici je moč. prosto. Herman Verlič ie bil včeraj izpuščen iz zapora, v katerem pa se je vendar nahajal 20 dni, kar mu je tem bolj škodovalo. ker je težKo bolan. Njegovi prijatelji v Mariboru so preskrbeli, da je tekom preiskave prejemal potrebne olajšave, zlasti pa primerno čtivo in mu tako olajšali zapor. Svojega zagovornika dr. Reisinana pa .ie izpuščeni Verlič pooblastil, da vloži tožbo proti denunci.iantom zaradi obrekovanja in za plačilo odškodnine, zaradi česar je upati, da obrekovalci ne bodo ušli roki pravice. Šyejk v plamenu Litija. 24. maja. Švejk. ki je doživel toliko težav, iz katerih se je srečno izmazal, je imel na svojem svetovnem potovanju sedaj smolo. Švejk je zgorel! . . . Zgorel je snoči v Liliji 1 . . . Namreč v — filmu . . . Zadnja dva dneva so vrteli v litijskem kinu . Draga- znani češki film o Švejku. Po prvili zanimivih slikali pa se je nenadoma utrgal filmski trak, trenotek kasneje pa je že švignil skozi odprtino pri operaterju majhen piamenček. »Film gori!? se je začulo med publiko. Ljudje so zaradi tega, ker je postajal plamen čim dalje večji, poskakali s sedežev in zbežali na prosto. Vse je drvelo k strojnici. Od tam pa je švigal plamen, ki je objemal in lizal svojo okolico. »Vode! Brž vode!« Dvignili so nekaj škafov vode inn so zalivali ognjeno celico. Čez čas se je posrečilo, da so udušili ogenj. Šele tedaj se je posrečilo, da je pri-hitel iz goreče celice operater ves omoten in obžgan. Na svežem zraku si je kmalu opomogel, zaradi opeklin po rokah in obrazu pa je moral k zdravniku. »Imate film zavarovan?« so se zanimali gledalci, ki jih je spravila nezgoda ob lep užitek, pri gospodarju . g. Dragarju. »Seveda imamo vsi kino lastniki zavarovane filme. Tak filmski kolač 6tane visoke vsote, ki bi jih ob primeru nesreče lastnik nikakor ne mogel prenesti sam.c »Ti nesrečni 'švejk!-; so dejali obiskovalci. >Povsod se je dobro izkazal, le v Litiji se je opekel!« Film bodo baje ponavljali, ko pride nova garnitura. Triurni filma! Navdušenje občinstva pri včerajšnji premijeri v Elitnem kinu Matica je nepopisno! mmiMimmmmimmmmmmmMkmmm Usoda mladega policijskega stražnika v ritmu drvečega velemestnega življenja. Zapeljan po lepem dekletu zaide pošteni mladenič na stranpota, prekrši službeno dolžnost, pada globlje in globlje, dokler ga ljubezen zopet ne reši in vrne človeški družbi.-- Mladmi neprimerno! Žrebanje v državni razredni loteriji Dne 22. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 4.000 št. 34.631 Din 2000,— štev. 7663, 10.821, 14.141, 74.663. Din 500. 7660. 7665. 10.986, 10.995, 22.044, 34.750, 55.871, 70.341, 91.797, 99.849. 108.224, 120.197, 123.885, 22.059, 3-1.773, 58.277, 74.689, 96.810, 99.872. 108.267, . štev 5706, 5747. 5768. 5774. 7512, 7556. 8120,'8176, 8178, 10.832, 10.878, 10.886, 17.9S9, 20.014, 30.929, 30.940, 46 061, 46.139, 66.633, 70.217, 84.534, 84.562. 97.313, 97.419 103.167, 109.768, 14.114, 22.060, 46.012, 58.279, 74.700, 96.828. 100.719. 109.761, 17.969. 22.072, 46.045. 58.400, 75.788, 96.870, 103.122, 109.767, 120.288, 123.956, 103.174, 115.641, 123.566, 123.983. 7595, 7616. 7622, 7624, 10.887, 10.967, 10.96S, 22.003, 22.036, 22.039, 34.703, 34.707, 34.720, 53.405, 53.500, 55.805, 70.283, 70.320, 70.334, 84.570, 84.672, 91.721, 97.487. 99.740, 99.790, 99.843, 108.104, ia8.I92, 108.220, 120.136, 120.156, 120.160, 123.S04, 123.846, 123.8S1, 20.177, 34.645, 46.196, 70.271, 84.566. PO'24, 120.252, 120.288, 123.565, 123.926, 123.936. 123.956, 123.963, Vsem onim igralcem, katerim so bile srečke izžrebane po Din 500.—. bomo srečke zamenjali za še neizžrebane če nam izžrebane takoj pošljejo, tako da bodo mogi; nadaljevati igranje na visoke dobitke. Srečke se tudi lahko zameniaio pri podružnici uprave »Jutra« v Mariboru ter v Celju Zame.iavali bomo seveda lahko samo toKko časa. dokier bo kai neiZ7rehan:h srečk ia razpolago Žrebanie ho traialo en mesec Zadružna hranilnica, r. z. z o. z,, Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19. f Domače vesti »Življenje in svet" št. 21 Pravkar je izšla 21. številka tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Na uvodnem mestu prinaša članek (s sliko) I. B. Lamarek o priliki stoletnice smrti francoskega pri-rodoslovca, ki ga je preganjala usoda od roistva do smrti. (Napisal Ignotus.) Zanimiv in poučen je članek (s sliko) Notranje izločevanje, ki govori o krvnih žlezah in zunanjem videzu človeka. (Napisal dr. B. Škerlj.) Nato sledi konec spominskega članka (s petimi slikami) Ob desetletnici krvavih bojev za Koroško, ki je v glavnem posvečen junaku Franju Malgaju. Novinar, ki je odkril neznane afriške dežele, je afriški raziskovalec Henri Morton Stan-ley (s sliko), ki je razkril skrivnosti neznanih pokrajin notranje Afrike. Zanimiv je sestavek Robinzonov otok nakar sledi interesanten članek (s petimi slikami) Moj tiger, v katerem popisuje avtor (R. Wening) svoja doživetja in opazovanja sredi pragozdov Sumatre. Lep je odlomek 5z romana Prostrana bela tišina, ki ga je napisal odlikovani francoski pisatelj Louis Fr. Rouquette. Dr. VI. Travner nadaljuje svojo razpravo o Čarovništvu in čarovniških procesih ter se bavi z obširnim slovstvom o čarovništvu. o glavnih vzrokih procesov in vplivov reformacije, humanizma, novih odkritij in iznajdb, med katerimi je pospeševal vero v čarovnice najbolj tisk. Sestavek Viljemina (s tremi slikami) nas seznanja z edino kra-Ijico-vladarico v Evropi, nakar sledi VI. K. članek o Kozorogih s posebnim ozirom na Kozorogovo naselbino v Sloveniji (s sliko). Ob obletnici strahovite tragedije na severnem tečaju se je sestavila italijansko = norveška ekspedicija, ki ima namen poiskati izginulo posadko Nobilovega zrakoplova. O tej ekspediciji govori članek Nova ekspedicija proti severnemu tečaju. Kakšno utegne biti kmetijstvo v bodočnosti, ko se bodo v gospodarskem življenju še bolj uveljavila znanstvena načela in tehnični pripomočki, o tem govori sestavek Kakšno bo kmetijstvo bodočnosti. Številki je priložena lepa umetniška priloga po originalu Fr. Krašovca K šmarnicam, ki slika poezijo majniške nedelje na kmetih. »Življenje in svet« izhaja tedensko ter stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, četrtletno 20 Din. mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. Naroča se v upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. + Nova odvetnika. Odvetniški izpit sta včeraj napravila gg. dr. Josip Jaške koncl-pijent, in dr. Slavko Pretnar od državnega zastopništva v Ljubljani. Iskreno čestitamo I * Promocija. Na graški univerzi bo danes gospodična Nadežda Drinčičeva pro-movirana za doktorico medicine. * Osebna vest. G. Maksu Kozincu, sre-skemu veterinarskemu referentu v Magla-Ju. je kmetijsko ministrstvo podelilo daljši dopust za specijalizacijo iz bakterijologije. * Bankovci po 1000 Din = 4000 kron se vzamejo iz prometa. Počenši z današnjim dnevom pa v dobi petih let bodo Narodna banka in njene podružnice zamenjavale v polni vrednosti za druge novčanice bankovce državne izdaje po 1000 Din = 4000 kron in po 100 Din = 400 kron. Po preteku petih let se ti bankovci ne bodo več zamenjavali. * Agleški potniki pri vodopadu Krke. V sredo zvečer je prispela v Šibenik angleška luksuzna jahta »Emdy Mion«. ki pripada pristanišču Porfsmouth. Na jahti je bilo dvajset oseb, med njimi lastnik jahte sir Herbert Samuelton. V četrtek so ši gostje ogledali znamenitosti mesta ter zlasti svetovno znana slapova reke Krke. Včeraj je družba nadaljevala svoje potovanie po Jadranu. * Newyorškl vseučiliški profesor v Jugoslaviji. Iz Beograda ie predvčerajšnjim prispel v Zagreb ameriški novinar in lektor srbsko-hrvatskega jezika na Columbia-univerzi v Newyorku, naš rojak Vladislav Pavič. V Jugoslaviji zbira potrebne podatke za knjigo, ki jo namerava izdati o našem narodu in naši državi. Iz Zagreba bo prišel tudi v Ljubljano in na Bled, odkoder se bo vrnil v Ameriko. Pavič je študiral na pariški Sorboni in v Londonu, pozneje pa ie bil imenovan za lektoria na Co-Iumbia-univerzi. V ameriških listih je objavi! mnogo informativnih člankov o naši državi. Izdal ie tudi dva zvezka svojih pesmi. Druga izdaja njegovih pesmi se tiska v Jugoslaviji. Predgovor jim bo napisal ameriški poslanik v Beogradu g. John Prince. Da damo vsem interesentom za naprave priliko, da izvršijo merjenje vodnih sil, odločili smo se poslati našega turbinskega strokovnjaka v prvi polovici meseca junija na potovanje po Sloveniji. Vsi oni, ki želijo postaviti vodne * Zakon o turizma. Po vesteh iz Beograda bo načrt novega zakona o turizmu v bližnjih dneh dovršen in bo stopil v veljavo že v letošnji poletni sezoni. + Dohodki za tobačne izdelke znatno padajo. Kakor je razvidno iz poročila uprave državnih monopolov, so v teku zadnjih mesecev dohodki za tobačne izdelke znatno padli. V prvih treh mesecih tekočega leta so kadilci izdali za tobačne izdelke 34,442.093 Din manj kakor v istih mesecih lanskega leta. Padanje konsuma se opaža zlasti pri križanem tobaku, katerega se je lani v prvih treh mesecih prodalo 1,246.837 kilogramov, letos pa za 173.572 kilogramov manj. Cigaret se je lani v istem času po« pušilo 855,784.156 komadov ali dnevno 9,508.712, letos pa dnevno 137.982 komadov manj. Smotke se je popušilo letos v prvih treh mesecih 8,948.758 komadov, ali dnevno 9.430, lani pa 12.041. Izmed vseh naših pokrajin je letos edino Dalmacija več po-pušila kakor lani. Po vrednosti tobačnih izdelkov je popušila največ Srbiia in Južna Srbija: za 124,124.070 Din. Hrvatska za 86,888.567 Din, Bosna in Hercegovina za 53,349.927 Din, Slovenija za 44,102.138 Din, Vojvodina za 47,776.254 Din in Črna gora za 4,665.803 Din. Kino Ideal Popolnoma novo! Pretresljivo! Moje življenje za tvoje Veli,ki film plemenite ljubezni po slovitem romanu »Odette«, v glavn.i vlogi froMcesca SerCmt Premijera danes ob 4., pol 6., po! 8-itn 9. uri. naj nam to takoj javijo, da jih more naš strokovnjak obiskati in izmeriti vode. 6587 Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana. * Legitimiranje članov in svojcev OUZD. Dogaja se, da prihajajo nekateri člani in njih svojfci v ordinacijo k zdravnikom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev brez legitimacij, s katerimi bi mogli dokazati svojo identiteto (istovetnost). Zato se člani in njih svojci tem potom opozarjajo, da morajo k vsaki ordinaciji prinesti s seboj poleg predpisanih uradnih listin tudi še osebno legitimacijo, n. pr. delavsko knjižico, legitimacijo društev s fotografijo itd. Kdor pride brez take legitimacije v ordinacijo, ne bo sprejet. * Smrtna kosa. Iz Tomaja nam pišejo, da je 22. t. m. umrla ga. Amalija Č e r n e t o-v a v Tomaju, stotnikova vdova in velepo-sestnica. Pokojnica je bila daleč okrog poznana. Njen oče je bil 30 let državni in deželni poslanec. Pokojnici blag spomin! * Koridorni vlaki med našo državo in Češkoslovaško. Med našo državo in Češkoslovaško so bili 15. t. m. uvedeni koridorni vlaki preko Madžarske s prehodom v Koprivnici. * Za Češkoslovaško Je vizum nepotreben. Za potovanie v Češkoslovaško naši državljani ne potrebujejo vizuma češkoslovaškega konzulata, ravno tako pa tudi ne potrebujejo vizum našega konzulata češkoslovaški državljani, ako potujejo v našo državo. * Oblastni Ladislavov dečii dom v Cri-kvenici bo tudi letos sprejemal slabotno deco, potrebno okrepčila ob moriu in sicer od 1. julija do 29. julija in od 1. avgusta do 31. avgusta. Sprejemajo se otroci od dovršenega 6. do 12. leta, ki niso nalezljivo bolni. Za otroke uradnikov gmotno šibkejših roditeljev je dnevna preskrbnina 20, za otroke bolje situiranih rodbin pa 40 Din. Roditelji privedejo in odvedeio otroke sami. Prošnje za sprejem, in sicer za prvo dobo je treba poslati do 10. junija, za drugo pa do- 10. julija. V prošniah ie treba navesti otrokovo starost in zdravstveno stanje. Kolektivne prošnje društev, poliklinik itd. naj vsebujejo popis vseh otrok in njih roditeljev in pri vsakem posebej naj se označi tudi dnevna pristojbina. * Cigarete »Vardar« v škatlah Po 20 komadov. V bližnjih dneh pridejo v prodajo cigarete »Vardar« v škatlah po 20 komadov za ceno 10 Din. V niški tobačni tovarni se te vrste cigarete že paketirajo. * Velika razstava iotograiii. Beograjski foto-klub bo priredil letošnjo iesen, in sicer od 5. do 25. septembra, v poslopju nove univerze veliko fotografično razstavo. Razstava bo imela pet sekcij: umetniška, poučna, historično-geografična. tehnično-indu-strijska in avijonska fotografija. Istodobno se bo priredila tudi razstava fotografičnega materijala. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (>j»ri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revimatizem, nev>ralyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-pališone naprave nad izvirka 37—38" C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in po sezoni. „Schnlz Univerzal" tehtnica je najboljlši varuh Vašega blaga in denarja. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. J U G O S C H U L Z, d. z om. zavezo v Ljubljani. + Novomarkirana pot na Limbarsko goro SPD bo otvorilo v nedeljo 26. t. m. novo-markirano pot na Limbarsko goro (Sv. Valentin) s postaje Kresnice skozi Dešnik in Mošenik (3 ure hoda tja in toliko nazaj na Kiesnice). Prijatelji narave se vljudno vabijo na to otvoritev. Odhod iz Ljubljans s prvim Jutranjim vlakom ob 5.08 z glavnega kolodvora. Povratek ob 18.15 v Ljubljano. Voditelj g Al. Knafelc. * Eksplozija na ladji. V bližini Makarsko je eksplodiral te dni kotel na motorni ladji tvrdke Čulič. Lastnik ladje ie bi! Pri tem težko poškodvan, strojniški vaienec Ljubo Mirokvič pa smrtno nevarno ranjen in je nekaj ur pozneje podlegel poškodbam. ♦ Avtobus Skofja Loka - Ljubljana bo vozil v nedeljo ob 8. v Ljubljani in nazaj ob 8. zvečer. — Avtobus Krani-Ljubliana pa bo vozil do preklica vsako nedeljo ob 6. zjutraj na Brezje in ob 13. na Bled. * KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOST. PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdrav! Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357 * Umetno gnojilo za cvetlice v zavitkih dobite v drogeriJi Anton Kane. Ljubljana, Židovska ulica. 686 • Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna Jos. Reich. • Klobuke Iz kiobučevlne (Filz), damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. tpo$or otthkovatci kopaCiica „££hije"! Garderoba za kolesa bo na dvorišču restavracij« pri »Le-vu«, Gospo svet »k a cesta 16. — P. n. obiskovalcem prijK>ročava krasen senona-t vrt, vedno sveže pivo, iztvoraa vina ter gorica in mrzla jedila. — S spoštovanjem Iv. in R. Herzog, restavracija pri »Levu«, 6 60 h Liuhliane u— Iz dramskega gledališča. Za sobotno predstavo »Dabrega vojaka Šve.ika« vlada veliko zanimanje. Opozarjamo sve ljubitelje Cesarjeve kreacije Švejka. da bo ta predstava najbrže poslednja v tej sezoni. Cene nizke. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v operi in zvečer v drami. — V nedeljo ob 20. se bo ponovila velezabavna komedija »Theodor & Comp«. Glavno žensko vlogo igra ga. Nablocka, njenega izredno bedastega moža pa g. Cesar. — V pondeljek repriza Rollandove »Igre ljubezni in smrti« za abonma A. — V sredo ponovitev priljubljene igre »Pegica mojega srca« z gospo Šaričevo v naslovni vlogi za izven abonmaja. Znižane cene. u— Vinohradski Hlahol v Jugoslaviji. Mešani zbor (40 pevk in 30 pevcev) Vinohrad-skega Hlahola bo priredil 1. juniia v I jub-Ijani koncert. Vinohradski Hlahol u*''va v češkem muzikalnem svetu velik sloves. Koncert bo v Unionski dvorani. Vstopnice v predprodaji od sobote dalje v Mat:čni knigarni. u— Bojno igro »Kalvarija«. k' io bo vprizorila Zveza slovenskih vojakov 30. tm. 1. in 2. junija, je spisai pisatelj g. Ivo Ma tičič, ki se ie opetovano proslavil s svojim spisi, posebno s svojo knjigo »Na krvavih poljanah«, »V robstvu«. Igra sama ie krasno povojno delo ter nam kaže v na-avnih sir kah vse trpljenje naših fantov in mož v vojni. Že lanesko leto ob prvi vprizoritvi ie pri nas dosegla velikanski uspeh, tako da .ie bila vsesplošna zahteva, da se ponovi. Da ustrežejo občinstvu, ki iih vedno in povsod podpira v njihovem samirita-isk-.-m delu. so se odločili naš; vrli člani ZSV Ljubljana - Moste, da igro podaj) tudi !e. t os. Ker ie igra združena z velikanskim; stroški, je dolžnost vsakega nosameznika, da poseti vsaj eno predstavo, da s tem manifestira humanost napram žrtvam svetovne vojne. Za dobre prometne zvez? ie poskrbljeno pred predstavo in po niei. kr bodo čakali posebni vozovi električne cestne železnice pri garnizi.iski bolnici. Na prostoru se bo točilo tudi p;vo.. Pri predstavi in med odmori bo svirala železaičarska godbo »Sloga«. Pridite in ne zamudite, ker bodo glede na velike stroške letošnje predstave zadnie. u— Na svečano otvoritev športnega kopališča SK Ilirije, ki bo v nedeljo 26. t. m. ob po! 11. dopoldne v kopališču, so vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji kluba Ilirije, športa, telesne kulture in higijene sploh. Popoldne bo kopališče že odprto za kopanje. Topla voda, higijenske naprave in okrepčevalnice bodo vsakogar razveselile. u— Kopališče na Ljubljanici. Popravljalna dela mestnega plavajočega kopališča na Ljubljanici se v polnem obsegu nadaljuieio ter je pričakovati, da bodo sredi prihodnje-gaJedna dokončana. Veliki bazen za pla-vače je bil dvignjen. Ohranjen bo samo bazen za neplavače v dosedanii daljavi kopališča, toda skrajšan za štiri metre. Po. pravljaina dela so zelo težavna. Kakor hitro bo ugodno vreme za kopanje, bo mestno kopališče na Ljubljanici otvorjeno. u— »Tajnosti pragozda«. Danes ob 14.30 bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matica veliki film, ki nas popelje v srce brazilii-skih pragozdov, v kraje kamor le redko stopi človeška noga. V izredno lepih posnetkih nam slika ta zanimivi in zelo poučni film živalstvo in buino rastlinstvo teh krajev. Šolski mladini in vsem ljubiteljem narave priporočamo najtoplcie ogled tega sporeda. Film bo ponavljala ZKD tudi še v nedeljo 26. t. m. Vstopnina izredno nizka. u— Mladinska akademija Sokola II. bo v sredo 5. junija ob 20. uri v telovadnici realke. Vabimo vse prijatelje sokolske mladine, osobito pa starše, da isto v čim večjem številu poseti in se prepriča o celoletnem del u svoje dece. Vstop prost. Zdravo' —■ Odbor._ Ljubljanskega Sokola Javna telovadba bo v nedeljo 26. t. m. ob pol 4. pop. na letnem telovadišou pod Tivolijem. Po telovadbi otvoritev otroškega igrišča. ^arinsico posredttistvo izvršuje uvozno, izvozno, tranzitno ocarinjenje ter se priporoča za vsa v to stroko spadajoča oipravila. JOSIP SIKOŠEK, LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35 u— Sokol I. ima v nedeljo 26. t. m. iz let Ljubljana - Sp. Hrušica - Zadvor - So-stro - Zg. Kašelj (odmor pri Gradu). Povratek ali z vlakom ob 21. uri ali z avtobusom. Odhod s Tabora točno ob 14. uri. Kroj civilni. Vabimo članstvo in naraščaj. — Odbor. u— Pevsko društvo »Sava« bo priredilo v nedeljo izlet na Sv. Jošta. Po prihodu vlaka v Krani bomo obiskali groba Prešerna in Jenka. Vabljeni vsi člani in prt jatelji društva. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« V ponedeljek zvečer mešan zbor. Ne zamujajte vaj, ker so nastopi pred durmi! — Odbor. u— Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter. manov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo veleseim skih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 25. t. m. do vključno 14. junija zaradi prireditve velesejma zaprt. u— Molitev za odrešenie ln osvobojenje Rusije bo v nedeljo 26. t. m. v pravoslavni kapelici po službi božji. O tem se obveščajo ruski emigranti in njih pri.iatelii. u— Pomanjkanje rib na trgu. Ob petkih je ribji trg letos neobičajno slabo založen z domačimi ribami, dočim je druga leta bilo ob tem času na trgu rib na izbero. Zlasti malo je ščuk in prav nobene postrvi. Po znavalci razmer trde, da je vzrok pomanjkanju rib v prvi vrsti minuli hudi mraz. ki je pokonča! velike množine rib. Na včerajšnjem ribjem trgu ie bilo nekai klinov in karpov ter ma! som. u— Avto so mu skrili. Trgovski potnik V. S., stanujoč v hotelu »Soča«, se je nahaja! v četrtek zvečer z večio družbo v ka varni Zgonc na Cesti v Rožno dolino. Svoj avtomobil je pusti! stati brez nadzor stva pred hišo. Ko se je pa S. spravljal domov. je ves prestrašen ugotovil, da avtomobila ni več na mestu. Prestrašen in raz« burjen je prijavil zadevo stražniku, ki je alarmiral viško stražnico, da se ugotovi, kdo je zagrešil »tatvino«. Izsledovanje je ostalo tekom noči brezuspešno, rano v jutro pa je dobila stražnica sporočilo, da se nahaja »ukradeni« avtomobil na Rožniku, popolnoma nepokvarjen. Avto ie nekdo, za čigar ime se še ne ve, odpeljal ponoči, ko je govoril alkohol, v šali na Rožnik, kiei ga je pustil, dočim se je storilcc sam izgubil v noč. Svetovna vojna v živih slikah bojna igra KALVARIJA — Kodeljevo, 30. maja (Dospele najnovejše fianee&ke papirnate tapete Zastopstvo M. TI ČAR, Ljubljana u— Oplenjen skedenj. Posestnik in trgovec Fran Scagnetti v Metelkovi ulici 19, ima v Mestnem logu Dliz-.i Črne vasi vtiik skedenj za seno. V četrtek je bi! Ccagnetfj po svojih hlapcih opozorjsr.. da so neznani ljudie pokradli iz omenjenega skeJnja nad 2000 kg mrve. Pokradena mrva je bila vredna 3000 Din. Bržkone so izvohali zalogo mrve ponoči kaki cigani in :o spravil; v kraj. Tatvina je prijavljena policiji, ki briž-no zasleduje predrzne tatove. u— Tudi kokoši niso varne pred tatovi V noči na 23. tm. se je spiazil na dvorišč«; posestnika Martina Friglia na Glincah, na Cesti IX ,30, neznan lisjak v človeški postavi. Nočni gost je vdrl s pomočio železnega droga v kokošnjak na dvorišču ter privlekel iz njega pet krasnih kokoši v vrednosti 440 Din. Kokoši ie spravil bržkone v vrečo, nakar jih je odnese! v smeri proti Trnovem, kakor kažejo vsi znaki. Tatvino je opazi! poškodovanec takoi ziutra.i ter jo prijavil na stražnici. Drzni tat bo '-kušal ukradene kokoši bržkone spraviti v denar, zato ni izključeno, da se bo vjel baš pri prodajaniu ukradenih jarčk. u— Tatinski drobiž. Frania Torelijeva, žena železničarja v Vošn •cvi u iri 17, je prijavila, da ii je v noči na 22. t m odnese! nekdo z dvorišča čuvajnice iiokai perila. — Josip Meze, zastopnik Hrdke *'Tni-verzal« na Krekovem trgu 10. je pnslil svoje kolo samo za pet mmut brez rad-zorstva na hodniku pred pisarno. Ta čas pa je že izrabil tat, ki mu ie ukradel 300 Din vreden dinamo za sv.-:'! kr. Storilec, baie neki okrog 2Sletni mš\i ie bil od nekaterih ljudi na hodniku opažen, vendar je brez sledu izginil. Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra« ima telefon številko 440. a— Iz gledališča. Zaradi nastalih zaprek se je morala premijera ljudske igre »Oča Boštjan« odložiti. Gledališče bo danes in jutri zaprto. V kratkem bo gostoval v našem gledališču najboljši, v Jugoslaviji stalno delujoči operetni tenor, član beograjske operete Djuko Trbuhovič, na kar že danes opozarjamo. a— Odlični gostje Hlahola Vinohradske-ga. V pevskem zboru češkoslovaškega pevskega društva Hlahola Vinohradskega iz Prage, ki konccrtira v Mariboru v sredo 29. t. m., so izključno duševni delavci iz najrazličnejših poklicov. Med damami prevladujejo uradnice, zelo mnogo pa je med njimi soprog višjih državnih uradnikov, med pevci pa so inženjerji, učitelji, sodniki, vi-sokošolci itd. Že iz tega lahko posnemamo, kolike reprezentativne važnosti bo koncert češkoslovaških pevcev, katerim pripravljajo tudi po vseh ostalih mestih, posebno v Ljubljani najlepše sprejeme. Upati je. da Maribor ne bo zaosta! tako pri sprejemu kakor pri obisku koncerta. Kapelnik pevskega zbora je član znane češke filharmonije. ki je gotovo med prvimi muzikalnimi zavodi v Evropi. a— Mestni avtobusi bodo v nedeljo 20. t. m. za časa motociklistične dirke oskrbovali promet med mestom in Teznom. Cena 3 Din. Pomnožen bo tudi promet med Mariborom in Limbušem. Najnovejše! Pozor! Danes sestanek vseh ljubosumnih pri premijeri iC;a&ezeti v snegu Pridite vsi, zakaj sneg ie najboljše hladilo za prevročo kri. Vas vljudno vabita Maria Paudler in Livio Pavanelli. Predstave ob 4., J47., 148. in 9. uri. Kino »Ljubljanski dvor«. a— Reden avtobusni promet z Avstrijo vzpostavljen. Danes dne 25. t. m. se je otvoril redni avtobusni promet med avstrijsko republiko in našo kraljevino. Pogajanja so bila uspešno zaključena in je dosežen tudi sporazum o stalnem in rednem voznem redu. Iz Maribora bo odhajal voz ob 12.45 izpred hotela Črni orel, od državne meje Pa bo odhajal avstrijski avtobus točno ob 2. popoldne v smeri Lipnica-Lučane. Zjutraj prispe avstrijski voz na državno mejo ob 6.30 ter odhaja takoj v Maribor, kamor prispe ob 7.15. a— Odbor hišnih posestnikov za Maribor in okolico vnovič opozarja svoje člane na redni občni zbor, vršeč se v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani »Zadružne gospodarske banke« po običajnem sporedu. a— V zadnjih dneh pobirajo odposlanci Olepševalnega društva v Mariboru članarino za društvo in posebne darove za vzdrževanje naših parkov. Razen v par izjemnih primerih so bili povsod orijazno sprejeti, za kar se občinstvu društvo zahvaljuje in obenem prosi, da .ie tudi nadalje v njegovih stremljenjih podpira. a— Nesreča. Včeraj popoldne se ie od onemoglosti zgrudila v Gosposki ulici 58-letna Alojzija Lorber. Pacala .ie tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo pod kolenom. Ponesrečenko so prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnico. Iz Celja Celjska redakcija »Jutra« ima telefon ste* vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191. e— Mestno gledališče. Opozariamo še enkrat na dvorno gostovanje mariborskega gledališča v nedeljo, 26. t. m. in sicer ob 16. z melodijozno in nad vse zabavno opereto »Grof Luksenburški«, ob 30. pa z mu-zikalno divno Nedbalovo opereto »Poljska kri.« Nujno priporočamo nabavo vstopnic takoj. K popoldanski predstavi imajo okoličani zveze z vlaki na vse strani. e— S šahovskega kongresa v Laškem. Celjski šahovski klub ie na šahovskem kongresu v Laškem zmagal nad Mariborom, priznano močnim klubom, s 4 in pol proti 3 in pol. Dobili so: Grašer 1, Krulc 1, Modic 1, Vehovc 1 in Harold Schwab pol. V torek zvečer je obiskal celjske šahiste avstrijski prvak, urednik AViener Schachzeitung^ prof. A. Becker z Dunaja. Klub mu je priredil družabni večer v hotelu Evropi. e— Celjski Sokol bo priredil v nedeljo 26. t. m. pešizlet v Petrovče. Odhod je ob 13 izpred telovadnice v mestni osnovni šoli skozi park. V Petrovčah je ob 15. nastop na dvorišču gostilne Vodenik. Vse članstvo se poziva, ostalo Sokolstvu naklonjeno občinstvo pa naproša, naj se zleta udeleži. V nedeljo 16. junija bo društveni javni nasiop, na katerem se bo javnost! polagal račun o zimskem delovanju v telovadnicah. Pri tem nastopu bo po petnajstih letih letos prvič nastopi! tudi gaberski novoustanovljeni odsek. Telovadbo bo spremljala železničarska godba »Sloga« iz Liubliane. ki bo Celjanom od pol 12. do pol 1. krajšala čas v mestnem parku. Nastop. ki je bil radi drugih prireditev že dvakrat preložen, se bo na naznačeni dan brezpogojno vršil. e— Neznosen smrad za vojaško bolnico. Na Mariborski cesti teče za poslopii vojnega okrožja in vojaške bolnice nepokrit kanal z zelo smrdljivo vodo, pomešano z vsa. kovrstnimi odpadki iz vojaške bolnice. Ta skoro stoječa kloaka povzroča zlasti ob toplejših dnevih neznosen smrad, in so tozadevne pritožbe okoliških prebivalcev in pa-santov popolnoma opravičene. Dolžnost me-rodajnih faktorjev je, da se ta nedostatek odpravi. e— Smrt otroka za škrlatico. Za škrlatico je umrl v ceijski javni bolnici 2 in pol letni Štefan Ribič, delavčev sin iz Liboj pri Petrovčah. e— Pobeg ali samomor. Pod tem naslovom smo pred dnevi poročali o nenadnem pobegu delavca Ivana Ribiča. Policija in begunčeva žena sta sumili, da .'ie Ribič -Mogoče izvršil samomor, kakor ie to obljubil pri vsakem prepiru z ženo. Ta sum pa se je seda.i razpršil, ker se ie Ribič javil iz Beograda. Med drugimi dokumenti je odnese! Ribič s seboi tudi obrtni list Rudolfa Borlaka iz Vojnika. Borlakov obrtni list je Ribič včeraj po pošti vrnil iz Beograda. Zaradi tega sklepa policija, da se Ribič nahaja nekie v Beogradu ali pa vsaj v bližnji beograjski okolici. e— Najdena denarnica. Dne 19. t. m. je bila najdena v vlaku med Zidanim mostom in Celjem denarnica, v kateri je bilo okrog 400 Din gotovine. Lastnik naj se zglasi pri policijskem oddelku celjskega sreskega poglavarstva, kier je bila denarnica oddana. e— Hitro prijet tat. V četrtek ie ukradel neznan mlajši moški krojaškemu učencu Jakobu Afnerju, stanujočemu Na okopih iz sobe v pritličju nikliasto žepno uro s srebrno verižico in 2 srajci v skupni vrednosti 200 Din. Že včeraj zjutraj pa je bi! v cinkarni med delom aretiran 25 letni dela-vec Ivan Galuf iz Spodnje Hudinje, ki ie tatvino najprej tajil, nato pa jo ie pod težo dokazov skesano priznal. Afnerju so bile vrnjene vse stvari razen ene srajce, za katero trdi Galuf, da ie sploh ni ukradel. Pri hišni preiskavi na Galufovem stanovanju so našli še celo vrsto predmetov, o katerih sumijo, da so bili nekje ukradeni. Iz Kranja r— Za elektrifikacijo okolice. Oblastna elektrarna Završnica na Gorenjskem namerava napeljati svoj električni daljnovod od Naklega, do koder je že napeljan, v vasi Okroglo in Strževo ter v mesto Kranj. Iz Laškega J_ Volitve v okrajno blagajno. Preteklo soboto so se vršile volitve v to novo insti« tucijo, v kateri naj bi strankarstvo ne sme« lo imeti nobenega mesta. Izid volitev pa je sledeči: predsednik zdravnik dr. Lovšin, njegov namestnik dolski žunan Jak. Dra1«' ler; odborniki: kmeta Miha Hrastnik in Mi* ha Oberžan, rudn. ključavničar iz Irbo« velj Filip Križnik in K. Malovrh-iz Hrast. nika. , . . 1— Gradba ceste na Breznem, o kateri smo pred kratkim poročali, je bila brzojav« no ustavljena. S to gradbo bi >e denar res metal na cesto. Saj venda ne kaze cesto prelagati v senčni jarek m neugoden teren, marveč mora cesta ostati na solnom strani, kjer bi se najhujšemu klancu dalo ogniti s primernimi serpentinami. To d lo pa bi ne stalo niti tretjino tega, kar bi se izme« talo denarja za ono cesto. Dopisi ROGAŠKA SLATINA. Podružnica SPD za Rogaško Slatino in okolico bo otvorila v nedeljo 26. t. m. svojo novo planinsko kočo na Donački gori. Spored: ob 11. na gori sv. maša, po maši blagoslovljenje in otvoritev koče. Zveze za dostop na goro so ugodne. Mariborčanom so na razpolago avtobusi v Poljčanah pri vlaku ob pol 7., ostalim pa pri vlaku ob pol 10. na postaji Rogatec. Istotako nazaj. Za jedila in pijače bo na gori preskrbljeno, vendar pa se priporoča, da vsakdo prinese jestvine tudi s seboj. Planinci uljudno vabljeni! SEVCE PRI SV. MARJETI. Svojecasno je bil za občane v veljavi nalog, da se ne sme na občinskih cestah prevažati lesa po tleh ,pač pa na vozovih. Izjem ne bi smelo biti. Priporočamo občinski upravi, da se za zadevo zanima in krivce primerno kaznuje. Šport Nogometni turnir za JNS Sodelujejo Primorje, Ilirija, Hermes, Slovan. LNP izvede jutri popoldn2 na športnem prostora SK Ilirije v korist JNSa nogomet* ni turnir, ki se ga udeležijo klubi Primorje, Ilirija, Hermes in Slovan. LNP je razpisal xa ta turnir poseben srebrni pokal, ki po« stane trajno last zmagovalca. Na jetkovi seji poslovnega odbora so bile izžrebane tekme v naslednji razvrstitvi; ob 16. Ilirija : Slo an, ob 17. Primorje : Hei.^es. ob 18. finale med zmagovalcema prvih dveh tekem. Vsaka tekma traja 45 minut ( olovico normalnega igralnega časa). Ob neodloče« nem rezultatu se bo žrebalo; edino ako bi ostal fmale neodločen, se podaljša igra za dvakrat 10 minut in se še1.3 nato event. žreba. Turnir za JNS zbere na ta načm v enem ponoldnevu štiri najboljša ljubljanska m o* gtvp Favorita za finale st < nač tudi topo t Primorje in Ilirija, čeprav skrajšani igral* ni čas obeh tekem I. ko znatno poveča šanse, ki bi jih. imela Slovan in Hermes v normalnem igralnem času. Po vse i verjet« nosti bo športna nubliKa torej jutri prisj* stvovala reprizi prvei.-'--ne borbe med Pri« morjem in Ilirijo, ki je pred mesec dni pri« rabila na igrišče nad 3500 gledalcev. Vsi klubi so obvezani nastopiti s kom« pletnimi I. moštvi. Glavna tel meca Ilirija in Primorie bosta postavila v -nem isti team kot v nedavnem prvenstvenen. sre» čanju. Razen turnirja za J-^S bo jutri v Ljub« ljani še nekoliko prvenstvenih tekem. Naj« važneiša med njimi 'e tekma Svoboda : Krakovo ob 17. na prostori: ASk Primor« ja. Natanči razpored ostalih prvenstvenih tekem je razviden iz službenih oljav LNP. SK Mura : SK Ilirija Prvenstvena hazena tekma Mura — Tli-rija, ki se definitivno odigra jutri popoldne ob 14.15 na igrišču Ilirije, je vzbudila v vsej sprotni javnosti, osobito pa med pristaši hazene veliko zanimanja. Z veliko napetostjo se pričakuje prvi nastop pomlajene ilirijanske družine, ki bo imela priliko pokazati svoje znanje in zmožnosti v težkem resnem boju. Pa tudi z druge strani bo igra vrlo zanimiva in napeta. Gledali bomo borbo rutini rane, v mnogih težkih bojih preizkušene družine Mure z mlado, požrtvovalno družino Ilirije, ki je navezana zgolj na svoje tehnično znanje, ki si ga je pridobila preko zimske sezone. Ilirija je ravno v pogledu rutine močno handicapirana napram Muri, upamo pa, da bo znala to pomanjkljivost nadomestiti s svojo požrtvovalnostjo in tehničnim znanjem. Obe_ družini nastopita s svojimi najboljšimi močmi, ker se zavedata važnosti in pomena te tekme. Vstopnina k tekmi je jako zmerna, tako da je poset iste omogočen vsakomur. Razpis propagandnega lahko-atletsfcega mitinga SK Ilirije SK Ilirija v Ljubljani bo priredila dne 30. maja t. 1. ob 15. ari propagandni lahkoatletskj miting. Program obsega: Tek 100 m, tek 1500 m, tek 5000 m, skok v vis, skok v dalj, met diska, met kopja, met krogle, štafeta 400X300X200X100. Pravico starta imajo vsi verificirani te neve-rificirani atleti. Tekmovanje se vrši na tekali-šou, dolgem 386 m, ki ima 4 nedvignjene zavoje mi le pokrito z ugaski. Tekmuje se po pravilih JLAS. Nagrade: vsak prvi dobi plaketo hi diplomo, drugi in tretji diplomo. Prijave i« poslati do 29. maja na naslov D. Stepišnik, Ljubljana, karavna Evropa obenem s pri.javnino, ki znaša Din 5.— za osebo in točko. Din 10.— za štafeto. Službene objave LNP Iz seje posl. odbora 22. V. 1929. Razvrstitev podsaveznih prireditev v nedeljo 76. t. m. Je naslednja: Pokalni turnir v korist JNS se bo vršil na prostoru SK Ilirije; odigrajo se 3 tekme po 45 minut in sicer: ob 16. Ilirija : Slovan, ob 17. Primoroe : Hermes, ob 18. finale med zmagovalcema v prvih dveh tekmah. V primeru neodločenega izida se pri prvih dveh tekmah žreba, pri finalu pa se i®ra najprej podaljša za dvakrat If) minut in šele potem se event. žreba. Služba (nastop ob 15.30): blagajna g. Kovač in SK Ilirija, rediteljstvo g. Jesih in po 3 reditelji vsakega kluba, biljeterje postavi LNP, Str. sod- nika za obe prvi tekmi gg. Breskvar in Peče, za finale gg. Matko in Skalar. — Sodelujočim klubom stavlja posl. odbor v dolžnost, da nastopijo s kompletnimi l. moštvi; prekršaje bo kaznoval podsavez po § 53. k. p., odsotnost igralcev 1. moštev se bo opravičila le na podlagi zdravniških spričeval oz. le v najtehtnejših primerih. Ostale tekme na igrišču Ilirije: ob 8.30 Gra tika : Natakar, ob 10.30 Ilirija }un. : Hermes jiin. Služba: odbornik LNP g. Mahkovec, blagajna in biljeterji SK Grafika (za obe tekmi), vsak klub po 3 reditelje za čas svoj« tekme; str. sodnika za prvo tekmo gg. Kemperle in Roje, za drugo gg. Kranjc in Otruba. Igrišče ASK Primorja: ob 10.30 Primorje Jun. : Jadran jun.; služba: odbornik LNP g. inž. Kuljiš, vsak klub po 3 reditelje, str. sodnika gg. Milač in Ceh; ob 15.30 Krakovo rez. : Svoboda rez., ob 17. Krakovo : Svoboda; služba: odbornik LNP g. Gosar, blagajna in bil jeter ji SK Krakovo, vsak klu.b po 3 reditelje; str. sodnika za tekmo 1. moštev gg. Le v s tek in Vičič, za rez. tekmo postavita str. sodnike kluba sama. Kvalifikacijska prvenstvena tekma med SK Jadranom in prvakom I. B razreda se določa na nede-Ijo 9. junija. Igralca Čop Lojze (SK Hermes) in Muslovič Jos. (SK Slavija) sta suspendirana in predana kaz. odboru, ker se nista odzvala pozivu posl. odbora na zaslišanje gl. objave od 18. t. m. — Tajnik II. Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dne 26. V. na igrišču Ilirije ob 8.30 Grafika : Natakar g. Ahčan; ob 10.30 Ilirija jun. : Hermes jun. g. Deržaj; ob 16. Ilirija : Slovan (45 min.) g. Cimperman; ob 17. Primorje : Hermes (45 min.) g. Cimperman; ob 18. finale zmagovalca (45 min.) g. Schnellar. Na igrišču Primorja ob 10.30 Primorje jun. : Jadran jun. g. M Mavčič; ob 15.30 Krakovo rez. : Svoboda rez. g. Czerny; ob 17. Krakovo : Svoboda g. Pevalek. — Dne 30. V. 1929 na igrišču Primorja ob 15.30 Slavija rez. : Reka rez. g. Luke žič; ob 17. Slavija : Reka g. Deržaj. — Ponovno se opozarjajo vsi sa vezni in podsavezni sodniki, da smejo voditi samo one tekme, h ka-eerim jih delegira sekcija. Plavalna sekcija SK Ilirija. Pri slavnostni otvoritvi kopališča, ki se vrši v nedeljo 26. t. m. dopoldne, sodelujeio naslednje članice: Wohl-fart, Sever, Jenko, Ham, Kosec I ta II, 2ebre, Košak, Bradač, Bončar I ta II, Šušteršič, Banko, Pleško, Vodeb, Pretnar, Šaplja in člani: Otruba, Bradač, Sever' Igor ta Marjan, Jesih, Jenko Boris ta Franc, Pukl, Payer, Kramar, Grilc, Adamič, Erbežnik, Peče, Seunig Jože ta Stanko, Ferjan, Poschl Hugo, Vavpotič, Dolhar, Pust, Loodkupovalcev. kar je imelo pogostoma za poledico prerekanja med prejemnikom in hmeljarjem, ki so se odločila navadno v hmeliarsko škodo. S prenosom trgovine v Celje in osnovanjem borze bi se razmerje hmeljarja napram kupcu ie bolj poslabšalo, tako da bi postal hmeljar iz prodajalca izključen ponudnik. Naravnost življenske važnosti je ohranitev kontakta med hmeljarji in direktnim kupcem. Glavna napaka bivšega odbora Hmeljarskega društva v očeh uvidevnih hmeljarjev je bila njegova neutemeljena odklonitev obveznega signiranja. Ko so mu pošli vsi stvarni ugovori, se je zatekel vzajemno s trgovino k resoluciji: Obvezno signiranje odklanjamo dotlej, dokler ga ne uvede Nemčija. Medtem so že predložili nemški hmeljarji državnemu zboru zakonski predlog o obveznem signiranju. Kakor je razvidno iz zgovornih člankov v strokovnih listih in oklicev nemškega Hmeljarskega društva v Miinchenu, so naši nemški tovariši enodušno za ta zakon, ki ga podpirata tudi pivovarniška industrija in solidna trgovina. Tudi naši hmeljarji uvidevajo, da bo v bodoče vsak pivovarnar iskal le hmelj z obvezno znamko, kakor hitro bo imela večina svetovnega kvalitetnega pridelka tako obvezno znamko. Tu se je oglasil g. inž. Dolinar in je s pisano besedo .(»Slovenec* št. 74.) in številnimi predavanji dopovedoval hmeljarjem, da nemški hmeljarji oklevajo glede obveznega signiranja in da je zato tudi za nas edino pravilna neobvezna znamka, »dokler se blago ne uvede*. Ne morem si misliti, da bi g. inž. kot strokovnjak ne zasledoval silnega boja, ki ga vodijo nemški hmeljarji proti kopici vplivnih hmeljskih trgovcev pod parolo: Dajte nam obvezno signiranje! Ker njegove trditve ne odgovarjajo dejanskemu stanju, bi prosil g. inž., da pojasni na občnem zboru motive, ki so ga vodili pri takem odbijanju obveznega oznamenje-vanja. Izvensavinjskim hmeljarjem ni treba misliti, da je v takem zakonu ost proti njihovim interesom. Savinjski hmeljarji hočejo le zavarovati svoje svetovnoznano blago: če bo izvensavinjsko blago odgovarjalo zahtevam trga. bo lahko našlo kupca, kar je jasno, vendar pa ne gre, da bi slabo izvensavinjsko blago kvarilo ugled že priznano dobremu savinjskemu blagu. Naj nihče ne neti nasprotstev med hmeljarji. ker hmeljarska organizacija ni torišče bogve kakšnih interesnih bojev, nego je pereča zadeva našega narodnega gospodarstva, temelječa le na sporazumu in delu. = Veliki konkiirzi v Beogradu. Beograjska trgovina je v zadnjih tednih doživela težke udarce. Po konkurzih Delniške družbe za usnje ter tvrdk Kario in Komp.. Simon Hason, Gjure Živanovič in Adam Iva-novič, je pred kratkim sledil še konkurz največje beograjske modne tvrdke Janoše-vič s pasivami od preko 14 milijonov Din. Z nekaterimi teh tvrdk je bila v ozkih trgovskih zvezah beograjska trgovska agen-tura M. Alkalaj. ki ima podružnico v Parizu. Sedaj pa je sodišče zaradi števil.iih eksekucij in glede na dejstvo, da se lastnik nahaja v Parizu, tudi nad to tvrdko otvorilo konkurz. Pri teh konkurzih so v znatni meri prizadeti inozemski upniki, med drugim nemški, francoski, avstrijski in madžarski, zato so te insolvence udarec tudi za uašo trgovino, ker nam v inozemstvu izpodknpa-vajo kredit, kajti inozemstvo ni poučeno, da je v prečanskih krajih število konkur-zov tudi v zadnjih mesecih dalje nazadovalo. == Pogajanja Tomaža Bate za ustanovitev tvornire v Jugoslaviji. Kakor smo nedavno poročali, so se pred kratkim zastopniki znanega češkega industrijca Čevljev Tomaža Bate pogajali z apatinsko občino zaradi odstopa zemljišča za zgraditev tvornice čevljev. Kakor doznavamo iz Zagreba, so se ta pogajanja najbrž razbila, kajti zastopniki Bate so se te dni v tej zadevi obrnili na oeiješko občino, s katero se sedaj pogajajo. = Preko 200 inozemskih trrdk na letošnjem velesejmii. Za letošnji 9. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se je prijavilo preko 200 inozemskih razstavljalcev, dočim je to število lani znašajo 172, predlanskim pa 123. Od prijavljenih razstavljalcev je 71 tvrdk iz Nemčije, 56 iz Avstrije, 13 iz Italije, 13 iz Amerike, 10 iz Češkoslovaške, 10 iz Belgije, 7 iz Madžarske, 7 iz Francije, 4 iz Anglije, ostale pa iz Danske, Švice, Nizozemske in Švedske- Naraščajoče število inozemskih razstavljalcev je najboljši dokaz 7,a zaupanje, ki ga uživa naša velesejm-ska institucija v inozemstvu = Diridenda Trboveljske premogokopne družbe. Kakor se zatrjuje v dunajskih finančnih krogih, bo Trboveljska premogo-kopna družba za preteklo leto izplačala višjo dividendo, kakor za 1. 1927. Dividenda Trboveljske premogokopne družbe je znašala za leto 1922. in 1923. po 25 Din, za leta 1924. do 1927. pa po 30 Din za delnico. = Združene papirnice Vevče, Gorifane in Medvode d. d. ▼ Ljnbljani so imele dne 24. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem je bil odobren računski zaključek za minulo poslovno leto in potrjen predlog upravnega sveta glede izplačila 8 % dividende. Kuponi družbenih delnic St. 9 se bodo torej vnov-čili počenši s 1. junijem 1929 z 8 Din pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah in pri Opštem jugoslo-venskem bankarskem društvu a. d. v Zagrebu. = Konferenca gospodarskih zbornic. Kakor smo že poročali, ee bo v nedeljo vršil v Novem Sadu kongres gospodarskih zbor nic iz vse države, na katerem se bo razpravljalo pred vsem o naši avtonomni carinski tarifi in njenem vplivu na razvoj i>o-sameznih panog našega gospodarstva. Ka kor poročajo iz Beograda, se bo konference udeležil tudi trgovinski minister dr. Ma žuranič v spremstvu šefa kabineta dr. La zareviča. = Jugoslavija v grškem uvozu lesa ua prvem mestu. Naš izvoz lesa v Grčijo 6e je v zadnjih letih prav lepo razvil. Številne katastrofe (potresi) so povzročile, da je bi la lani potreba po gradbenem lesu v gr-čiji večja. Po grški statistiki se je uvoz lesa in izdelkov iz lesa lani dvignil na 265.700 ton, od katerih odpade na uvoz iz Jugoslavije 144.100 ton, na uvoz iz Romunije 77.100 ton. na uvoz iz Švedske 13.000 ton in na uvoz iz Bolgarije 4700 ton. Jugoslavija izvaža predvsem drva, gradbeni les, parkete, doge in furnirje. = Usoda ladjedelnice v Kraljeviči. Upravitelj konkurzne mase ladjedelnice v Kraljeviči je predložil sodišču poročilo o sku pilu za prodano ladjedelnico, ki znaša 1 milijon 424.233 Din. S tem pa še ni realizirana vsa imovina ladjedelnice, ki sestoji še iz raznih terjatev in male ladjedelnice v Zurkovu. koje dražba je bila zaradi priziva Narodne banke odložena. Kakor se doznava, bo ladjedelnica nadaljevala svoj obrat, ako se z državo sklene pogodba, da bo država primerno zaposlila to podjetje, ker bi investicije, ki so potrebne za nadaljnje obratovanje, znašale približno 15 milijonov Din. = Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani sprejema od 22. maja do 22. junija t. L vpise delnic in vplačila prvih obrokov novo ustanovljene Privilegirane agrarne banke. = Na letošnjem IX. pomladanskem vele-sejmu v Ljubljani od 30. maia do 9. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, št. Vida in Vižmarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor: v raznih interjerih, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila iid. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnosti. ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec letošnjega pomladanskega velesejma naj uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu »E<. = Ruske vžigalice preplavljajo Nemčijo. V Nemčiji se v zadnjem času opaža hud konkurenčni boj med domačo industrijo vžigalic, ki je večinoma pod kontrolo švedskega vžigaličnega trusta, in med rusko vžigalično industrijo. Ruski državni vžiga-lični trust je leto« vrgel na nemški trg ogromne količine vžigalic, in to po tako nizkih cenah, da je konkurenca domačih proizvodov skoro nemogoča. Uvoz ruskih vžigalic kaže že težke posledice v nemški produkciji, ki je morala skrčiti obratovanje. Zanimiva je v tem pogledu uvozna statistika. Dočim je Nemčija v 1. 1927 uvozila samo 108 milijonov škatljic, se je uvoz lani dvignil že na 1.3 milijarde škatljic, samo v I. četrtletju tekočega leta pa je uvoz dosegel že 3.2 milijarde škatljic. in sicer skoro izključno iz Rusije. Konkurenčni boj ruskega vžigaličnega trusta je naperjen proti švedskemu trustu, čeprav se odigrava v Nemčiji. = Veliko notranje posojilo Nemčije. Zaradi težkega finančnega položaja bo nemška država najela 7% posojilo v višini 500 milijonov mark (6.75 milijarde Din). Emisija prve tranše se bo izvršila od 24. do 31. t. m. Emisijski tečaj znaša 99 %. od tega pa dobi emisijski konzorcij bank \Vn% provizije. = Pred povišanjem diskonta v Zedinje-nih državali. Ker obseg spekulacijskih kreditov tudi v zadnjem času ni bistveno nazadoval, so se ameriške Federalne rezervne banke obrnile na Federalni rezervni urad z zahtevo, naj se jim dovol' f)ovišati diskont od 5 na 6 odstotkov. Eventualno povišanje diskonta v Ameriki bi gotovo prav neugodno delovalo na evropski denarni *rg. = V zadružni register so se vpisale naslednje zadruge: Kmetijska zadruga v Amforusu, r. z. z o. z.; Vinarska in kletarska zadruga v Metliki, r. z. z o. z.; Vodovodna zadruga v Stari Loki, r. z. z o. z.; Agrarna zajednica v Sv. Marjeti na Dravskem polju, r. z. z n. z.\ Kmetska gospodarska zadruga v Št. Vidu pri Stični, r. z. z o. z.; Agrarna zajednica v Zg. Poljska vi, občina Zg. Poljska v a, r. z. z n. z. = Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Čehoslovaške, Holandije. Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice. čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipa-nje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. = Bančna ekspozitura na ljubljanskem velesejmu. Da ustreže zahtevam modernega poslovanja in željam razstavljalcev ter obiskovalcem ljubljanskega velesejma, bo Ljubljanska kreditna banka tudi letos otvorila na velesejmu svojo ekspozituro in menjalnico. Upamo, da bo s tem ustreženo domačinom in tujcem, ki bodo lahko opravili vse v bančno stroko spadajoče posle takoj na licu mesta. = Posetnikom mednarodnega vzorčnega velesejma t Ljubljani od 30. maja do 9. junija je v Avstriji dovoljen 25% popust na železnicah. Kdor želi nabaviti legitimacijo in jo poslati v Avstrijo naj si jo nabavi direktno od urada velesejma in omeni, da jo rabi za Avstrijo, da dobi priložen tudi ta-kozvani „Zah!blatt<, brez katerega v Avstriji olajšava na vožnji ne velja. Borze 24. maja. Naše borze danes zaradi pravoslavnega praznika sv. Cirila in Metoda niso poslovale, zato pa se bo vršil promet jutri v soboto. V zagrebškem privatnem prometu se je tendenca v Vojni škodi nekoliko umirila, in sicer glede na vesti, da sta Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica v četrtek in petek z večjimi nakupi Vojne škode intervenirali na beograjski borzi. Dejansko so bili tako v četrtek kakor tudi v petek te- 1 I^T smo samo pol ljudje. Izogibajte se vsega, ker lahko slabo vpliva na ta vrelec življenjske sile. Vi mogoče niti ne slutite, toda kava, ki jo Vi tako ljubite in ki jo še zvečer radi pijete, Vas lahko prikrajša za marsikatero uro sladkega spanja. Temu je vzrok strup za živce in srce, ki se nahaja v navadni kavi, a to je kofein. Radi tega pijte v bodoče samo kavo Hag. To je prava in zelo fina zrnata kava, ki ne vsebuje nikakega kofeina. Poizkusite vsaj enkrat kavo Hag. Vi boste imeli od tega samo koristi. Originalne zavitke po Din 14.— in Din 27.— dobite v vsaki boljši trgovini. V kraje. k'er se še ne dobivajo, jih pošlje vsako množino iranko po običajni ceni KAVA HAG D. D.. Martičeva 14 b. ZAGREB. Vzorec pošljemo po prejemu Din 130 v znamkah in priloženega bona. KAVA HAG VARUJE SRCE in ŽIVCE čaji na beograjski borzi višji kakor na zagrebški. Devize in Talute. Curih. Beograd 9.128. London 25.195. Ne\vyork 519.3875. Pariz 20.2975, Milan 27.18, Berlin 123.70, Dunaj 72.94, Praga 15.39, Bukarešta 3.085. Budimpešta 9<>.5o, Sofija 3.7525, Varšava 58.25. Dunaj. Beograd 12.49625 — 12.52625. Berlin 169.30 — 169.80. London 34.48875 do 34.58875, Milan 37.21 — 37.31, Nevryork 710.85 — 713.35, Pariz 27.7a50 — 27-8850. Praga 21.03875 _ 21.11875, Curih 136.87 do 137.87; dinarji 12.4325 — 12.5025. Blagovna tržišča + Dunajska borza za kmetijske proizvode (23. t. m.) Na inozemskih tržiščih se je nazadovanje cen ustavilo. Na prekomorskih borzah kakor tudi na budimpeštanskem ter-minskem tržišču so se cene celo nekoliko okrepčalp. Promet na dunajski borzi pa se je dalje gibal v najožjih mejah, ker so kupci ostali dalje rezervirani. Jugosiovenska potiska pšenica se nudi po 1.52 — 1.53 ex šlep Dunaj. Koruza je bila za maj zaključena po 1.57 ex šlep Dunaj. Oves pa je nadalje popustil. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača 34.5 — 31.5. madžarska poti-tiska 37-5 — 38.5, jugosiovenska 36—36.25; rž: marchfeldska 31.75 — 32, madžarska Izvleček iz programov Sobota, 25. maja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas« ba. — 13: Napoved časa, borzng vesti in reproducirana glasba. — 17: koncert radio« orkestra — 18: O športu (dr. Šarabon). — 18.30: Nemščina. — 19: Propagandno pre« davanje: Blejsko jezero in okolica. — 19.30 Delavska ura. — 20: Prenos zagrebškega programa. — 22.: Napoved časa in poro« čila. — 22.15: Prenos inozemskih postaj. Sedelja, 26. maja LJUBLJANA 10.30: Špiritizem na No« tranjskem (dr. Bartol). — 11: Koncert ra« diosorkestra. — 15: Železnik: »Tajinstvena zadeva«, izvajajo člani nar. gled. — 15.30: Reproducirana glasba. — 16: Planinski spo« mini (prof. Mlakar). — 16.30: Koncert ra« dio=orkestra. — 20: Koncert godbe Drav« ske divizije. — 22: Napoved ča«« in poro« čila. _ ZAGREB: 11.30: Dopoldanski kon« cert. — 17: Prenos nogometne tekme. — 19: Klavirske skladbe starih mojstrov. — 20: Prenos opere iz nar. gled. — BEO« GRAD 12.10: Koncert godbe na pihala. — 17: Narodno selo. — 20.50: Večerni kan« cert kvarteta rogov. — 22: Godba za ples. _ Praga 16.30: Prenos koncerta iz Brna. — 18.05: Pevski koncert ženskega zbora. — 19.05: Koncert orkestra. — 20: Zabaven ve« čer — 21: Sluhoigra. — 21.35: Violinski in klavirski koncert. — BRNO: 16.30: Popol* danski koncert. — 18: Pevski in klavirski koncert. — 19: Prenos koncerta iz Prage. — 20.10: Klavirski koncert. — 21.20: Reprodu« cirana glasba. — 21.35: Koncert iz Prage. VARŠAVA 15.15: Prenos koncerta iz fil« harmonije. — 20.30: Koncert solistov'. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 23: God« ba za ples. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11: Orkestralen koncert. — 15.45: Popoldanski koncert. — 17.45: Petje. — 19.15: Koncert arij. — 20.10: Dramski ve« čer. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Koncert kvinteta. — 20: Kon« cert Leharjevih skladb. — Godba za ples. FRANKFURT 20.30: Recitacijski večer. — 21: Simfoničen koncert. — LANGEN* BERG 16: Koncert orkestra. — 20.05: Ope« reta »Orlov«. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. 20: Koncert cerkvene glasbe. — 21.15: Kon« cert filharmoničntga orkestra: \Vagnerjeve skladbe. — BUDIMPEŠTA 10: Cerkvena glasba. — 12.20: Simfoničen koncert. — 16: Koncert pevskega zbora. — 18: Madžarska plesna glasba. — 19.45: V spomin padlim j akom. — Koncert vojaške godbe. — 23: Koncert ciganske kapele. — LONDON 20: Prenos večernic. — 21.30: Simfoničen koncert. — Rim 17: Popoldanski koncert. 21- Puccinijeva opera »Turandot«. — STOCKHOLM 17.20: Pevski koncert. — 18: Prenos večernic. — 19.45 Koncert orkestra in solistov. — 21.40: Koncert vojaške god« be. Več svobode! »Slovenec« ima že delj časa rubriko >Več luči.« V nji deli svojim čitateljem lekcije iz katoliške apologetike, ki so po vsej verjetnosti trudapolne vaje v teološkem seminarju. Apologetično delo je navsezadnje n.jegova pravica, morda celo dolžnost. Toda svetovni nazor, ki ga on zastopa,, ni edin. Dolga stoletja se že pojavljajo svobodnejša, od cerkvene avtoritete nezavisna svetovna naziranja. Bili so časi, ko je načelo svobode mišljenja in vesti zahtevalo mučencev. Človeštvo jih je dalo. med njimi najboljše može, zakaj brez teh žrtev ne bi bilo kulturnega napredka. Zato je treba tudi pri nas povdarjati z vso odločnostjo, da je fun-damentalna vrednota moderne kulture baš ta v težkih konfliktih s Cerkvijo izbojevana svoboda mišljenja, vesti in znanstvenega dela. Mi se ni malo ne ogrevamo za kulturni boj. tudi ne zastopamo zastarelega materi-alizma ali matorega ateizma. Toda vsak izmed nas ve, da je svobodna ločitev po svetovnih nazorih nujna in koristna. Vsi smo voljni braniti z vso odločnostjo svobodo javne diskusije o vseh vprašanjih, ki spadajo v filozofijo in znanost. V tem pogledu energično odklanjamo vsak »imprimatur« teologov, in če se tu razhajamo, tedaj ni umlji-vejšega nasprotja nego je to. Slovenec« se trudi, da v svoji rubriki >Več luči« pobije vsak svobodnejši huhovni izraz, ki se pojavi v našem življenju, kakor hitro se dotakne domen, nad katerimi bdi in čuje sveta teologija. Tako je v številki z dne 19. t. m. napadel članek angleškega profesorja J. Huxleya, ki je izšel pod naslovom »Vera bodočnosti« v 14. številki naše popularne revije »Življenje in svet«. Ta razpravica, ki jo je izdala londonska »Anglo American N. S.