PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir
Leto XXVH. Št. 208 (7996)
TRST, torek, 7. septembra 1971
PRIPRAVE ZA SESTANEK MINISTRSKEGA SVETA EGS V BRUSLJU
rogovori Ferrari Aggradi-D’Estaing v Parizu o svetovni denarni krizi
^odnonemški minister Schiller je izključil možnost, da bi marka postala vodilna valuta j
Hg,	6. — Italijanski zakladni minister Ferrari Aggradi, kate-
d'|,a|.*° spremljali guverner Banca d 'Ital ia Carli, podravnatelj Banca }rj, 'a Ossola in glavni ravnatelj zakladnega ministrstva Miconl, je rv **ar'z' kl’er J® 'm®l pogovore s francoskim ministrom za fi-^ ^staingom. Pogovori so trajali tri ure, nakar se je italijanski J;7r vrnil v Rim. ip obisk Ferrarija Aggradija lili, r'Zu J® bil v okviru dvostran-Posvetovanj med članicami go-l)y.,rsk® skupnosti v zvezi s sve-nityj° denarno krizo. Takoj po vr-Hj-I * * * * v Rim je Ferrari Aggradi po-Po Rrecisedniku vlade Colombu i ,?0v°rih $ francoskim ministrom >j| n*ne*. Ferrari Aggradi je od-(jy.fi v Pariz po dvodnevnih po-Dn ri" z zahodnonemikim mini-l (jJ Za gospodarstvo Schillerjem, bi,! ,m je razpravljal o denarni W i"1 0 stališču, ki naj bi ga članice gospodarske skupila na Prihodnjem sestanku mini-- *9a sveta v Bruslju. Evropska »farska skupnost je o tem še vedno razdvojena in jJ še ni mogla najti skupnega .< ^vslca do Nixonovih finančnih fitodarskih ukrepov, planski zakladni minister je it, Shodom iz Pariza izjavil, da (t^vojim francoskim kolegom po-Proučil vsa denarna in go-■ ffska vprašanja, ki so pove-
neuravnovešeno plačilno bi-SDtmL, •°A in z ukrepi, ki jih je Nixonova uprava, da bi
W~'Ž,,a gospodarski položaj ZDA. ■*%) ^ Aggradi je naglasil, da so W**ovori vzeli tudi v poštev, ittj :* ukrepe bi bilo treba spre-tti, •J' okviru gospodarske skupnostih na brusih mednarodnih pri-C®. n'e»tih. da se uredi sedanja \ jjjjuva. ki vlada na mednarod-tjjju^arnem in trgovinskem pod-
tega je izjavil, da imajo ) hii?6®0' resna vprašanja in da eganc pričakovati, da bo
S
u Drišlo, do hitrih in spekla
i) rešitev. Osnovna točka, ki <tfj heba rešiti, je naglasil Fer-ilLAggra(ji je reforma medna-V_Ra denarnega sistema in za 'C tega cilja je treba vložiti ^ LaP°re- Poleg tega pa je tre-Upoštevati, da so osnovna iya.ai\ia denarne krize politične Sj 'S tn da se ne bo mogoče izog-V/jUpnim pogajanjem z ZDA. ? dal Ogradi je zaključil, da je i pogovor v Parizu ko-
iz Rima. Včeraj je imel tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil vsebino pogovorov s predsednikom vlade Colombom in ministrom Ferrari Aggradijem ter stališče za-hodnonemške vlade do denarne krize. Schiller je izjavil, da je bil njegov obisk v Rimu v okviru dvo-
stranskih pogovorov, za katere ie dal pobudo predsednik vlade Co-lombo.
Na vprašanje, ali je res. da mar-
ka lahko postane vodilna valuta, če
v to verjame, si tega želi ali se pa tega boji, .je Schiller odgovoril:
»Da. te možnosti se bojimo, niti ne mislimo, da hi lahko marka postala nov šterling ali nov dolar. Ta domneva ne odgovarja dejanskemu stanju. Niti ne mislimo na ustanovitev področja marke. To ba bila usodna politična napaka*.
Južnoameriške države za neokrnjeno pomoč državam v razvoju
BUENOS AIRES, 6. — Posebna latinsko ameriška koordinacijska komisija je ob zaključku svojega zasedanja izglasovala resolucijo, v kateri zahteva, da ZDA ne obre-
menijo z 10-odstotnim davkom na uvoz blaga, ki prihaja iz dežel v razvoju, da prekličejo sklep o zmanjšanju pomoči državam v razvoju za 10 odstotkov in da potrdijo napovedani finančni program za pomoč tujini. Resolucija, ki nosi naslov «manifest Latinske A-merike* se obrača na ostale pristojne mednarodne organe, naj sprejmejo ukrepe, da ne bodo države v razvoju trpele škode zaradi morebitnih represalij na tarifnem področju med industrijsko razvitimi državami.
RIM, 6. — Na vabilo kubanskih sindikatov je odpotovala v Havano delegacija sindikalne organizacije CGIL, ki jo vodi Luciane Lama.
PREDSEDNIK TITO NA TJENIlSTU OB ODKRITJU SPOMENIKA PADLIM BORCEM NA SUTJESKI
Ohraniti osnovno pridobitev našega boja: bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov
Na velikem zborovanju je bilo okrog 50.000 ljudi - Bitka na Sutjeski, v kateri je padlo 8.000 partizanov, je bila ena naj večjih zmag narodnoosvobodilne borbe
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Predsednik republike maršal Tlfo je včeraj ob 30. obletnici revolucije in 28. obletnici bitka na Sutjeski odkril na Tjentištu spomenik padlim borcem, položil venec na spominsko grobnico, v kateri je pokopanih 3.301 borec in govoril na velikem ljudskem zboru, katerega sa je udeležilo okrog 50.000 prebivalcev Bosne in Hercegovine in drugih krajev Jugoslavije, med njimi delegacije vseh republik in pokrajin tar jugoslovanske ljudske armade.
Tito je v svojem govoru obudil spomin na slavno bitko na Sutjeski,
v kateri je po enomesečni borbi padlo nad 8.000 borcev, katerih posmrtni ostanki leže poleg grobnice na Tjentištu po okoliških planinah In soteskah. Bitka na Sutjeski, med slabo oboroženimi, sestradanimi, bolnimi partizani ter številčno in po orožju nadmočnim sovražnikom, katerega namen je bil uničiti jedro partizanske vojske, je dejal Tito, je bila ena najslavnejših
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiitMiiiiiiiiiiiiiiimminimiiiuiiiiiiimiiiHnMmmmHmmmMmiiaiMMiMiiHHiiHnnnMnnuiiHmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
PIČLE PERSPEKTIVE ZA REŠITEV SEVERNOIRSKE KRIZE
Začetek pogovorov med Heathom in Lynchem Še ena nedolžna žrtev spopadov v Ulstru
Zablodela krogla ubila 15-letno dekle v Londonderryju - Danes nov sestanek med britanskim premierom in ministrskim predsednikom Irske republike
LONDON, 6. — V Londonu so se danes začeli pogovori med britanskim premierom Heathom in ministrskim predsednikom Irske republike Jackom Lynchem. Napetost v Ulstru medtem ne popušča: spopadi med britansko vojsko in pripadniki irske republikanske armade so povzročili danes novo nedolžno žrtev, ko je zablodela krogla ubila petnajstletno dekle.
Lynch je dospel danes zjutraj na
%<Jn konstruktiven,
Sonorne
'Onemški minister za gospo-Schiller je danes odpotoval
londonsko letališče Heathrovv ter takoj odšel na poletno rezidenco premiera Heatha v Chequersih. Že včeraj se je britanski ministrski predsednik govoril s svojimi najožjimi sodelavci — notranjim ministrom Maudlingom, zunanjim ministrom Douglas Homeom in podtajnikom za obrambo Balnielom — o argumentih, ki jih je danes obravnaval z irskim gostom. Maudling in Douglas Home sta se tudi udeležila srečanja med Heathom in Lyn-chem, ki je trajal celih devet ur. O poteku pogovorov, pri katerih je
bil navzoč tudi veleposlanik Irske republike v Londonu 0'Sullivan, ni uradnih vesti, skoraj vsi opazovalci pa soglašajo v mnenju, da ne kaže pričakovati velikih rezultatov. Vsekakor se bodo pogovori nadaljevali tudi jutri, ko bo na programu tudi srečanje med Lynchem in voditeljem laburistične opozicije Ha-roldom Wilsonom.
'rudi iz skopih neuradnih vesti o današnjih pogovorih je razvidno, da so stališča zelo oddaljena, čeprav po drugi strani neobičajna dolgotrajnost sestanka daje nekaterim misliti, da niso bila dokončno zapr-
rajšnjlh pogovorov v Parizu med italijanskim zakladnim ministrom in francoskim ministrom
Ce o denarnih vprašanjih. Od leve proti desni: Ferrari Aggradi, guverner francoske banke Worm-ser, guverner »Banca d’Italia» Carli in D’Estaing
ta vrata morebitnega sporazuma. Kot se je zvedelo, je Heath v pogovoru z Lynchem poudaril, da je pogoj za reforme v prid katoliške manjšine v Ulstru zaviranje delovanja irske republikanske armade s strani dublinske vlade. Obe struji «IRA», zmerni «regulars» in ekstremistični »provisionals*. sta v Irski republiki sicer formalno prepovedani, vendar pa uživata znatno akcijsko svobodo. Heath ie tudi izklju čil možnost sprememb ustavnega statusa Ulstra oziroma priključitve Severne Irske Irski republiki. Končno je britanski premier zavrnil predlog, da bi na meji med Irsko republiko in šestimi severnimi pokrajinami nastanili čete OZN.
Obisk predsednika Lyncha v Veliki Britaniji je dal povod za nekaj demonstracij. Pred Heathovo rezidenco se ie zbralo nekaj ulstrskih protestantov, ki so nosili letake z napisi, kot so »Ulster je angleški* in »Ne bomo se predali*.
Kot smo omenili, je izredna napetost v Ulstru povzročila danes stoto žrtev po avgustu 1969, ko je izbruhnila kriza. 15-letna Annette McGaven ie bila zadeta od zablo-dele krogle v spopadih med britanskimi vojaki in pripadniki IRA v katoliški četrti Abbey Street v Lon-donderryju. Dekle .ie obiskovalo katoliško šolo sv. Cecilije, ki so jo popoldne evakuirali, ko je neznanec telefoniral, da so v šolskem poslopju postavili bombo. Ko se ie deklica vračala domov, jo ie zadel strel. Nemudoma so jo odpeljali v bolnišnico, vendar je že med prevozom umrla. Njena smrt je še bolj razburila duhove, saj gre že za drugo povsem nedolžno žrtev v zadnjih trdi dneh.
Incidente so danes zabeležili tudi v Belfastu, kjer sta bila dva angleška vojaka ranjena od rafala iz brzostrelke v katoliški četrti Ar-doyne.
Protestantski skra jneži medtem še vedno grozijo, da se bodo oborožili, da bi odpravili s «terorizroom» republikanske armade. Bivši notranji minister in voditelj desničarske struje v vladni unionistični stranki
""""■iiiliiillimummiMummininiiiiiiiiiiiilillllllIllliiillllliliiiiuilllIlliiii...iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiNiiliiiMiiiiliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimmi
HUD UDAREC ZA UGLED URUGVAJSKE VLADE
STO ENAJST PRIPADNIKOV TUPAMAROV ZBEŽALO
skozi podzemski rov iz zapora v Montevideu
K
EVIDEO, 6. — Sto enajst
akcijo zbežalo iz zapora
ov urugvajskega revolu-gibanja «tupamarov» je i bfM ^oi.io zbežalo iz zapora V* za	Montevidea, kjer so
kfcjjjbrii obtožbo »prevratni-
izdelovanja*. Masovni pobeg ršfst-r°^il oajvečjo zmedo v des-vladi predsednika Pacheca JHftVjj ® ie še preteklo soboto za \vg .da bo «s trdo roko* zatrl K nie gverilcev.
* šoipVa-isko notranje ministrstvo jArdu več ur po dogodku uradno , masovni pobeg. Poročilo J ijl.da je 111 zapornikov zbežalo 0ra na Punti Carretas skozi Si °dzeroski rov, ki so ga skodli 40 U?'5e oritlične celice dn ka-metrov oddaljenega stano
V
.^edroDnosti o pobegu ie no s? ie ? stanovanja. Billy Rial. plavil, da ie skupina gve
vdrla v njegovo hišo že vče-
raj ter z orožjem držala pod nadzorstvom vse družinske člane, ki pa jim niso storili nič hudega. Gverilci so bili povezani z radiom z zaporniki. Rov. širok kakih 50 centimetrov, je vodil direktno v dnevno sobo Rialovega stanovanja. Ko so se zaporniki pojavili iz rova. so dobili obleko in nekaj denarja. Po tem ko so se preoblekli, so iih vkrcali v dva ukradena avtobusa in v nekai taksiiev ter jih odpe ljali. Blizu hiše so ubežniki pustili en meter visok kup uniform iz zapora. Celotna operacija ie trajala devet ur.
