26. LETO službe kulturnemu in gospodarskemu napredku Slovencev v Wisconsin!! JV G OS L O VENSKI 26th YEAR of Service hi tilt* VugosUivs of W iscoiiMu and to the Country The Only Yugoslav Newspaper, printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugoslav Extraction. — Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin Entered as second-class matter January 21, 192(1 at the post office of Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1874). ŠT. NO. 520. MILWAUKEE — WEST ALLIS, WIS., DECEMBER 22. DECEMBRA 1938. LETO X. — VOL. X. ESTABLISHED 1913. i 1 i ■ m Hi I*?* LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA Dogodki po Sloveniji in ostali Jugoslaviji * iNova cesta Štrigova—Ljutomer izročena prometu. Eno zadnjih nedelj so izročili prometu novo cesto, ki veže Štrigovo z Ljutomerom. Cesta je velikega gospodarskega pomena. Zdaj bo Strigovčanom pot v Ljutomer skrajšana za devet kilometrov. Nova cesta bo zlasti tudi dobro služila vinogradnikom, ki so doslej težko prišli z vozovi do svojih vinogradov. Marsikdo se bo lahko tudi z avtomobilom popeljal tod na izlet. Premogovniki, ki zdaj s težkimi tovornimi avtomobili vozijo velike količine premoga na ljutomersko postajo, se bodo posluževali nove ceste. Zadnji čas so bili odkriti vrelci nafte pri Selnici, katerih izkoriščanje bo terjalo tudi velik promet. Torej se obeta na novi cesti, zlasti od Razkrižja dalje, velik promet, saj se bo vsakdo rad ognil mučni vožnji po o-vinkih čez Pristavo, saj dosedanja zveza med Štrigovo in Ljutomerom je bila dolga 17 km in je imela velike ovinke. Po novi cesti pa znaša razdalja le 6.7 km. Novo cesto vežeta tudi dva mostova, katerih glavni je čez. Ščavnico pri Stročji vasi ter dolg 28 m. Vsa cestna dela, ki so se vršila štiri leta, so stala poldrugi milijon dinarjev. Z novo cesto sta ne samo Štrigovo in Ljutomer, temveč vse Mursko polje in Medmurje mnogo pridobila. * Zopet skupina sezonskih delavcev iz Nemčije. Pred dnevi se je vrnila domov skupina sezonskih delavcev iz Nemčije, 7(K) v skupnem številu. Polovica teh jih je doma iz Prekmurja. Zaposleni so bili čez poletje v Mecklenburgu. Prihod tako velike'skupine je povzročil na mariborski postaji ogromno posla. Med drugim so morali vse delavce tudi razkuziti zaradi živinske kuge, ki v Nemčiji še vedno razsaja. Razkuže-valci so imeli vso noč opravka, da so do jutra opravili posel. Delavci so povedali, da v kratkem se vrnejo še ostale zadnje skupine na svoje domove od katerih zadnja bo baje štela 1,600 oseb. * Zaljubljeni hlapec je ustrelil svojo izvoljenko in sebe. V Savljah pri Ježici blizu Vidmarjeve tvornice dežnikov in nogavic se je odigrala krvava ljubezenska žaloigra. Pri Čerinovih je na posestvu že od februarja služil za hlapca 25-ietni Leopold Klavžar, doma iz Mršnih sel. Fant je bil mar je jela teta rejenko odvračali od njega. Jeraiova pa spočetKa tete ni hotela ubogati in je še nadalje vzdrževala stike z, mladim hlapcem. Pred nedavnim pa je Čerinova nasiopila odločneje in pregovorila Marijo, da je Klavžarju odpovedala ljubezen, obenem pa ga je gospodinja odpustila iz službe. Klavžar se je potem vdmjal pri Francetu v Klečah in še vedno zasledoval Marijo. Ker ga je pa ona odločno odbila, je postal fant še bolj potrt E-no zadnjih nedelj zvečer pa je prišel na Čerinovo dvorišče, kjer je počakal Marijo, ki se je baš odpravljala v hlev molzt krave. Preden je dekle stopilo čez prag, je Klavžar skočil k njej in jo ustrelil v levo sence, iiudo ranjeno Marijo so nemudoma prepeljali z avtomobilom v bolnišnico, kjer je izdihnila. Klavžar je pobegnil in se za Vidmarjevo tvornico ustrelil. * Oče sedmih otrok ubit. Obžalovanja vreden dogodek se je zgodil te dni v iiakovcih buzu Murske Sobote. Anton Buzeti, mali posestnik in oče sedmih o-trok, je pil v gostilni. Okrog mize so sedeli sami delavci, ki so zaposleni pri gradnji novega občinskega mosta. V gostilno pa je prišel tudi pose-ovuik L^-ujjuld Tratnjak iz Bakovcev, ki se je vsedel k drugi mizi, popil, kar je naročil, nato pa šel. Kmalu za njim je šel domov tudi Anton Buzeti. Pozneje pa so našli v bližini njegove hiše Buzetija mrtvega. O umoru obveščeni murskosoboški orožniki so aretirali posestnika 1-ieopoida Tratnjaka, ki je priznal, da je s kolom trikrat udaril soseda po glavi iz jeze, ker je o njegovi hiši izrekel žaljivo šalo. Aretirani posestnik se izgovarja, da ni imel namena soseda ubiti, raz-telešenje pa je ugotovilo, da so bili udarci smrtni. Žalostna smrt posestnika Antona Buzetija je zbudila v vsej okolici splošno sočutje s hudo prizadeto družino. Pokojnik je bil znan kot dober gospodar in skrben oče. * Skrivnostna najdba lobanje. Nedavno so našli v gozdu blizu Dobovca lobanjo brez trupla. Neki delavci pri rudniških apnenicah, ki so doma v bližini tega gozdovja, so trdili, da je to lobanja 281etnega posestnikovega sina Mihe Pavliča iz Završja, občina Sv. Jurij pod Kumom. Miha je pred letom dni z drugimi fanti i- Sleherni božič ni le spomin le besede brez zvoka, ki jih na prvi božični praznik v Be- najraje rabijo demagogi, tlehemu, ni samo odsvit tiste- j Res se je borba za obstanek ga prihoda, ko je večna Luč poostrila ter življenje zahteva razsvetlila temo zemlje, tem- skoraj od slehernega mnogo več je vsakokrat tudi obnov-ljenje te velike verske skrivnosti. Toda če ostane skrivnost, ki sveti iz onostranstva v naš čas, nespremenjena, pa niso vsako leto enake zunanje razmere, v katerih obhajamo božične praznike. Kaj je posebno značilno za naš čas1? V zadnjih letih in tudi v tem, ki gre h koncu, menda nismo o ničemer toliko govorili kakor o krizi. Pa dajmo, recimo še, da tudi naš letošnji božič nosi na sebi hude in vsestranske krize. Da, smo sredi hude gospodarske, družabne, politične in tudi duhovne krize. Ljudskih mas se polašča brezbrižnost in apatija. Ljudem ni več za to, da bi vodili in oblikovali življenje, ampak sprejemajo z resignacijo, kar jim prinašajo razmere in čas. Nič želje po podjetnosti, ustvarjanju, napredovanju, le še nagonska skrb, da si ohraniš golo živ-ljensko eksistenco ako je mogoče. Isto utrujenost in brezbrižnost je opazovati tudi na raznih področjih duha. Skoraj ni mogoče iti več po poti, ki bi vodila do kakega določenega cilja, težko je še kaj podvzeti, kar bi obetalo zanesljiv uspeh. Razpad večnega reda je privedel do razpada osebnosti, njenega dostojanstva in njenih pravic. Naš človek je bil pahnjen ali pa je sam zataval v temno, brezzvezdno noč ... Sedanjo dobo imenujejo češče materijalistično v tem pomenu besede, da si je surova sebičnost skoraj povsem podjarmila ljudi. Vendar v splošnem ne vidimo zla baš v tem, ne zavedamo se ga, če ga že iščemo. Toda kdo ga išče in kdo odgovarja na vprašanja, ki so v ospredju?! Kot da je vse življenje postalo nekakšen lutkovni oder, govorimo le besede, ki nam jih polagajo drugi na usta, igramo komedijo, doživljamo pa tragedijo. Ne verujemo