«, je izšla ob istem času v številnih evropskih in ameriških listih. Nazori, ki jih razvija pisec, so — kar se ume samo ob sebi — v marsičem subjektivni, zato tudi sporni. Toda ti nazori so živi, ak tualni in zanimivi. In kar je poglavitno: o njih je dovoljena v moderni družbi popolnoma svobodna diskusija. »Slovenec* je posvetil tej razpravici daljšo repliko, ki ji je bistveno to, da zagovarja nasproti svobodni filozofski opredelitvi večno veljavnost in nezmotljivost katoliške dogmatike. Odkar filozofija in znanost za-padnega človeštva nista več »ancillae theolo-giae« — prelom je bil dramatično težak in zapleteno dolgotrajen — se nasprotje med svobodnim filozofskim mišljenjem in cerkveno dogmatično filozofijo in teologijo neprestano povdarja. dobiva neštete inačice, ustvarja razne miselne sisteme, prehaja v bojne oblike. Ono se je pojavilo kot prote-stantizem v sami cerkvi, pojavlja se neprestano med teološko izobraženo duhovščino in tv0ri sploh kulturno vsebino 18. in 19. stoletja. Ali ne bi pomenilo nositi vodo v Savo, če bi na tem mestu branili tezo svobodne filozofije in znanosti, ki io »Slovencev« apologet s toli prisiljeno učenostjo pobija in obsoja?! Osnovna slabost Huxleyevega članka je ▼ tem, da se preveč udaja varljivim obetom racionalizma. Religija se ne bo dala nadomestiti z znanostjo, ker je avtonomna in izhaja iz človekove potrebe po iracionalnem dojemanju vesoljstva. Dejstvo je, da današnji čas išče mostove med religioznostjo in filozofijo, med resnicami srca in resnicami uma. Nič pa ne kaže, da bi svobodni, na rezultatih empiričnih ved sloneči misleci (izvzemši redke posameznike) iskali zavetja pod večtisočletno skalo Mojzesove Geneze, krščanske skolastike in katoliške dogmatike. Moderen mislec ni ateističen, tudi ni po etiki nekrščanski, toda dokler svobodno misli, ne bo zamenjal geneze sveta in življenja, kakor je skuša ustvariti iz pozitivnih dognanj sodobna znanost, z genezo, kakor jo uce kateheii v katoliškem verouku. Dopuščamo: znanost ima tudi tu mnoge podmene, teorije: znanost se nemara v marsičem zelo moti, toda vsak njen izsledek, vsaka niena teorija nudi svobodno mislečemu človeku večjo verjetnost od geneze, ki na njo prisegajo »Slovenčevi« nesvobod-ni misleci. Za značaj »Slovenčeve« znanosti je značilno, da trdi, da je »človek vsaj po duši ustvarjen od Boga«. Po krščanskem nauku je ustvarjen tudi po telesu — čemu dajati tako heretične koncesije descendenčni teoriji? Težka vprašanja o izvoru življenja in postanku človeka «o »Slovencu« sila lahka, sploh mu je vse tako preprosto, kakor da bi bil nedolžno prespal vso 18. in 19. stoletje ter naše dni. Da je sodobna etnologija popravila pretirane nazore o »divjakih« je znano, ne kaže pa zasukavati njenega iskanja tako, kakor da je tudi ona v službi katoliške teologije. Gospodje pozabljajo, da s citati iz Langa ni še vse opravljeno, zakaj tudi v etnologiji so mnoga vprašanja zelo spoma in obstoje razna stališča, protislovna mnenja. Torej nikar prelahko, nikar s takšno samozavestjo! Za »Slovenčeve« »dokaze« je med drugim značilno tu to, da dokazuje starost človeštva nasproti Huxleyevi trditvi o več milijonih let takole: »Danes ne vemo, če je iivel mustierski človek v 10. ali 15. ali v katerem drugem tisočletju pred Kr.« Nepoučen čitatelj utegne sklepati, da človeški rod ni starejši od musterske rase. Toda že o tem pračloveku (»bomo mousteriensis Hauserk) se mnenja o starosti razhajajo. Ta troglodyt je naslednik neanderthalskega pračloveka in predhodnik cromagnonskega. Že o slednjem se trdi, da je živel pred 30.000 do 10.000 leti, dočim nam je neanderthalska rasa oddaljena za kakih 500.000—lOO.OdO let. Slovenčeva »dokazovanja«« so tedaj kaj malo prepričevalna in naj le pove, da tu prihajajo teološki in znanstveni računi na-vskriž. Ne glede na subjektivnost in spornost Huxleyevih trditev drži dejstvo, da se svobodna znanost danes bavi s takimi problemi brez pzira na vse dogmatične sisteme in da so že zdavnaj minili časi, ko se je filozof ali znanstvenik zatekel k palristiki po nasvete in navodila. Samo to smo hoteli predvsem pribiti, da ne bo »Slovenec« bolj samo-pašno žigosal miselnega svobodoljubja kot »zastarel meščanski liberalizem.« Masarykove izjave o državi in verstvu V razgovoru s češkim katoliškim publicistom dr. Doležalom se je prezident Ma-saryk minule dni dotaknil nekaterih aktualnih kulturnih vprašanj. O državi in nje odnosu do Cerkve je dejal med drugim: — Dopuščam in to sem vedno trdil, da država in njene organizacije potrebujejo moralno podlago, ki iz nje rastejo ustava in zakoni. Ker vsa višja verstva, zlasti pa krščanstvo, vsebuiejo kot svojo poglavitno prvino nravnost, lahko v tem smislu trdimo, da je tudi verstvo idejna osnova države. Ne morem pa sprejeti kot osnovo države teološko in cerkveno idejo — ne iz teoretičnih, marveč iz praktičnih razlogov. — Danes imamo povsod razne cerkve in verstva. Poglejmo v Anglijo. Ameriko. Nemčijo itd. — tudi o nas velja isto Dokler so ljudje res verovali in dokler je bila cerkev enotna, ie bilo drugače. Takrat je vse šlo lažje. Toda srednjega veka in njegovega enotnega svetovnega in življenskega nazora ni več. Na verstvu in matrični cekveno-sti se ne da graditi solidna in trpežna država. Zato ima moderna država svojo idejno osnovo v nravnosti... Ko je dr. Doležal omenil krizo demokracije in dejal, da zanjo odgovarja tudi današnja analitična filozofija in politična revolucionarnost, je prezident filozof vprašal, zakaj pa je vzniknila ta nova filozofija, zakaj se pojavljajo te politične revolucije?! — Cerkev je dovolj dolgo popolnoma obvladovala človeško mišljenje, odkod torej li novi miselni in politični poiavi? Govorite o ateizmu. Pripomnil bi na kratko, da moderno mišljenje ni tako ateistično kot ga slikate. Bile so in so ateistične smeri, toda znanost in filozofija nista bili v svojem bistvu brezbožni in nista to niti danes. Ni spora med filozofijo in verstvom, marveč med filozofijo in teologijo. France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva Najvažnejša letošnja publikacija »Slovenske Matice« je brez dvoma dr. Kidričeva »Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do marčne revolucije«. Njen avtor, profesor starejše slovenske književnosti in primerjajoče literature na ljubljanskem vse učilišču je bil najbolj poklican, da spiše zgodovino slovenskega slovstva do 1. 1848 na znanstveno brezhibni osnovi, z vsemi dosedanjimi kritično preiskanimi izsledki, knjigo, ki bo povedala, kakšna je bila naša književnost od prvih svojih začetkov, kate re sile so jo gibale in oblikovale, kakšna stremljenja je imela in kako se je razvijala po svojih lastnih zakonih v okvirju našega majhnega naroda. To prepotrebno knjigo nam je pripravil dr. Kidrič in »Slov. Matica« jo je sprejela v književni program letošnjega in prihod n.iega leta. Ko bo delo dovršeno, se bo šele videlo, koliko nudi in kakšno vrzel je zamašilo v slovenski literaturi Prvi snopič se začenja s »stoletji beležk brez literarne tradicije« (osino do šestnajsto stoletje, preide v dobo protestantizma, ko se rodi prva tiskana slovenska knjiga ter obravnava obsežno in s toplino kulturno-prerajajoči po-kret. ki je dal Slovencem tako mesto med narodi, kakor ga niso mogla dati cela stoletja pred njim. Nato sledimo razvoju slovenske tiskane besede skozi protireforma-cijsko dobo v 18. stoletje, se ustavimo ob 2001etnici slovenske knjige in se približamo takratnemu prosvetljeneinu krogu v Ljubljani. Tu — sredi 18. stoletja —"se končuje prvi 6nopič. Zadnje poglavje premotriva nazore o narodnosti, narodu in jeziku, o slovenstvu in slovanstvu, o literaturi itd., kakor so jih izpovedovali sodobni, na naši zemlji delujoči učeni ljudje domače in tuje krvi. Delo dr. Kidriča je znanstveno dokumentarno, vzlic temu pa spisano tako jasno in umljivo, da je dostopno vsakemu količkaj inteligentnemu čitatelju. Oprema je častna za spis in izdajatelja, tako da je vnanjost knjige v skladu z njeno dragoceuo notranjo vsebino in trajno vrednostjo. Sladkovodna favna (Tz predavanja dr. Kuščerja v »Geograf« skem društvu«). Geografsko društvo je priredilo minule dni svoje tretje redno predavanje. Znani naš polžar prof. d\ Kuščer je predaval o temi »Geografski pomen sladki vodne fav« ne«. Uvodoma je orisal pomen zoogeogra« fije za študij izprememb zemeljske površi« ne in govoril o skupnem torišču geografije, geologije, zoologije in paleontologije Gosp. predavatelj se je omejil na sladkovodno favno, kjer nudijo mehkužci in vretenčarji najboljšo podlago za raziskavanja, ker ima« jo prvi zunanjo lupino, drugi notranji ske« let — oboji trde snovi, ki se razmeroma lahko ohranijo v zemeljskih plasteh Po Kobeltovem mnenju so forme mehkužca Unio bolj konzervativne nego toki rek, kar je skušal dokazati v porečju Rena, kjer je glavni »indikator« Urno erassus. »Šesta« va Rena iz štirih prvotno ločenih delov se še vedno zrcali v njegovih Unionih.« Isto velja za Dunav: zgornji del »Danubius« in spodnji »Ister« imata različno favno. Kobel« tov šola skuša razložiti problem »načetja« ali odtočenja rečnih sistemov (FIuBan« zapfung). — Za Savo Dravo in pritoke »Istra« je značilna fam Melano-rsid V zgornji Italiji jih ni — stojimo pred ostro zoogeografsko mejo, ki jo kraške vode še podčrtivajo Melanopsid' so relikt iz mlaj« šega Tcrcijara. Najdemo jih tudi v Moravi in Vardarju — saj sta ti dve reki tudi dan« danes spojeni na Kosovskem polju Zveza je obstojala med Metohijsko kotlino in Ko« sovskim poljem (dokazal Cvijič) Značilna fosilija je Viviparus viguceneli. ki jih je nabral g. inž. Knafeljc. Zanimivi so zlasti relikti Ohridskega je« zera, ki spominjajo na Bajkalske forme (n. pr. ohridski polži in Planarije); tam najde« mo prastare oblike, ki so drugod izumrle. Pač pa je v tercijaru SIavor.i'e bogato raz« vita sorodna favna. Stankovič opisuje re« liktne Planarije — Albiplanaria macedoni« ca je značilna za jezera in izvirke bivšega egejskega zaliv ki je segal daleč proti se« veru. Tudi v Metohiji jo še najdemo kot svedoka nekdanje zveze, najbrže je odtod našla v Skadarsko jezero. Končno so zanimivi relikti v jamah: tako najdemo 3 vrste Spelaeodisca 1. v jamah okoli Ljubljanske kotline, posebno proti Dolenjski (Vel Lašče etc.) 2. v Banatu, 3. v Albaniji. Sladkovodni jamski mehkuž« ci so najbrže tudi mladotercijami relikti. Skozi dolga razdobja so namreč v jamah konstantni življenski pogoji. Posebno zanimivo pa je bilo obravnava« nje problema Ljubljanice. Toda tu se na« haja eda šele v začetnih stadijih, ki dopu« ščaio samo znanstvene domneve, ne pa še definitivnih sklepov Raziasniti ga morejo natančne kvalitativne in kvantitativne ana« lize favne vseh izvirkov, jamskih in nad« zemskih tokov Zmeraj še odkrivamo nove vrste. Povsem verjetno je. da se podzemski tokovi, ki sestavljajo Ljubljanico, zbirajo v velikem bazenu in se potem zopet razce* pijo v posamezne izvirke. Nad vse zanimivo predavanje bi pač za« služilo večje udeležbe š;ršega občinstva. Z izvajan ii g prof dT Kuščerja je zaključilo Geografsko društvo seriio svojih rednih predavanj za letošnje šolsko leto France V Roman »V zablodah«, ki ga je izdala letos »Slovenska Matica« v svoji Knezovi knjižnici, je novo delo našega najplodovitej-šega pripovednika mlajše generacije Franceta Bevka. V ča6u, ko tožimo o jalovih letih slovenskega pripovedništva, je izredna delavnost Fr Bevka še posebej razveseljiva, dasi jo do neke mere plačuje umetniška dovršenost, kvaliteta Roman »V zablodah« je po svojem značaju tak, da bo šel v najširše vrste čitateljev Izbirčnemu čitatelju sicer ne razodeva ne po vsebini in ne po obliki novih vidikov, ni tudi dokument kakšnega posebnega avtorjevega napredka. Brez pretenzij, da" bi bil literarni dogodek ali najznačilnejša tvorba najnovejše slovenske proze, je roman tudi z literarnega vi- nja, ne pa žurnalistično-rutinirane feljto-uistike. Ima svojo barvitost, 6vojo živahno razgibanost, ki čitatelja mika do zadnjega. Po nekoliko medle jšem začetku dobiva dejanje velik razmah, ki ga obdrži do konca. * Nova pesniška zbirka Janka Glaserja »Čas • kovač«, Maribor 1929). Po mladostni zbirki ?ču tena harmonija v rodbini in v naravi, ritmu in dikciji, ki sta le Glaserjeva in ga poleg tesne vezanosti na svojo ožjo don;a čijo karakterizirata za samoniklega poeta Kamor vidim naprej, kamor vidim nazaj, vse ceste buče. brez konca bogastva mi mimo oči drve: o, nič ni moje — in vendar vse je za me. za me!« To je poetovo bogastvo, ki ga je polna zbirka, bogastvo v odpovedi brez resiguacije v spoznanju in ponosu: »Mi smo rod kovačev, mi smo rod z glažut« Prvi del knjige naveže na Pohorske poti; Pohorje mu je vir svojstvene lepote. »Tja bi šel. kjer bukve košate same zase stojijo. ..« V fino nastrojenje tega edinstvenega pogorja žare pestre barve folklore o glažutah, drvarjih, tratah, oglarjih, voznikih, kopiščih in svetnikih. Drugi del nežno in miselno globoko podaja reflekse iz rodbine in sledi svetovnemu redu, ki je v nji. »Tudi meni si sreče gnezdo dal in nad njim hrepenenja si gnezdo vžgal hvala, Bog, Ti za oboje!« Vmes zazvoni akord po Župančičevi besedi: V vedno istem sijaju kres sveta plameni, kres življenja goril Zelo zanimiva j e po narodnem motivu »Darovanje«. Od socialnih 3. dela so posebno močne »Sanje, proletarska zavest skupnosti z onimi iz tovarne za karbid. Mariborska legenda, ki je izšla svoj čas v priložnostnem Mariborskem klopotcu, je po dolgem pri nas spet epska pesnitev, polna solnca, šegavosti, pristno domačih motivov in himna Mariboru. S tem sem hotel Ie opozoriti na to zbirko, ki bo zavzela odlično mesto v naši novi književnosti. Izšla je v Mariboru, sicer v samozaložbi, a le kot prva znanilka književnega gibanja, v zelo lepi grafični opremi, ki dela Mariborski tiskarni čast. Stane broš. Din 20, v platno vezana Din 32, naroča se pri študijski knjižuici v Maribora M. Šnuderl. Pismo iz Skoplja (Skopsko naučuo društvo.) Skoplje, 22. maja. Po osvobojenju je čakala Južna Srbija javne delavce vseh strok, da se poprimejo civilizacije v deželi, ki je dolga stoletja komaj životarila pod turško vlado. Režim so-cijalnega izkoriščanja je bil privedel narod in provinco v popolno pogubo, iz katere jo je mogel rešiti le energičen korak k modernizaciji ter fizični in duševni osvoboditvi mnogih udušenih moči A takoj po balkanski je prišla svetovna vojna in šele po njenem zaključku se je pričela Južna Srbija upravno urejevati, obenem pa je tudi kulturno delo dobilo svoje prve popularne organizacije ter znanstvene ustanove, ki 60 z vso resnostjo pričele delovati Skoplje, ki je postalo novo središče dežele, je dobilo nepopolno filozofsko fakulteto in ž njo stalen kader znanstvenikov, iz katerih srede je izšla organizacija Skopskega naučnega društva, čigar naloga je bila skrb za prirodo in preteklost Južne Srbije. Leta 1921. ustanovljeno društvo je takoj spočetka izgubilo svojega predsednika t Ti-homira Ostojiča in je moralo pretrpeti razne otroške bolezni, predno je pričelo uspešno delovati na znanstvenem polju. Pod predsedstvom delavnega dr. Radoslava Gru-jiča je društvo izdelalo najprej svoj delovni dika pozitivno delo. Spisan je v lahnem re- program, potem pa je pričelo svoje delo alističnem žanru, zajema snov iz življenja —:—1 - ——»------=-• -- ------ tržaške slovenske družbe in osvetljuje nekatere njene temne strani. Bevk je že v raznih dosedanjih spisih pokazal, kako živo ga zanimajo notranji in družabni konflikti spolnosti Tudi roman >V zablodah t se suče na osi seksualnega vprašanja. V centralni osebi, lepi, lahkomiselni Hildj je pokazal pisatelj, kam vodijo ljubezenske zablode. Dasi se opisujejo situacije, ki se porajajo iz čiste poltenosti in čeprav je Hilda moralno manjvredno bitje, se vendar povsod čuti, da je avtor v pozitivnem etičnem odnosu do svojih oseb in da ga vodi skozi viharje strasti očiščujoče in povzdigujoče stremljenje. Kakorkoli nista nova ne fabula in ne razplet dejanja, je v romanu dokaj pristnega Bevka: delo je plod osobnostnega stvaria- najprej z razdelitvijo subvencij za razne študije iz prošlosti Skoplja, ki naj bi tvorile veliko monografijo o Dušanovi prestolnici, potem z znanstvenimi predavanji in konč no je leta 1926. prvič izšla letna publikacija društva »Glasnik«, ki je zbornik znanstvenih razprav, posvečenih Južni Srbiji. Finance društva so bile s početka zelo skromne in zato eden vzrokov, da delo ni moglo priti v pravi tir. Šele, ko je kralj Aleksander poklonil društvu 50.000 Din in odkar ta svoj dar vsako leto ponavlja, ter so tudi avtonomne oblasti, država in prosvetne organizacije pričele podpirati edino znanstveno organizacijo v Južni Srbiji, je redno publiciranje »Glasnika« zagotovljeno. Danes šteje društvo 20 rednih članov, čez 20 dopisnih in 4 sodelujoče člane ter številne podpornike: priredilo ie doslei 32 znanstvenih predavanj, ki so po večini izšla v »Glasniku«. Društvena publikacija »Glasnik skopskega naučnega društvas, združuje v svojih petih zbornikih delo društvenih članov, pa tudi izven društva stoječih sotruduikov, ki so se pečali z Južno Srbijo. To delo obsega panoge humanističnih in prirodoslovnih ved ter črpa iz doslej malo znanega, a zelo bogatega materijala. Dežela poseduje spomenike antične kulture, ki so postali predmet posebne arheološke zanimivosti in vsakoletna izkopavanja prinašajo nove rezultate. Bizantinska vlada in nji sledeča srednjeveška srbska država sta ustvarili na istem teritoriju kulturno provinco, ki je dosegla v dobi od XIII. do XVI. stoletja pomembno razvojno samostojnost v umetnosti. Ta razvoj je popolnoma prekinila muslimanska invazija, ki je pa ust%'arila nekaj zanimivih svojih stavb in uvedla orijentalsko upravo. V okviru teh treh kultur se javljajo tudi etnične in jezikovne spremembe, novi običaji in novi kulturni motivi. Prirodoslovci najdejo v deželi posebno za mineralogijo, geologijo in hidrografijo važne posebnosti. Delo znanstvenega društva je torej moralo postati vsestransko in pestro. Filološke članke so objavili v »Glasniku« dr. Vas. Djerič (o dialektih), dr. H. Barič. dr. Petar Skok in dr. M. Pavlovič. Zgodovina obsega mnogo razprav, ki so jih prispevali: dr. R. M. Gruj ič, dr. M. Kostič, dr. B. Granič, dr. P. Kolendič, dr. M. Premrou, dr. N. Radoj-čič, A. V. Solovjev, N. Djivanovic, dr. V. Popovič, dr. D. N. Anastasi! vič in drugi. Ailieologija in umetnost srednjega veka je predmet številnih, večinoma topografskih člankov, ki so jih prispevali: dr. N. Vulič, dr. V. Petkovič, G. Elezovič (muslimanski spomeniki), dr. B. Saria, dr. L. Mirkovic, aržko tatic, M. Kašanin, dr. Č. Truhelka in A. Deroko. »Glasnik« obsega tudi etnografske in folklorne članke, "filozofske in kullurno - zgodovinske razprave ter številne prirodoslovne doneske. Kot prvi oddelek IV. knjige je izšla priro^loslovna publikacija s prispevki dr. P. Jovanoviča. P. S. Pavloviča, dr. V. S. Radovanoviča, S. Stnn-koviča, dr. S. Karamana. B. Vajiča in drugih. Dragocena so poročila raznih univerzitetnih in muzejskih znanstvenikov o delovanju na terenu, ker prinašajo mnogo doslej popolnoma neznanega materijala, odkritega pri ekspedicijah in izkopavanjih. Obenem pričajo o izredni delavnosti posameznikov, ki so polni inicijative. »Glasnik skopskega naučnega društva« ie postal za vsakogar, ki se hoče pečati s kulturo, zgodovino ali prirodo Južne Srbije, neobhoden pripomoček za znanstveno delo. Dela, ki so v niem objavljena, so priprava za končne zgodovinske, umetnostno-zgodo-vinske, arheološke in etnografske sinteze dežele, ki .je bila šele pred kratkim odkrita in je sedaj znanosti dostopna. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Sobota, 25.: Dobri vojak Švejk. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 26.: Theodor & Comp. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 27.: Igra ljubezni in smrti. A. Torek, 28.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Zaprto do 26. maja. (Turneja v Dalmacijo.) MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 25.; Zaprto. Nedelja, 26.: Zaprto. CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja. 26. ob 16.: Grof Luksenburški. — Ob 20.: Poljska kri. Gostovanje Mariborčanov. Obiski znanstvenikov v Južni Srbiji. Za pravoslavno Veliko noč je posetil Skoplje znameniti raziskovalec bizantinske umetnosti in profesor Sorbone, Charles Diehl. Ogledal si je razne srednjeveške cerkvene stavbe in freske po okolici ter obiskal Na-goričane, Gračanico, Dečane, Peč in nekatere druge kraje. Solunka univerza je poslala ekskurzijo visokošolcev pod vodstvom profesorjev Papadopulosa in Bajatsidisa v Skoplje, kjer so si ogledali muzej, nato pa cerkev v Nerozih in Gračanico. Spremljala sta jih prof. B. Granič in dr. F. MesesneL Na povratku v Solun si je ekskurzija ogledala še antične i/kopniiie v Stobih. Sedaj se mudi v Južni Srbiji skupina akademikov beograjske univerze, katero vodi prof. V. R. Petkovič. Nenavaden uspeh Langrove komedije v New Yorku. Ne\vyorška gledališka družba Theatre Guild je vprizorila tudi pri nas znano komedijo češkega dramatika Františke Langerja »Kamela skozi uho šivanke«. Premiera je bila 15. aprila, poslej pa je na repertoarju skoraj vsak dan, ob četrtkih in sobotah celo dvakrat. Takega uspeha na ameriškem odru ne zaznamuje nobeno drugo tuje delo. Nove publikacije v Julijski Krajini. Izšla ;e 2. številka »Družine«, mesečnika za zabavo in pouk, ki je bil nedavno dovoljen iz Rima kot edino glasilo slovenskega ljudstva v Julijski Krajini. Časopis je dobro urejevan in prinaša tudi pripovedke iz peresa priznanih slovenskih ljudskih pisateljev. — Tržaška tiskarna »Edinost« je izdala zbornik Franceta Bevka »Tuje dete in drugi spisi«. Tu so natisnjene: Bevkova povest »Tuje dete«, prirodopisna razprava Lava Čermelja »Kameno olje«, črtica »V pradomovini kavei i. druge povesti in poučne črtice. Skozi ključavnico v pariška gledališča Povsod prinašajo nove izvirne drame, komedije in piese (videti je, da jim te robe ne nedostaje), kritika hvali režijo in kreacije posameznih igralcev nasploh in v podrobnostih, toda — dela, ki jih kažejo letos na pariških odrih, so sicer večinoma ».ani-miva, spretno napisana, skoro vsevprek sijajno dialogizirana in dobro uokvirjena, ampak le redkokatero bo preživelo 6ezono. Premalo moči, premalo večne življenskosti, preveč koncesij publiki (skinematografizi-rani!), preveč enodnevnosti, povrhnih črpanj je v njih. Taka je doba! ... Comčdie-Francaise, prvo francosko državno gledališče, daje novost: Pariški trgovec, dramo v 3 deianiih Edmonda Flega Autor ie krvoločnemu Shakespeareo-vemu beneškemu trgovcu Shylocku vpo-stavil neskončno simpatičnega pariškega Žida 20. stoletja. Samuela Brizacha, figuro, ki se zdi mestoma močno neverietna. Po-jrislite, ta Shylockov potomec sklene na stara leta organizirati srečo svoiih delavcev kot ie bil pred leti zasnoval delo svojih strojev, in to Po nasvetu neke goreče revoluciocarke. v katero se ie bil zaljubil. Sorodniki, sin, zet in brat. mu hočejo one- mogočiti te človekoljubne načrte s prodajo 2500 akcij firme Brizach. Stari žid. že -nočno bolan Dride v plačilne težkoče. toda končno reši svoia podjetja in nadvlada situacijo. Dialog drame ie vseskozi živahen, lahek, naturen. Pisatelj se mimogrede dotakne mnogih perečih današniih socialnih problemov, na globoko Da ne Doseže Igro z dopadajeniem poslušajo starokopitneži v ložah prvega reda in nezadovoljneži na tretji galeriji. Drugo državno dramsko gledališče. 0-deon. daje novost Jan, sin morja, igro v 4 aktih iz bretonskega živlienia. Napisal jo je Eugene Berteaux, uradnik ministrstva za lepe umetnosti, scenično elasbo ie zložil Andre Cadou. Pravijo, da odeon. igralci stvar sijajno igraio Gre za zapleteno ljubezensko zgodbo. Zvonar Jan ie zaročen s Corentino, zaljubljen pa v sladko in sa-njavo Irenaico. Domišljuie si. da ie sin morja (fils de Ia mer), v resnici Da ie na-lo prifrknjen sin »ta grenkega« (fils de Tamer) niegov oče ie namreč krčmar Čudna besedna • igra! Ker ni pri pravi, se seveda poroči z zaročenko katere ne ljubi. Varana IrenaTc se izogne zakonu s hudobnim Kerviniom obesi se na vrv posvečenega zvonca, na katerega Jan zvoni k večernicam. Osebe so slabo karakterizi-rane. oomanjkanie originalnih domislekov in dejanja maši pisatelj z nepristnim liriz-mom in neprijetno, napihnjeno zgovornostjo. Oderska -nuzika porablia bretonske narodne motive. V Studiu na Elizijskih poljanah igrajo tri-dejansko dramo »Skrivnost življenja« pisatelja H. R. Lenormanda, ki je tudi pri nas izza nekolikih sezon znan po svojih zelo uspelih »Izgubljenih dušah« (Les Ratesl Kraika vsebina te nove, oziroma dozdaj še neigrane Lenonnandove pie^e je naslednja: Michel Sarterre, slavni skladatelj, se je na dolgem potovanju po Aziii navzel strastnega nagnenja k divji pri rodi. Popolnoma se je bil oprostil ozira na človeško čuvstvova-nje, zmisla za analizo in za kulturo, ki sta ovirali njegovo stvariteljsko moč. Postal je odmev džungle, pokoren samo nagonu, ali kakor pravi avtor »innocent comme la pan-Ihere«. Njegove nove kompozicije, polne primitivne sile tropičnih gozdov, so zrevolu-cijonirale muzikalno umetnost Toda mož je tudi v Parizu živel kot v Aziji- cinično se je vdajal namižjim razuzdanostim živel skrivno življenje. Soproga, fina, sveto vdana žena. ki trdno veruje, da lež' bistvo umetnosti v nekem višiem. boli človeškem, zbudi v možu snet čut za človeSi-a čuvstvovanja. za nežnost Toda novratek k zavesti je skladatelju ohromil tvorno silo Brezmočen je, brez poleta, brez ognja Prejšnjo bujno in- spiracijo najde šele, ko se neka nesrečna ruska pevka, katero je muzikova soproga nekoč iztrgala cesti in kokainu, skladatelj pa jo je pozneje, da si je z njo hranil svojo tvornost, pahnil spet v razbrzdano življenje, vrne iz blaznice in usmrti pred komponisto-vo delavnico. Michel Sarterre .je v trenutku zdrav, polnozvočen . . . Drama napravlja globok vtis, razkriva težke tajne življenja. Lik glasbenika Sarterra spominja na poeta Baudelairea, ruska pevka na njegovo Jean-ne Duval. V »Thegtre de la Madeleine« igrajo komedijo v 4 dejanjih: »Mož veselja«, delo Paul Geraldyja in R. Spitzerja. Stvar je mikavna. polna srečno postavljenih situacij, mestoma prikupno naivna, skoro paradoksna. Osebe tako enostavno govore o velikih rečeh, da ti niti za trenutek ni mar, da bi se mogle drugače izražati ali misliti. Ferdinand. mož Madeleine, ima ljubico Gabv, slatistko iz teatra. Madeleine ee v nesreči zateče k svojemu prijatelju izza zadnjih počitnic. Henriju, s prošnjo, da naj zapelje Gaby in s tem vrne varani ženi nezvestega moža Henri, zapeljiv ženskar, rad prevzame to nalogo in jo tudi hitro in uspešno izvrši Madeleine, kateri ta požrtvovalni mož veselja ni indifirenten, se mu pride zahvalit za uslugo in se mu končno _ po lastni prizadevnosti — uda . . . Zanimiva je figura Henrija, don Juana XX. stoletja, o katerem ne veš, je - li dober ali zloben. Živi od dneva v dan, dosti apatično, pa ima vendar mnogo sreče v ljubezni, kateri se po prvem užitku hladno odreka: Cela vaut mieux, je vous ferais mal . . . Gledališče Palais - Royal daje Vautelovo in Fouchardiereovo igro »Bouif pri mo^em župniku«, novo, žalibog vaudevillesko epizodo znanega imon Curč« (l'abbe Pelegrin), k; je med vojno v drugih, bolj duhovitih in slikovitih situacijah in zvezah imel toliko uspeha. To pot ni ne malo ogrel. »Le Theatre des Arts« prinaša štiri d°ja-nja gospe Claude Dagil »To je bog mladosti«, ki se gode v krogu družine nekega ministra. Vsebina:, mladost v ljubezni vedno zmaga nad starostjo, če je ta tudi obsevana od zlatega bleščanja bogastva in mamljive zarje pošteno zaslužene osebne 6lave, mladost pa vihrava, revna in nič kaj ilrida obetajoča. V gledališču »Sarrah - Bernhardt« uprizarjajo igro »Tristan in Izoldac, ki jo je po znanem, iz starih keltskih pesnitev prirejenem romanu Josepha Bediera postavil na oder Louis Artus". z godbo Paula Ladmi-raulta Dramatizacija se je zgledno posrečila ... Toliko za danes. Prihodnjič pogledamo le kam. P. Karlin. L Teče voda, teče • • Teče voda, teče ... A Sava je lena, počasna. Staroverski lirik, ki bi jo vsekakor primerjal z žensko, bi dejal, da je do Brežic kajpak in v resnici bistra hči planin, do onkraj Zagreba kakor Balzacova lepotica tridesetih let, nato pa vseskozi umerjena, hladina rnatro-na. pa ne brez ostankov mladostne lepote in zapeljivih čarov. Jaz. ki nplsem liriik, niti ne pregoreč siportnilk, marveč zaenkrat čolnar in popotnik, pa pravim, da je vožnja po Savi vseskoz edinstvena in da si bom odslej še privoščil kakšno »horicontalno« turo. Se preden se javlja dan in široko zastrto nebo še ne razodeva, kakšno bo vreme, so splavarji že vsi pri delu. Sestavilo so »flose« po dva in dva, skupno itt i h 8 ali še več v dolgo kolono, zgradiM spredaj kolibo z ležišči shramibo in se odpravljajo na nadaljnjo pot. — Gospodar, kdaj odrinete? — Vsak čas! Že odganjam od brega. — Dobro, čoln pojde za varni, da bo druščina lepša. Vesla udarijo plosko ob vodo in kolona se premakne. Čoln za ni o. Jutro se komaj, komaj izmotava iz sivih plenic, ki jih je ponočni dež nagrmadil na nebo. Neka neprijetna so-parica se prekuhava z jutranjim hladom, na zapadni strani se vali navkreber črn oblak, podoben orjaškemu tanku. Čolnič igraje prehiteva splavarsko kolono. »Gospodar, kakšno bo vreme?« »Takole: če uidomo oblaku in ne pride frtona (vihar), bo morda malo rose. drugače pa ne prevroče.« Jadramo dalje. Kakor splavi, prepuščeni preljubi lenivosti Save, drsi tudi čolnič v lahnem pozbavanju počasi -naprej. Pešec bi bil hitrejši. Čemu bi se tudi trudili, ko se nam ne mudi nikamor, — Ima vremena! šepečejo komaj vidni utripi Save, ki se vije, vije proti jugu . . . V savskih v lin g ah. Sava se razliva v edino širše. Rokavov od Rugvic dalje ne dela več, njena struga je široka, globina že pri kraju nedomerna z dolgim kolom. A ka-k-šraj so ovinki do Siska, bi vam najbolje vedeli povedati prei;li:ušenreležal v globini in blatu, svoj: »U, u, u!« — Mračmik-netopir se slepo »preletava nad obrežnim grmovjem, a slavec je pravkar začel drobiti svoj nežni ljubezenski spev. Zamaknjen v idilično prelestje krasne majske noči, obenem pa lepo zadremam noti ne porajtaš, kod in ka.n bo krenil čoln, Sava ga nese in pozi- bava. kakor mati drobno zibelko. Nenadoma prerusi tišino močno vr-šanje. kakor da preko ravnine drvi lokomotiva. Bliža se motorni vlačilec. Umakniti se je treba k bregu in z žepno električno svetilko dajati signale. Izza ovinka pr hrumi ta ponočni vrag, doci->a kar ie velike važno« sti. zlasti če pom's1'mo, da benc!n na da« našniem trgu ni več na tisti viš-'ni ki bi bila nuino notrebna za ekonomno in ne« oporečno obratovanje. Iz zgodovine mineralnega olja je znano, da je bencin še pred pol stoletja pred'« stavljal v rafinerijah surovega olja proiz« vod, ki se ni dal nikjer uporabljati in so ga zato na tihem dodajali petroleju. Danes se je stvar obrnila. Danes največ povpra« šujejo po bencinu in petrolej je prevzel podrejeno vlogo. Produkcijo bencina hoče« jo povišati na razne načine, ki so včasih za avtomobile naravnost škodljivi. Večina bencina, ki ga nahajamo na današnjem tr« ži.šču. nima dovolj visoke hlapljivosti in prav tako ne zadostne sposobnosti za kom« presijo. Ta nedostatek so poskušali ublažiti s spremembami v konstrukciji motorjev. Tako so konstruirali bate iz lahkih kovin, konstruirali razne tipe karburatorjev itd. Ker se ti mehanični poskusi niso hogve« kako obnesli, so si skušali pomagati kemič« nim potom, kar se je mnogo bolj posrečilo. Eden od najvažnejših konkurentov ben« cina je bencol, ki ga dobivamo, kakor že omenjeno, potom suhe destilacije iz pre« moga. Že pri prvih poskusih so se prepri« čali. da bencol laglie hlapi kakor bencin in da ima več sposobnosti za kompresijo. Z bencolom kot gonilnim sredstvom za mo« torie so začeli med svetovno vojno zlasti v Nemčiji in v Angliji. Bencol ima pa tudi svoie slrbe strani. Če ni rafiniran ali če je preslabo rafin:ran. pušča na sesalnih zak'onkah ostanke, ki ra« di vi ajo uplrnjač. R-iFnii-anic ie pa zad« nje čnse vendar tako napredo alo, da se proizvaja dandanes mnogo čistejši bencol in d'a ni več nevarnosti, da bi nastajali ostanki. Tako se ie žarel Keneol uporabi :a« ti v praksi in danes ie že povsod priljub« Ijero in priznano obratno sredstvo. Drugi konkurent bencina in surovega olja• je bencin ki ga pridobivajo iz kattanskegi o'ja rjavega premoga po Crackovem nači« nu. Ta bencin je v kompresiji zelo stano« vit-en. Treba ie samo «e odstraniti maniše nedostatke v rafiniraniu, na bo imel ta ben« cin m''edno mesto med obratnimi sredstvi. Im^mo pa še enega konkurenta, ki ne iz« koršča stare, nakopičene energije. amn?k novo: to je špirit. Posk"si pred voino niso uspeli zaradi visoke toplote nri izparivaniu špirita in zaradi nekih drug:h lastnosti. P*« tudi to se ie posre'"'lo danes odstraniti. S nrimesmi. (z bencinom, bencolom itd.) funkci jonira šnirit kot odlično obratno sredstvo. V Nemčiii 'mamo na p^merkom« poniran špirit pod imenom »Monajvilin«-. V zadnjem času delajo poskuse tudi z al« koholom, kateremu je primešan bencin, kar se je že precej dobro obneslo v praksi na Francoskem in na Švedskem. Troje dobrih nasvetov. Lahko je pro« dati 10 litrov bencina, ako lastnik avta za« hteva 10 litrov. Sposoben prodajalec je pa lu dotičnik, ki bo v tem slučaju prodal av« tomobilistu 20 litrov. — Najboljši proda« jalec ni oni, ki izvleče naročilo iz neod« ločnega, napol hipnotiziranega odjemalca, ampak tisti, ki s kupci tako postopa, da sami spet prihajajo k njemu. — Ponujaj kredit kupcu, za katerega si gotov, da ga ne potrebuje. Avtodrom v Buenos Airesu. V Bucnos Airesu bodo v kratkem dovršili velik avto« drom. Dirkališče meri 3 km; od tega je ravnih 2 krat 850 m, a zavoja sta dolga po 650 m. Vzpon v zavojih znaša 38 odst., ta« ko da bodo mogli voeiti tudi v zavojih s hitrostjo 185 km na uro. Dirkališče, ki bo zgrajeno po vseh predpisih moderne tehni« ke, bo stalo nad 20 milijonov dinarjev. f e Izletniki-kopalci V najlepšo okolico -- hilro -- z avtom! djuGCjanct - St. Vid -Medno - Mhdvode - faeteče Odvozi izpred kavarne Evrope ob 9-15, 11*15, 13*15, 14*30, 16, 17, 18*30, 1930 Odvozi iz Medna v Ljubljano ob 10, 11*45, 15, 16*45,18, 19 in 20. uri Clutopremet Sv. polago industrijski tir, pisarna, dvorišče. Ponudbe in vprašanja pod »Usodna prilika« na oglasni oddelek »Jutra*. 6772 JProšiifa! Vse gg. sodavičarje, gostilničarje in cenj. občinstvo izven kroga mojih odjemalcev, ki vedo za moje steklenice (sifonke. poka lice z napisom L. Rogelj) ali jih imajo v posesti, prosim, da me obveste, da pošljem ponje; piačam primerno odškodnino. L. Rogelj, sodavičar 6747 Vrhnika. Konkurs. 