Komaj so se gverilci, oddaljili, je Rial takoi telefoniral policiji, ki pa mu ni hotela verjeti. Ko so se končno prepričali, da ie vest res nična, so bili ubežniki že daleč,
bežnikih pa niso razen odvrženih uniform našli nobenih sledov. Kaže, da so med ubežniki tudi najbolj znani voditelji ctupamarov*. med njimi znani Raul Sendic, Jorge Candan Grajales in Hugo Marena-les.
Vlada Pacheca Areca se je popoldne sestala na izredni seji, sam predsednik na je imel vrsto srečanj z najožjimi sodelavci. Jasno je, da pomeni masovni pobeg hud udarec za vladne »ukrepe o varnosti* (nekakšno obsedno stanje), ki so že eno leto v veljavi v Urugvaju. O sklepih vlade ni vesti. Poročilo. ki so ga objavili no seji, trdi, da bo vlada zagotovila »javni red proti nrevratništvu*.
V zaporu Punta Carretas ie po današnjem pobegu ostalo le kakih
William Craig je na zborovanju v Belfastu izjavil, da razpolaga s seznamom 20.000 oseb. ki so pripravljene takoi prijeti za orož je «za zaščito ulstrske ustave proti teroristom*. Bivši minister je menda mislil na bivše pripadnike zloglasnih «B specials*. posebne protestantske policije, ki so jo razpustili po dogodkih avgusta 1969. Predstavniki te organizacije so začeli sestavljati nekakšen »seznam prostovoljcev*, ki naj bi se bojevali proti gverilcem.
Po drugi strani na so tudi katoličani napovedali, da bodo poslali na ulice osem tisoč oboroženih mož v primeru, da bi se protestantje oborožili. Tudi duhovnik lan Paisley, eden najbolj vročekrvnih protestantskih skrajnežev, je na shodu v Bel- j borci na Sutjeski. Poudaril je, da fastu pozval k prostovoljnemu boju ■ jugoslovanski narodi danes delujejo proti gverilcem IRA.	I za napredek in ohranitev miru, va-
zmag narodnoosvobodilne vojske. Bila pa je tudi zgodovinskega pomena, saj je po tej bitki, katere priča je bila angleška vojaška misija, ki se je s padalom spustila med partizane, prvič po skoraj treh letih borbe prodrla v svet resnica, da se edino partizani borijo proti okupatorju, a ne četniki, kot so to izven Jugoslavije prikazovali.
Več sto tisoč borcev je padlo, je poudaril Tito, predrlo je svet zvedel za resnico, da se partizani brez tuje pomoči skoraj tri leta hrabro in junaško borijo proti okupatorju. Tito je naglasil, da v narodnoosvobodilni borbi nihče ni vprašal, katere narodnosti je kdo. Vsi so se borili za svobodo in novo Jugoslavijo, vsi so se zavedali, da je njihova skupna usoda povezana s krvjo, in dejal, da bi tako moralo biti tudi danes.
Predsednik Jugoslavije je posebno zameril nekaterim zgodovinarjem v sosednih državah, ki so do zadnjega časa čakali, da jih osvobodi rdeča armada in ki z omalovaževanjem danes pišejo o narodnoosvobodilni borbi, čeprav so se narodi Jugoslavije od začetka napada Hitlerjeve vojske na Sovjetsko zvezo, do zmage borili ne le samo za svojo svobodo, temveč za svobodo vseh tlačenih narodov. Tito je v svojem govoru omenil tudi tiste, ki zavestno, oziroma nezavestno skušajo škodovati enotnosti narodov Jugoslavije ter nasprotnike samoupravnega razvoja in poudaril, da je treba proti njim odločno nastopiti. Na govorice sovražnikov, da bo Jugoslavija razpadla, je Tito ob navdušenem odobravanju navzočih vzkliknil: »ko bodo razpadle planine okrog nas. tedaj bo razpadla tudi Jugoslavija. Toda to se ne bo nikdar zgodilo*.
V nadaljevanju svojega govora je Tito opozoril na pozitiven primer mladine, ki na Tjentištu gradi svoje središče, v katerem se zbira in napaja z idejami, za katere so padli
rujejo svojo svobodo, ki jo nadvse ljuoijo, zato se tudi oborožujejo, ker r.<’ želijo, da bi se žalostna zgodovina ponovila. Tito je dejal, da so v narodnoosvobodilni borbi bili postavljeni trdni temelji jugoslovanske socialistične skupnosti, ki temelji na bratstvu in enotnosti, enakopravnosti vseh narodov in narodnosti ter samoupravljanja delovnih ljudi. Kdor tako ne misli, je poudaril Tito, je na drugi strani barikade.
Tito je nato pozval vse bivše borce naj se še naprej borijo za pridobitve revolucije, ki še vedno traja, predvsem za bratstvo in enotnost in za pravilno reševanje nacionalnih vprašanj in nadaljnji socialistični razvoj. Tito je opozoril, da razni nacionalistični izpadi niso glavni smoter, temveč da je glavni
smoter nasprotnikov Jugoslavije, ki sovražijo socialistični sistem, razredna borba. Proti njim se je treba boriti do njihovega uničenja. Tito je izrazil globoko priznanje in zahvalo vsem borcem narodnoosvobodilne borbe in izrazil prepričanje, da bodo preživeli borci še naprej varovali pridobitve revolucije in se borili za dokončno socialistično izgradnjo.
Na koncu svojega govora je Tito opozoril na nekatere naloge, ki jih je treba rešiti, predvsem na vprašanje vloge in položaja delavskega razreda, brez katerega se ne more hitreje izpopolnjevati samoupravljanja in stabilizirati gospodarstvo in opozoril na potrebo po boljši delovni disciplini v kolektivih in na večje varčevanje.
B. BOŽIC
imuillHIIIIIIIIItllllllllllllllllMIHMIHIMIIHtmilllllimillllllllllllllllllllllllllllllHIMtllllllllllUimillllllUIIIII
PO PARAFIRANJU BERLINSKE POGODBE
Prvi uradni razgovori med obema Nemčijama
Obravnavali so predvsem pravilnik o potovanju prebivalcev iz zahodnega v vzhodni Berlin
BONN, 6. — Pričela se je druga faza be-linskih pogajanj, ko so se uradno srečali predstavniki obeh Nemčiji, potem ko so štirje veleposlaniki pretekli teden parafirali berlinski sporazum. Danes sta se v Bonnu sestala državna tajnika Vzhodne Nemčije Michael Kohl in Za-Hodne Nemčije Egon Bahr, v zahodnem Berlinu pa načelnik tajništva mestnega senata Ulrich Muel-ler ter podtajnik vzhodnonemške vlade Guenter Kohrt.
Ta dva sestanka sta že dobila značaj pravih pogajanj med obema Nemčijama, ko se morajo dogovoriti o pomembnih podrobnostih, ki se nanašajo na promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo ter na možnost obiskov prebivalcev zahodnega Berlina v vzhodnem Berlinu. Do sedaj sta se Bahr in Kohl že šestnajstkrat sestala, Mueller in Kohrt pa
iiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LETALSKA NESREČA V ZAHODNI NEMČIJI
Potniško letalo strmoglavilo pri hamburškem letališču
V letalu je bilo 114 potnikov in 6 ali 7 članov posadke - Po zadnjih neuradnih vesteh je preživelo nesrečo 45 potnikov
BONN, 6. — Nocoj ob 19 20 je pri Hamburgu strmoglavilo potniško letalo »BAC-111* zahodnonem-ške družbe »Pan International*. Na letalu je bilo fl4 potnikov in 6 ali 7 članov posadke, kot ie izjavil predstavnik letalske družbe.
Letalo je strmoglavilo takoj po vzletu s hamburškega letališča. Po prvih neuradnih in nepotrjenih vesteh, naj bi pri nesreči zgubilo življenje 85 oseb, 36 pa se je rešilo. Toda pozneje je prišla vest, da so gasilci iz Hamburga pripeljali ob 21.30 na letališče 45 nepoškodovanih potnikov. Poveljstvo gasilcev pa ni povedalo števila žrtev nesreče. Potemtakem domnevajo, ds je bilo pri nesreči 75 ali 76 žrtev med potniki in člani posadke.
Po zadnjih vesteh iz Bonna je letalo, preden je strmoglavilo, trčilo v nadvoz avtoceste Hamburg -Kiel. Domnevajo tudi, da se je letalo takoj po vzletu pokvarilo in da je pilot skušal zasilno pristati na avtocesti. Toda zaradi okvare se ni mogel izogniti nadvozu, kar je bilo usodno za toliko ljudi.
«Pravda» o vključevanj«
prav ne tako masovne skupne pobe ge. 30 junija ie 38 žensk zbežalo iz zapora, doslej pa so našli samo,., ,, eno. Marca leta 1970 je zbežalo Snaillie V NA1U iz zapora trinaist žensk, maia le-1 ^ J tos pa je eden od voditeljev «tupp-marov*, Juan ALmiratti. zbežal iz sodne dvorane, kjer se je začenjal proces proti njemu. Drugi voditelj gverilcev, Raul Bidegain. je junija letos zbežal iz zapora tako, da ie zamen jal obleke z bratom, ki ga ie prišel obiskat.
Do današnjega masovnega pobega je prišlo potem, ko se ie položai v Urugvaju ponovno zaostril. V sredo 2. septembra ie policija umorila nekega srednješolca, kar je povzročilo silovite protivladne demonstracije. Samo nekai ur pozneje je skupina «tupamarov» (trije moški in ena ženska) hladnokrvno ustrelila dva policista. Še preteklo
Policija ie takoj zastražila vso četrt !	petdeset zapornikov, ki pa	so ali
Punta Carretas, ki je bila sicer že	navadni z’očinci. ali pa politični
pred enim letom proglašena za *vo- jetniki, ki ne pr padaio gibaniulnoč pa so demonstranti zažgali ne-jaško področje* in ie bila torej pod	»tupamarov*. Gverilci so že	v pre	kaj	avtobusov	v	delavski četrti
strogim nadzorstvom vojske, o u-	teklosti organizirali podobne,	pa če I Montevidea	»La	Teja*.
MOSKVA, 6. — Moskovska »Prav da* danes ostro komentira manevre ZDA, da bi vključili Španijo v okvir NATO, kar bi služilo Washingtonu, da nadomesti številna oporišča, ki so jih izgubili v Sredozemskem morju, da bi ohranili stanje na petosti na tem področju.. Gre zs pobudo ZDA, Madrid pa urgdno ča ka. Dejansko pa gre za nasproto vanje dobršnega dela španskega javnega mnenja, ki ne želi, da b’ Španijo vključili v zavezništvo, ki bi omogočilo, da se Španiji nalože težke obveznosti. Zaradi tega po mnenju moskovske »Pravde* zavo re za vključitev ŠDaniiie ne izhaja jo več toliko iz načelnih sališč nekaterih članic NATO, kot so Norveška, Danska in druge.
Vladna delegacija LR Kitajske v Jugoslaviji
Na vabilo zveznega izvršnega sveta je danes prispela v Beograd vlaidna delegacija Ljudske republike Kitajske pod vodstvom ministra za lahko industrijo Čiančihkuanga. Delegacijo je na beograjskem letališču pozdravil zvezni tajnik za gospodarstvo Boško Dimitrijevič.
Po prihodu v Beograd je vodja kitajske delegacije izjavi), da prihajajo na prijateljski ob sk v Jugoslavijo ter da pričakuje, da bo ta obisk prispeval k nadaljnjemu raz voju odnosov med obema državama in prijateljstvu med narodi Kitajske in Jugoslavije.
Kitajsko delegacijo, ki bo med bivanjem v Jugoslaviji poleg zagrebškega velesejma obiskala Kragujevac. Reko, Železna vrata in nekatere kraje v Sloveniji, bo jutri sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič.
llllIllllllIlllilMlillniiilliiuilllllliiiiiiiiiiiinnimi,,,
Polemike o zvišanju tarif za storitve PTT
Stališče sindikalne organizacije SIL-CG1L
RIM, 6. — Razprave in polemike o cenah povsem logično naraščajo, saj bodo lahko napovedane višje tarife za storitve poštne, telefonske in telegrafske službe, kot tudi dru gi poviški, povzročili verižno eak cijo, ki že grozi trdnost lire in po drugi strani nov val stavk, da se ohrani dosedanja življenjska raven delovnih ljudi. Nekateri sindikati so zato že zahtevali razgovor z ministrom za PTT Boscom. V četrtek je napovedana seja upravnega sveta pošte in telegrafa, ki mora izreči mnenje o napovedanih zvišanih tarifah. V sredini septembra se bo sestal medministrski odbor za cene, ki mora preučiti zahtevo SIP za zvišanje telefonskih tarif.
Poštarji FIL CGIL so danes v svojem sporočilu kritizirali stališče uprave glede kratkega tedna in novih tarif. Poštarji pravijo, da namerava podjetje v soboto enostavno zapreti večino uradov, tako da bi bilo ob sobotah zaprtih 10.846,
od skupnih 12.226 poštnih uradov. Sindikati pa zahtevajo kratki teden brez zmanjšanja obsega storitev, ki jih je treba obratno okrepiti. Glede zvišanja tarif pa pravijo, da gre za zelo resen ukrep, ki ga namerava povrh izvesti na tak način, da bodo obremenili socialne usluge in potrošnike, ne pa na primer reklamnega tiska, ki dosega sedaj že dobro polovico vsega poštnega prometa.