več v ničesar; pre-brihtni smo; vse vemo in ničesar ne razumemo; z ničemer nismo zadovoljni sami pri sebi, vse pa glasno hvalimo. Človek ne zna več misliti in ne zna ter ne more živeti. Nesebičnost, plemenitost, človeško dostojanstvo — vse to so zdaj navadno borba za obstanek plemenititi človeka? Kako se naj človeštvo v resnici kultivira, če posameznik ne utegne in ne more niti misliti in ko se vse življe-več, da ne utegne misliti na nje uči le sovražiti ter stati druge in da mu otopeva čut za trpljenje ter bolečino bližnjega. In v času gospodarskih in socijalnih potresov pač ni tistega idiličnega miru, da bi se lahko v njem vtapljali v mehka čustva. Toda zdrzneš se ob spoznanju, da je človek dandanes izgubil skoraj povsem ceno, da je njegovo življenje dejansko skoraj tako brez cene, kot je bilo med svetovno vojno. Nihče menda ne sme niti misliti na to, da je greh nad človeštvom, če dopuščamo, da ljudje hirajo ter umirajo, ker družba nima zanje več skorje kruha, ker jim je odrekla pravico do obstanka ter do dela. Na nezaposlenost v splošnem gledamo kot na gospodarsko zlo, toda kdo vidi v nji zlo, ker trpe nedolžni ljudje?! Človek je nezaščiten ter brez. cene, nanj gledamo samo kot na delavca, nezaposlenega ali kot zastopnika tega ali onega stanu. Med človeštvom in človekom so priznane družabne razlike, mi y»p. jvravimo, da smo vsi ljudje z enakimi osnovnimi pravicami. Človek je še vedno samo številka v številu in nad njim so interesi, ki se jim mora podrejati ne glede na to, ali ga stane življenje ali ne. Človek nima cene sam po sebi kot človek, temveč samo po svojem družabnem položaju in moči. Človek je pod koleisi časa in vse se godi kot brez njega in brez njegove boljše biti. Ne, nad človekom, nad njegovo moralno rastjo ter nad njegovo silno tragedijo še nihče dovolj ne zamisli. To je vse, da ugo vsemu m vsem nasproti?! Ko sebičnost ne bo več najvišja življenjska zapoved ter bo vsak živel ter delal za vse in vsi zanj, bo dobilo posameznikovo človeško življenje pravo ceno in človeško dostojanstvo pravi pomen. S pestjo ne bomo preoblikovali človeka v boljše bitje in z zlom ne borno pobili zla. Pokažimo, da imamo vsaj toliko srca za človeka, kot ga imamo za živali ter ne zamudimo nobene prilike, ko je treba povzdigniti glas za osnov ne človeške pravice! Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe, je dejal Odrešenik. Te Njegove besede ponavlja svet danes, ponavljal jih je lani in predlanskim in sploh vsa leta, odkar jih je prvič izgovoril On. Ponavlja jih, a ne ravna se po njih. In ponavljal jih bo še naprej, a še naprej bo delal baš obratno. Ni še dorastel temu velikemu nauku. Sebičnost ga bo vodila še naprej. Kako dolgo še? Koliko let še? Let!? Ali računamo starost zemlje po letih? Vprašajmo se torej, koliko stoletij še? Ne, ljubili svojega bližnjega, ljubili ga tako kot samega sebe, žal, še dolgo ne bomo. Egoizem je še pregloboko vkoreni-njen v nas, a volja, da ga izkoreninimo je preslaba. Toda nekaj lahko storimo, k čemur ni baš treba posebno trdne volje. Priznajmo človeku, da je človek! Priznajmo svojemu bližnjemu vsaj to, da je vreden enake mere spoštovanja, cot jo pričakujemo od drugih Domači in drugi dogodki po Zdr. državah in tri hčere, v Montani pa brata, v stari domovini pa dva brata in sestro. — V naselbini Blaine, O., sta se poročila pred dnevi Louis Šušteršič in Ivanka Ivozely, dobro poznana rojakom v Blaine in okolici. — V Carlinville, 111., sta se rojaka Louis Makovec in Louis Parkel peljala z dela v avtomobilu, in ko sta hotela preko železniške proge, je vlak pogra- tavljamo, da živimo v “materi-1 za sebe. Ne mislimo, da smo jalistični dobi”, a nesebičnost duševno več vredni od druge pojmujemo tako ozko, da jo istovetimo z dobrodelnostjo. Pravilno vzeto je pa dobrodelnost samo dokaz, da človek še vedno nima cene in da vlada med ljudmi velikanska neenakost, ker se dele v dobrotnike in v berače, torej v tiste, ki lahko — če hočejo — dovoljujejo živeti drugim iz “plemenitosti” in v one, ki ne morejo živeti in ne umreti in ki tudi baš zaradi tega ne morejo koristiti družbi kot bi lahko. Ali more torej taka sirova ga, ali vsaj ne kažimo mu tega očitno. Kdor dela to, pokazuje baš obratno. Z ‘ ‘ vihanjem no-cot pravimo, razgalja le su svojo lastno duševno plitkost. In ne trkaj se na žep, če misliš, da imaš v njeni groši več kot drugi. Kajti, morda ga pa nimaš, in v tem slučaju smešiš zopet le samega sebe. To vse so znaki egoizma, ki ga bo moral človek premagati, predno bo zrel za veliki Kristusov nauk — “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!” — V Clevelandu, O., je na-gloma preminila te dni za srčno lnbo Zofi »tritar, rojena Debeljak, stara 68 let. Tv zapušča samo eno svakinjo. Pokojna je bila doma iz fare Kostanjevica ob Krki, kjer zapušča brata in dve sestri. V Ameriki je bivala 26 let. — Umrl je zadnje dni Anton Slak, star 60 let. Bil je doma iz tare Trebeljnoj kjer zapušča brata Janeza. Po poklicu je bil livar. Zapušča ženo Alojzijo, roj. Cesar, doma iz (Jonske vasi, iara Mirna peč, in štiri hčere ter enega brata, v Falls Creek, Pa., pa še enega brata ter več sorodnikov. — Yr mestni bolnišnici je preminil rojak Matevž Urbas, star 65 let. V Ameriki je živel 40 let. Doma je bil iz Ivanjega sela pri Rakeku. — V Charity bolnišnici je za vedno zatisnila oči hrvatška rojakinja Danica Popovich, katere dekliško ime je bilo Sajatovič. Družina živi na farmi v Middlelield, O. Poleg moža zapušča še šest otrok. Stnr.a je bili !• « — P* 1 r> letni bolezni j« pred dnevi preminil Mike Pavletič, ki je bil doma iz Predzida pri Babjem polju. Drugič je prispel v A-meriko pred 20 leti. Po poklicu je bil kovač ter je delal 11 let pri N. Y. C. železnici. Zapušča enega sina in dve hčeri. — Rojakinja Ana Hrovat je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Dol. Mraševem pri Novem mestu umrla teta Marija Vidmar v visoki starosti 82 let. V Barbertonu zapušča nečakinjo Fany Bradač, v Clevelandu nečakinjo Ano Hrovat, v Utah pa nečaka John Bukovca. — V Ely, Minn., so se pred nedavnim vršile mestne volitve. Za župana je bil izvoljen Irec Bernard Lamberth, za al- bil avtomobil in ga rinil kakih 120 čevljev daleč po tiru predno se je vlak ustavil. Avtomobil je bit popolnoma uničen, toda rojaka sta bila k sreči le rahlo pobita in sta se lahko še isti večer vrnila iz bolnišnice na svoja domova. —V Burgettstownu, Pa., je zadnje dni umrl za pljučnico Anton Jeram, star 60 let in doma iz Žel ima pri Cerknem na Primorskem. V Ameriki je živel 35 let in je bil dobro poznan po naselbinah Pennsyl-vanije, kjer je pred >eti prodajal /latr.;"o — V Prince deorge, B. C., Kanada, je nedavno,našel smrt na cesti rojak Peter Rode, ko se je njegov avto prevrnil in ga pokopal pod seboj. Rode je bil doma iz Starega trga pri Poljanah v Beli Krajini. Tu je živel 10 let in zapušča brata v Kanadi, sestro v Phoenixu, Ariz., v starem kraju pa mater. —V Shirkeville, Ind., žive či rojak Andrej Bozovičar se je zadnje dni težko ponesrečil v premogovniku, ki je lastnina Slovencev v Blanfordu, Ind. Vozički so ga stisnili in mu zlomili nogo ter prizadjali druge poškodbe. Nahaja se v bolnišnici v Clintonu, Ind. — V Calumetu, Mich., je bil te dni obsojen rojak Henry dermana pa sta bila izvoljena Trost iz Ilollanda na 60 dni za- liiv in skrben za hišo. Zato so gral hazardno igro, pri kateri .. 