670' Upravi Državnih Monopola potrebno je 56 či-novničkih pripravnika 111. kategorije, svršenih učenika PoljoprivTednih škola, koji če se postaviti kao kontrolni organi na kulturi duvana, a raditi u reonima, koji jim budu dodeljeni. Pravo konkurisanja imajo svršeni djaci nižjih poljoprivrednih škola i to samo on;h poljopri-vrednih škola, dok je nastava trajala kod nj:h 3 godine. Konkurisati mogu i svršeni djaci srednjih poljo.privrednih škola, no ovi u tom sludaju mo-raju naznačiti u molbi, da pristaju, da se postave u 111 kategorijo činovnika. Na konkurz se mogu javiti sva ona lica, koja su več zaposlena u ustanovama Uprave Državnih Monopola kao dnevničari. odnosno radenici, ako ispunjavaiu napred označene u slove, i ta če lica ;mati prvenstvo prilikom izbora. Molbe sa originalnim dokumentima (sa po tri prosta neoverena prepisa svakog dokumenta) po čl. 12. Zakona o činovnicima podnositi lično ili preko pošte Administrativnem Odeljeniu Uprave Državnih Monopola u Beogradu najdaiie do 15. iuna 1929 godine zaključno. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola u Beogradu M. Br. 10.057 od 16 maja 1919 god. Nalezljive bolezni prenašajo komarji, muhe in druga odvratna zakužena golazen. Vi udi ne vidite, kako strahovita opasnost Vam preti. Čuvajte zdravje in življenje Vaše, Vašega deteta in Vaše obitelji. Branite ee vsega mrčesa in uporabljajte najdovršenejše sredstvo za uničevanje Razpršujte Shelltox samo potom Shelltox pršilnice, ki Vam osigura-sa maksimum delovanja. Razpršena meglica SheIltoxa zalotene in-sekte SIGURNO ubija in v teku nekoliko minut osvobodi Vaše hišo muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in ličink Tiskana navodila za uporabo dobite pri Vašem prodajalcu. Uporabljati Shelltox znači vzdrževati hišno higijeno v največji meri. Dobiva se v vseh mestih. Otto Eis: Deset usodnih vprašanj Šel sem po cesti, ko me je iznena-da nekdo potrepljal po ramenu. Osupel sem se obrnil in zagledal p-iiatelja Kurta. — Zdravo, je dejal, nekam v stiski se mi vidiš. Kaj delaš prav za prav? Ze deset minut te opazujem: strašno si zamišljen in venomer gledaš v l'a. — Res, sem odgovoril. Gledam, ali bi nemara ne odkril kje polne denarnice. — Čuj, je rekel Kurt, evo ti denarja in oddaj čim prej tale oglas: »Daphne, čudežna deklica, odgovori na vsako vprašanje. Nikak humbug, klicaj. Strogo znanstveno, spet klicaj. Odlikovana na razstavi vedeževalk v Oklahomi. Prošlost, sedanjost in bodočnost — nič ni Daplini prikritega. Uverite se še danes o njenih sposobnostih.« Tako. Ta oglas oddaj v upravi in se boš čudil, koliko bedakov se bo odzvalo, ki jim boš moral odgovarjati. Tako nekako sem tudi jaz začel karijero. Samo ni-kake bojazni! Zahtevaj za vsako vprašanje deset kron, stori, kakor da bi globoko razmišljal, in odgovori nato da ali ne. Na ta način si boš nabral kup denarja. Zahvalil sem se mu in se poslovil, oddal oglas in šel poizvedovat. Po dolgem iskanju sem naposled našel, kar sem iskal: gospodinjo, ki je bila voljna počakati na najemnino. Prvi moj klijent je bil mož, ki se mi je videl, kakor da se je pomotoma rodil. — Čujte, gospod Dapline, je začel, čital sem danes vaš oglas in sem se takoj odločil, da vas posetim. Imam namreč tri važna vprašanja. Zato sem tudi prosil ravnatelja, da mi dovoli, da grem k vam, toda trdosrčnež se ni dal pre-prositi. Ko sem vztrajal pri svoji zahtevi, je hotel, da oblečem jopič. — Kakšen jopič? — Prisilni jopič. Jaz pa sem ravnatelja Maznice sunil v rebra in zdaj sem tu. — Ako zakričim . . . — Kako prosim? — Nič, nič, sem odvrnil. Malo preglasno sem bil namreč pomislil, kako bi se mogel iznebifci neljubega posetni-ka. — Prosim tedaj, je povzel sobesed-nik, da mi odgovorite na vprašanje, ki me muči noč in dan: zakaj je prepovedano skočiti med vožnjo iz cestne železnice? Tisoč misli mi .ie šinilo skozi možgane. Naposled sem se opogumil: — Ker bi drugače vsi ljudje poska-kali iz voz, sem odgovoril, zaradi česar bi na cesti zastal promet, na postajah pa ne bi bilo žive duše. — Bravo, je zavriskal posetnik. In zdaj drugo vprašanje: Zakaj se zemlja imenuje »zemlja« in ne »omnibus«? — To je vendar čisto jasno, sem rekel, otrl si znoj s čela in obesil robec na stol, da se posuši. Zemlja se zato ne imenuje omnibus, ker se neprestano vrti, omnibus pa se včasi ustavi. — Prekrasno, je vzkliknil čudni gost, zdaj pa še poslednje vprašanje: po kom imajo meseci imena? Ozrl sem se po sobi, da bi našel kak tomahavk, ki bi ž njim poščegetal kli-jenta po glavi. Nisem ga našel in sem ves obupan odgovoril: — Januarju je ime po arabski besedi janh-uari, kar pomeni po naše »zahrbten«, zakaj komaj mine ena in trideset dni, se lokavo pretvori v februar, ki se zato tako imenuje, ker mu je predpisal tako koledar. Marec imenujemo zato tako. ker nosijo v njem dame še mar-čevske plašče; april je tisti mesec, ki se začne s 1. aprilom, peti mesec je dobil ime po Karlu Mavu, junij pa se zato tako imenuje, ker je v njem največ junijskih dni. Julij ima ime po Romeu in Juliju, avgust po Avgustu Strind^ergu, september po Septembru Strindbergu, oktober po sipi Oktoou.su, ker v oktobru, kakor veste, najmanj S'p pojemo. November se je pre.i imenoval krzmpz, ker pa ga je bilo težko izgovoriti, smo ga prekrstili v november, a december je dobil ime po stari ruski prislovici: v decembru je mraz. — Sijajno, je rekel neznanec in vzel klobuk. Hvala vam za pojasnilo. Do svidenja! —Do svidenja, gospod. Prej bi pa še prosil za trideset kron. — Trideset kron da naj plačam za te bedastoče? je zakričal. Ali mislite, da sem ušel iz norišnice? — Zbogom, sem zavpil za njim. In če se zgodi, da vas v osmih dneh ne bo več med živimi, bo dobila armada spa-sa od neznanega darovalca sto kron. Naslednji klijent je potrkal teuen dni kasneje. — Ne, sem odgovoril, mala je danes prosta. Toda jaz sem njen sin in jo nadomeščam. S čim vam lahko postrežem? — Ime mi je Tops, se je predstavil posetnik, in bi želel odgovorov na deset vprašanj. — To da sto kron, sem odvrnil. Vzei sem jih in jih spravil v žep. Potem sem napisal na listič papirja številke 1—10, nakar sem onesveščen omahnil s stola. — Za Boga, je prestrašen viknil Tops, kaj pa vam je? —> Nič, sem odgovoril, se vzdignil s tal in prečrtal številko 1. — Zakaj ste prečrtali številko 1? je vprašal gospod Tops. — Ker ste mi že povedali prvo vprašanje, namreč: »Za Boga. kaj vam pa je?« Zdaj moram prečrtati tudi številko 2, ker ste izrekli drugD vprašanje »Zakai ste prečrtali številko 1?« — Ali ste znoreli? je zakričal Tops. — Ne, sem odgovoril no pravici in napravil kljukico poleg številke 3. •Tops se je ugriznil v ustnico, da ne bi na glas zatulil. Nekajkrat je pogoltnil slino, potlej pa je začel: — Pred štirinajstimi dnevi sem se seznanil z neko čudno deklico. Na sveti večer mi je rekla: »Ali me vaameš za Iz življenja in sveta Angleški kralj Jurij V* je ostavil zdravilišče Bognor in odpotoval v Wiiidsor kier trna svoj grad ta ne bo tako Izpostavljen radovednosti množic. Prvi papežev korak iz Vatikana Poglavar katoliške cerkve bo po 59-letnem premoru prestopil vatikanski prag letos na Telovo — Italija bo ob tej priliki postavila na noge 10.000 vojakov Takoj po sklepu lateranske pogodbe, J činstva, ki bo pritiskalo na trg sv. Pe« ki ureja odnošaje med poglavarjem tra. najbrže ne bo majhen. katoliške cerkve in italijansko vlado, se je začelo v merodajnih cerkvenih krogih razmišljati o zunanji manife* staciji preloma z vatikanskim jetnis itvom. Papež je izrazil željo, naj bi se ta prelom po dolgih desetletjih mani* festiral na religijozen način in si je iz« bral za svečani dan letošnje Telovo. ki bo v četrtek, na dan 30. maja. Prestop vatikanskega praga po papežu bo hkra« ti zahvala rimske cerkve božji previd« nosti. Od 1. 1870. ni bilo take manife* staciie, zato se letos dela na čim sve« čanejšo obnovitev teh nekoč tradicijo nalnih slovesnosti. Telovo je bilo nam« reč že od nekdaj dan velike procesije, ki se je vila iz vatikanskih prostorov na trg sv. Petra, kjer je bila zaključen na z vsem mogočim sijajem. Letos se bodo te cermonije obnovi« le. Sprevod bo krenil iz Vatikana med 8. in 9. uro zjutraj. Papež pojde vso pot najbrže peš, izključeno pa ni, da ga poneseio na drgocenem stolu, kar bi mu prihranilo zlasti fizičen napor. In ta spričo obetajočega se števila ob* Mašo v baziliki bo čital dekan kar« dinalskega kolegija Vanutelli. Papež bo navzoč. Po službi božji bo krenil sprevod skozi glavna vrata bazilike in bo stopil izven vatikanskih zidov pri vrftih Cavalleggeri. Procesija bo ob« hodila trg sv. Petra ter se bo zopet približala baziliki, kjer bo stal altar. izpred katerega bo papež blagoslavljal množice vernikov. Vsi dohodi na trg sv. Petra bodo ta dan zaprti. Rimska vlada je že izdala odlok, da je treba zastražiti vse ceste, ki se izlivajo na trg sv. Petra z mo« gočnim vojaškim kordonom, ki bo štel najmanj 10.000 mož. Na tem prvem papeževem koraku iz Vatikana bo spremljal očeta rimske cerkve ves Kapitol. kier, ki opravlja službo v baziliki in vatikanski seminar. Dotok ljudstva na trg bo seveda ogro* men, vendar še ni sigurno, če bo do« stop ljudem dovoljen z izkaznicami aH brez legitimacij. Zadevni dogovor med Vatikanom in Kvirinalom ureja poseben člen lateranskega sporazuma. Lažni car Nikola j II. Vojaško glasilo sovjetske Rusije »Krasnaja Armija« beleži zanimivo obravnavo, ki se je nedavno vršila pred revolucijskim sodiščem v Umanu. Sodniki so razpravljali o zvitem kmetu Nikiti Zmurzcuku. ki se je izdajal za carja Nikolaia II. in je silno zbegal ukrajinsko prebivalstvo. Natve.zil je preprostim in lahkovernim ljudem, da je car Nikolaj II. skrivaj pobegnil in ušel smrti. Njegov pojav je stvoril gibanje pro« ti sovjetom in v prilog monarhiji. Za« to je sovjetska vlada odredila zoper njega ostre ukrepe. Preiskava zoper njegovo osebo je najprej dognala, da je Zmurzcuk velik pustolovec. Med vojno je kradel v iek b Inici zdravni« ške instrumenie in se je na podlagi teh nekaj časa izdajal za zdravnika. Ne« uko ljudstvo si je znal tako pridobiti, da so mu kmetiči znesli vse dr 'otine na kup. Šest in pol funta zlata so mu poklonili, da si je dal iz njega vliti kro* no in žezlo, katerega so ga »oropali« boljševiki. S krono na glavi in z že« zlom v roki je stopil na zasilni pre« stol, katerega so mu postavili kmetiči na nekem zborovanju, ki je izzvenelo v izklicanje monarhije. Zmurzcuka je spremljala na teli pustolovskih potih neka ženska, ki se je izdajala za veli« ko kneginjo Olgo. Med ukrajinskim prebivalstvom so se z neverjetno nag* lico širile fotografije »carja in carične«, ki sta »vstala od mrtvih«. Vlada je napravila slepariji energi« čen konec. Po daljšem opazovanju je velela prijeti lažnega car5 n lažno ca* ričino. Aretacija ni bila baš lahka. Zmurzcuk se je branil z orožjem in je oddal proti zalezovalcem nad 60 stre« lov. Orožniki so ga slednjič prijeli. So« vjeti so ga postavili pred sodišče, ki ie njega in štiri može iz njegove najbliž* je okolice obsodilo na smrt. Tehirčni robot v praksi Newyorški nadžupan Walker jc pred kratkim na originalen nači otvoril neko novo otroško bolnico. Poslužil se je pri tem televoxa. znanega tehnične* ga robota. Televox je na dano zname* nje dvignil telefonsko slušalo. Walker je odšel v sosedno sobo in je zabrlizgal na pi?čal. Televox je bliskovi'o razu* mel signal. Skočil je z mesta, segel po ameriški zastavi, stopil na balkon nove zr:radbe in razvil nranor med viharnim ploskanjem tisočglavih množic. ženo, ali pa se bo moj prijatelj igral s teboj leva in jagnje.« In zdaj vas vprašam: »Ali se moram poročiti ž njo?« — Ne. — Ali je to vse, kar mi imate odgovoriti? — Da, sem menil plaho in prečrtal številki 4 in 5. — Ali veste, da ste nesramen slepar? — Da, sem odgovoril. Tako, pol tucata vprašanj bi bilo v kraju. — Preneumno, sem povzel čez trenutek. Danes ne morem natančno odgovarjati; že nekaj časa mi namreč brni po možganih melodija, ki se ne morem spomniti njenega besedila. Zažvižgal sem melodijo. Tops je malo pomislil. In potem je dejal: — Že vem: »Kdo te je, ti lepi gozd, napravil gor na hribu?« — Majka priroda. sem odgovoril in. prečrtal sveto številko 7. — Koliko vprašanj imam še? je bes-no vprašal Tops — Zdaj samo še dve —Vi ste prav tak lopov, kakor Wal-laceovi zločinci, se je zapenil sobesed- nik Toda zdaj ne bom več nasedel vašim trikom Pojdiva sedaj do jedra najine zadeve. Prej ste rekli, da se mi ni treba poročiti z mojo sladko deklico. Zdaj pa pazite in glejte, da mi boste točno odgovorili. Ali ne bo prijatelj moje neveste hud, če ne izpolnim dane besede? — To vedo bogovi, sem odgovoril. Ali vas pusti pri miru, ali pa vam preštele kosti. Gospod Tops je vstal. — Ali ste pogoltnili kos mila? sem ga vprašal. Odkod vam pene na ustih? Gospod Tops je vstal. Slekel si je suknjič in na goltancu sem iznenada začutil kosmato roko. — Ali imate še kakšno željo? je vprašal. Drugi dan je oddal mož z obvezanim obrazom naslednji oglas: Čudežna deklica Dapline odgovori na vsako vprašanje. Oni, ki še niso bili v blaznici, kakor tudi taki. ki se ne razbesne za vsako malenkost, dobe popust. Proces proti ciganom-ljudožrcem Poročali smo že, da se je v torek zjutraj začela obravnava proti ciga* nom«ljudožrcem v Košicah na Slova* skem. Obtoženci so v glavnem zašli* šani in prihodnje dni pridejo na vrsto priče. Zanimivo pa je, da eden glav« nih krivcev taji svojo udeležbo pri umorih ciganskih žrtev. To je Pavel Rybar, ki se skuša izrezati z alibijem. Pravi namreč, da je bil v tistem času, o katerem veli obtožnica, da *e je ude* leževal roparskih napadov, v bolnišni* ci, kjer si je lečil neko očesno bolezen. In po naključju je res, da je bil tiste čase v bolnišnici neki Rvbar. Vendar je sodišče zelo v dvomu, če gre za ob« toženca, ki noče popisati podrobnosti, ampak trdi samo, da je bil na lečenju. Navesti noče ne zdravnika ne strežni* kov, ki so si z njim prizadev M. Zade* va postane zaradi tega precej zamr* šena. Drugi obtoženec Barnabas Grulo pa trdi baš nasprotno od Rybarja. Menda bo res, da ie ciganom težko priti do dna, ker nihče tako ne laže kikor oni. Nezakonska deca v republiki Avstriji Že dostikrat se je pisalo, da je nrav« stvenost v naši sosedi Avstriji nt pre* cej lončenih nogah. V tej sodbi potrju« je človeka tudi nedavno izišla statisti* ka o nezakonski deci na Tirolskem, Štajerskem in Koroškem. Najnovejša statistika, ki obravnava problem nezakonske dece v mejah ma« ie avstrijske republike, prinaša toza* devno jako zanimivo gradivo. Na Du« naju, Nižjeavstriiskem in Tirolskem pride na svet celih 25 odst. nezakon« ske dece. Slabše je v tem pogledu na Gornjeavstrijskem, kjer doseže števi* lo nezakonskih otrok 32 odst. Na Salc* burškem in Štajerskem je pa naravnost obupno; tam doseže odstotek neza* konskih otrok kar 48 odst.. Koro« škem pa celo 70 odst. Avstrijski listi, ki objavljajo te podatke, pripominjajo s primernim povdarkom. da so neza« konski otroci važno merilo kulture in odgovornosti, ki je tem manjša, čim večja je nemorala in pomanjkanje nravstvenosti. Opica »Suzi« in krmar Ludwig Med pasažlrji »Zeppelina«, Id se mu nI posrečil polet v Ameriko ln je moral pristati v Cuersu blizu Toulona, je bila tudi mlada triletna opica »Suzi«, Id ie dobila prostor poleg krmarja Lnd-vviga. Žival le postala med viharjem, ki le pre. vračal zrakoplov, zelo nemirna In so io komai krotili. Opico |e poslala neka nemška tvrdka v San Francisco. Za slučaj Izgube živali, bi Mla tlrma utrpela 15 tisoč dolarjev škode, Prej jo je tepel, zdaj jo poljublja Neki mož v Brooklynu je bil obto« žen, da je pretepal svojo ženo in se je moral zagovarjati pred ondotnimi sod« niki Vodja razprave Mc Cabe je iz* rekel nad njim zanimivo razsodbo. Ka« kor je obtoženec prej svojo ženo vsak dan pretepal, tako jo mora sedaj vsak dan poljubljati. Kazen velja za dobo šestih j/nesecev. Če ne bi točno izpol« njeval sodnikovih določb, ga žena lah* ko naznani in sodišče ga bo prikrajšalo na svobodi. Toženec je skesano pri« znal. da rad vzame nase pokoro, ki jo je zaslužil s svojo surovostjo. Prvi ob* rok je poravnal kar v sodni dvorani. Koze na Angleškem se širijo Kakor javljajo iz Londona, še ni opažati, da bi se krčilo število bolni* kov, ki so zboleli na kozah. Nasprot« no, bolezen z- -zema čedilje "ečji ob« seg. Najbolj je prizadet vzhodni del Londona kjer epidemiia divja v najči« stejšem pomenu besede. Zdravstvene oblasti si prizadevajo, da bi bolezen omejile, vendar se jim to noče posre« čiti in opasnost je od dneva do dneva večja. Kača med rožami Iz Ženeve poročajo o nenavadni ma* ščevalnosti neke ločenke. Ko je dama izvedela, da leži druga žena njenega bivšega moža v porodni postelji, ji je noslaia krasen šorek cvetlic po pošti Porodnica je dala zavoj odpreti in je bila silno ginjena, ko je zajedala pre« krasne krizanteme. Veselje pa ji je bilo kmalu skaljeno, kajti iz kite cvetja JVcao/l paitm ce ffiešfcmr 1700 m globoki 67° C žvepleni vulk. izvirki proti revml gibtu — išiasu. Po statistiki 1938 od 22.000 bolnikov 80% popolnoma ozdravljenih. Stanovanja imajo razne cene. Ia »Thernria-Palace-Hotel«, močvirne kopelj« v hiši, modem. Tennis — Golf, streljanje golobov, angl. kopa-liščni park. — Obalne šetnje. — Oddaljeno od Dunaja 3Vi tire. — Inormacije daje: _L. SCHREIBER, ZAGREB, Akademlčki trg l/II. »Zeppelinova« gondola pri tleh Slika prikazuje »L, Z. Z. III.« potem ko je pristal v Cuersu in so ga spravIH r lopo nekdanje francoske zračne ladje »Dixmuide«. Od vseh strani se valijo množice ljudstva, da bi videle orjaka, Id Je prestal tako bridke ure v borbi z zra čnim elementom. V kabini nad križcem je mesto za dr. Ec kenerja. je padla strupena kača. T' sreči je bi« la mrtva, vendar je porodnica dobila živčni šok, ki je njeno stanje ^nravilo v opasen položaj. Policija je začela iskati -išiljaha in je kmalu izsledila okrutno maščevalko, ki bo nrimerno kaznovana. Vojna napoved podganam v Milanu Tujec, ki pride letos v maju v Mi« lan, naj se ne čudi, če sliši vsepovsod razpravljanje o podganah. Kajti pod= gane so problem, ki se ie mestnemu svetu milanskemu zajedel po-i kožo. Rešen bo šele tedaj, ko bodo vse pod* gane • obite in se bodo njin trupla raz« krajala na smetišču. Da, na smetišču, zakaj saiuo tja spa« dajo. S smetišč pa tudi prih jajo, tam se plode in kotijo, da bo ^'ov-ka kmalu strah hoditi v jutranjih urah po mi* lanskih ulicah. Zato je mestna u ava napovedala podganam boj na življe« nje in smrt in če bo Milanu sre"" mila, bo ta bitka izbojevana v prospeh njv« gove higijene. Podrtanska nadloga je postala zadnje čase tako velika, da ji ni , <"»oče priti v okom z navadnimi, skromnimi vsak« zadnjimi sredstvi. V mestnem vrtu mi« lanskem so podgane do smrti oglodale gazelo, v mestni klavnici pa so požrle kar celega vola. Ves Mila: 'ih je poln; kjer ne morejo načeti drugega, se Io« tevajo zamaškov na steklenicah in lesa za kuriavo. A ne le to. da žive na račun trgov« cev in zasebnikov, podgane so z«. mi« la- sko pret ' tvo tudi resen . ra -stveni problem. Saj pomagajo prena« šati najrazličnejše kuži. bol"-ni. Na teh pa milan-ko prebivala ni poseb« no internirano, ker le raču... n^ tuj ki pre... t, ' i mu n jnaga ni t volji. Poagane, ki so se v č? >i tridesetletne vojne rodajale in kupoval, za drag denar, so da..