O zvišanju cen je izdala uradno sporočilo tudi' Confcommeroio, ki trdi da veletrgovina ni nič kriva, ker se cene ustvarjajo na tržišču brez vpliva dobre ali slabe volje trgovcev.
RIM, 6. — Predsednik vlade Co-lombo je danes sprejel v palači Chigi ameriškega senatorja Mans-fielda, ki predseduje demokratični senatorski skupini, ki ima večino v ameriškem senatu.
sedemkrat, vendar so imeli ti razgovori posvetovalni značaj in se povrh sploh niso nanašali na berlinsko vprašanje. Očitno je, da obstajajo resne in pomembne težave, ki so prišle do izraza že pretekli teden, ko so morali za en dan odložiti parafiranje pogodbe, ker j« prišlo do spora o navidezno jezikovnem vprašanju, ki pa odraža bistveni odnos do suverenosti in glede značaja prometa med Berlinom in Zahodno Nemčijo. V Bonnu si zaradi tega ne delajo utvar, vendar pa menijo, da bodo končno prevladali resnični interesi obeh Nemčij in tudi interes štirih velesil, da se čini prej zaključi celoten postopek pogajanj o 1 erlinskem vprašanju.
Po današnjem zasedanju je predstavnik Vzhodne Nemčije podtajnik Guenter Kohrt je izjavil, da so ob-.aziožili stališča, kako naj bd sestavili pravilnik o obiskih v vzhodnem Berlinu in da sta se obe delegaciji dogovorili, da se ponovno sestanejo v vzhodnem Beninu 9. septembra. Predstavnik berlinskega senata Ulrich MuelL-r pa je dodal, v on nadaljevali
sake tri rini izmenično v obeh Berlinih. Ni hotel povedati kaj več in je samo dodal, da so predvidene »težave* takoj prišle na dan. O-pazovalci pravijo, da gre za način in roke obiskov Berlinčanov, ki od 1966. leta ne morejo več prestopiti zidu.
Sporazum štirih veleposlanikov. Ki je bil podpisan v petek, se glede tega omejuje samo na ugotovitev, da bodo lahko orebivalci zahodnega Berlina obiskali Nemško demokratično republiko ob istih pogojih knt drugi Nemci Zvezne nemške republike. Obe mestni upravi pa se morata dogovoriti o vseh podrobnostih tega sporazuma.
RIM, 6. — Komunistični poslanci Pajetta, Beriinguer in drugi so vložili interpelacijo, v kateri zahtevajo, da v zvezi s sporazumom o Berlinu Italija ratificira pogodbo o prepovedi razširjanja atomske oborožitve, prične s konkretnimi akti za priznanje Nemške demokratične repuhlike ter končno prične z diplomatskimi pobudami za sklicanje evropske konference
DANES na športni strani
Zmaga SFRJ na 30. BAI
Jugoslovanski atleti so dosegli z osvojitvijo prvega mesta na letošnjih balkanskih atletskih igrah v Zagrebu enega svojih največjih uspehov v zadnjih letih.
Portorož pod padali
V	nedeljo se je začela v Portorožu ena največjih letošnjih padalskih prireditev. V prvem dnevu so bili na sporedu atratktivni skoki.
Rekord v Nov! Gorici
V	Novi Gorici so dosegli na tradicionalnih motociklističnih dirkah vrsto dobrih rezultatov, med katerimi je bil tudi novi rekord proge.
Neznanec v Monzi
Letošnja Velika avtomobilska nagrada Italije je prinesla vrsto presenetljivih rezultatov. Zmago le osvoiil praktično neznani Peter Gethin na BRM.
SVEČANOST NA STRELIŠČU OB 41. OBLETNICI FAŠISTIČNEGA ZLOČINA
SINOČI NA DVORIŠČU «KRAŠKE HIŠE» V REPNU
Spomin bazoviških žrtev častimo / otvoritvijo «3. kraškega tetina
z nadaljevanjem boja proti fašizmu

V imenu prirediteljev sta govorila v slovenščini Bogo Samsa in v italijanščini Vgo Poli, zbor p.d. «Lipa je zapel žalostinki, predstavniki antitašističnih organizacij pa so k spomeniku položili vence
Pri spomeniku na bazoviški gmajni je bila v nedeljo popoldne ob 41. obletnici njihove usmrtitve, tradicionalna svečanost v počastitev spomina bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki sta jo tudi letos priredila skupno Odbor za proslavo bazoviških žrtev in ANPI.
Svečanost, kaitere se je udeležilo nekaj sto ljudi iz mesta in kraških vasi, je v imenu prirediteljev začel in tudi zaključil Filibert Benedetič, spomin žrtev pa sta počastila za Odbor v slovenščini Bogo Samsa, za ANPI in druge antifašistične orga-nicije pa v italijanščini Ugo Poli, sekretar mladinske federacije ZK MI. Oba sta svoj spomin na junaški boj mladincev pred 40 in več leti in njihove žrtve povezala z aktualnimi dogodki v naših krajih in nujnostjo nadaljevanja boja proti fašizmu, ki se tudi danes napaja v sovraštvu do Slovencev in vseh naprednih in demokratičnih sil ter mirnega in tvornega sožitja med tu živečimi narodi.
Bogo Samsa je svoja izvajanja pričel s citatom iz knjige »Baizovi-ški spomenik*, ki jo je napisal peti bazovski junak Vekoslav Španger in tako obudil spomin na razdobje pred 41 leti. Kako pa je sedaj se je vprašal: 20. aprila so v Tržiču fašisti pisali fašistična gesla, 23. februarja sta fašista strgala tabli •Primorskega dnevnika* in »Gospodarstva*, 6. marca je v Lazaretu skupina financarjev in karabinjerjev pela fašistično pesem «Facetta nera», 16. marca je fašist v Trstu napadel sen. Vidalija, 8. aprila se je vladni komisar, prefekt Cappel-lini udeležil fašistične manifestacije, na kateri je govoril Geffter Wondrich, 24. aprila je v gostilni v Križu pela skupina fašistično pesem »Facetta nera», 7. maja so
bili premazani slovenski napisi v
Mavhinjah in v Cerovljah, 22. maja je fašistični prefekt Coceani govoril na proslavi v liceju Dante, 11. ju lija so porušili slavolok in premazali slovenski napis v Ljesi, 3. avgusta so v Hlodiču preprečili slovensko petje, 19. avgusta so premazali slovenski1 napis pri Korošcih, 31. avgusta so v Sovodnjah oskrunili partizanski spomenik, napisali na županstvu protislovenska gesla in kasneje premazali sedež KPI v Pcdlonjerju. Kronika zadnjih treh dni pa beleži ngjprej napad fašistov v Drevoredu ter dve »molotovki* na sedeža KPI.
Ta seznam je obsežen, vendar tisti, ki se dobro spoznajo na črne tolpe in njih organizacije, pravijo, da je v bistvu krajši, kot v nekaterih drugih krajih v Italiji in kot bi lahko pri nas pričakovali. To iz dveh razlogov: 1. antifašisti so vedno takoj in zelo odločno reagirali, tako da pri nas ni mogoče povsem nekaznovano in nemoteno zganjati škvadrizma. 2. govori se, da je pri nas center fašistične organizacije, katerega žele zamaskirati. Vendar pa je ta seznam dolg, zelo dolg, predlog za državo, ki temelji' na odporniškem gibanju in ki ima jasne zakone proti oživljanju fašizma.
Vendar pa ne gre samo za to »črno organizacijo*, ki je odraz legalno organiziranega neofašizma, — je dejal Bogo Samsa — temveč so krivde mnogo širše. Zaključil pa je z optimistično ugotovitvijo, da se zlasti' mladina vedno bolj zaveda načelnega pomena antifašizma tudi v sedanjem razdobju, kar je porok, da se fašizem ne bo nikoli več mogel povrniti.
Ugo Poli je v svojem govoru dejal, da se fašizem, ki ga je odporniško gibanje strlo z enotnim bojem, skuša ponovno uveljaviti in to z istimi metodami kakor nekdaj, da bi zadržal razvoj demokracije, uničil dosežke delavskih bojev in njihovo enotnost. Toda danes je položaj povsem drugačen, je nadaljeval govornik, in velika prtifašistična manifestacija z dne 14. decembra, ko so italijanski in slovenski demokrati prvič skupno nastopili proti fašizmu, pomeni zgodovinski preokret za naše področje. Italijanski študentje bi danes ne nastopili več na šovinističnih manifestacijah, kakršne so bile možne še pred 6-7 leti. Njihov boj za šolsko reformo se oslanja na antifašistično enotnost slovenske in italijanske mladine.
Zato je važno, da se spomnimo poteka tega procesa, da bi leto za letom naraščalo število mladine, ki se udeležuje bazoviške komemoracije.
KRAŠKI TEDEN
Danes v repentabrski občini:
ob 20.30 na trgu v Repnu koncert godbe na pihala s Proseka. Dirigent Zdravko Kante.
Gastronomski natečaj
Gostilna »SIMONIČ* na Opčinah (nasproti openskega tramvaja) bo danes pripravila naslednja kraška jedila:
Goveja juha z domačimi rezanci, ječmen, jota, sirkova kaša — Krompirjeva polenta z žva-cetom, klobase z zeljem, kuhana govedina in kokoš — krompir v kozici z ocvirki, hrenova omaka — Kuhani štruklji.
/ Repnu so skozi ves teden xiprte vse osmice.
Govornik je nato poudaril protislovenski značaj posebnega sodišča. Ta značaj se najbolje odraža v številu smrtnih obsodb, izrečenih proti Slovencem: 33 na 45 obsodb. Danes se fašizem vrača v naše kraje z istim sovraštvom do Slovencev, kakor v tistih časih. Da mu onemogočimo ponoven pohod, moramo strniti delavske vrste, okrepiti enotnost slovenskih in italijanskih demokratov in tesno sodelovati s tistimi političnimi in kulturnimi organizacijami, ki smo si jih sami ustvarili, in ki niso nikoli klonile fašističnemu nasilju.
Samo z nadaljnjim razvojem demokracije in protifašističnega boja bomo lahko zmagali v tem boju. Zato je primemo, da se na tem mestu spomnimo štirih bazoviških mučencev z bojnim klicem: smrt fašizmu, svoboda narodom!
Po govorih je moški pevski zbor p. d. «Lipa» iz Bazovice pod vodstvom Ivana Sancina zapel »Žrtvam* in «Bazoviško», nato pa so prisotni predstavniki Odbora in drugih antifašističnih organizacij k spomeniku, pri katerem so ves čas svečanosti stali v svojih krojih pripadniki taborniške organizacije »Modrega vala* položili vence, marsikatera roka pa je potožila tudi' svoj skromen šopek. Vence so poleg Odbora za ANPI, ANPIA in ANED položili še predstavniki SKGZ, tržaške federacije KPI, socialistične federacije PSI in Bazo vskega doma.
Svečanost, kratka toda prisrčna in v sedanjost usmerjena, se je zaključila z enominutnim molkom.
Predstavniki Odbora so dopoldne ob 10. uri položili venec tudi na grob bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani.
Tudi delegacija Slovenske skupnosti je sinoči položila venec k spomeniku bazoviških žrtev pri Bazovici, kjer je z enominutnim molkom počastila njih spomin.
župni cerkvi v Bazovici je
ob 8.30 g. Živic daroval mašo zadušnico in se v nagovoru s primernimi besedami spomnil njih žrtve. Pri maši je pel tudi bazovski zbor.
Tajnik PSDI Fcrri v Trstu
začetek tradidonalnih prireditev
Nagovor predsednika zadruge «Naš Kras» Egona Krausa, nastop zbora «Srečko Kumar>, otvoritev razstave ^Kmetijstvo na Krasu» in obisk osmič s kraskimi dobrotami
Na dvorišču «Kraške hiše* v Ve-1 stvo na Krasu*, ki je bila odprta že
Predstavniki antifašističnih organizacij polagajo vence k spomeniku
likem Repnu je bila sinoči otvoritev «Tretjega kraškega tedna*, ki ga prireja zadruga «Naš Kras*. V prisotnosti velikega števila članov zadruge in domačinov je za uvod zapel domači pevski zbor «Srečko Kumar* pod vodstvom Mirka Guština pesem «Na trgu», nato pa je povzel besedo predsednik zadruge «Naš Kras* Egon Kraus. Potem ko je ugotovil, da je prireditev postala kljub pesimističnim napovedim nekaterih že tradicionalna in da je pritegnila tudi pozornost širšega znanstvenega kroga, je dejal, da bo letošnji «Kraški teden* za razliko od prejšnjih, ki so imeli bolj značaj folklorne manifestacije, imel večji poudarek na znanstvenih manifestacijah, kakršni bosta na primer jugoslovansko - italijansko zasedanje o »Kmetijstvu na Krasu* ter zasedanje občinskih upraviteljev Krasa, Karnije in Piemonta. Namen teh prireditev, zlasti pa zasedanja občinskih upraviteljev je, da se končno preide k reševanju perečih problemov Krasa. V ta okvir se uvršča tudi razstava »Kmetij-
iiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiui
KRIMINALNA DEJAVNOST FAŠISTOV SE STOPNJUJE
Fašisti vrgli zažigalno bombo proti sedežu KPI pri Sv. Ani
Izjave KPI, PSI, PSDI, PSIUP, CGIL-NDZ, CISL m mladinske sekcije PU
Državni tajnik PSDI Mauro Fer-ri bo danes zaključil svoj obisk v naši deželi s tiskovno konferenco in s srečanjem s predstavniki pokrajinskega vodstva stranke v našem mestu. Tiskovna konferenca Ijo na sedežu stranke v Ul. Mazzini 44 ob 17. uri. Na njej bo Ferri spregovoril o nekaterih vprašanjih notranje in mednarodne politike ter o gospodarskih problemih Trsta. Zvečer se bo sešel z voditelji stranke iz tržaške pokrajine, s katerimi bo začel vprašanja političnih in programskih smernic PSDI v zvezi z morebitnimi upravnimi volitvami v tržaški občini letošnje jeseni.