1 V • 1 • 1 _ 1_ • • 1 i_____ O AAA J.*« ga imeli domači radi, dokler niso opazili, da se ozira po rejenki, komaj 171etni Mariji Je-ralovi, ki ji je bila gospodinja Marjana Čerinova teta. Jeralo-vi so že pred petimi leti umrli starši, ki so imeli posestvo v ;Sp. Pirničah. Da se hlapec in rejenka rada vidita, so opazili Čerinovi že pred meseci. Zato S I O V L V E S T R VEČER “Sloge” štev. 1 JPZS. 31. DECEMBRA 1938 v LENKO (Tamše) DVORANI je izgubil okrog 2,000 din. Baje je imel še več denarja pri sebi, pa je z igro prenehal. Pravijo, da je prišel sam domov in nato spet odšel. Od takrat je izginila vsaka sled za njim. Polšniški orožniki so v bližini ležeče lobanje našli tudi truplo ter poleg njega majhno košaro in baržunast klobuk. Te gozdove nabirat maline, kakor so takrat delali mnogi siromaki, da so si prislužili nekaj dinarjev. Po razsežnih gozdovih so moža iskali, a vse iskanje je bilo zaman j. Zdaj so lobanjo in kosti spravili v zaboj in jih pokopali. O resničnosti izpovedi žene iz Trbovelj ni dvoma in je tako ostala usoda mladega Mihe Pavliča še vedno neznana. * Požar. V Levpi pri Kanalu je pred dnevi nastal ogenj v hiši posestnika Josipa Juga. Zaradi vetra se je ogenj razširil še na gospodarsko poslopje. Vaščanom, ki so prihiteli na dni pa se je zglasila neka že-1 Pom°(,i se je posrečilo po daljšem trudu požar omejiti. * 941etnega starčka povozil nica iz Trbovelj, ki je trdila, da je imel takšen klobuk in košaro njen mož, ki je pred petimi leti šel od doma in se ni vrnil. Ta izgubljenec. ve< iz vlak. Na progi Grobelno—Ro gatec je na železniškem križišču v Šmarju pri Jelšah oseb-Trbovelj ni bil pri pravi pa-; ni vlak do smrti povozil 941et-| meti in je tudi njegov sin v nega preužitkarja Janeza 1 umobolnici. Žena je pripovedo- Kresnika iz Šmarja. Nesreča 1 vala, da je šel v kumljanske s e1 je zgodila, ker je bil pokojni precej gluh in ni slišal prihajajočega vlaka. * Na 30 tisočakov je pozabil. V Ivanec je prišel te dni kmet Franjo Kukec iz Voč, da bi zamenjal 30 starih tisočakov, ki so bili že davno vzeti iz prometa. Ko so ga vprašali, kje jili je imel tako dolgo, je odgovoril, da jih je skril, potem je pa pozabil, kje jih ima skrite. Šele te dni se je spomnil, da jih je spravil v hrastov zabojček in zakopal v kleti. * Velik požar. Pri posestniku Alojzu Selinšku v Rožni na Dravskem polju je nedavno zgorela hiša zaradi slabega dimnika. Ker je bil hud veter, se je ogenj prenesel še na sosedno hišo posestnika Franca Ljube. Kljub pomoči gasilcev od Sv. Miklavža sta poslopji pogoreli do tal. * Zopet z motornim kolesom v smrt. Na cesti blizu Zgonika na Krasu se je pripetila nesreča z motornim kolesom, ki je zahtevala človeško žrtev. Mehanik Franc Švara z Nabrežine se je vračal s svojo zaročenko, 181etno Jolando Trampuš iz Barkovelj, z izleta v Trst. Na nekem ovinku pa je Švara pora m dve leti bo moral biti pod policijskim nadzorstvom. Trošt je namreč na lovu na srnjake streljal na avtotruk, v katerem so se fantje armade CCC peljali z dela ter sta pri tem bila dva fanta lažje ranjena. Trošt se je pred sodnikom izgovarjal, da je mislil, da tečejo srnjaki po cesti (!). — V Claridge, Pa., je nedavno podlegel srčni kapi Josip Jugoslovena Frank Vranesich in Jos. Milkovich. Mr. Vranesich je bil rojen v Calumetu in je še kot mlad deček prišel v Ely. Mr. Milovich je bil rojen v Elvu. — V Burley, Idaho, je bil nedavno povožen od avtomobila rojak Matt Ferlič, star 60 let. Rojen je bil kot sin cerkovnika pri Sv. Urbanu nad Škofjo Loko in je prišel v A- meriko leta 1896. Naselil se je | Jarda«, star 64 let in rojen v najprej v Federal, Pa., leta nu Primorskem. Za- 1900 pa se je preselil v Rock j pušča ženo. Springs, Wvo., kjer je bival ^ Rio de .Janeiro, Braz.. nad 30 let, nakar si je pred leti' Je umrla Antonija Černigoj, kupil farmo v Burley, Idaho, t rojena v Dobravju pri Sv. Kri- izgubil oblast nad vozilom ter4fin se naselil tam. Na farmi za- j ™ v vipavski dolini Zapustila treščil z motorjem v obcestni kamen. Pri tem si je mladenič razbil lobanjo, da je bil na mestu mrtev, njegova zaročenka pa je dobila hude notranje poškodbe, tako da dvomijo, da bi ostala pri življenju. * Najdeno človeško okostje. Posestnik Josip Robič s Slemena pri Sv. Duhu je našel v gozdu kakih 150 metrov od svoje domačije človeško okostje, ki je že razpadalo, nekoliko proč pa že tudi strohnelo glavo. Na okostju je bila še obleka, na nogah pa čevlji. Pri mrtvecu so dobili listine, na podlagi katerih so ugotovili, da gre za 791etnega Krambergerja iz Ruš, ki so ga pogrešali že od marca. je eden bratov obležal mrtev z dvema kroglama v telesu. Druge podrobnosti niso znane. pušča ženo in tri sinove, v moža in tri otroke. Njeno Rork Springsu pa še enega si- j dekliško ime je bilo Štor. na in dve hčeri ter v Portland, — V Buenos Airesu, Arg., Ore. eno ličer. sta se brata Andrej in Karl Je- . i nič nedavno sprla in pričela V Turtle Creek, Pa., je ! streljati z revolverji na eden bil, nedavno tega, ustreljen od drugega. Posledica je bila, da trojice mladih roparjev rojak Martin Fink, lastnik male gro- j cerijske trgovine. Bil je na; mestu mrtev. Fink se je posta- j vil roparjem v bran in to je bil vzrok, da so ga ubili. Roparski morilci so zbežali brez plena, a so bili drugi dan pri- j jeti. Dva sta stara po 19 let,1 tretji pa 21 let. j — V Rentonu, Wash., je u- |j mrl pred kratkim Jack Vidmar, star 63 let in rojen v fari Hinje. V Ameriki je živel 40 let. Zapušča ženo, dva sinova TUNE IN the JUGOSLAV HOUR on W E M P (1310 kc.) Each Sunday from 2:00 to 3:00 P. M. itaMft r.-zwuT.'-inwrrasateegawxa star 73 let in rojen v Vrbljenju pri Tomišlju v okolici Iga. V Ameriki je živel 40 let, toda ni bil nikdar pri kakem , dru- odklanjala izdajo varantov-. Toda policija, je izjavil policij -sk5 šef, l)o odslej zopet skušala storiti svojo dolžnost ter bo nastopala proti bin,go igrani in potem zahtevala varante, ako jih bo dobila. Frank Vidic, ki je bil rojen v Ajdovcu na Dolenjskem ter živel v Ameriki 40 let. Zapušča ženo. SUBSCRIPTION RATES One year ......................................... Six mouths ....................................... Europe and other foreign countries: one year ..... Six months ....................................... Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. —- Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo polog novega tudi stari naslov. TEL.:- MARQUETTE 4662 Vesele in zadovoljne božične praznike ter uresničenje vseh želj v Novem letu želita vsem svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem! in znancem tu in v starem kraju * Zavraten zločin na Veščici. Na Veščici, občina Razkrižje, se je dogodil nedavno zvečer nenavaden zločin. Makovčeva hiša stoji na levi strani nove banovinske ceste, ki vodi iz Ljutomera v Štrigovo. Ko je bolehni 721etni posestnik Ivan Makovec ležal v postelji, njegov sin 251etni Karol pa je bil pri oknu, je nekdo skozi okno ustrelil v hišo. Krogla je zadela sina Karola v trebuh, mu predrla želodec ter izstopila, nato pa zadela še starega moža v glavo. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti. Stari Makovec je kmalu umrl za poškodbami a tudi njegov sin je menda že izdihnil. Pokojni Ivan Makovec je bil skrben gospodar in priljubljen med vaščani, med tem ko je bil njegov 251etni sin Karol nekoliko živahnejše narave. Pa si je menda prav zaradi tega nakopal sovražnika, ki se je na tako krut način maščeval nad njim. Orožniki pridno stikajo za brezvestnim zločincem. Lokalne vesti NOVAK’S FOOD MARKET” MESNICA IN GROCERIJA 607 SOUTH 5TH STREET * (! TEL.: GREENFIELD 5323 % Vsem vvestalliškhn in inihvauškiin slovenskim prijateljem prav vesel in zadovoljen Božllč ter srečno in uspelia polno Novo leto želita ALDERMAN 1. VARDE WEST ALLIS 1505 SOUTH 58TH STREET PRAV WITTIG FUEL CO » %|(1J “QUALITY FUEL SINCE 1891.” * Coal Enel Oil Coke Fireplace Fuel ! TEL.: MITCHELL 7140 Wood Charcoal I 4202 W. GREENFIELD AVE. — BRANCH: 3001 VV. LISBON AVE. POPILU fLA GASOLIN OLJE in vse AVTOMOBILSKI POTREBŠČINE POPRAVLJAMO tudi “bodies” in blatnike (“fenders”) ter oskrbimo PREBARVANJE 120 So. red “šapio” pripravi smrekovo vejico in vrečico za darila, samo da bo zjutraj med prvimi tepežkarji. Botre morajo tega dne obdarovati svoje birmance in krstnike s posebnim darilom, s kakim predpasnikom na priliko, z denarjem ali pecivom, ki se imenuje “šapla”. Dekle mora darovati fantu, s katerim je šla na žegen v “Prvi rej”. Zvečer “šapajo” fantje. SANITARY SODA WATER COMPANY Najstarejša jugoslovanska izdelovalnim soda vode in drugih mehkih pijač 1430 South 69t.h Street Tel.: Mitchell 7620 WISCONSIN BOTTLING WORKS Izdelovalci PRIDE soda vode in drugih mehkih pijač 728 South 7th Street l^^Z£4Z^Z£^^Z^^^4Zi t 400 South 3rd Street Tel.: ORchard 3553 MR. & MRS. ROMAN BLASICA GOSTILNA — TAVERN 1401 West Washington Street Tel.: ORchard 9798 MR. & MRS. JOE LEVAR GOSTILNA — TAVERN 325 NORTH MILWAUKEE ST. issjBBBfseasasaiMiS3«a*wwsss I boginje. Za Grimmom pa je ob-1 801 South 2nd St. ' I 22. DECEMBRA 1938. J U G O S L O V E N S K 1 O B Z O E , VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE :-: | TER SREČNO NOVO LETO 1939 1 SLEDEČE TVRDKE IN DRUŽINE: I ŽELIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM k Tel.: OHchard 2709-J j! MR. & MRS. i ANTHONY YERAY K Najboljše želje zlasti članstvu J. P. Z. Sloga! 805 South 30th Street Tel.: GReenfield 6158 Frank S. Ermens ZAVAROVALNINA 6227 W. Greenfield Ave. 'i Tel.: Mitchell 8611 MR. & MRS. JOHN DEBELAK PLUMBING & HEATING 930 West National Ave. Tel.: ORchard 1370 Dr. E. C. FRANTZ DENTIST 526 West National Ave. Tel.: ORchard 3283-J Mr. & Mrs. Frank Peritz 1239 W. Mineral Street ?! i\ i\ f! I f ■A Mr. & Mrs. Anton Gnader 3361 North 1st Street Tel.: ORchard 8473 Mr. & Mrs. P. Ordanoff Premog — Koks — Drva 1034 South 5th Street i Tel.: ORchard 1946-W Mr. & Mrs Lawrence Žagar 1508 South 38th Street (jj Tel.: Mitchell 3110 Mrs. Gorishek Coal Co. 733 W. Virginia St. Tel.: GReenfield 0366 Mr. & Mrs. Frank Skok FOTOGRAF $ Najboljše želje k Novemu letu jfi posebno članstvu westalliških in Premog in drva milwauSfcih društev in naselbini I! sploh! 1333 South 61th Street j* Tel.: BRoadway 2255. Tel.: ORchard 5351 I Mr. & Mrs. Mr. & Mrs. Leo Koshak f Frank Lipog-lavšek Avto-garaža in prodaja gasoliita g* Grocerijska trgovina jrjj 512 South 5th Street JJJ 3601 Wes,t Burnham St. 8$ Tel.: BRoadway 3026 Mr. & Mrs. John Gabriel Gostilna i- Tel.: ORchard 0704 U Mr. & Mrs. f \i \l 1! i! 625 South 5th Street jjj 'el.: GReenfield 9853 $ Tel.: GReenfield 1170 it Mrs. Sophie Turek it Anton Wacak Trgovina / železnino 738 W. National Ave. Tavern 6237 W. National Ave. i! II U i John Rezel KROJAČ 6026 W. National Ave. Tel.: Hilltop 8050 »j Mrs. Mary Tamše j j Gostilna f! Najlepše božične pozdrave in j! srečno Novo leto tudi mami Mrs. ji j F. Vrabič-Tamše v starem kraju, 3300 W. Cameron Ave. j j MRS. Theresa Juvane in družina 435 South 3rd Street Tel.: Kllbourn 5522 Mr. & Mrs. Valentin Maci Gostilna - Tavern 3079 N. 3rd Street it I i! U V. I i! Mr. & Mrs. Victor Miško 637 South 9th Street Tel.: BRoadway 2983 jy Tel.: BRoadway 4178 J! Mr. & Mrs. j j Frank Gregorcich i! Gostilna j! f! 601 South 6th Street Mr. & Mrs. Joe Schiretz Gostilna 525 South 5th Street • • Sveta noč --- blažena noč 1 (Zgodovina te lepe božične pesmi) Ko bomo v teh praznikih, kakor vodno, tolikokrat peli in slišali to pesem jeidobro, če vemo, odkod je in kako se je tako naglo razširila. Ta stara pesem, ki nas vedno znova gane in ki je v tako tesni zvezi s prižganimi lučmi, ta pesem se poje danes po vsej zemlji. Pred leti so bili precej ne-edini glede komponista te pesmi. Danes pa imamo kljub legendam o nastanku te pesmi ohranjen rokopis komponista, ki je svojo pesem poslal 30. decembra 1854 na kraljevi dvor v Berlin in s tem imamo popolno gotovost o njenem nastanku. Povod za to pesem je bil precej prozaičen. Orgle v javni cerkvi v Oberndorfu so v 1. 1816 zaradi vlage v cerkvi odpovedale ravno okrog božiča, tako da bi morala biti polnočnica brez slovesnega orglanja. Da bi to pomanjkljivost vsaj za silo nadomestil, je tamkajšnji kaplan Jožef Mohr spesnil preprosto božično pesem, ki jo je nesel svojemu prijatelju, u-čitelju v sosednem Arnsdorfu, kjer je bil učitelj obenem tudi organist. Ta učitelj je bil Franc Ksaver Gruber (rojen 25. novembra 1787 v Unter-weissbergu, umrl 7. junija 18G3 v Halleinu), ki je še tudi pozneje deloval kot svetni in cerkveni glasbenik. Njega je naprosil Mohr, da bi njegovo pesem uglasbil za dva solo spe- va poleg zbora in za godbo namesto orgel, ki so bile takrat pokvarjene. Gruber se je hitro spravil na delo in ljubeznivemu besedilu vdihnil tudi življenje v melodiji. Nato je nanovo komponirani tekst hitro nesel prijatelju, tako da so pri tisti polnočnici že prvič peli “Sveta noč, blažena noč”. Mohr je pel tenor in spremljal s kitaro, Gruber bas, zbor pa je ponavljal po zadnji kitici zadnje štiri takte. Tista cerkev danes sicer ne stoji več, stoji pa še hiša pesnika in komponista te pesmi. Ljudje, ki so pobožno poslušali to pesem prvič pri tej polnočnici, si pač niso mislili, da so pri prvem izvajanju pesmi, ki se bo kmalu razširila po vsem svetu. Samo Grubarjeva žena se zdi, da je to malo slutila, ker je rekla nazaj grede svojemu možu: “France, tole bodo še