-s postale p. .». .ta nad« treba jih U torei -n.-tsti ' iztre« biti, če to ne gre, pa vsaj razredčiti. Bitka s podganami b trai.'- štiri dni. Natavljali jim bodo ostrupljene mišnicc in vabe. Struj za uni; vanje ogabnega glo lah bo nc' a .la -nestna občina, ki bo tud: vodil kan nanjo — s kakšnim uspehom, bo povedala bo« dočnost. Kraljica esperanta Skoro ga ni naroda in larodiča v Evropi, ki ne bi imel svoje kraljice le« pote. Nič čudnega, če se je v takih razmerah polotila lepotna manija tudi esperantistov, kar je tembolj razum« Ijivo, če pomislimo, da sta i esperanto i lepota mednarodna. Na letošnjem kongresu esperantistov v Budimpešti bodo zborovalci izvolili svojo kraljico. Na zborovanju bo zastopanih 35 naro« dov — izbira bo torej dovolj lahka, ali pa težka, kakor se vzame. Stanovanje v avtomobilu Švicarski slikar M. Amgnet potuje v Indokino z avtomobilom, ki se da po po-potrebi preurediti v atelje v obednico in spalnico. Avtomobil je precej obsežen. V njegovi «dvorani» človek lahko stoji pokoncu. Poslednji del se lahko izpremeni v kuhinjo ali kopalnico, Originalen je njegov avto, potovalno stanovanje, pa vse lepo okusno prirejeno tako, da vsakemu ugaja. Amignet se je mudil te dni v svojim avtomobilom v Rimu, od koder je v nedeljo odtpotoval na Kitajsko, kjer namerava ostati delj časa. Kupim takoj hišo z nekai posestva in trgovino ali gostilno ali tudi brez tesa, samo, da ie prometen prostor in hiša v dobrem staniu in k večjem pol ure od železnice. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Prednost Štajerska, les in železnica. >7 7 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 da se mu pcs/;c po pesti naslov ali feafso drugo informacijo ticoco se tnalih oglasov na} pritoži v amamGah /« sicer no bo prejel odgovora / « Z^mEm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je nposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Klepar, pomočnik samostojen, vešč delavec, se sprejme. Ju-tin. klepar, Tržaška cesta 30, Ljubljana—Vič. 13522 Kuharico popolnoma zant-sljivo m ne nad 40 let staro sprejmem s 15. junijem ali 15. juli jem v Mariboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13227 Učenca sprejmem v trgovino mešanega blaga, pridnega in poštenega Hrana in stanovanje v 'hiši. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Pošten učenec«. 13074 Brivski pomočnik ti je tudi dober onduler, se išče za takoj pod šifro »Letovišče«. Ponudbe na naslov Ivan Torčič, brivec Boh. BUtrica, jezero. — 13683 Šiviljo pomočnico sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 20052 Trg. pomočnika mešane in železninske stroke, ki ima prakso in veselje do železnine, sprejmem z nastopom [»o dogovoril. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen in zanesljiv prodajalce«. 20003 Dobro kuharico sprejmem za boljšo druži no z enim otrokom v Bo-zatiču pri Sabcu v Srbiji, ki bi opravljala druga domača dela. Obenem sprejmem tudi pridno sobarico Plača po dogovoru. Po nudbe je poslati na naslov: Dr. Mladen Miloševi«, okr. zdravnik v Bogatiču — Mačva. 13602 Gospodično lepe zunanjosti dobro Izurjeno v delikatesi. spo sobno nemškega in sloven skega jezika, sprejmem. — Dopise je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalno dobra služba«. 13593 Absolventinjo trgovske šole, bivajočo v Ljubljani (začetnico) takoj sprejmem kot pisarniško moč Lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro — »Ljubljana 54«. 135S5 Delavskega vajenca z veo oskrbo v hiši in nekaj plače sprejme Pavlin, pekarna, SI. Javornik — Gorenjsko. 20018 Dva gospoda sprejmem na stanovanje na Krakovskem nasipu št 10. pritličje. 20021 Onduler dobro izvežban, dobi takoj mesto. Brivnica Srdar, Kamnik. 13754 Žagarja neoženjenega, zdravega in močnega, za rezanje buko-vino sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20000 Kroj. pomočnika za majhno in veliko delo .^prejme takoj Jože Giber-šek. Griže pri Celju. 200C5 Provizij, potnika dobro vpeljanega, ki redno obt-kiije trgovce živil; ske stroke v mariborski oblasti, iščemo za prevzem že vpeljane tovarne. Cenj ponudbe z navedbo doseda njih zastopstev in referenc pod »Agilen« na Aloma Coin.pany, Ljubljana. 13769 Provizij, potnika dobro vpeljanega, ki. redno obiskuje trgovce živilske =troke v mariborski ob a-sti. iščemo za prevzem že vpeljane tovarne. Cenj. po nudbe z navedbo doseda njih zastopstev in referenc pod »Agilen« na Aloma Ccmpany, Ljubljana. 13709 tjT J | I >, », rl - ^ ■ . if* i t. Čevljar, vajenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Alojzij N e g r o. čevljar. Ljubno-Podnart, Gorenjsko. '20010 Pozor! Potniki, zastopniki in pen zijonisti! — Izredno visoko provizijo in mesečno fiksno plačo nudimo za prodajo naših p-eJmetov (slik na platnu itd ) privat. strankam. Majhna kavcija Ponudbe na naslov: Special-import, Ljubljana, poštni predal 174. 13260 Kuharico snažno in pridno, ki bi opravljala tudi vsa hišna ilela, sprejmem v trgovsko hišo na deželi Ponudbe na ogla-, oddelek »Jutia« pod »Pridna moč«. 136S4 Šivilj, učenko sprejmem. Naslov v ogla?, oddelku »Jutra«. 20049 Fotogr. pomočnika sprejmem takoj Ponudbe jw! »Fotoc na oglasni od. »Jutra«. 13736 Postreškinja išče samski go?pod. prvovrstno moč, ob dobri plači. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13716 Kontoristin.io sprejmem, dobro stenogra-finio, zmožno nemščine in laščine. Ponudbo na oglar, ni oddelek »Jutra« pod št. »1612«. 13607 Trg. poslovodjo ali poslovodinjo za mešano trgovino v trgu na deželi, z najmanj 25000 Din kavcije, ki se primerno obrestuje, sprejmem s 1. ju','jem 1920. Vi,ošteva se le starejša sam-ka oseba. Dopise r.a oglasni od-deleik --Jutra« pod značko ?Podsreda«. 20016 Perfektno sobarico dobro in pošteno e,prejmem takoj. Ponudbe s sliko na naslov: Sofija Popovič, su-prtrga apoteka,ra. Stari Be-čej, Backa. 20014 Prodajalko za fino konfekcijo, sigurno v sveji stroki, zanesljivo in samostojno v po strežbi finih odjemalcev, ki ee razume tudi v šivanju, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost 15«. 20046 Deklico staro 14 let, brez staršev Sjprejmem v trgovino. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sirota«. 13750 Mesar, pomočnika izurjenega izdelovalca raznih klobas sprejmem takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izdelovalec«. 20033 Učenca pridnega in poštenega, za knjigoveško obrt sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20004 Kroj. pomočnika za velike fine komade sprejme takoj Viktor Avberšek. Pragersko — pri kolodvoru. 20068 Trg. pomočnika samostojnega — starejšega samca sprejmem takoj na deželo. Plača po dogovoru. Takojšnje ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Trgovski pomočnik«. 20060 Trg. pomočnika začetnika sprejmem v trgovino z mešanim blagom v večjem trgu. Ponudbe z zahtevo plače je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Mešano blago 1900«. 2oosr Sluga pošten in zanesljiv, z nekoliko izobtazbe, dobi mesto v kinu »Union« v Mari boru. 20107 Delavko za pranje in druga hišna dela sprejme takoj Josip Berirman. Ljubljana, Poljanska 85. 20099 Tvorniea vagonov v Smed. Palanci potrebuje mizarje, kovača (VVerkzeug-schmied) in dva strugarja (Bandagendreher). Cenjene ponudbe podati na upravo tvornice v Smsd Palanci 20084 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 43. Vajenec Luee B«e je stekel med tem h Kozaintirnikoviin, kar so ga nesle noge, povedat jim, kaj se je zgodilo. V naglici si je sezul cokle, ne misleč na to, da se utegneta palca ozebsti. Veliko denarja zaslužite ako prodajate naš gospodarski predmet Rabi vs& ka hiša Vprašati in priložiti Din 1 .— za vzorec navodila Rova, Maribor, poštni predal 2. 12955 Radio amaterje elektrotehnike ali druge osebe in tvrdke — ki bi prevzele zastopstvo večje tadio trgovine na deželi, sprejmemo — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ? Radio-zaslužek« 20035 Dobro zastopstvo sprejmem za fiksno in provizijo. Ponudb« na oglasni oddelek iJutra« pod šifro »Agilen«. 20072 Hotel Bellevue bo vzel od 1. junija naprej učeruke za srbsko, frauco sko in nemško kuhinjo. Ja viti se osebno ali pi>meno na Hotel Bellevue, Ljubljana 7. 13040 Podjetjem bankam in druj.rn zavodom se priporoča ia sprejeli v službo Soietai samec, vojaščine prost. Absolviral je srednjo šolo Oo.iada per fektno slovenski in nemški jezik ter deloma italijanski Preteklost popolnoma neoporečna. Praksa v hranilniškem poslovanju — Podjetja, ki bi bila pripravljena nuditi ag In-.mu delaven. fci je brj« vsak° pro tekcije. če tudi «a sače-tek. službo oP eknmr.ih dohodkih prosim ,ia jsv-. 1 ja pod šifro: »V>,tno delto za naklonjenost,« na ogl. odd. »Jutra«. 13041 Učenec 16 let star, se želi učiti za brivca, najrajši v Ljubljani. Naslov pove ogla-ni odd. »Jutra«. 13719 Šofer trezen in pošten, ki bi opravljal v prostem času tudi druga dela. išče službe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20023 Mlad gospod inteligenten, želi kakršnokoli zaposlitev. Naslov v ogla»nem oddelku »Jutra« 20047 Deklica z meščansko šolo in «rg. tečajem, želi mesto uradnice, "vzgojiteljice ali kaj primernega. — Cenjene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »De'o«. 18044 Lesene jermenice prvovrsten domač izdelek ima stalno . v veliki izberi Rudolf Deržaj, Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 29 12tl Žaganje v rsa,k) množini po znižani ceni prodtja parna žaga V Scagaotti. 9929 Odpadke od parkrtiov Bukove m hrastove, za kurjavo do stavlja po nizki ceni na dom V Bcagnettt. parna žaga v Liuhljant za go renjskim kolodvorom 108 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič. Zagreb. llica 82 Kemična čistilnica perja." 189 Malinovec pristen iz domačih gorskih malin ima na zalogi po 1 kilgr. 18 Din' L. Rogelj. Vrhnika 13728 Brivski inventar kompleten, skoro nov. zelo ugodno prodam. Nadov v oglasnem oddelku ».Jut'««. 200-5 Novo hišo z malim gos|K>darskim poslopjem, vrtom in voenja-kom takoj prodam Ima krasno lego, pripravna za upokojenca ali -obrtnika, sredi . Savinske doline, v bližini dveh tovarn. Cena 55.000 Din. Na.-lov v ogl. odd. »Jutra« 13677 Pekarno z vsem inventarjem, i dvema gospodarskima po slopjema, lepim vrtom v prometnem kraju na deželi zaradi bolezni takoj prodam. Naslov v oglasn. oddelku »Jutra«. 1367" Hišo ali vilo večstanovanjsko. moderno zidano, kupim Solnčna lega z vrtum. blizu centra ali na periferiji Ljubljane, v bliži ni elek železnice V prit ličju hiše so lahko prodajni lakali Vselitev v dvoje večjih stanovanj 1. avgu sta Plačam takoj 1'osredo valci izključeni Resne pif-mene ali ustmene ponudbe do 27. t m. na- Ignacij Perne, Levstikova 19 13045 Hišo novozidano. kupim, na periferiji mesta. Pismene po nudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod znač »150.000« 13591 Kino aparat kompleten, skoraj nov, z vsemi, pripadajočimi- -pred meti, pripraven za novoustanovljeno kino - podjetje, vsled opustitve [irodam za četrtinsko ceno. Pojasnila daje H- Šimenc, Kongresni trg 8. 20036 Kino aparat naprodaj. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Mariboru pod »Aparat«. 20104 Dalmatin, vina pristnega večja množina pO Din 4 liter ter izborno staro ljutomersko vino po 7 Din vsled opustitve zaloge takoj naprodaj. — G juro Valjak. Maribor. 2011: Vinsko trgovino kompletno urejeno, v M riboru, s ca 2000" hI prvovrstne posode ter vsemi potrebnimi aparati in filtri prodam. V najem pa oddam izborne kleti proti nizki najemnini. — G juro Valjat, Maribor. 20114 Avto zaprt »Renauld«, v zelo dobrem stanju, radi bolezni zelo ceno na prodaj Istotam 2 elek-tro motorja 1 HP 220/380 Volt. Ogleda se pri Malgaj, avtoli-čar, Šiška, poleg mitnice. 13724 Motorno kolo dobre znamke, kupim takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20030 Moško kolo dobro ohranjeno po nizki ceni proda Jože Jakopič, Sp. Piruiče št. 30, pošta Medvode. 13707 Triciltelj pripraven za -trgovino ali obrt. poceni prodam. Na ogled pri tvrdki J. Goreč nasl., d. z o. z., Ljubljana. 20116 Otroško posteljco medeno, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddeliik »Jutra« pod »Posteljca«. 13729 Vorreiser želi nameščenja v Sloveniji Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen in zanesljiv«. 20031 Zavarovalniški organizator, akviziter z večletno prakso, želi pre-meniti svoje mesto. Dopise na oirla^i oddelek »Jutra* pod šifro »Usjieh«. 20090- Lesena galerija 5.10 X 2.80 s stopnjiščem v trgovffci lokal, nekaj steklenih sten in pisarniške opreme radi preselitve naprodaj. Nadov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13542 Približno 350 m Manesman-eevj in ca. 300 prodam. Ogleda 6e pri Ko-mericki, usnjar, Laško. 13584 Otroški voziček &koro nov, poceni proda Ivana Panerc, Vidovdan-fka c teta 2/ II. 20042 2 pisarniški omari večji, dobro ohranjeni kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .-Jutra« pod šifro »Omare«. 20077 Kateri dobrih ljudi vzame trime-sečnetga sna.žnega fantka za svojega ali proti manjšemu plačilu. — Dopisa na naslov: Marija Gaberšek, pri Cerovšku — Laško. 20029 Otroka v dobro varstvo Sprejme gospa brez otrok v 7,pl<*ni jami št. 272 — Ljubljana. 20079 Vilo v Zagrebu tik Maksimira, novozidano, enonadsto-pno, podkleteno, pot sob, kopalnica, vse j>ri-tikline, parketirano. 700 kv. m ograjenega vrta, prodam ali zamenjam za Din 250.000 ali za manjši objekt v Ljubljani zaradi preselitve. Ponudbo pod značko »Zagreb za Ljubljano« na oglasni oddelek »Jutra«, 13515 Novo vilo r mestu takoj prodam Ii preselitve. Poizve radi preselitve". Poizvedbe pri oglasnem oddelku »Jutra«. 13704 Večje posestvo s kulturo vina, hmelja ali sadja, z dobrimi stavbnimi in gospodarskimi po-lfpjr kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Posjcd broj 713«. 20015 Parcelo v izmeri 5—800 m2, v bližini mesta kupim. Pismene ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Monejc. 20054 Parno žago z 2 polnojarmenikoma, v bogatem lesnem kraju Štajerske, tik kolodvora, ev. z nakupljeuim okroglim 1^-som, radi družinskih ra^* iner takoj ugodno prodam.' Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Parna žaga«. 20009 Stavbna parcela v Koleziji poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20043 Stavbna parcela v Hrastniku, pred križiščem cest Hrastnik—Dol. pripravna za vsako obrt. trgovino ali gostilno, po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20034 Hišo v Mariboru ali bližnji okolici, z velikim vrtom ali sadonosni-kom. v ceni 100—liO.OOO Din kupim takoj Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hiša 120«. 20013 Poljsko kovačnlco vrtilni stroj za večji pogon in nakovalo (ambos). vse dobro ohranjeno, kupim takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kovačnica«. 13678 - Pekarno dobro idočo, ki bi se peklo do 1000 Din dnevno, iščem v najem event. tudi kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« v Ljubljani pod »Dobra [lekarna«, 13745 Mlin da in v najem. Naslov v oglisnem oddelku »Jutra«. 20007 Gostilno oddam v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro ijoča go-til-na«. 20037 Opremljeno sobo veliko, lepo in solnčno, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, s souporabo klavirja, v sredini me-ta oddam 2 stalnima go>|«-rlonn. Naslov .r tfglaVneifc' oddelku »Jutra«. 13095 Za pisarno lepo prazno s o b o v II. nad-tr. na Aleksandrovi c. oddam s 1. junijem.' Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13755 Sobo z 2 posteljama parketirano — s posebnim vbodom in elektriko poceni oddam. Naslon v ogl oddelku »Jutra«. 29022 Lep izložben lokal s prostorno, svetlo delavnico. v sredini mesta odstopim takoj Nat-lov pove oglasni oddelek »Jutra -. 20005 Pozor! Pozor! Lokal na zelo prometnem kraju prodam ali pa dain na račun proti kavciji. Oglasiti se je Trnovska 19. 20090 Sveže sekane topole. gozdne jelše In gozdne lipe v hlodih kupi Tovarna vžigalic Ruše. 13742 Stoječ bukov les jako lep, za hlode 200 in za drva in oglje 3000 mJ ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13735 Ž Hišni posestniki; Stanovanja, ki jih oddajate bodisi la maj ali poznejši tetrnin. prijavite ta oddajo tvrdki »Posest«, Miklošiče va cesta 4. — Prijava ln po«redcvanje za oddajalca popolnoma brezplačno 78 Stanovanje lepo, v mestu, štirih sob z balkonom, kopalnico in vrtom takoj oddam. ' Poizve ee Robbova ulica 21. 13765 Stanovanje iveh sob takoj oddam. Poizvedbe Robbova ulica št. 21. 13706 Stanovanje z 1 sobo (event. 2) in kuhinjo na periferiji me.-ta za takoj išče ntirna stranka brei otrok. Plača do 500 Din mesečno, tudi za pol leta ali leto naprej. Ponudbe pod šifro »2 osebi« na oglasni oddelelk »Jutra«. 13750 Stanovanje 2—S sobe s kopalnico, tudi na bližnji periferiji za september dalje išče Anglo Jugoslovensko pe-trol. d. d., Ljubljana. Miklošičeva 14. 13727 Stanovanje iščem z dvema sobama in pritiklinami. Najemnina za stanovanje se izplača za 6 mesecev v naprej Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vselitev julija«. 13709 Stanovanje event. celo vilo v Stoščah oddam v najem. Naslov v oglasnom oddelku »Jutra«. 