V	noči med soboto in nedeljo so bili škvadristi v našem mestu spet na delu. Tokrat je bil cilj njihove odprave sedež KPI pri Sv. Ani. Zelo verjetno so dobro znani neznanci privozili mimo z avtom, iz ka terega so vrgli proti poslopju molotovko, ki pa je zaradi naglice fašistov, zadela okno bližnje gostilne. kjer je eksplodirala in povzročila manjši požar, ki ni prizadel večje škode zaradi takojšnjega posega gasilcev.
Kot vidimo se dejavnost fašističnih pobalinov stopnjuje v vsej deželi. Potem ko so pred dnevi premazali dvojezični napis pri Korošcih, potem ko so oskrunili slovenske napise na spomenikih padlim na Goriškem, so se v zadnjem času znesli nad sedeži KPI.
V	zvezi z zažigalno bombo pri Sv. Ani so izdali tiskovna poročila KPI, PSI. CGILCISL, PSDI, PLI (mladinska sekcija) ter enotni antifašistični odbor.
V	svoji izjavi je tajnik tržaške federacije KPI, ing. Cuffaro rekel, da gre za ponovno , provokatorsko dejanje proti KPI pred začetkom volilne kampanje. Dejal je, da hočejo fašisti vzpostaviti v Trstu o zračje. ki je vladalo v mestu pred
•iiiiHiiiiiiinumiiimiiimiiiiMiimiiiiiiiii||M|l|||l||UUIII|,DIIIUI||||||||||||||||||||||||||||||||)|||||||||mHmu
DANES V PORDENONU
Okrogla miza o urbanistiki v naši in treh sosednih deželah
Spregovorili bodo odbornik De Carli, ing. Gentiili, ing. Wenzler (Hrvatska), dr. Mlakar (Slovenija) in dr. Hanslec (avstrijska Koroška)
V okviru 25. državnega vzorčnega sejma v Pordenonu bo danes v sejemskih prostorih okrogla miza o urbanističnem načrtovanju v Furlaniji - Julijski krajini, avstrijski Koroški, Sloveniji in Hrvatski. Strokovno srečanje, pri katerem sodelujejo deželno odbomištvo za urbanistiko, sejemska uprava in pristojni krogi iz sosednih republik, se u-vršča v urbanistično sodelovanje, ki se je pričelo maja lanskega leta v Ljubljani. Na takratnem srečanju, ki so se ga udeležili tudi turistični delavci iz štirih dežel, je bil sklenjen dogovor o nadaljnjem sodelovanju, o stalnem izmenjavanju izkušenj in o koordinaciji ustreznih urbanističnih načrtov.
Pri deželnem odbomištvu za urbanistiko je bil v tej zvezi sestavljen strokovni odbor, ki mu predseduje odbornik za urbanistiko De Carli in ki je sklenil najprej izdelati poseben zemljevid Furlanije -Julijske krajine na strogo urbanistično - teritorialni podlagi. Zemljevid, v razmerju 1:200.000, bodo sedaj ponatisnili, da bi ga razširili med večjim številom strokovnjakov in prebivalcev. Med predstavniki štirih dežel pa so bili med tem časom pogosti stiki, ki so veljali zlasti razpravi o možnostih ustanavljanja rezervatov ob meji, o skupnem načrtovanju novih infrastruktur ter o sodelovanju v boju proti onesnaževanju vodnih tokov.
Ob današnji okrogli mizi bodo spregovorili odbornik De Carli, inž. Roberto Gentiili, inž. Fedor Wenzler
(SR Hrvatska), dr. Vinko Mlakar
(SR Slovenija) in dr. Hugo Hanslec (Koroška).
3. oktobra pobratenje
Obisk dolinskih
predstavnikov v Kočevju
V soboto in v nedeljo se je mudil v Kočevju celotni odbor dolinske občine z županom Dušanom Lo-vriho na čelu. ki je vrnil nedavni obisk predstavnikov kočevske obči-
ne in kočevkega mesta v Dolini. Kot znano sta obe občini že pred časom sprejeli sklep o pobratenju in ob tokratnem obisku predstavnikov dolinske občine v Kočevju so se med razgovorili dogovorili, da bo uradna in svečana proglasitev pobraenja v Kočevju, 3. oktobra, na dan občinskega praznika ob 500-letnicj odkar je Kočevje dobilo mestne pravice. Poleg predstavnikov dolinske občine bodo na to u-radno proglasitev pobratenja odpotovali tudi občinski stražniki, ki bodo simbolično urejali promet in pa godba na pihala iz Brega, ki bo priredila v Kočevju promenadni koncert.
Predstavnike dolinske občine je sprejel predsednik kočevske občine Miran flegler. nakar so si v njegovem spremstvu ogledali nekatere mestne zgodovinske zanimivosti, šolo. Seškov dom in znano partizansko bazo 20.
leti in ki bi onemogočilo miren in normalen potek mestnega življenja ter odnosov s sosednjimi državami. Po njegovem mnenju so v mirnem mestu, kot je Trst, fašistom potrebni taki provokatorski izbruhi, da odpravičijo svoje pozive k redu in avtoriteti. Obsodil je tudi oblasti ki puščajo takšna dejanja nakazno-vana.
Tajništvi CGIL-NDZ in CISL obsojata nove škvadristične napade, katerih namen je ustvariti v državi napetost in zmešnjavo, ki lahko koristi samo prevratniškim silam. O-be sindikalni organizaciji zahtevata od oblasti, nai nemudoma onemogočijo sleherpo provokacijo, naj odkrijejo krivce ter obenem pozivata delavce k enotnosti v tovarnah in uradih, da bi preprečili s svojim posegom vsako protidemokratično in prevratniško dejanje.
Tudi izvršni odbor PSIUP izraža svojo solidarnost s KPI ob priložnosti zadnjih fašističnih atentatov na sedeže KPI. Obenem je v izjavi rečeno, da je PSIUP vedno pripravljen na skupne akcije za preprečitev vseh dejanj, ki lahko predstavljajo korak v preteklost, ki jo .je delavsko gibanje v Trstu zdavnaj premostilo.
Tudi enotni antifašistični odbor je na včerajšnji seji zavzel ostro stališče v zvezi s ponovnim škva-drističnim nasiljem in z očitno fašističnimi provokacijami proti sedežem političnih strank in proti posameznim občanom, ki so bile izvedene v teh dneh. Odbor poziva policijske in sodne oblasti naj naredijo svojo dolžnost in naj čim-prej odkrijejo krivce, ki so prepogosto nekaznovani, čeprav jih je mogoče z lahkoto odkriti, poleg tega pa opozarja javno mnenje na poskuse skrajnih desničarskih gibanj, ki delujejo v senci MSI, da bi v Trstu ustvarili napeto ozračje pred začetkom volilne kampanje, in napravili novo protislovensko in protidemokratično gibanje.
V nedeljo je desničarska organizacija »Avanguardia nazionale* izdala letak, v katerem pravi, da so neznanci streljali s samokresom na nekatere njene člane. Dogodek naj bi se pripetil v nedeljo zvečer na Ul. Martiri della LibertA. O zadevi so tudi vložili prijavo na kvesturo. Gre očitno za poskus, da bi nekoliko omilili odmev, ki ga je imel atentat na sedež KPI med tržaško javnostjo.
Podrobnosti o atentatu in o domnevnem streljanju, ki nai bi bilo v Ul. Martiri della LibertA, do sedaj ni. Policija pravi, da so preiskave v teku, da pa ne more sporočiti nič točnega.
Dnevni red predvideva odobritev vrste sklepov upravnega značaja.
Dan Italije na dunajskem sejmu
• Miljski občinski svet se bo sestal na redni seji 10. t.m. ob 19.30.
......................n,,,,,,,,
V PRETEKLEM AVGUSTU
Čez mejne prehode na Tržaškem nad 9.000.000 domačinov in tujcev
Mednarodni promet je bil nekoliko manjši od lan-skega, maloobmejni pa ga je nasprotno prerastel
V preteklem avgustu je prekoračilo italijansko - jugoslovansko mejo na našem področju nad 9 mdlijo-ljudi, od tega nekaj nad 6
nov
milijonov s potnim listom in skoraj trije milijoni z obmejnim dokumentom. Lanski promet pa ni bil dosežen, ker je bilo število prehodov v mednarodnem prometu lani znatno višje. Promet s propustnicami pa je letos prerastel lanskega.
Podrobni podatki so naslednji: s potnim listom je letos prekoračilo mejo 6,113.323 ljudi (lani v avgustu 6,821.382), od tega 2,652.563 italijanskih državljanov in 3,460.760 tuj.
cev. Jugoslovanov je bilo 1,244.832, Nemcev 610.813, Avstrijcev 416.652, Angležev 168.812, Francozov 380.156, Švicarjev 128.163, itd.
S prepustnico pa je prekoračilo mejo 2,975.333 obmejnih državljanov, od tega 2,159.949 prebivalcev s področja tostran meje in 815.384 jugoslovanskih državljanov. Na posameznih prehodih so mejni organi zabeležili naslednji promet: škofije 941.429 ljudi, Fernetiči 536.995, Lazaret 346.879, Pesek 295.086, Oreh 237.499, Lipica 226.370, Repentabor 80.682 in Opčine (žel, postaja) 5.765 ljudi.
V okviru »italijanskega dneva* na jesenskem velesejmu, sta se sinoči na Dunaju srečala podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci in avstrijski minister za zunanje zadeve Kirschschlaeger. Razgovora, ki je trajal dobre pol ure in na katerem sta Belci in Kirschschlaeger izmenjala zlasti misli o poslovnem sodelovanju med Italijo in Avstrijo, se je udeležil tudi italijanski ambasador na Dunaju Aillaud. V glavnem mestu avstrijske republike se mudi tudi gospodarsko odposlanstvo iz naše dežele. Med člani odposlanstva so trije predstavniki tržaške trgovinske zbornice in sicer predsednik dr. Caidassi, glavni ravnatelj dr. Steinbach ter načelnik zunanjetrgovinskega oddelka dr. Mau-rel.
sinoči in katero sta pripravila etno grafski muzej v Ljubljani s sodelovanjem ljubljanske univerze.
Predsednik zadruge Egon Kraus je pri tem dejal, da bo letošnji «Kraški teden* morda zaradi tega manj ljudski, da pa bo zato pridobil na ugledu, ki si ga je utrl že lani, ko so o tej prireditvi poročali ne samo dnevni in tedenski listi, temveč tudi znanstvene jugoslovan-
«Kozmetika 90» Angelce Hrovatin, Opčine, Narodna ulica št. 120, poklanja razme kozmetične preparate za ženina in nevesto, japonske firme Shi-seido.
ske in italijanske publikacije. Kajti glavni namen je, da se na probleme Krasa obrne pozornost odgovornih činiteljev in da da prireditev s tem svoj konkreten prispevek za dobro naših kraških ljudi.
Seveda "pa se bo «Kraški teden* tudi letos zaključil z nedeljsko »Kraško ohcetjo*, ki bo s svojo slikovitostjo kot vedno privabila mnpžico ljubiteljev naših starožitnosti.
Za Egonom Krausom se je z nekaj besedami zahvalil zadrugi in domačinom podžupan repentabrske občine g. Milič. Njegovemu priznanju domačinom se je pridružil tudi E. Kraus, ki je poudaril, da bi brez njihovega sodelovanja «Kraškega tedna* in zlasti »kraške ohceti* prav gotovo ne bilo mogoče izpeljati v takšnem obsegu in s takim uspehom kot doslej.
Zbor «Srečko Kumar* v svojih tradicionalnih narodnih nošah je nato zelo ubrano zapel še dve narodni pesmi, nakar so si prisotni o-gledali zanimivo razstavo »Kmetijstvo na Krasu*, ki z nekaj grafikoni in slikami nazorno prikazuje ka-|ko se problemov kmetijstva na Krasu znanstveno lotevajo strokovnjaki bnstran meje. Razstava bo zlasti za nimiva za udeležence obeh znanstve-hih prireditev.
I Z dvorišča «Kraške hiše* In iz raške galerije je udeležence vodila bvezna pot v osmice, kjer so go tom postregli s klobasami in kislim ,eljem, domačim pršutom in kuha-imi štruklji, pa seveda z dobrim elim in črnim vinom.
