J. Levicnik: Ob  stoletnici Riharjevega rojstva.
597
coze; podoben je res Katonu, ki se je v sta- wir wenig am Gvmnasium." Tako vsaj mi je rosti moral učiti grščine. Rekel nam je tudi kar pravil gospodar, a jaz mu ne verjamem. očitno: „Izprevidel sem, omikan človek mora znati tudi francosko." Zadnjič sva govorila pol ure francoski v Šoli, vsem v zabavo. Pozneje pa je rekel mojemu gospodarju Vymazalu, s katerim sta dobra znanca, na njegovo vprašanje, kako se kaj učim: „Sie, solcher Studenten haben
Cas je, da sklenem že jedenkrat te vrstice; vem, da mi bodete očitali prazne „čenče", ki Vam jih pišem. Pa oprostite! Pozdrav Vam in materi in vsem domačim
od Vašega
Ivana.
Ob stoletnici Riharjevega rojstva.
(Spisal J. Levicnik.)
jjne i. sušca t. 1. je bilo sto let, kar se je rodil našemu narodu mož, ki je bil preroditelj slovenskega petja. Dne 25. vel. srpana so vzidali spominsko  pločo  na njegovo rojstveno hišo.
Sicer je pisalo   o delovanju   slovečega pokojnika že več peres.    Takoj po smrti so govorili  o  njem  vsi naši slovenski  Časniki  ter obžalo-                        -g* vali   bridko   našo    izgubo. Leta 1865. je  »Koledarček družbe sv. Mohora (str. 33 do 40) prvi objavil obširnejši spis o njem; 1. 1888. so   popisale    „Drobtinice" (str. 91 — 1 18) dokaj obširneje njegovo delovanje, kar je  1. 1890. posnel v   svoji  j knjigi   „Slovensko   petje v j preteklih dobah"  (str. 106 j do 130) štajerski naduČitelj Franc Rakuša.  Ne bi  bilo prav,  ko bi naš list prezrl stoletnico tega  moža, tem manj, ker se rad spominja še  manj   pomenljivih.   Ob kratkem zato podajemo tukaj bralcem sliko njegovega življenja in delovanja.
Gregor Rihar se je rodil dne 1. sušca leta 1796. v Polhovem Gradcu, kake štiri ure hoda nad Ljubljano. Roditelja sta mu bila vrla zakonska, oče Boštijan in mati Marija. Imetja nista imela. Oče je izdeloval kot samouk raznotero god-beno orodje, ki se pa le redko rabi; torej ni dajalo obilnega zaslužka. Vendar je jako dobro oskrboval in vzgajal osmero svojih otrok. Jože, najstarejši sin, je služboval mnogo let kot cer-kvenik pri sv. Petru v Ljubljani. Njegov sinek Gregorček, striČnik našega Gregorja, je bil jako nadarjen orgljavec in že v otročjih letih nekako odločen, da postane kdaj naslednik svojega slovečega gospoda strica   na šenklavškem
Gregor Rihar.
koru; tudi je že nekatere lepe napeve dal v javnost. Žal, da ga je nemila smrt pokosila v cvetju njegovih let dne 21. rožnika 1. 1868. v dvaindvajsetem letu njegove dobe. — Drugi sin Janez, krepke, orjaške postave, je bil mnogo let grenadir, potem poznat listar ali pismonoša v Trstu. — Jakop, sloveč .f&*                         basist,   nadarjen   mladenič,
je  bil domači učitelj na cesarskem dvoru na Dunaju ter je   Študiral  pravoslovje na tamošnjem vseučilišču; umrl je jako mlad.  — Jerica (rojena dne 28. svečana &    1. 1814.) je bila mnoga leta jjl   neprekosljiva   pevka   šen -klavškega kora;  jednake s tako čistim in polnim glasom   ni   in   ne   bo   kmalu imela ljubljanska katedrala. %    O večjih cerkvenih slavno-stih je bilo  mnogokrat na I     koru vse   polno   gosposko opravljenega pevstva,  moškega in ženskega; ona pa je stala med njimi z domaČo belo peČo na glavi. Umrla je dne 14. sušca 1. 1889. v Ljubljani. — Nežika je bila tudi več let spretna pevka pograjska1). Anton pa, najmlajši sin, je bil naslednik Boštijanov v domačem posestvu ter podedoval po  svojem očetu tudi umetnost izdelovanja godbenega orodja.  Imel je več sinov, za katere je skrbel neutrudljivo in katerim vsem je pomogel do Častnega stanu.
Konec minulega stoletja so zaradi grozne francoske prekucije mnogi duhovniki in ne-duhovniki zapustili francosko domovino in bežali v ptujino. Med njimi je bil tudi bivši je-zuvit p. Robert,  ki je našel zavetje v grajšČini
x) Narodno izgovarjanje nam. apolhovgrajska".