20041 Iščem stranko lahko tudi z otroci, ki bi šla čez peletje na deželo. — Stanovanje je na zelo lepem kraju pri Lukovici. Avto zveza z Ljubljano. — Cenjene ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Sezona 22«. 13670 Stanovanje 1—2 sob in kuhinje iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirni dom«. 20073 Mesarijo dobro vpeljano, v novi stavbi tik tovarne \\'esten oddam takoj v najem. Pojasnila daje J. Lebič, trgovec, Spodnja Hudinja — Celje. 13757 Razstavno kojo za velesejem prodam. — Ivan . Seunig, Tacen pod Šmarno goro. 13080 Brivnica obstoječa 34 let, pri cerkvi v Zagorju, radi odpo-vanja na prodaj. — Juro Stojšič, brivec,' Zagorje. 13609 Mesnico na prometnem kraju v Ljubljani ali na deželi vzamem takoj v najem. — Ponudbe z navedbo pogojev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesnica 58«. 20053 Trgovski Jokal na najbolj prometnem kraju Jescnic takoj oddam. Naslov v oglasnem oddellku »J utra«. Lepo sobo veliko, parketirano, elektrika, umivalniik na vodovod, posebni vhod s etop-njic, oddam s 1. junijem. Anton Maver, Ahacljeva o 13087 Sobo lepo, pafketirano, na Starem trgu oddam dvema go spodoma ali gospodičnama Naslov v oglasnem oddelku 'Jutra«. 136U8 Opremljeno sobo prostorno, solnčno in garantirano čisto, po možnosti s hrano, oddaljeno do JO minut ali bližje, od gl. kolodvora, išče mlad par s 1. junijem. Ponudbe na 1 20066 oglasni oddelek »Jutra« po »Cistota«. 2005 Opremljeno sobo čif-to, se«>arirano, s souporabo kopalnice, z zajtrkom ali vso oskrbo iščem v vili pod Rožnikom, Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tehnik II«. 20019 Na stanovanje s.prejmem 2 gospodični ali gospoda z vso oskrbo. — Istotam sprejmem tudi več abonentov na dobro hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20024 Gospodično sprejmem takoj k sostano- ....... valki. Naslov v oglasnem siUOtti oddelku »Jutra«. 20026 Opremljeno soljo lepo, oddam boljšemu solidnemu gospodu na B'ei-weisovi cesti štev. 9^11.' — Ogledati med 12. in 15. uro 20076 Opremljeno sobo oddam v sredini me=ta. — Naslov v cvetličarni Nizza Dunajska cesta. 2009: Sobo z 2 posteljama in elektr. razsvetljavo, v solnčni legi oddam dvema gospodoma takoj ali s 1. junijem Naslov v ogla&nem odd"lku »Jutra«. 20075 2 veliki prazni sobi suhi in svetli, z elektriko. [iarketi in vhodom s hodnika. v sredini mesta oddam s 1. junijem. Primerni za pisarno ali ordina eijrtki sobi. Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 20070 V Aleksandrovo! Na morje! Mara vd Orlič javlja svojim stalnim go stom, da je ponovno prevzela Slovencem dobro znano restavracijo in kavarno Orlič. Sobe in ku hinja prvovrstni. Vrt in igrišče. Priporoča se vsem prejšnjim in novim go stom. . . 13691 m Zdravo Joško! ; Sobota 25. t m ob 22. uri na običajnem mestu. Tvoja Tončka 13756 Dragi moj! Ti nisem prav zato potrebna? Ljubim Te — brezmejno. 20011 Akademiki! Mlada Tržačanka te dolgočasi. Pišite na »Jutro« pod »Morje«. 20081 »Poizkusiti velja!« Prosim, pridite danes kakor zadnjo soboto! Bil nesporazum! Simpatija velika — »Drama«. 20082 Tovarna čokolade »Sana« iz Hoč pri Mariboru mi je dostavila na osnovi poslane nagrajene sUke nov fotoaparat, ra kar se tovarni zahvaljujem. — Kapetan Zdunič. 20115 Gospodično v temno-modri obleki, ki je šla dne 24. t. m. okrog yf 1 opoldan po Prisojni ulici domov, prosim za sestanek pod šilro »Note«. 20102 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvignite sledeča pisma: Agiien in posten, Agilen 12647, Banhofnahe, Bubi-stncer. Čedna. Cisto. Čimprej«. Cilj, Čoln, Cilj življenja. Dobra go-podjnja 70, Dobra prodajalka. Dobra kuharica, Delaven in pošten, Dobre obresti. Dober zaslužek, Dic-krecija zajamčena, Elektrotehnika 44, Eksistenca zasigurana, Florida, Fred, Fiks ali provizija. Gospoda, Jadranka, 2. junij, Izolacija, Jedilnica. Idealna lega. Kuharica 13393, Kuharica 13042, Lo-komobila, Minetoni, Mir. Mirno življenje, Marljiva 140. Mesar. Mirna stranka 3, 31. maj, Malo stanovanje 42, Miajša moč. Mičeik ij Mlada, Novo, Nakupo-■alec, Na poizkušnjo. Nagrada, Nastop takoj. Natakarica 13459, 3 sobe, Organizator, Ožji center Ljubljane, Okoliško posestvo. Pošten trgovec 12930, Pridna 200, Pisalna, Posestvo. Pošten 44, Prošnja, Pridobitev Slovenija, Porthos, Poizkus velja, Pomoč v sili; Pemionist,-Pragi 12227 Poštena zmožna. Pošten zastopnik, Poceni, Priden 94, Rabljeno. Resna 12720, Resnost 12295, Solnčna lega, Stavbni delovodja 12032, Stara 38 let. Suho skladišče 12402, Senorita Ro-sita. Stalen .uslužbenec, Služba pri veleipod-jetju. Samostojna moč. 12046, Stanovanje in delo. Snažno. Stranac, Separiran vhod. Simpatija. Stalna 12941. Srečna 68. Solnčna lega. Stalna Asistenca, Suho stanovanje. Tiha sreča 24, Trezen mojster. Trije slav-čki, nčenec takoj, Ugod- a prilika, Ugodno sem upii. Vdovec, Velefirnia. . estnost 12801, Vodna moč 31466, V mestu. Veselo poletje. Vzgojiteljica 1929, arar.a v ljubezni. Wande-,er. Znanstvo. Zagreb 1, Zračno in solnčno. Zanesljiva kuharica. 1243, 112. 650, 1234. 40, 300 oralov, 'ne '09 'o: 'oooes '81 x gx 1385, 100. Kam pa v nedeljo dne 2b. maja? \si na veliko vrtnu veselico h g. Potočniku (Bei-nioghans) v S.ški, katero priredi pevsko društvo ■Cankar«. 20074 Pozor pletilci! Pletarna Jenko, Domžale, proda Sključni stroj št 10—90 radi preureditve na motorni pogon Kupec dobi brezplačen- jiouk. 13622 Ažurira in entla takoj Matek & Mikeš. Ljubljana. poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek 13050 Pes nemški kratkodlaki ptifar, čiste pasme, star 4 leta, dresiran prav dobro, naprodaj. Na zahtevo 8 dni na poskušnjo Cena I609 Din. Naslov Ivan Damko, lovec, p Velenje, Selo. 13682 Entlanje izvršuje hitro po 1 Din od metra G. .M e n c e. Novi \ odmat. Vodniatska ulica št. 160,1. 13030 Pozor! trgovci, gostilničarji, posestniki in penzijonisti ki imajo žene in že odrasle otroke ter si hočejo zasigurati lepi svoj dom — naj se obrnejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Lepi dom«. Vzamejo se 65—70 let stari gospodje, ki imajo prihranka za doživetje. Skrbljeno je za vso o sk« bo, ■ dobrQ hrano, stanovanje. kopanje in zdravnika. Vstojpi 6e lahko takoj. " '.' ' 13089 Preklic. Podpisani izjavljam, da nisem plačeik za katerekoli dolgove, katere bi napravil moj sin Mirko. Trbovlje. dne 22. maja 1929. — Ivan Steble, Retje št. 92. 20028 V Litiji je bile najdenih 2000 Din. Kdor jih je zgubil, naj .p javi pri županstvu v Litiii 20038 Srebrno verižico z zlatim obeskom z -2 slikam? sem izgubila. Najditelja naprošam, da jo o<'-da v ogl. odi.jlku »Jutra« 20001 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Firma VVaftenfabrik »Maaiser« A. G., Obcrndort a. N-ecker, laslnik }u,gosLo'venskega patenta št. 1S74: »Pištolj, koji se sam od sebe pum« želi prodati ta patent aJi dati licenco istega. — Informacije daje dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja Slilana 48. 6777 •Vase poletje v znamenju J)ečve in J)ečCe nageljfta, ro&enfcravta «ft rezmarino (freeva za dem in letovanje (foecva za delo in opravPe (Decva na ix1et (Deeva so v gore in Gopalisca Decrd za no Savo, Hjuhljanico in Soro (OeCVCI na vseli udobnih in domačih pohodih Firma VVaifenfabrik »Mauser« A. G., Gberndorf a. Nccker, lastnik jugoslovcnskesa patenta št. 1872: »Pištolj, koji se sam od sebe puni sa zatvara-čem, koji se kreče po drški« želi prodali ta patent ali dati licenco istega. — Informacije daje dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja Milana 48. 6776 Satore, vrtne solnčntke, poljske postel;e naslonjače izdeluje MAKSO ŠALGO, Osijek in Beograd, Kralja Petra 13 Thomas Rigbv, Westminster, London (Engleska), lastnik jugoslovenske ga patenta št. 4137: »Poboljšanje u izradi cementa« želi prodati ta patent aH dati licenco istega. — Informacije daje dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja Milana 48. 6775 Krajevne razglednice I Po najnovejših fotograiijah, izdelane v vzornem ba-krotisku po najnižji ceni dobavljamo takoj. Zahtevaj-. te vzorce in proračun na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razglednica«. Siguren obstoj! Stara, dobro vpeljana engros trgovina je radi družinskih razmer ugodno naprodaj eventuelno bj kdo lahko kot družabnik z Din 300.000.— pristopil. — Ponudbe na M. Končnik, Maribor, Slovenska ulica 28. 6769 Vsem uradom, zlasti občinskim, sodnim in žandarmerijskim priporočamo Zakon o posesti in nošnji orožja pravilnik k temu zakonu, pravilnik o izdelavi in prodaji orožia in komentarji k njim, v izdaji dr. OT- P1RKMAJERJA. Vezana knjiga velja s poštnino vred Din 67.50 ter še dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. MicHeJ ZčTaco: 132 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. Skoro glasneje od krikov in vivatov pa se je razlegal »mise-rere«, ki so ga peli tisoči in tisoči menihov, ^»okorniikov in članov raznih bratovščin in ki ga je spremljalo zlovešče, turobno kleuka-nje navca. Vse to, mrtvaške pesmi, zvonjenje, kričanje in vzklikanje, se je preko odprtega balkona glušeče razlegalo v sobano, kjer sita sedela Favsta in Torero. Ako ie bil ta hrup mučna preizkušnja za živce mladega moža, ga je prenašala Favsta s tem večjo hladnokrvnostjo. Zdelo se je, da ga niti ne sliši. Toda Torero je napel vse moči, da bi vendar že premagal čudno zmedenost, s katero ga je navdajala njena lepota. »Izvolili ste pokazati svoje zanimanje do osebe, ki mi je draga,« je izpregovoril z rahlim glasom. »Dovolite mi, gospa, da vam pred vsem izrečem svojo zahvalo za to velikodušje.« Favsti je bila ta omemba Giralde zelo nevšečna. Kar nekam hladno je zvenel njen glas. ko je odgovorila: »Zanimala sem se samo za vas, čeprav vas nisem poznala. In vse, kar sem storila, sem storila vam na ljubo. Nikar se mi tedaj ne zahvaljujte zastran tretjih oseb, ki pomenijo zame toliko, kokar da jih vobče ni na svetu.« Zaničevanje.^ ki je bilo izraženo v teh besedah, je zadelo Torera v živo, zlasti še, ker je dobro pomnil Giraldino navdušenje za plemenito in dobrosrčno princeso. Prav to razočaranje mu je deloma vrnilo hladnokrvnost. »Čudim se, gospa.« je dejal. »Kako more potlej ta tretja oseba, ki je za vas vobče ni, pripovedovati, da ste ji izkazali toliko dobrote in pozornosti?« »Dobrota in pozornost sta bili namenjeni samo vam,« se je nasmehnila Favsta. «Zaikaj, gospa?« je nedolžno vprašal Torero. »Saj sami pravite, ' da me niste niti poznali. Kateremu nagibu sem dolžnik za čast, da me mogočna, bogata in brezprime-mo krasna kneginja odlikuje s 'tolitkšno naklonjenostjo?« Favsta ga je globoko pogledala, dajoč svojim očem izraz očaru-joče miline. »Viteška natura, kakršno slutim v vas,« je odvrnila, »bo izlahka razumela moj nagib. Če bi vi zvedeli, da se pripravlja zavraten umor človeka, ki ni storil nikomur ničesar žalega, kaj bi storili?« »Bogme, gospa,« je burno vzkliknil Torero, »posvaril bi tega Človeka, in če bi bilo treba, bi mu ponudil svojo pomoč.« »Evo, gospod.« je dejala Favsta, »v vašem odgovoru je izražena ivsa skrivnost mojega zanimanja. Zvedela sem bila, da vas hočejo ■umoriti, in sem slklenila, da vas rešim. Ker so hoteli napraviti iz mladenke, ki ste jo pravkar omenili, smrtonosno orožje zoper vas, sem ukrenila tako, da se ji niste mogli približati. Ko se mi ie zdelo, da je nevarnost menila, sem poskrbela, da ste prišli spet do nje. Vse to, gospod, sem storila iz človekoljubja, kakor bi bili storili vi in vsako čuteče bitje. Mislila sem, da vas ne bom nikoli spo-znala. Prav za prav mi niti ni bilo do tega, drugače bi vas bila snoči počakala v svoji hiši. So dejanja, ki izgube vsaiko ceno, ako človek išče zanje priznanja ali zahvale. Takrat mi je bilo še marsikaj neznanega, kar je pozneje zbudilo v meni željo, da vas vidim in govorim z vami iz oči v oči. Zdaj, ko vas osebno poznam, sem vesela, da sem vam mogla koristiti, in vas prosim, da me smatrate za zvesto in vdano prijateljico... za pomočnico, ki ie nikdar ne podcenjujte.« Te besede so segle Toreru globoko v srce. Ves ganjen se je globoko priklonil ter odgovoril z glasom iskrene hvaležnosti: »Res, gospa, v zadiregi sem, kako naj se vam zahvalim.« Nato pa je dodal s preiestno brezskrbnim nasmeškom: »Toda — aii se ne vznemirjate malce preveč? Ali mi preti res tako huda nevarnost?« »Večja, nego mislite. Če ostanete tako brezskrbni, kakor ste v tem trenutku, vam je živeti le še nekaj ur.« Vzlic svoji hrabrosti ie Torero prebledel. »Talko hudo je?« se je začudil. Favsta je pokimala. »Zal mi je samo nekaj: da sem vas spet zbližala s to devojko. Če bi bila vedela to, kar zdaj vem, je ne bi bili več videli — vsaj z mojim sodelovanjem ne.« Nejasna sumnja se je porodila v To-rerovi duši. Nekaj, kar ie bilo pravkar še toplo, se ie zdajci ohladilo v njem. »Zaikaj, gospa?« je vprašal s komaj občutno pikrosfcjo. »Zato, ker bo ta devoiiika povzročila vašo simrt,« je s presunljivim poudaflkom odgovorila Favsta. Torero ji je napeto pogledal v oči. Z neomaino mirnostio ie vzdržala njegov pogled. Njene jasne oči so izražale samo iskrenost in s niipatijo. MOTOR Z 6 CILINDRI - HIDRAULItNE ZAVORE GRACIOZNE LINIJE - ČUDOVITA LEPOTA DE SOTO SIX DELO C H R Y S-L E R J A Samo produktivnost Chryslerjevega podjetja je mogla ustvariti s svojimi obilno razpoložljivimi sredstvi tako čudovito vred nost kakor je De Soto Six. Sest cilindrov proizvaja mehko in breziumno brzino - sto ili še več kilometrov na uro. Notranje hidravlične čeljustne zavore delijejo v vsakem trenutku brezhibno. Vitek hladilnik. Lepo zaokroženi blato brani, široka elegantna okna. Preiskusite De Soto Six sami. Ze iz samega veselja in ljubezni do vožnje napravite ta poizkus. In le tedaj bodete občutili ponos, ki ga ima vsak lasnik De Soto Six-a, ko sedi za krmilom. Zahtevajte kataloge in naročite takoj eno poskusno vožnjo. ROADSTER - T O U R i N G - C O U P £ - LUXUS C O U P Č COACH (2 VRATA) - SEDAN (4 VRATA) - LUXUS SEDAN. DE SOTO SIX POSKUSNA VOŽNJA S)M*««veni jospodf«! bi i«m preizkusil Dc Soto Six - brez stroško in kupne obveznosti um«. Obiičitame, prosim, dne-----------------------------------eb (uri) ........................................... z De Soto Six-om Mf IN PIMMIK NASLOV_____ Dolenc * Tonniei, Dvofakova VI. 3, Ljubljana DE SOTO MOTOI CARS, DIVISION OF CHRVSLER MOTORS, OETROIT, MICHiGAN Bele emajlirane ploščice za oblaganje zidov in š;ediinikov dobavlja in polaga ,.MATERIJAL« d. z o. Ounajska c. 36. Oglas. Upravii Kraguievaokoz Oficirskoz Doma potreba« je zakupac, koji bi u svojo i reži« imao da izdaje kosi in pače za svu gg. oficiie i s«a«tie posetioce Doma. , Otovoi u slo v i su: dokaz zakupca o jačem inrovnom stanju i doka«, d« ie dute vrt mena hio zakupac ili so-p^tveni^k kak'vos ve če 2 ustanove si ione Oficirskim Domovrma. Dxw se iedaoe pod zakup od 1. jula o.ve sod.ioe pa za uzovoreno giftttamti za ostale uslove, koji su vrte po voljni, treba da se imniBU Hi pismeno obrat« Upravi Krasujevačfoo« Oficirskoz Doma M4d«lK do 8. iuna teku če godire. Stan za zaioupca i njegovu porodicu osi®uran je. 6779 RADIOAKTIVNO TERMALNO KOPALIŠČE RIMSKE TOPLICE SHS Odlične, proti revmatizinu, protinu, išija-su, nervoziteti in ženskim boleznim. Sezona: maj — oktober. Penzjon. Pr^dsezona Din 60.—, glavna sezona Din 80__po osebi. Prospekte pošlje kopaliina uprava brezplačno. 93-a Originalen francoski ECLAIR VERMOREL je najboljša ŠKROPILNICA na svetu. Generalno zastopstvo: BARZEL d. d., SUBOTICA Zahtevajte cenik! Dobi se povsod. £6 Vse kilometrov z 1 litrom goriva Walier Chritchlov 1767 H. st. VVheaton. 111. U. S. A. }e dobil patent na varčevalca bencina, odstranjevalca ogljika za v«e avtomobile ia plinske motorje, ki nadkriljnie vse, kar se je dosedaj izdelalo. Stari »Fordi« dosezajo do 2b'A k.m t enim litrom goriva, novi Fordi do 22% km. Vsake druga znamka doseza znatno večji efekt od Vi—V*. Izumitelj prosto nudi za vpeljavo tako napravo. Tudi oddaja povsod okrajnim a ze nt ura m in zastopstvom, ki lahko skupijo mesečno 250 do 1000 dolarjev. Pišite še danes v angleškem jeziku na: W. Chritchlovv 1767 H. Wheaton. 111.. U. S. A. Studenec pri Dev. M. v P. Lepo posestvo hiš. št. 34 z zemljišči se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo, dne 26. maia ob 2. popoldne na licu mesta, Studenec št. 34. Vsa pojasnila pri dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Miklošičeva 6, Ljubljana. 6726 Astmatiki trpe na tesnobi in pomanjkanju zraka, radi tega ne morejo spati, postajajo nervozni. Zato bi moral vsakdo uporabljati tako) •frstmel brettchial cigarete ki sluzo razkrajajo, krč ublažujejo, ter omogočajo mirno in ugodno spanje. Dobivajo se v lekarnah. Finma Waffenfabrik ».Mauser« A. G., Oberndori a. Nedce-r, Lastnik joigoslovenskega patenta št. 1873: »Novine na cilindričnom zavrtaču sistema Mauser« želi prodati ta pasem ali dati licenco i-stesa. — Informacije daje dr. Janko Olip advokat v Beogradu, Kralja Milana 48. 677S Odlične švicarske ure kupite samo pri fc6>9 »OTPLATI«. BEOGRAD. Kralja Petra 64 mezanin. Zahtevajte brezplačen cenik za ure na odplačilo in za gotovino. Firma Wafienfabrik »Mauser« A. G., Oberndorf a. Necker, lastnik jugoslovenskega patenta št. 192S: »Zavrtnji uklještač« želi prodati ta patent aii dati licenco istega. — Iniorraacije daje dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralia Milana 4S. 6779 Predno kupite kolo, šivalni stroj ali gramofon, oglejte si ogromno zalogo koles: DURKOPP in dr. najboljših svetovnih znamk, šivalnih strojev: znamke DURKOPP in MINERVA, gramofonov: znamke CO-LUMBIA, ter plošč zadnjih šlagerjev pri tvrdki: »TEHNIK" Josip Banjai, Ljubljana LJUBLJANSKI DVOR LJUBLJANSKI DVOR Pražakova ulica štev. 19 Najnižje cene! J Originalno ugobanar-palent-moko proizvajajo jedino ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR VARUJTE SE JMENUSL1ČNI/H POTVORB / Urcjaje Da v ono gavljcn. bd^. M konzorcij .Jutra, AdoU Ribaikar. Za Naroda« tiskamo d. d. kot takarearja Franc Jczcržck. Z« inseratni dol je odgovoren AiojZ1j Nuvak. Va v Ljubljani.