Začetek seminarja o zvezdah velikankah
Pri mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru se je včeraj začel seminar o zvezdah velikankah. Kot smo že poročali je to znanstveno srečanje organizirala našem mestu ravnateljica tržaške
ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija prof. Margherita Hack. Pred približno 100 znanstveniki, ki zastopajo 15 držav, je najprej povzel besedo prof. Bu-tiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimmiiiiiiimiiiiiunuinnmnHmmumummmmmnuHHMmimHuuuuiiiiuiiiiii
VČERAJ POPOLDNE PRI
dini, ki je predstavil tržaški center za teoretsko fiziko, in ki je ob tej priložnosti izrazil svoje zadovoljstvo, da se v modernem poslopju v Miramaru lahko uveljavi še ena znanstvena panoga, ki sicer ne spada v reden program tega inštituta.
Pravi uvod v seminar pa je pri pravil prof. Fehrenbach, ravnatelj francoskega državnega observatorija v St. Michelu in astronomskega observatorija v Marseillu, ki je nekaj besedah omenil pomen tega srečanja, nai/ pa še eksperimentalne metode, s katerimi se lahko znanstveniki bavijo pri tovrstnih raziskavah.
Seminar se je nato nadaljeval številnimi referati, katerim je vsakokrat sledila diskusija, ob ponazarjanju ^ raznih problemov, katere so poročevalci dopolnjevali z diapozitivi. Kot smo že poročali je bil včerajšnji uvodni dan, kot bo tudi današnji, jx>svečena eksperimentalnim metodam in izsledkom, medtem ko se bo jutri začela diskusija c teoretskih prijemih, ki so tem ekspe rimentalnim raziskavam koristno ir sploh nujno dopolnilo.
čeprav se bo seminar praktično zaključil v sredo, se bodo znanstveniki mudili v našem mestu vsaj še en dan. V četrtek je namreč na sporedu skupni izlet v Rovinj in Poreč, tako da se bodo udeleženci pravzaprav razšli šele v petek.
uk
MIRAMARSKI PARK.
»Luči in zvoki*.
Danes, v torek počitek.
freds»»e
Prevozna sredstva: avtobus
«6» i" 1
proga «M» od Barkovelj
do M*8'
ati
Nazionale 16.00 «Gli ammutinafl Bounty», Marlon Brando, Hovard, Richard Harris.
Eden 16.30 »Bella di giorno, notte*. Nino Castelnuovo.
Razširitev obe. komisije za občinsko galerijo
NABREŽINI
MATI IN SIN ŽRTVI SILOVITEGA TRČENJA
Za komaj 6-letnega otroka, ki se je peljal v avtu z materjo, so si zdravniki pridržali prognozo
Zaradi nepazljivosti in objestnosti se je včeraj popoldne na cesti, ki ie Nabrežine pelje v Sesljan, pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri sta se ranila komaj šestletni otrok in njegova mati, ki je v tretjem mesecu nosečnosti. Mater in sina so z rešilnim avtom RK nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ženski nudili le prvo pomoč, otroka pa so zaradi pretresa možganov, verjetnega zloma lobanjskega dna in zloma desne stegnenice sprejeli na oddelek za oživljanje.
Pretresljiva nesreča se je pripetila malo pred 14. uro, ko je 27-letna Elsa Grant por. Martelld iz Devina-Sesljana št. 8/A vozila svoj fiat 500 po omenjeni cesti, ob njej, na prednjem sedežu, pa je sedel njen 6-letni sinček Paolo. Mlada ženska se je že pripeljala do vasice, ko je z neke stranske poti, na desni strani cestišča, pridrvel audi nemške registracije, ki ga je vozil 46-letni Rudi Viertmane iz Bielefelda, v Zahodni Nemčiji. Nemški avtomobilist, ki je peljal po cesti, z obeh strani zaprti za promet, je tako naglo privozil na glavno cesto, da je presekal pot Martellijevi. Ta je sicer skušala zavreti vozilo, a zaman. Trčenje je bilo tako silovito, da je sunek pahnil mali fiat za nekaj metrov proti sredi cestišča, kjer je tudi obtičal. Zaradi nesreče je prišlo na tem odseku ceste do zastoja prometa, ki' so ga karabinjerji iz Sesljana ponovno redno vzpostavili šele kalko uro kasneje.
Žrtev prometne nesreče je postal tudi 8-letni Aldo Valenti iz Ulice delle Campanelle 128, ki se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno dva meseca.
Do nesreče je prišlo okrog 10. ure zjutraj, ko se je 29-letni Giovanni Pertot z Reške ceste št. 7 peljal s svojo simco novejše tržaške registracije z doma proti mestnemu središču. Že je privozil do poslopja s hišno številko 73, ko je izza avtobusa, parkiranega na levi strani1 cestišča, pritekel pred avtomobil mali Aldo. šofer, ki je vozil z zmerno hitrostjo, je skušal v zadnjem trenutku zavreti vozilo in,
se tako izogniti neprevidnemu otroku, vendar brezuspešno. Otrok je padel pod kolesa avtomobila ter sd zlomil desno stegnenico in se opraskal po obrazu in gornjih udih.
Tržaške narodne noše na srečanju v Kamniku
Tradicionalnega, «dneva narodnih noš*, ki je bil v nedeljo v Kamniku, se je udeležilo tudi več desetin narodnih noš s Tržaškega, močna skupina noš iz Rezije, iz Kanalske doline in s Koroške ter seveda iz vseh predelov Slovenije. Med skupno več kot 700 narodnimi nošami jih je bilo okrog 100 iz slovenskega zamejstva. Vodje vseh skupin je sprejel kamniški župan, ki je pozdravil vse skupine,
26. SEPTEMBRA MLADINA V IDRIJO
sre-
čni-
ki so se odzvale vabilu na to Čanje, posebno pa še noše in ge udeležence iz zamejstva ter izrazil željo, da bi se prihodnje leto spet zbrali.
Prireditev sama se je začela dopoldne s promenadnim koncertom, nar kar se je razvila skozi mesto do gradu Zaprice pisana in vesela povorka narodnih noš. na čelu katere je jezdil zastavonoša v gorenjski narodni noši z zastavo Kamnika v rokah. Na gradu je bil nato nastop folklornih skupin iz Zagreba, Bele Krajine, Rezije in drugih, nakar se je razvila prijetna domača družabnost. Žal so se morali naši udeleženci s Tržaškega tej družabnosti kaj zgodaj odpovedati, saj se je bilo treba zaradi dolge poti kar precej hitro vrniti proti domu.
Udeležencev tega tradicionalnega srečanja slovenskih noš je bilo s Tržaškega za dva avtobusa (skupno 56 noš in 37 ostalih izletnikov), s posebnim avtobusom pa so se pripeljali Svetoivančani, med katerimi je bilo tudi nekaj narodnih noš.
Z ukrepom občinskega sveta, katerega je odobril pokrajinski nadzorni odbor, so bile vnesene nekatere spremembe v sestavi posvetovalne komisije, ki preučuje prošnje za uporabo občinske razstavne dvorane.
Občinska uprava je namreč imela za potrebno razširiti sestavo o-menjene komisije z vključitvijo vanjo. poleg petih izvedencev, ki jih izvoli občinski svet, še štirih čla-noy ki jih predlagajo sindikati in najbolj reprezentativna strokovna združenja.
Sindikalno zastopstvo sestavljajo: Claudio Bianchi za Italijansko federacije gledaliških delavcev (CGIL), Giovanni Blason za Deželni sindikat lepih umetnost ,(CCdL). Romeo Daneo za Deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov, Giovanpj Duiz Za Sindikat SUABA-FAPI (CISL).
Kot umetnostni izvedenci pa so bili izvoljeni prof. Deeio Gioseffi, pirof. Sergio Malesi in umetnostni kritiki Claudio Martelli, Franc Udovič in Gianni Contessi.
Komisija, kateri predseduje odbornik za kulturne zadeve Livio Lon-zar in katere člani so dr. Monte-nero. kustos muzeja Revoltella, dr. Ruaro, ravnatelj muzeja umetnostne zgodovine in dr. Gerin, načelnik oddelka, se bo sestala do srede tega meseca, da pripravi program bodoče dejavnosti občinske razstavne dvorane.
Včeraj-danes
Danes, torek, 7. septembra MARKO
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.36. Dolžina dneva 13.05. Luna vzide ob 19.55 in zatone ob 8.04.
Jutri, sreda, 8. septembra MARIJA
Vreme včeraj: najvišja tempera tura 28,3 stopinje, najnižja 21,1, ob 19-v uri 23,3, zračni tlak 1018,2 narašča, veter 24 km severozahodni, sunki burje 65 km, vlaga 49 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 23,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
Umrli so: 58-letni Giovanni Be-nedetti, 69-letni Giuseppe Nemaz, 73-letna Maria Ferluga, 65-Ietni Mario Galiusi, 59-letni Francesco Se-merini', 77-letna Rosaria Tomaselli vd. Gambino, 81-letna Elisabetta Mian por. Bislenghi, 49-letni Carlo Velise, 70-letni Antonio Fabbro, 63-letni Bruno Cemiarai, 88-letni Giuseppe Busich, 62-letni Rodolfo Ben-venuti, 83-letna Teresa Urbanc por. Nider, 44-letni Dante Lucev, 63-let-ni Luigft Viezzoli, 6Hetni' Apollonio Vallon, 72-letnii Giuseppe Matichich, 49-letna Natalina Cartella por. Han-frim.
Fenice 16.00 «Attacco
">*
TeChnic»
v. asiiiu vaaituii*«'*'	i 1JJ,
lor. Prepovedano mladini P°“ letom.	, • |jj|>
Grattacielo 16.30 «Quattro spori ^ stardi*, Ann Margret in J°e math. V barvah.	gjjj.
ExceIsior 16.00 «11 provincialen j. ni Morandi, M. G. Buccella-nicolor.	0
Ritz 16.30 «Io sono Valdez*. * color. Burt Lancaster.	^
Alabarda 16.30 »La volpe da . .m, di velluto*. Jean Sorel. Techm Prepovedano mladini pod 1’- m Mundo se"
Filodrammatico 16.30 fine*.	. Id
Aurora 16.30 «Anonimo venezian ny Musante, Florinda Bolkan-■ Impero 16.30 «L’uccello dalle P j di cristallo*, Tony Musante-iladmi r
Kendall. Prepovedano ml 12. letom.	..jd
Cristallo 16.30 »Traffica-nti del P> re*. Technicolor. Prep°v__jj-mladini pod 14. letom. Diana!Zc<y Capitol 16.00 «Billy Jack*. le^ jj. lor. Prepovedano mladini P
letom.	_ n-itali®'
Moderno 16.30 »Adulterio a11 \ -na». Technicolor. Nino M®1
Caterine Spaak.
JeaP
Vittorio Veneto 17.00 «Grisby»-
vedano mlad«1 ^
Gabin. Prepovedano 14. letom.	cd'
Ideale 16.00 »Radtografia dl u Sou-po d’oro». Technicolor. Elke j^k-mer, Jack Palance, Gary wood.
ilessertfv
Astra 16.30 «L’eta del maic**--Abbazia 16.30 «Puro siccotne ^ gelo papa mi fece monac Monza*. Lando Buzzanca-vedano mladini pod 14- etOT
KINO «|RIS» P*0S3
predvaja danes ob 19.30 vni dramatični film:
I SELVAGGI Igrata: Peter Fonda, Sinatra	. _ jgtPPt
NanPf
Vstop mladini pod 18-prepovedan
Šolske vesti
Didaktično ravnateljstvo
v Njjf!;
ni sporoča, da je vpisovanje ^jjv vse razrede osnovne šole vsa nik od 9. do 12. ure do v *
15. septembra na šolskih sede
Didaktični ravnateljstvi P1"* kobu in Sv. Ivanu obveščata. jti vpisovanje v osnovno šolo v ,g \t 15. septembra vsak dan od "■

j.t». acincmuia vaaiv um* — « * flf '*
ure. Otroci rojeni leta 1965- k'
I. razred, naj
rajo vpisati v I. razred, naj žijo potrdilo o cepljenju in P nosti rojstni list.	.
Didaktično ravnateljstvo na «
sporoča, da je v teku vpiso^ ^ I. in ostale razrede na vse dnevno od 9. do 12. ure.
Razstave
V	galeriji Tergeste v Ul- jt>P
razstavlja do 17. septembf® Rossi.	pa
V	umetnostni galeriji Mižna®je[p-Korzu Italija razstavlja do D-
bra Silvio Pagan.	.. pa
V	občinski umetnostni 8a|e ,g ll-
Trgu Unita dltalia razstavlja Sp-septembra tržaški slikar Aur riani.	, a
ItaM9
V	galeriji Rossoni na , vijal bo od 11. do 20. t.m. razsta™ žaški slikar Pino Caldarulo-
V Tržaški knjigarni raX^g[>-do konca septembra slike
fike Demetrij
Razna obvestila
Slovensko amatersko	Ja &
Trstu obvešča svoje odborni ^ jpi-prva odborova seja v pete*< ob 20.30 v prostorih p. d. *	**
kar*, Ul. Montecchi 6. točnost in udeležbo vseh od
Mali oglasi
7 N*
D A L M A T E X, Via Trento - plJ{»
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93, Godina, A1TIGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Ali’Alabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2.
dekleta z znanjem slovenščine-
po dogovoru.	j.