peli ko bova midva že zdavnaj v grobu.” Kar je Grubarjeva žena le rahlo slutila, se je še v veliko večji meri izpolnilo. Preprosta božična pesem je šla po vsem svetu. Seveda se je pri tem spremenilo besedilo in tudi melodija, toda pesem je bistveno ostala ista. Pohod te pesmi po svetu se je pričel tako, da je prišel v Oberndorf neki tirolski orglar iz Zillertala, popravljat stare orgle. Orgle je popravil, potem pa vzel s sabo tudi pesmico, ki je na Tirolskem, kjer tako radi pojo, našla prav primerna tla. Odtod se je razširila po dveh sestrah iz Zillertala, ki sta imeli trgovino z rokavicami, v Leipzig, kjer sta obedve sestri, skupaj; s svojima bratoma na tamkajšnjem sejmu prepevali to pesem. V Leipzigu je ta pesem vsem zelo ugajala in se odtod razširila po vsej Nemčiji pod naslovom: Narodna pesem iz Zillertala, ali Tirolska narodna pesem, ali Stara tirolska božična pesem. Ko se je razširila po Avstriji in Nemčiji, je prišla tudi čez meje nemškega jezika, na Angleško, na Francosko, in od tam v A-meriko, ter kot “Sveta noč, blažena noč” na Slovensko. Prevedena je celo v kitajščino in esperanto, pod Himalajo jo pojejo izpreobrnjeni indijski otroci v liindustanskem jeziku, arabski dečki jo pojejo v Sudanu, Indijanci na ekvatorju Južne Amerike, v Afriki pa Kafri. V svetovni vojni so jo peli od Rusije čez Francijo do Anglije, od Severnega morja do Macedonije, v podmornicah in na tirolskih in italijanskih Alpah, v strelskem jarku in lazaretu, povsod se je na sveti večer razlegala “Sveta noč, blažena noč”. In tem trpinom je ta pesem prinesla za par trenutkov pred oči del doma, očeta, mater, ženo, družino in v duhu so gledali, kar jim je bilo na zemlji najdražjega. Če je res, da postanejo pesniki in komponisti slavni šele po smrti, potem velja to gotovo za pesnika in komponista te naše pesmi, za Mohra in Gruberja. (Po “Slovencu”). Nekaj čarovnij za praznike m Čarovnij na svetu ni, vendar pa je dosti reči, ki so jim zelo podobne. Če znate kaj takšnega v veseli družbi pokazati, boste zmerom priljubljen družabnik in povsod vas bodo radi klicali. Zlasti v dolgih zimskih večerih imajo v vsaki hiši radi zabavo. No, in če boste pokazali kaj presenetljivega, česar ljudje še ne znajo, vas bodo imeli za pravega čarovnika, posebno če boste znali svojo navidezno čarovnijo zaviti v lepo obliko. Tu vam je podano nekaj takih čarovnij, vi pa jih potem preizkusite in pokažite veseli družbi. Kako sežgemo na papirju napisano ime, pa nam potem pepel sam pokaže ime na roki. Z mlekom ali kisom napišemo kakšno ime ali nekaj črk na hrbet roke in počakamo, da se pisava posuši. Potem napišemo v družbi isto ime ali črke na kos papirja in rečemo, da bomo papir sežgali, ime pa se bo spet pokazalo na roki. Če potem papir, na katerem je i-me napisano, sežgemo in si s pepelom tega papirja odrgnemo tisti del roke, kjer smo prej napisali ime, se bo to ime spet pokazalo. Kako sežgemo nit, na kateri visi prstan, pa prstan vendar še visi na pepelu. Nit napravimo vlažno, prepojimo z raztopljeno soljo in potem posušimo. Nanjo obesimo prstan. Nit zažgemo, da vsa zgori, toda zaradi tega se nit ne pretrga, ampak bo prstan so vedno visel na njej. Seveda ta sežgana nit ne bo več tako močna, kakor je bila prej, in moramo zato paziti, da ne bo-1 mo vzeli pretežkega ali prevelikega prstana ali pa, da se prstan ne bo zibal, ker se nam utegne sicer nit pretrgati, nam pa se bodo vsi smejali, če se nam bo poizkus ponesrečil. Kako spravimo jajoe v steklenico z ozkim vratom Manjše jajce namočimo za tri ali štiri dni v močan kis, da postane potem v njem čisto^ mehko. Nato ga oprezno tlačimo skozi vrat v steklenico in ga tu spet zalijemo z mrzlo vodo. Tako bo dobilo svojo prejšnjo obliko in trdoto, gledalci pa se bodo čudili, kako smo debelo jajce me ’’ spraviti v tesno steklenico. Kako obrnemo poln kozarec vode, pa se voda ne razlije Ta čarovnija je prav preprosta, vendar pa bo marsikoga presenetila. Vzeti moramo skoraj do vrha poln kozarec in reči navzočim, naj poizkusijo kozarec postaviti na glavo, ne da bi vodo razlili. Tega seveda nihče ne bo znal. Potem pa jim mi pokažemo to čarovnijo. Čez kozarec položimo kos gladkega papirja, ki pa ne sme biti prevelik. Z dlanjo potem prekrijemo papir in kozarec počasi in previdno obrnemo. Čeprav bomo potem roko odstranili, kar je treba storiti previdno, bo vendar papir obvisel’na kozarcu in zadržal vodo, da se ne bo razlila. Ko hočemo kozarec spet obrniti v pravo smer, moramo i znova pokriti papir z roko. Če hočemo poizkus ponovili, moramo vzeti nov papir, ker drugič ne bi več držal tako kakor prvič. Ubogljivi novec Na mizo, ki je pokrita s pr- tom, položimo novec za 10c, na desno in levo pa damo po en novec za 25 ali 50 centov ter položimo čezenj vinski kozarec. tako,da stoji na robovih o-beh velikih novcev nad malim novcem. Če praskamo zdaj z nohtom malo po prtu pred kozarcem, bo manjši novec v kratkem času prišel sam izpod kozarca. Če znamo praskati prav na rahlo, da nas nihče ne opazi, se bo gledalcem zdelo, kakor bi novec prišel izpod kozarca kar na ukaz. Kako streljamo s ključem brez smodnika Vzeti moramo votel kl.iuč in v votlino naliti vode. Potem zamašimo luknjo s koščkom lesa ali zamaška kolikor mogoče tesno, tako da ne bo mogel zrak uhajati iz notranjosti ključa. Če bomo potem držali ključ nad svečo ali nad ognjem, se bo ključ segrel in bo razbeljena voda vrgla zamašek iz votline, pri tem pa bo počilo, kakor bi bili ustrelili s pištolo. lily lodge news Reporting for the last meeting, in which we elected new officers and generally cleaned up a great deal of unfinished business. First of all the members of Lilys want to thank our former Rec. Sec. who resigned this year. We believe she did a wonderful job for the last 7 yrs. I also believe the members would have chosen her again this year if she had proposed to run for re’election again. Many thanks again Tinie. Our new officers for this new coming year are: John Paulin — Pres.; Fred Pugel — Vice Pres.; Recording Sec’y — Sophie Stariha; Financial Sec’y — Olga Fredricks; Tony Starich — Treasurer; Edward Gallun — Sg’t.-at-Arms. —- Auditing Board: Frank Zortz — chairman; Mary Starich — Trustee; John Mohorko — also Trustee. This month as in the preceding months this year we initiated eight more new members. They are as follows: Brothers — J. Cukjati, J. Mutter, and Sisters: J. Kleinsek, P. Kleinsek, F. Shurla, M. Susha, G. Potochnik, and R. Dezelan. Welcome and greetings to our happy throng new members. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE :-: TER SREČNO NOVO LETO 1939 ŽELIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM SLEDEČE TVRDKE IN DRUŽINE: S Tel.: MArquette 7328 — Res.: Mitchell 0836 DR. & MRS. 1$ JOHN S. STEFANEZ 1 602 South 6th Street Res.: 1232 South 28th Street m Tel.: Mitchell 4762 RIPPLES SHOE STORE i 62!) West National Ave. |jg Tel.: HEnderson 4148 JK* AUGUST KOLLANDER POTOVALNA PISARNA IN POŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ Priporoča se mihvauškim in drugim okoliškim rojakom, ako nameravajo prihodnje leto potovati v stari kraj A great number of member: lost $2 (two dollars) this last meeting by not attending. In drawing our Bank Nite award we chose names until there was a winner; and guess who it was? None other than our own Elsie Stariha. Naturally if Sisters Chandek, S. Pucel or M. Maci along with Brother Matt Sch i menz were present they probably would have recieved the award. Better luck next time. In the senior section again Brother Geiser is President and Tony Pontar is Vice President. Joe Matoh is the Sec’y, with John Selich as the Treasurer; the Ree’d. Sec’y is Frank Britz. The Auditing board consists of Jacob Stariha as the Chairman and John Ivancieh and Mary Skusek as trustees. This is about all the business that we transacted this last month, but be present at our January meeting to be held on the “Fourth” Friday. Important discussions will be the topics of the day and we also will have some entertainment ( sponsored by the new incumbent officers. Again I say and greet you with the seasonal salutations to all. The New Dealer. 6419 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Tel.: SHeridan 50761 MR. & MRS. WENZEL DVORNIK ARHITEKT 3746 South Clement Avenue Tel: Mitchell 7710 NATIONAL ENGRAVING CO. Vogal South 11th in West Pierce Street Tel.: BRoadway 5947 MR. & MRS. PRANK SEDMAK “GROVE HOTEL” 616 South 5th Street Tel.: GReenfield 0536 ANTON KOSTANJEVEC GOSTILNA — TAVERN 1217 South 61st Street Tel.: ORchard 9035 MR. & MRS. JOE JANČAR GOSTILNA — TAVERN-700 West National Ave. Tel.: GReenfield 9706 MR. & MRS. FRANK KRIVITZ GOSTILNA TAVERN 2465 South 84th Street Tel.: BRoadway 4690 MRS. MARY STARICH GOSTILNA — TAVERN 500 South 5th Street Tel.: BRoadway 4109 5S| MR. & MRS. It JOSEPH DOLENŠEK | GROCERIJA 635 South 6th Street ffj SI Tel.: ORchard 5135 Mrs. Rose Jenko GOSTILNA - TAVERN 1631 W. Bruce St. & Tel.: BRoadway 3835 Mr. & Mrs. Anton Hren “PITTSBURGH TAVERN” 200 East Pittsburgh Avenue Tel.: ORchard 1478 Mr. & Mrs. Tom Nerat GOSTILNA - TAVERN 1500 West Scott Street Tel.: SHerid'.in 6130 Joseph Tratnik GOSTILNA - TAVERN it I I i! 3956 South Howell Avenue ti Pavel Brežnik: KLIC GORJANCEV ROMAN IX. (Nadaljevanje.) (10) “Halo, dajte mi, prosim, Kostanjevico, pa nujno, prosim, gre za človeško življenje!” Govorila je tako sunkoma in glas se ji je od razburjenja tako tresel, da šentjernejska poslanca m utegnila ničesar vprašati, čeprav je bila znana kot silno lado-vedno dekle. Na mah je dala zaželjeno zvezo. "llalo, Kostanjevica ? Prosim dajte mi nujno gospoda dr. Bevca.” ’ ■ v m V aparatu je zarožljalo kakor kača klopotača, la neprijetni zvok je na Gaby, ki je tolikokrat cula snutno lozljanjt te strašne zveri, to pot še prav posebno grozno vplival in zdelo se ji je, da je mrtvaška raglja za ubogega starca, ki je sam ležal nezavesten v travi za gradom. Šele znani glas zdravnikov jo je prebudil iz občutkov groze. “Halo, tu dr. Bevc.” “Good morning, doctor, Miss Gaby speaking. Prosim Vas lepo, pridite čim najhitreje na Prežele. Oskrbničin stari oče je padel na vrtu v nezavest, nikogar njegovih ljudi ni doma in ne vem si pomagati. Hitite, prosim, da rešite, kar se še rešiti da.’ “Miss Gabv, v dveh minutah zajaham svojo Beso in podil bom, kar se bo dalo.” (j a by je odložila slu.sulko in odhitela po stopnicah navzdol. Vzela je*s seboj steklenko s kolonjsko vodo in mokro brisačo. Nesreča je hotela, da v tem trenutku ni bilo nobenega moškega v hiši, da, bi ji pomagal prenesti starca v sobo. Ko je prišla k njemu, je še vedno nepremično ležal v travi. Poleg njega je sedel M iško in strahovito tulil. Poznala je ta živalski glas, oznanjeval je smrt. Kolikokrat ga je cula v teksaških preiijah, ko so se podivjani psi zbirali okoli mrhovine! To žalostno tuljenje je bilo podobno onemu, s katerim laja pes na luno. Sedaj je vedela, da je pri starcu vsaka človeška pomoč zamanj. Ko se je dotaknila njegove roke, je bila že trda in hladna, tako da je svojo nehote naglo umaknila. Tako težko, čudno ji je bilo pri srcu, tako resno kot še nikoli, šef takrat ne, ko je dobila brzojavko, da ji je mati umrla. Tedaj jo je bila presunila strahovita bol in krčevito je začela jokati. Zdelo se,ji je, da je vse življenje za njo uničeno. Sedaj pa, pred mrtvecem, ki je ležal pred njo v travi, je imela čisto druge občutke; kot bi se ji bila odprla vrata v nov, hladen svet, v katerem ni sonca, a ki je kljub temu jasen kot beli dan. In pogledala je skozi ta vrata nazaj za seboj in naprej pred sebe in zdelo se ji je, da so njiene misli premerile vse,življenje, od začetka pa do groba. Prvič v življenju je imela občutek, da bo morala tudi ona umreti. Iz teh temnih misli jo je zbudilo ropotanja motornega kolesa v daljavi. “Ur. Bevc pniiaja zaman,” si je mislila ter odšla preu grad, ua ga sprejme. Močnejše ni siuuse se je cuto ueiovunje /uravmkovega motorja, kakor je pac vozu navzgor au navzuoi po bližnjih gričih. Pntiirkal je s taitim zaletom, ua ga je Uauy zadovoljno občudovala: nooen proiesijonuini oukuu ne Ui ua iepše in varnejše pridrvel po zavitem klancu navzgor do gradu. L1 stavil se je uk pred Gaby tako osiro, da je pesek kar zuski'uu pod pritiskom zavore. JN a mah si je snel naočnike in usnjeno čelado ter vrgel skupaj z velikimi rokavicami vse v travo. ■'Klanjam se, miss Gaby! Kje imate bolnika?” Podal ji je roko, ki jo je prav krepko stisnila, toda odgovorila ni, kajti v tem trenutku je prihitel Miško, dvignisvojo volčjo glavo proti nebu in zatulil svojo mrtvaško pesem. Doktor je razumel, pogledal je psa, potem Gaby z vprašujočim pogledom. “Prosim, pojdite z menoj!” mu je dejala in ga vedla okoli gradu na vrt. Molčala sta in obema je bil ta molk silno mučen. Sicer vedno veseli zdravnik se je držal tako resno, kot ga Gaby še nikoli ni bila videla. Ko sta bila le še nekaj korakov oddaljena od vrtnih vrat, je vendar dejala: “Mislim, da ni nobene pomoči več.” Ko je videl zdravnik starca v travi, je pokleknil k njemu in ga preiskaval, toda hitro se je dvignil ih dejal: “Da, gospodična, tu ne bi pomagalo nobeno človeško zdravilo.” In ko je videl na klopi steklenko s kolonjsko vodo in v vodi namočeno brisačo, je dostavil: “Najmanj pa bi pomagalo tole. Miss Gaby, človeško srce je najmočnejši m najnatančnejši motor, ki ga sploh poznamo, toda če deluje neprestano sedemdeset ali osemdeset let, dan in noč, potem s« neki dan ustavi in nihče ga ne more spet spravili v tek. Ta starec je umrl naravne smrti, starost mu je prescrigla nit življenja.” “in kaj naj naredimo sedajt” “Prav nič. Počakati moramo, da kdo pride in da ga odnesejo v hišo ter preskrbijo vse potrebno, kot se zgodi v takšnih slučajih.” “Gospod doktor, ostanite prosim tu, jaz ne morem biti sama z mrličem v hiši. Ni me strah, ampak... tako nekako groza.” Zdravnik, ki je že videl nešteto mrtvecev, se je skoraj nasmehnil in malo da ni nekaj rekel o ženskih živcih, toda premislil, si je ter dejal: “Miss Gaby, storili ste svojo dolžnost s tem, da ste me poklicali, in jaz svojo, da sem prišel, rabil sem samo petindvajset minut iz Kostanjevice do sem. Pojdiva in počakajva, da kdo pride.” “Vsa Višnarjeva družina je pri maši v Šent Jetmeju in se mora kmalu vrniti. Pojdiva gor na Valvazorjev razglednik in jih počakajva! Zelo lep razgled je od tam daleč naokoli.” Odšla sta mimo gradu po gozdnem potu in zdravnik je potegnil iz žepa škatljico cigaret ‘drina’ ter jih ponudil mladenki. Toda ta je odklonila: “Kako morete kaditi, če ste še pravkar držali mrtveca v rokah!’ ’ “Oh, miss Gaby, Vi ste pa res imenitni! Baš zato se mi bo tale cigareta prav izborno prilegla. Sicer pa pustimo temne misli in govorimo rajši o nečem drugem. Veste, podil sem danes tako, da mi je bilo mestoma neprijetno, kar se mi prav redko pripeti. Skoraj pol pota je pela moja sirena in, da bi bili videli, kako so se ljudje umikali. Dobro jo že poznajo, ker enakega glasu nima nobena v vsej okolici, in vedo tudi, da je velika sila, kadar jo uporabljam, zato se mi vsi oddaleč že umikajo. Vedo namreč, da dirkam večkrat s smrtjo, kdo bo prvi dospel do bolnika. Da bi bili to videli v Šent Jerneju in bližnji okolici! Nehote sem se moral smejati, tako imeniten pogled je da, celo neki avtomobil zapuščali cesto in se umikali na rob ali celo v jarek.” “Vi ljubite hitrost?” “Pa kako! Že kot otrok nisem imel večjega veselja, kot spustiti se s sanmi s hriba, ki je bil za našo vasjo, in v blaznem diru prihiteti v dolino ali pa spustiti se s kolesom s klanca in dirkati navzdol, tako da mi je zrak kar žvižgal okoli ušes in nosnic. ’ ’ Medtem sta prispela na vrh in sedla na klop. Velika maša v Sent Jerneju je bila končana. Ljudje so počasi odhajali iz cerkve domov ali pa so še malo postali na trgu pred pošto. Nekateri so stopili v Majzljevo gostilno, pili in peli ter gledali pare, ki so se vrteli po zvokih gramofonske godbe. Vsa Višnarjeva družina je odšla proti domu. Vzeli so še pre-žeško pošto in, ko so prišli pred šolo, so začuli za seboj znano zdravnikovo sireno. Kot vsi drugi so se naglo umaknili. Zdravnik je v oblaku prahu kot strela švignil mimo. “Danes se mu pa silno mudi,” je dejala mati, ki je bila v strahu zagrabila oba otroka, da ne bi prišla pod kolo. “Revež tisti, ki ga čaka.” “Na levo proti nam jo je zavil,” je dejala Draga, ko so stopili naprej in se je oblak prahu nekoliko razkadil. “Nič ne vem, da bi bil kdo v Cerovem log-u bolan,” je dejal Višnar, ki je na tihem ugibal, če se ni morda kje zgodila kakšna nesreča in so zdravnika telefonsko pozvali. Dejal pa ni nič. Počasi so jo mahali po vročini proti domu in dospeli v Cerov log, baš ko je ura bila tri četrt na deselt. Ko so stopili v gozd pred Prežekom, jim je pridivjal nasproti Miško in začel čudno tuliti. Nemirno je skakal okoli njih ter se tako vedeli, da so takoj spoznali, da nekaj ni v redu. “Kakor bi Miško jokal,” je dejala mati in ga pogladila po debelem kožuhu. Toda Miško, ki se je sicer dal tako rad gladiti, je odskočil in zopet strašno zatulil. Pri tem je naščeperil svoj kožuh, dvignil glavo in napol zaprl oči, tako da, se je celo možak ustrašil. Mati je prebledela. “Nekaj se je moralo zgoditi,” je komaj izustila. “Doktor Bevc se je peljal tu,” je preplašeno dejala Draga in pokazala široko in globoko zarezo, ki so jo začrtala kolesa motorja v peščeni poti. Otroka sta umolknila, ko sta zapazila, da se je moralo nekaj dogoditi, kar odrasle razburja, in naglih korakov so vsi odhiteli proti gradu. Nasproti jim je prišel hlapec ,'lanez. “Kaj je, Janez?” je od daleč zavpila Višnarica z jokavim in napol hripavim glasom. ‘ ‘ Stari oče ...” “Toda naprej ni mogel govoriti, kajti Višnarica je zakričala in kot blazna odhitela naprej. Vsi drugi so jo ubrali za njo, otroci so zagnali, jok in jadikovanje se je razleglo daleč naokrog. Hlapci so bili prenesli mrtveca v hišo in ga položili na posteljo. Hčerka ga je najprej stresala za roke ter obupno prosila: ‘ ‘ Oče, čujte, oče; oče ...! ” Moški so stali molče v kotu in gledali, Draga pa je dejala: “Moliti moramo zanj.” Prekližala se je, a tu se je na nekaj spomnila. Stopila je k omari, jo odprla in vzela z zgornje police debelo, na svečnico posvečeno svečo. Prižgala jo je in postavila na mizo. Nato je šla v sosednjo sobo in prinesla iz nje razpelo ter ga naslonila za svečo na zid. Potem je stopila k lesenim oknicam ter jih zaprla, tako da je kljub opoldanskemu soncu samo sveča slabo razsvetljevala veliko sobo. Vse je izginilo v temi, samo miza, razpelo in bela mrtvaška postelja so se nemirno zibali v trepetanju plamena sveče. Višnarica je klečala poleg postelje in ječala. Sedaj so šele videli, kako rada je imela svojega očeta. Nazadnje je vzkliknila v svojem obupu: “To ni prav, umrl je, medtem ko smo mi bili pri maši.” Draga pa je prosila: “Ne smete tako govoriti. Božja volja je bila tako.” Višnar ni dejal ničesar, a zadržati ni mogel, da mu ne bi dve debeli solzi kanili na raskava lica. Višnarica je za nekaj časa obmolknila, potem pa je spet pričela ječati. Medtem je vstopil zdravnik. Gori na razglednem stolpu sta bila čula z Gaby jokanje ženske in prišla sta doli. Gaby je ostala zunaj, on pa je, vstopivši v mrtvaško sobo, z nemim poklonom pozdravil navzoče. (Nadaljevanje sledi.) IMENIK {[Classified Business-Directory] SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV Odv Odvetniki ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av, Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 411 E. Mason Street. — Tel.: DAly 2240. GLOJEK FERDINAND A., 5905 W. National Ave. — Tel.: GR. 1840 GLOYECK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: So. 95th & W. Howard. - GR. 3396. Kates for single Insertions In tills col n m ii (two 8 pt lilies) 15c per week; in .hhance for six months $3.50; one yen r in advance $0.00. — Each additional line 6c. Milwaukee — West Allis Avto garaže in gasolin KOSHAK LEO, 512 South 5th Street. — Tel.: BRoadway 2255. PERKO’S GARAGE. 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660. Fender & Body Repairing WEST ALLIS AUTO BODY CO., 8808 W. National Ave. — Tel.: GR. 4922. Bab Babice (Midwife) in masaža KRAPSHE MRS. South 86th St. Briv’ WODVARl Tel.: 01 Cve THERESA M., 1103 - Tel.: GR. 3310. Brivci KAYTNA THERESA, Ave. (Highway 15). 8911 W. Nat’l Tel.: GR. 014.4 KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za samce.) KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5th St. — Tel.: BRoadway ‘Ž581 KOZMUT WENZEL, Beloit Road. — Tel.: GReenfield 4113. KOŽUH LOUIS, 814 South 6th Street — Tel.: ORchard 0720. KRASE ANTON, 7327 W. Walker St. Tel.: GReenfield 3450. LENKO JOHN, 929 South 6th St. — Tel.: ORchard 5927. LEVAR JOE, 801 So. 2nd St. Tel.: OR. 9798. - “Old time” milw. gostilničar. MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1918. MAROLT JOSEi/H, 922 South 2nd St. — lei.: uucuard oyj.4. NATLAČEN FRANK, 901 VV. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4S0S. LUCAS N. P., 229 E. Wis. Ave. Tel.: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So. 60th St. Tel.: GReenfield 3679. SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284- Opr Oprema za trgovine. BADGER Prop.), Plu BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075 Plumber ji DEBELAK JOHN, 930 W. Nat’l Ave. PLUMBING & HEATING - MI. 8611. FRA'VGESCH PLUMBING & HEAT-TNG, 1701 South 71st St. — Tel.s GReenfield 0823. — Union shop. FITZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR, 2787 ZAWI IISCIIMK JOHN Cor. 47th & \>. JSat’l uv. — Tel.: Mltcliell 5181 Pogr Pogrebniki JELEinl JOHN R„ 2316 W. Nat’1 Ave Tel.: Mllclieil bUt>& — Ml. 3278 WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. Tel.: ORchard 1084. SAGADIN’S PARK (Park za pikmke), 3500 vv. Burnnam Si. Tel.: UR. aioa Cvetličarji DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546. SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 So. 11th St. — Tel.: Mitchell 5537. čevljarji (čevlji po me v/vV ri in popravila) RIPPLE’S SHOE STORE, 629 West National Ave. - Tel.: Mitchell 4762. Cist čistilnice oblek VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l Av. Tel.: OR. 6630 (also Shoe Shine). Den' Dentisti SLUGA ROSIE, 3001 W. Vliet Street. — Tel.: WEst b049. SUSHNIK FRANK, 1431 E. North Ave. — Tel.: Lakeside 1730. TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street. Tel.: COncord 3458. TOMINŠEK IGNAC, 338 — Tel.: SHeridan 4417. E. Bay St. TURCK MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9S5.J 0.0 00 hope iuiieieui - S(»mn lord & ColU SpiinK Ave. — AH cene grubisceni in u.uge in-lurmacije, puKiicue po leieionu: — iHxtciieli Poh JPoiiistvo Dr. FRANTZ E. C., 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370. Dr. GUENTHER, E. O., 6227 W. Green-Held Ave. — Tel.: GReenfield 6553. Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Room 305. — Tel.: MI. 4790. Dry Goods trgovine SCHLOSAR’E W. Nations Dvor SCHLOSAR’S Dry Goods, 5801—5805 W. National Ave. — Tel.: GR. 4772 HARMONY HALL 939 South 6th St. Dvorane (Fr. Crnkovič), — Tel.: OR. 3551. KRALJ F., 6001 W. Madison St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke LENKO TONY, 739 W. National Ave. — Tel.: ORchard 9112. Foto Fotografi NASV ETI za dom. kuhinjo in gospodinjstvo Z h ir« Mrs, S, Goveji jezik v smetani. Jezik dobro operi in skuhaj. Dodaj tudi vso zelenjavo, kakor jo daš b goveji juhi. Ko je kuhan (kuha se približno dve u-ri), ga olupi in pretakni s slanino. Na masti prepraži precej čebule, položi noter jezik, dodaj košček sirovega masla, drobno sesekljano kislo kumarico, limonove lupinice, eno sardelo ter peci, da porumeni jezik po obeh plateh. Ko je pečen, ga polij s kislo smetano, in ko prevre, je gotov. Jezik zreži, lepo zloži v toplo skledo, polij s sokom in daj na mizo. Zraven daš valjance, cmoke in slično. Letna in jesenska obleka. Kakor spomladi zimsko obleko, tako moramo v pozni jeseni tudi vso letno opravo komad za komadom skrbno pregledati, očistiti, kar je raztrganega zašiti, šele potem jo spravimo. Posebno pazimo na mastne madeže, da nam niti eden ne odide. Sicer se javljajo molji šele na pomlad s prvimi toplimi dnevi, a znano je, da se lotijo najprej mastnih, nesnažnih mest. Čiste, docela razprašene bil: kot da bi pihal pred seboj, tako so ljudje, vozovi, kolesarji, stvari navadno ostanejo nepo- škodovane, seve. če ni le preveč moljev v hiši in smo res storili vse, da se jih ubranimo. Obleko, ki roma skoraj za pol leta v omaro torej skrbno pre-iščimo, Tu manjka obešalnika, tem se je razparal šiv ali se je predrgnil ovratnik, v žepih najdemo umazane robce, smetje, prah. Vse treba obrniti, o-čistiti, popraviti, šele potem obleko lahko spravimo. Opra nih komadov ne likamo, 'marveč jih samo dobro posušimo. Obleko, ki je nerabna in jo na meravaino predelati, takoj špara mo in očiščeno spravimo. Vse je treba osnažiti, zakrpati in šele potem spraviti. Obleko, ki je ne nameravaš več nositi, tudi vsaj za silo zašij in jo takoj daruj revežem. Dvakrat da, kdor hitro da. FRANK SKOK'S, STUDIO, 1333 So. 61th St. — Tel.: GReenfield 0366 Foto-graverji (klišeji za ilike) NATIONAL ENGRAVING~ ~ ToTŠa llth Street. — Tel.: Mitchell 7710. _ Piano accordions VJlaSOa. novi in rabljeni UDOVč MATT, 3300 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0445. ZA1NER MIKE, 3300 W. Cameron Ave. Tel.: Hilltop 8050. Z UREY FRANK, 3201 VV. Hampton Ave- — Tel.; Hlito* 9961. / ' w./-w-»Grocenie» mesnice in VJiOC naienjava BUTCHER ANTOr«, .122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 44ul. FERKO MATH, 2.312 So. K.K. Av. Tel. SH. UiiSU. - iZSS a«. 16tli St. Mi. 361o viEOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. Tel.: UReeniield 4743. GNADER FRANK, 1100 South llth Street. — Tei.: ORchard uzob. KLAIč MARKO, 641 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5717. ..arUuEAVSUUK FRANK, 3601 West Burnham Street, Tei.: ORchard 5351 .vi UŠ KATE V C ClltlL, 70», South 9th Street. — Tei.: ORchard 6077. .nOVAK’S FOOD MARKET, 607 5th St. — Tel.: MArquette 4662. So. WOVAK'S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224 TERSKAN JOHN, 1217 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 9841. TRKAY’S FOOD MARKET, 1010 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1838. JUUin Oi. mOHaUPT FURNITURE CO. Si. 6 vv. INauunal Ave. - Tel.: Mi. 3U0 PRASSER FURNITURE CO.. 838 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 1661 Prem Premog in drva iVi-tviN 1' RANK, 3647 South Logan Ave. — Te‘ Sirienuan iaoo. MRS. GOR1SHEK J. in SIN, 733 ,.W Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879 NATIONAL COAL 1911 So. 80th St. & SUPPLY CO.., — Tel.: GR. 4380. P. ORDANOFF, 1034 So. 5th St. - Tel.: Oltch. 8473; res ■ ORc.h. 7347-W. Radio ~ Popravila KODRiCH i*RED, 1026 W. Pierce St. -Tel.: OR. 4K99-VV - (član “Sloge”.) Sadje in zelenjava NU WAY FOOD Market, 529 W. Nat’l Ave. — Tel.: ORchard 9650. — Kompletna zaloga sveže grocerije, sadja, zelenjave in mesa po nizkih connh. OJ voda, pivo in mehke OOQa pijače AREN Beverage Co., (Soda & Spring Water), 232 W. Bruce St.; MA. 1162 CRYSTAL SODA WATER CO., 617 W. Cherry St. — Tel.: MA. 0958. SANITARY SODA WATER CO., 1430 So. 69th St. Tel.: GReenfield 3620. Ho Hoteli THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 5th St. — Tel.: BR. 5947. IJPOGLAVŠEK FLORENCE, 3601 W. Burnham St. — Tel.: ORchard 5351. ZAINER’S Accordion School, 1672 So. Muskego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujejo Štirje dobri učitelji.) Go Uostiim in restavracije Ai\j->RUJNA JOH ■), 1008 So. 44th St. Tel.: ORchard