KUPIM PREDVOJNE otroške ^ $■ se; TOPOLINO, AVVENTUBU3 ^0 DAČE in druge tistega časa-Via Losanna 16, Milano.
rtiJS*
OTROŠKO NEGOVALKO }B.
MO, ki bi bila pripravljeni, liti se v Milan. Najboljši ''
Takojšnji nastop.	VI®
laKojsnji nastop. * mF
ARNO' - MONFALCONri
Acque Gradate 8.
Darovi in prispevki
Ob poroki Odile Bufon * b5ofl ^ Colje so prijatelji zbrali za PD »Ivan Cankar*
Zapustila nas je naša draga mama in nona
KATARINA BRANA
Prisrčno se zahvaljujemo č. g. župniku, dr. rovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na za<
Žalujoče družine Caselli, Radovič h* Nabrežina, 7. septembra 1971
Grudnu-
d®’
dnji P0*3'
0l»si
n L
GORIŠKI DNEVNIK
V NEDELJO OB ZORI
'ilovit požar v Tergesteu : >ad 100 milijonov lir škode
Ogenj je skoraj do tal uničil urade družbe «Tripcovich» ter dve trgovini pod njimi - Požar je verjetno povzročil kratek stik
^deljoje navsezgodaj zjutraj, ob %l 2nan‘ Pasaž* «Tergesteo» iz-1 ijj slovit požar, ki je skoraj !j, ijn*čil urade plovbnega pod-(‘Tripoovieh*, delno pa dve i, rr v istoimenski pasaži. Ško-k . 3° je povzročil ogenj, je i.5e neocenljiva, računajo pa,
I suče okrog 100 milijonov lir.
vojašnici gasilcev na ' cobn' Je telefonski zvo-
'int p c.l točno ob 4- uri in 12 ■ Gasilci so pod vodstvom pod-
na Verdijev oziroma lfg. kjer so pričeli z ga-
li, Mo
se je zavleklo čez de-Isu0, vse je kazalo na to, da 'im9 zanet>la ogenj v sobici v 1 Ucidst-opju na Borznem trgu Mš* 0 so se podali najprej na itf» e’ °d tu pa se s pomočjo splazili do steklene strehe nad fj j galerije »Tergesteo* in po i uo enega od osmih oken pod-a" ii., **Jpcovich*. Potem ko so razna oknu, so zlezli v so-Pričeii z gašenjem.
Jer|i zublji so medtem že zaiti« Urade podjetja ter se z tj|(p hitrosti° Pričeli razširja • prob kašči go~njega nad-Hj‘ lr> spodnjim trgovinam v >di|) az-i- Dobršen del poda v V onienienega podjetja se je L vdrl, zaradi česar so lese-5 iiilti v* Padli v spodnji trgovini. a i ^ So takoj pričeli brizgati ve-čine vode v ogenj ter u-(L Vse ročne brizgalne p”oti t, ? Uradom, ki jih je zajel po-|^adi števi.nih razpok pa je in arla seveda v spodnji trgovini izročila zelo veliko škodo, it obvestili 50-!etnega Glam-^°enedettija iz Ul. Franca 6, tjji ? trgovine z gospodinjskimi k>n starinskim pohištvom ter k i» , aciano Brezza por. Rus-^ dl- Ma-co Polo 8, lastnico Urit-2 'Sračami, ki je nemudo-,. Uitela na kraj pogorišča, za 1, k Benedettijeva žena Ma-Hla ^ s Pomočjo prostovoljcev ■'K, 1?- lokala vse, kar je le
© tešiti.
Uf 1 vode je steklo tudi v pošt-l « na Verdijevem trgu. Ško-^šen-Sre?l majhna.
'k1 silovitega požara se je za-
čuz 9. uro zjutraj. Požar je I©; pogašen že prej, okrog
R
K, *tilc’vvundar se je okrog trideset
'liitT Petruza z dvema kampa-'n s tremi škopilnimi vozo-
J«, u
naprej trudilo, da bi t,, ke najmanjši ogenj, ki' je
in divji poti.
Kot rečeno je škoda ogromna, saj se samo tista, ki jo je požar prizadejal poslopju, suče od 30 do 40 milijonov lir.
Preiskovalci domnevajo, da je o-genj zanetila iskra, ki jo je povzročil kratek stik v enem od uradov plovbnega podjetja »Tripcovich* ali pa v bližnjih lokalih. Vzroke požara proučuje posebna komisija izvedencev, ki bo morala tudi točno oceniti celotno škodo požara.
Razdejanje po požaru v pasaži »Tergesteo*
la vse, kar je našla na svoji nagli i pokrajine in strokovnjaki omenje--i;--ii l:	nih ustanov. Na srečanju so raz-
pravljali o možnostih za nadaljnji napredek cvetličarstva spričo pomoči, ki jo tej dejavnosti nudita deželna uprava in Evropska gospodarska skupnost.
Po daljši razpravi je bila ustanovi ERSA in kmetijskemu nadzor-ništvu pove”jena naloga, da sestavita načrt za gradnjo novih cvetličnjakov na skupni površini 20.000 kv. metrov. Načrt mora biti pripravljen do 30. septembra, saj ta dan zapade rok za vložitev prošenj v zvezi s predvidenim finančnim po segom deželnih oziroma evropskih oblasti.
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva vabi vse cvetličažjte? g. tržaške pokrajine, ki se še niso priglasili in ki bi radi prejeli finančni prispevek za gradnjo cvetličnjakov, naj stopijo nemudoma v stik s kmetijskim nadzomištvom, Trst, Ul Ghega štev. 6.
Finančna pomoč za cvetličnjake
Na pobudo deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), tržaškega pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo in cvetlične zadruge s Proseka, je bilo te dni v tej vasi srečanje med cvetličarji iz naše
?Wtii Pa tem med očrnelimi in i j. Uti zidovi, mizami, računski-te teleprinterji. Sila po-V, riarnreč dobesedno pokonča-
ll>,II"iiiiil,llllllllllllllllllml,lllli,lllliili,illii„.■uiiiiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiin
l ""■■nun umi min u n ii m
hpela prireditev v Čeneboli nastopom zbora iz Doline
j tatwa nad Fojdo ni bila še ni-'-41 J Praznično razpoložena kot !llje 0 soboto in nedeljo. Mladi m s° v sodelovanju društva ne-\ -j!Zs°ljencev v Švici, društva ti - rinko» iz Čedada ter doma-J Uri1<?vtlika pripravili za letoš-^f®cionalno šagro »Bandimjico* ‘ ^^hurni program. V nede-Mhai e ie bb koncert godbe \	’ nato je nastopil pevski
alentin Vodnik* iz Doiine. . so prvič poslušali tako
\ slovensko petje, zato ni V je bilo vsako izvajanje vei^r^grajeno z navdušenimi in aptevzi. Tudi lepo vreme oc^hloglo k uspehu prireditve.
Precej ljudi, ki so prišli tu-'^©daljemh krajev. Pred na-■Sks, ^vskega zbora «Valentin \s. sta spregovorila zbranemu Vv 11 o pravicah beneških Slo-,:%h Predsednik društva beneških ?je Cev iz švice Marko Petrič, !\ °d tu doma, ter dr. Viljem ,V ©ni k prosvetnega društva rinko». Oba govornika so N;* naglasili s prisrčnimi aplav-'^dhP,a govora bomo objavili v dneh.
ska iz Manzana, katera je vozila svoj avto tik za Edijem. Po tej zadnji verziji naj bi bil zakrivil nesrečo tovornjak. O zadevi še vodijo preiskavo orožniki.
Izidor Predan
Tatovi v stanovanju
Neznani zmikavti so se ponoči med nedeljo in ponedeljkom splazili skozi okno v stanovanje 44-letne-ga Franca Bigazzija iz Ul. Vicolo Ospedale Militare 13 in izmaknili 200 dolarjev, 35 tisoč lir v srebrnih ploščicah, zračni samokres, dva noža ter razne dragocenosti. Okrade-nec je prijavil tatvino osrednjemu komisariatu javne varnosti.
jjadnja pot ^<lija Feletiča
■- So°deIi0 5- septembra ob 11.
Pripeljali iz čedadske bol-* itr: Mer je podlegel poškodbam, rij Poročali že v sobotni šte-\ j?tega dnevnika truplo mla-V^ija Feletiča iz Dolenjega %a ' ^a krsto je vozila dolga avtomobilov. Iz Ljes so ga M yCl’ njegovi najožji prijatelji, terno cerkev, nato pa na Pokopališče. Takšnega po-G Mesi nihče ne pomni. Mla-rittente je spremljalo k zadnjemu v prerani g-ob nad tisoč do-j J >n ljudi iz drugih dolin, ri j tevilnimi venci smo opazili ;Mj P venec društva slovenskih % ncev iz Beneške Slovenije v ri j,1?*' venec njegovih prijate-% Dolenjega in Gorenjega Gr-
vk.
1 nesreče, ki je terjala živ-i!*Wtetedega Feletiča, še niso L eP>- Po zadnjih ugotovitvah, ,'ojj bil Edi vozil svoj avto po Qteni, ko je na majhnem o-tejai?1^ vasi Oleis p-ehiteval to-Ai J' v katerega se je zaletel raktor. To je povedala edina * katero je govoril brat Sil-l‘ce „ ie prišel na pogreb iz v soboto. Priča je neka žen-
• Včeraj ob 17.15 so sprejeli na kirurškem oddelku bolnišnice 63-letnega Artura Modercicha iz U-lice Carmelitani 5,
Modercich se je peljal s svojo vespo po Istrski ulici proti Sv Jakobu, ko je na ostrem ovinku pri Rižarni nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in zdrknil čez belo, neprekinjeno črto popolnoma na drugo, levo stran cestišča. Pri tem pa je z nasprotne strani privozil trolejbus proge št. 10 in trčenje je bilo seveda neizogibno.
uri.
Ul.
PO STIRIII DNEH TEKMOVANJA
S prodorno zmago bolgarskih zborov zaključeno goriško pevsko tekmovanje
Bolgari prvi v štirih od šestih kategorij - Med italijanskimi zbori je bil najboljši cCantori di Assisi» - Slovenskih zborov letos ni bilo na tekmovanju - Včeraj in danes posvetovanje o zborovskem petju
Nesreča zaradi neprimerne hitrosti
Predsinočnjim. malo do 22. je 44-letni Cesare Godina iz Cossa 29 vozil svoj fiat 124 iz De vina proti Trstu, sopotnici pa sta bili žena, 42-letna Solidea Divo por. Godina ter njegova mati, 66-letna Maria Zoch por. Godina, obe iz iste ulice.
Vzroki nesreče še niso povsem ugotovljeni. Zdi se, da ie Godina, ki je po poklicu šofer, vozil z ne primerno hitrostjo, zaradi česar je pri devinskem razpotju izgubil nad zorstvo nad vozilom, ki ie čelno treščilo v obcestni zidek. Pri tem se je vozilo obrnilo poprek po ce sti in se prevrnilo na desni bok, na to pa še zdrknilo v obcestni jarek, kjer je tudi obtičalo. Vse tri pone srečence so odpeljali v glavno bol ndšnico, kjer pa so jim nudili le prvo pomoč in jih odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
Tragičen epilog prometne nesreče
Včeraj ob 7. uri zjutraj ie na ortopedskem oddelku bolnišnice preminil 72-letni Giuseppe Maticich iz občinskega prenočišča v Ul. Goz-zi 5. ki ie v soboto opoldne postal žrtev prometne nesreče.
Priletni moški ie ob omenjeni uri prečkal na prehodu za pešce Mira marski drevored, ko ga je podrl 16-letni Roberto Grandi iz Ul. Ro-magna 34, ki je tedaj privozil s svojim motornim kolesom po omenjenem drevoredu. Maticicha so za radi zloma leve noge in številnih prask po vsem telesu sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v dveh mesecih.
Tudi deseto mednarodno tekmovanje pevskih zborov «C. A. Se-ghizzi», ki ga prireja goriško pevsko društvo z istim imenom, se je zaključilo ob veliki udeležbi goriške publike, zlasti še slovenske, ki je do kraja napolnila prostorno dvorano UGG, čeprav ni bilo letos med nastopajočimi slovenskih pevskih zborov ne s te ne z one strani državne meje.
Odsotnost slovenskih zborov je nekoliko motila celoten potek prireditve, saj je vendarle znano, da so bili prav slovenski zbori tisti, ki so prireditvi dali v prvih in tudi v kasnejših letih svoj pečat in ji tudi pripomogli k mednarodni uveljavitvi. «Tone Tomšič*, komorni zbor iz Celja, tržaški zbor «Gallus» so bili vedno med najbolj zvestimi sodelavci na goriš-kem tekmovanju, večkrat so tudi zasedli prvo, drugo, tretje mesto. Ko so v nedeljo zvečer delili razne diplome in priznanja najbolj zvestim prijateljem goriške prireditve, slovenskih zborov ni bilo med temi. Naši ljudje, ki jih je bilo na prireditvi precej, so bili zaradi tega užaloščeni. Kaj je temu vzrok? O odsotnosti tržaškega zbora »Gallus*, ki je lani dobil prvo nagrado kot prvi zbor iz naše dežele, smo brali v nedeljo v Primorskem dnevniku. O odsotnosti drugih zborov iz Slovenije pa nismo ničesar vedeli, v petkovem ljubljanskem Delu pa smo zasledili sledečo krajšo novico, ki jo v celoti ponatiskujemo: »Sinoči se je v Gorici pričelo 10. jubilejno tekmovanje pevskih zborov »C. A. Seghizzi*, na katerem pa letos ne sodelujejo zbori iz Jugoslavije (sodeloval je zbor «Moša Pijade* iz Zagreba, op. ur.). Do tega je prišlo, ker vodstvo zborovskega tekmovanja ni pokazalo volje, da bi uredilo del tekmovanja, z našimi zbori pa ni soglašalo niti pri programski ureditvi tekmovanja. Zaradi tega so po tekmovanju, ki bo trajalo do nedelje, sklicali v Gorici posvetovanje, ki naj reši programska vprašanja za prihodnja tekmovanja, saj je prišlo do nesoglasij prav zavoljo teh.»
Toliko o tej stvari. V ostalem pa je prireditev popolnoma uspela, ter je bila množičnejša kot kdajkoli prej. Poslušali smo lahko pevce iz novih držav, ki niso bile še zastopane, na goriškem tekmovanju, štiri dni ije hite Gorica prepolna fantov in deklet, žena in mož iz vseh krajev Evrope. Prvič so k nam prišli Nizozemci, Poljaki ter Romuni, ponovno so se oglasili že stari znanci iz Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, Grčije, Avstrije in Nemčije, da o številnih italijanskih zborih ne govorimo.
Že lani so, takrat prvič došli v Gorico, Bolgari pokazali svoje izredno znanje na tem področju. Letos so bolgarski zbori dobesedno potolkli vse ostale. Zmagali so kar v štirih kategorijah, dočim so v epi uspeli Avstrijci, v drugi pa Nemci. Manjkali so sicer nekateri odlični češkoslovaški zbori, manjkali so tudi slovenski zbori. Nihče sicer ne odvzema bolgarskim zborom zmagovite lovorike. Bolgari so se na to tekmovanje zelo dobro pripravili in dosegli zasluženi uspeh.
Prav je, da objavimo lestvice zmagovalcev v treh kategorijah narodne pesmi.
Ženski zbori: 1. Zbor učiteljic iz Sofije, 92,6 točk; 2. komorni zbor iz Sofije, 88,7 točk; 3. univerzitetni zbor iz Brna, 86,9 točk; 4. »Balassa Balint Enekkara* iz Esz-tergoma, 83,6t očk.
Moški zbori: 1. «Emanuil Mano-lov» iz Gabrove v Bolgariji, 91,4 točk; 2. «Mannerchor Millstaetter-see* iz Millstatta v Avstriji, 90,3 točk; 3. «Illesberg» iz Trsta, 88,5 točk; 4. «Ermes Grion* iz Tržiča, 83,5 točk.
Mešani zbori: 1. »Gesamtschule Marktoberdorf* iz Marktoberdorfa v Nemčiji, 91,4 točk; 2. »Karola Kurpinskiego* iz Poznanja na Poljskem, 90,4 točk; 3. «Cantori di Assisi*, 90,3 točk; 4. »Balassa Balint Enekkara* iz Esztergoma na Madžarskem, 87,8 točk.
Kot vidimo so na prvih mestih v vseh kategorijah zbori iz raznih srednje in vzhodno evropskih
dežel. Med italijanskimi zbori je bil na tekmovanju najuspešnejši »Cantori di Assisi» iz Assisija, ki je v polifonskem petju dobil dve drugi in eno tretje mesto, v narodnem petju pa spet eno tretje mesto. Med deželnimi zbori moramo omeniti tržaški zbor »illle-sberg», ki se vedno povzpne med prve, letos se mu je pridružil še zbor «Ermes Grion* iz Tržiča.
V soboto zvečer so razdelili, ob prisotnosti zastopnikov oblasti, nagrade zmagovalcem v polifonskem petju. V nedeljo zjutraj in popoldne pa so zbori tekmovali med seboj v narodnem petju. Zlasti popoldne je bilo v dvorani precej publike, kljub lepemu vremenu, ki je marsikoga vzpodbudil, da je
istočasnosti motociklističnih dirk v Novi Gorici.
V nedeljo zvečer pa je bila običajna prireditev z nagraditvijo najboljših zborov. Prireditelji so izrabili priložnost, da so izročili diplome najbolj zvestim spremljevalcem goriške pevske prireditve. Po nagrajevanju so najboljši zbori zapeli • najboljše pesmi iz svojega repertoarja in navdušenje publike se je od pesmi do pesmi stopnjevalo. Nasvidenje torej pevcem iz vse Evrope v prihodnjem letu.
Včeraj se je v palači Attems pričelo srečanje zastopnikov evropskih pevskih zborov, ki se bo nadaljevalo tudi danes. Iz tega srečanja bodo prišli koristni napotki za prirejanje podobnih pevskih prireditev.
PRAZNIK SOCIALISTIČNEGA TISKA
"ODTAJNIK PSI MOSCA V GORICI IN VILEŠAH
Kritiziral je gospodarsko politiko desničarjev - Novi predsednik republike bo moral podpirati izvajanje reform
Vsedržavni podtajnik PSI poslanec Giovanni Mosca je v nedeljo govoril v Gorici na skupščini socialističnih voditeljev in popoldne v Vi-lešah, kjer se je vršil praznik socialističnega tiska. Govornik je jutranji razgovor s krajevnimi voditelji osredotočil predvsem v notranja vprašanja stranke, kot so sklicanje kongresa, notranji odnosi, modernizacija stranke.
V Vilešah, pa je popoldne poslanec Mosca govoril predvsem o notranjepolitičnem položaju in o gospodarskem stanju dežele. Desničarsko časopisje trdi, da je stavkovno gibanje pod vodstvom sindikatov, ki se je pričelo v vroči jeseni, krivo za sedanje težave na gospodarskem področju. Te trditve je na najboljši način izbil ameriški predsednik Ni-xon z devalvacijo dolarja in z omejitvijo uvoza. Številne italijanske in druge tovarne so se na mah znašle na robu hude krize. To bomo lahko
šel v kako obmorsko kopališče, in
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Suša in toča na Goriškem povzročili mnogo škode
Letošnja letina grozdja za 30 do 40 odstotkov pod normalno - Začetek sezone Primorskega dramskega gledališča - Na Tolminskem so se pojavili medvedi
premostili, je dejal socialistični predstavnik, le s skupno akcijo sindikatov in delodajalcev ter s skupnim nastopom vseh prizadetih evropskih držav napram Združenim državam.
Položaj v Italiji ni danes lahek, je dejal posl. Mosca, ki je omenil volitve predsednika republike, ki bodo konec leta. Te volitve bodo pokazale ali je še možno sodelovanje med socialisti in katoliki na napredni poti reform. Ni važno kdo bo predsednik republike, laik ali katolik, važno je, da bo ta izraz tistega dela parlamenta, ki želi izvajati reforme. Veliko je odvisno od KD, ki se je po letošnjih junijskih volitvah prestrašila bega njenih glasov k neofašistom in ki skuša v zadnjem času voditi spet zmerno politiko, ki bi omejite reforme s katerimi se sedaj ukvarja parlament.
Na Goriškem je bilo letos vreme za kmetijstvo zelo nenaklonjeno. Najprej je ob cvetenju sadja in grozdja preveč deževalo, zatem pa je pritisnila večmesečna suša. Ob tem, da se sadno drevje in Irte niso dobro zaplodile, so utrpele tudi precejšnjo škodo zaradi suše. S poznopoletnimi nevihtami, ki so sicer bile dobrodošle pa je ponekod padala toča, ki je povzročite nadaljnjo škodo.
Kmetijski strokovnjaki trdijo, da so prizadete vse kulture razen krompirja, ki je precej dobro obrodil. Letina češenj je bila več kakor skromna. Ob tem pa so bile cene precej nizke, tako da je mnogo pridelka ostalo na drevju. Bolje je bilo breskvami, ki so se vsaj v Brdih deloma oddolžile na račun grozdja. Pridelek krme je bil pod poprečjem, toda medtem ko je bilo sena malo, otave praktično ne bo mogoče kositi. Kmetovalci bodo zato morali prodati več Poveda, kot bi bilo normalno, kar se bo seveda odrazilo v nadaljnjem prirastku.
Kmetje pa bodo najbolj prizadeti
Zmagov oi mcštiai bolgarski zbor
pridelek manjši za okoli 30 do 40 odstotkov. To pomeni, da če bi ob normalni letini pridelali na obeh območjih kakih 1200 vagonov grozdja, ga bo v najboljšem primeru 700 do 800 vagonov. Tako v Vipavi kakor na Dobrovem v Brdih pa imata zadrugi sodobni vinski kleti za ves pridelek. Ker ju ne bo moč napolniti, bo seveda njuna rentabilnost slabša. Upajo pa, da bo slaba letina nekoliko vplivala na povečanje cene grozdja, ki je bila do sedaj precej nizka. V Ajdovščini so tudi predlagali, da bi zaradi slabe letine znižali davke kmetovalcem.
* * *
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je začelo v soboto zvečer z novo gledališko sezono. Z Goldonijevimi Primorskimi zdrahami je najprej nastopilo na odprtem v Desklah ter se s tem vključilo v praznovanje 50-letnice tovarne cementa in salonita. Zatem še j£. y nedeljo zvečer predstavilo novogoriškemu občinstvu. Obiskalo pa bo še druge kraje na obeh straneh meje. Primorske zdrahe je režiral v
zaradi slabe vinske letine. V Brdih dialektu, ki ga govore v okolici in na Vipavskem so ocenili, da bo ‘ Barkovelj režiser Slovenskega gleda-
tiiiBiiiiiiiviisiiitiiiiiif iiiiiiiiiiiiiimbii	■■■■■ *i>isiuiiitm>vmiMiiiM>iiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii viffiiiimiiiiiiif •
PRIZADEVANJA LETALIŠČA V RONKAH
Morda kmalu nove zveze Ronke-avstrijska letališča
Varisco in Ferrari prihodnji teden na Dunaju • Sestanek v Zagrebu za izboljšanje zvez med Hrvatsko in Ronkami
V Zagrebu so se pred nekaj dnevi sestali zastopniki letališča v Ron-kah z zastopniki hrvatskega gospodarstva ter obojestranski zastopniki letalskih družb. V italijanski delegaciji so bili prof. Ferrari, predsednik upravnega odbora letališča v Ronkah, komercialni direktor letalske družbe ATI Borgna in še nekateri strokovnjaki. Z jugoslovanske strani so bili prisotni predsednik hrvaške gospodarske zbornice Marčetič, zastopnik letalske družbe Pan Adria Belamarič, zastopniki Jadranske pomorske plovidbe Urbič in Jadroagenta Debič.
Pogovarjali so se o letalskih zvezah med letališči Ronke, Zagreb, Reka in Split. Hrvatsko podjetje Pan Adria je namreč vzpostavilo redne letalske vsakodnevne proge med temi letališči. 1. novembra, ko bo stopil v veljavo zimski umik, bodo uskladili polete med Ronkami in jugoslovanskimi letališči s poleti iz Ronk v notranjost Italije. Morda bomo ob tej priliki dobili v Ronkah še kako zvezo z italijanskimi letališči.
Zagrebčani so tudi zaprosili za podporo njihovi kandidaturi za sedež druge okrogle mize o letalskih vezah med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo.
Prihodnji teden bo šel prof. Ferrari na Dunaj skupno z deželnim odbornikom Variscom. Pogovarjali se bodo o možnosti vzpostavitve letalskih zvez med Ronkami in Dunajem, Celovcem ter Gradcem.
munisti so mnenja, da je ta dogodek povezan s požarom v Dolu prejšnji mesec, ki je bil, tako zatrjujejo domačini v Dolu, podtaknjen. Zelo verjetno gre, trdijo do-berdobski komunisti, za isto skupino izzivačev, ki ima svojo podporo v določenih desničarskih krogih.
Še o spomeniku v Sovodnjah
V nedeljo zjutraj so predstavniki Slovenske demokratske zveze položili venec pred spomenik padlim v Sovodnjah, ki so ga pred dnevi o-skrunili fašistični zlikovci. S kratkimi besedami je to hudo dejanje obsodil odv. Avgust Sfiligoj. Prisotni so bili člani vodstva SDZ Paulin, Bratina in Terpin. Prisostvovala sta tudi župan češčut in podžupan Cotič.
Prejšnji teden se je v Doberdobu sestal odbor domače sekcije KPI. Tajnik Ferfoljla je poročal o sedanjem političnem stanju v državi, med drugim je omenil tudi oskrunitev spomenika in občinskega poslopja v Sovodnjah. Prisotni so izrazili svojo solidarnost s sovodenj-skim prebivalstvom. Doberdobski ko-
Nadaljujejo se kraje avtomobilov
Prejšnji teden so neznanci v nočnih urah ukradli precej avtomobilov, iz drugih pa so odnesli razne dokumente in radioaparate. O nočni dirki med ukradenim in policijskimi avtomobili smo , že poročali, iz nekaterih parkiranih avtomobilov so odnesli pet potnih listov in dve vozniški dovoljenji.
V noči od sobote na nedeljo pa so običajni neznanci ukradli v U-lici Scaramuzza parkirani avto z videmsko registracijo, last Andrea Genna. Včeraj zjutraj so policijski agenti našli ukradeni avto v Drevoredu Virgilio. Avto pa ni bil cel. Neznani šofer se je z njim zaletel v drevo in avto je tako precej poškodovan. Iz njega so odnesli obleko in radioaparat.
lišča v Trstu Mario Uršič, nastopil pa je skoraj ves ansambel pomnožen z več gosti.
* # #
Na Tolminskem se v višjih legah spet pojavljajo medvedi, ki povzročajo kmetovalcem precej škode na kmetijskih kulturah. Nekajkrat so v zadnjem času napadli tudi črede ovac. Posledice medvedov sc v zadnjem času začutili zlasti Rutu, na Poreznu, Šentvigorski planoti, pod Bogatinom in še kje. V Robedišču pa so celo opazili sledove medvedovih šap ob vaškem koritu, kjer se je medved očitno odžejal, potem ko je raztrgal v planini nad vasjo pet ovac.
So v Moši
za priključitev h Gorici?
Politična jesen obeta, da bo precej vroča. Komaj se je zaključila polemika o zavodu za ljudske hiše, pa so socialdemokrati prišli na dan s predlogom, ki1 do brez dvoma dvignil precej prahu. Njihova sekcija v Moši se je sestala pred nekaj dnevi, prisoten je bil posl. Zu-calli, ter izglasovala resolucijo s katero zahteva odpravo samostojne občine Moša in priključitev njenega ozemlja h goriški občini
Socialdemokrati menijo, da bi lah-do na ta način prebivalca občine Moša imeli ugodnosti proste cone, podaljška mestnega avtobusa, raznih skupnih služb.
V občini' Moša imajo večino demokristjani’, v opoziciji so socialisti. Tako komunisti kot socialdemokrati, ki so se na zadnjih volitvah predstavili s svojimi listami’ niso dosegli mesta v občinskem svetu. Socialdemokratska sekcija pa je, vsaj sodeč po tiskovnih poročilih, zelo aktivna. Ne vemo, kak odziv bo imel njihov predlog za odpravo samostojnosti občine. Če bi prišlo do tega bi se stvar lahko razširila in tedaj bi bila morda
nevarnosti avtonomija občin na Goriškem.
slovenskih
Požar v avtu v Ulici Formica
Včeraj popoldne se je v Ul. For mica zaradi kratkega stika vžgal avto z goriško registracijo, test Elia Pasquarellija. Ogenj so pogasili gasilci. Škode na avtu je za 150.000 lir.
Novačenje za karabinjerske podčastnike
V podoficirsko šolo karabinjerjev bodo sprejeli 1.100 gojencev. Vpišejo se lahko mladeniči z dovršeno nižjo gimnazijo od 18. do 26. leta. Morajo biti neporočeni. Lahko se javijo tudi mlad-^či, ki trenutno služijo vojaški ro.^. Prošnje je treba vložiti do 29. septembra t. 1. Vpisovanje in podrobnejše informacije na vseh karabinjerskih postajah.
SOLA GLASBENE MATICE GORICA
Vpisovanje v glasbeno Solo traja do 14. septembra od 10. do 12. ure v prostorih glasbene šole v Gorici, Ul. Malta 2/1. Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971.
Ravnateljstvo
Šolske vesti
V slovenska otroška vrtca v Ulici Croce in v Ulici Randaccio, ki ju upravlja goriška občina, bo vpisovanje od 9. do 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Vpišejo se lahko otroci od 3. do 5. leta. Občina vabi starše iz Šentmavra, da bi’ svoje otroke vpisali v vrtec v Ulici Randaccio.
Vpisovanje v slovenske osnovne šole na Goriškem bo trajalo od 9. do 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure na posameznih šolah.
Razna obvestila
Klub »Simoh Gregorčič* priredi
tečaj za šahiste - začetnike od 8. leta dalje. Vpis je mogoč na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95.
Iščejo tajnika za slovensko trgovsko šolo. Na razglasni deski omenjene šole v Ulici Seminario je objavljen natečaj za tajniško mesto na tej šoli.
Kolesarka podrla žensko v Ulici S. Chiara
Včeraj popoldne je neka kolesarka podrla na prehodu za pešče v Ulici S. Chiara 75-letno Angelo Chersan vd. Gorzi, ki1 biva v Ulici Tommaseo 4. Starka se je laže poškodovala, v bolnišnici bo ostala deset dni.
iiiiiiiimiiikimiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiimiitiiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE NA MOSTU 9. A VGUSTA
30-LETNI MOŽAKAR SKOČIL Z MOSTA V SOČO
Po skoku je priplaval do drevesa - Gasilci so do njega prišli z gumijastim čolnom
Prizor moža, ki se z mosta vrže v Sočo, ni vsakdanji za Gorico. Zaradi tega je razumljivo, da se je včeraj popoldne, od 17.30 do 18.15, na mostu in v okolici mosta 9. avgusta, ki veže mesto z Ločnikom, zbralo veliko radovednežev. Seveda je to povzročilo precejšen zastoj v prometu, avtomobilisti, ki so prihajali iz mesta, so morali v ustavljeno kolono že pri cerkvi sv. Justa in ker niso vedeli kaj se dogaja, so se upravičeno jezili.
Zdi se, da so moža videli nekateri ljudje, okrog petih in pol, ko je skočil v vodo. Nemudoma so poklicali policijo in gasilce. Oboji so prišli na lice mesta, ko je bil mož že izven vode in ves premočen sedel na veji enega izmed dreves, ki rastejo
na levem bregu Soče pod mostom. Mož pa ni mogel na kopno in zaradi tega so gasilci spustili gumijasti čoln v vodo ter zaveslali proti njemu. Ko so bili približno dvajset metrov od njega se je mož vrgel v vodo in zelo spretno priplaval do čolna. Gasilci so ga potegnili na suho, mož je bil seveda ves premočen in premražen. Dejal jim je, da ni nič jedel celih deset dni, zaradi tega se je odločil za skok v vodo.
Moža so odpeljali v goriško bolnišnico, da bi zdravniki ugotovili kako je z njim. Baje so na mostu našli njegove copate. Gre za 30-letnega Pierangela Pavana, po rodu iz Pordenona. Dete kot čuvaj v avtobusnem podjetju Caprara
Iz G!»riškPi:!i matičnega urada
V goriški občini se je 6. septembra rodilo deset otrok.
Rojstva: Daniele Azizza, Romina Tomasin, Sonia Perco, Raffaello Zoram, Maja Peterin, Neda Macus, Rossella Marini, Francesca Verone, Marilena Cumin, Chiara Paternoster.
CORSO 17.30-22.00: »Morire d-amo-re», A. Girardot in B. Pradel; film je v barvah.
VERDI 17.30—22.00: «L’uomo che ven-ne dal nord», P. 0’Toole, angleški film v barvah.
MODERNISSIMO 17.30-22.00: »La spada del Cid», S. Moretti in L. Grimaldi; italijanski film v barvah.
CENTRALE 17.00-21.30: «L’ucmo che uccise Libertj' Valar.ce*, J. Stevvart in G. Waime; črnobeli film.
VITTORIA 17.30-21.30: »Agente 007, licenza di uccidere*. S. Connery in U. Andres; angleški film v barvah.
Tržič
AZZURRO 21.00; pevski koncert zborov »E. Morera* iz Barcelone in «E. Grion* iz Tržiča.
EXCELSIOR 17.30—22.00: »Michele Strogoff*, ameriški barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00: »Lo scudo dei’ Falworth», T. Curtis in J. Leigh, ameriški barvni film.
Aova Gorica
SOČA (N. Gorica); »Ples vampirjev*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter); «Zlata vdova*, francoski barvni’ film — ob 18. in 20.
RENČE: »Butch Cassidy in Sandan-ce Kid», ameriški barvni film — ob 20.
KANAL: »Trije mušketirji*, ameriški barvni film — ob :0.
ŠEMPAS: »Gospodična in potepuh*, ameriški barvni film — ob 17. in 20.
PRVAČINA: prosto.
DESKLE:	»Živim za 'vojo smrt*,
ameriško-italijanski’ film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna KtlRNER, Kor-10 Italija 10, tel. 2576.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Al Redentore. dr. De Nordis, Ul. Rosselli 23, tel 72340.
PRIMORSKI DNEVNIK
V LATINSKI AMERIKI SE f NEKAJ DOGAJA
Odkod Venezueli toliko poguma?
Podržavljanje petrolejskih bogastev je na dnevnem redu Ameriške družbe pripravljene pristati na nove pogoje
V Latinski Ameriki se zadnje čase zaostrujeta dva pojava, ki sta tipična za to področje. Na eni strani se kaže težnja po gospodarski emancipaciji posameznih dežel, na drugi pa je očiten pritisk severnega »velikega soseda*. V nekaterih deželah imajo vodilni politični krogi nekoliko več poguma in zato prihaja pogosto do «akcij», ki bi si jih še pred nekaj leti ne bili pričakovali. V konkretnem primeru se poseben poudarek daje osnovnim bogastvom, surovinam, v zadnjem času posebno petrolejski industriji. V Argentini, v Braziliji, v Čilu in Mehiki so petrolejsko industrijo podržavili. Tudi v Peruju so razlastili delničarje največje petrolejske družbe, v Kolumbiji je kongresni odbor priporočal vladi, naj podržavi tuje naložbe na področju nafte. Skratka, povsod je v ospredju podržavljenje »črnega zlata*.
Predsednik Venezuele Rafael Cal-dera je pred nedavnim podpisal zakon, ki podržavlja izkoriščanje podzemeljskega plina, še prej so omejili tuj delež v lastništvu bank, pripravlja pa se zakon, da se omeji možnost tujih investicij v deželi. Skratka, vse gre k podržavljanju, vse teži k temu, da se tuja kontrola nad domačim gospodarstvom izloči. Logično je, da gre to «na živce* določenim krogom severnega »velikega soseda*, ki so imeli kontrolo nad naftno industrijo vse ameriške celine.
Ameriške družbe imajo samo v Venezueli kaki dve milijardi dolarjev naloženih v črpalne naprave, naftovode in rafinerije. To je največja posamična ameriška naioz-ba v Latinski Ameriki. Od tod »začudenje* nekaterih »tujcev* v Venezueli zaradi zakona, ki ga je vlada podpisala pred nekaj meseci. Zakon namreč zahteva, da po letu 1983, ko poteče rok sedanjih koncesij, preidejo vsa dela v državne roke in to brez vsakršnih kompenzacij tujim družbam. Takšna klavzula je bila vnesena tudi v sam tekst sporazuma o koncesijah, ki so ga petrolejske družbe bile pred časom podpisale Po tem, kar predvideva ta zakon, bi se od družb ne moglo zahtevati le to, da vrnejo »koncedirano* zemljišče, pač pa bodo morale družbe pustiti «na kraju samem* celotno opremo in tudi druge objekte, ki so bili v zvezi s črpanjem nafte postavljeni na drugih mestih, to se ■< pravi, da bodo te družbe morale prepustiti Venezueli zastonj čistilnice nafte, tovarne kemičnih izdelkov, da ne govorimo o poslovnih poslopjih, celo službeni avtomobil direktorja podjetja.
Družbe so se sicer proti temu pritožile in neki funkcionar družbe Shell je rekel, da če bi bili o tem obveščeni, ko so pogodbo o koncesijah podpisali, bi bili v smislu teh pogojev tudi vlagali v raziskovanje petrolejskih vrelcev ter v druge obrate.
Da bi se vlada zavarovala pred morebitnimi »nevšečnostmi*, da bi ji namreč ne ostale le zarjavele vrtalne naprave in tudi že izčrpane vrtine, novi zakon vsebuje tudi naslednji odstavek: v teku prihodnjih dvanajstih let morajo petrolejske družbe položiti eno milijar-
do dolarjev v poseben sklad, če bo prepuščena oprema v zadovoljivem stanju, bo podjetjem ta jam-ščina vrnjena, če ne, bo ta vsota služila za popravilo izrabljenih strojev in naprav oziroma za kritje vrednosti izčrpane nafte.
Novi zakon daje vladi pravico tudi do vsakodnevnega nadziranja delovanja.
Vtem ko venezuelska vlada s tem zakonom in z raznimi drugimi ukrepi omejuje pravice, ki so jih prejšnje vlade dale v zvezi s koncesijami, se pogaja hkrati tudi o
(Nadaljevanje na 6. strani)
še danes, jutri, v četrtek in petek in sicer od 11. do 12. ter od 16. do 18. ure je v prostorih gledališča, Koper,
Verdijeva 3, vpis v baletno šolo.
.......................................................................................mi...........................................................................................
IIIH'M||||t|||||||||||||m||||||||||||,|||||||mm|„|,|||,|||||||
POSTOJNSKA JAMA JE V NEDELJO SLAVILA SVOJ PRAZNIK
Desetmilijonti obiskovalec je bil mlad mariborski šofer
Tik pred njim in tik za nji m pa sta bili dve Holandčanki - Kako se je razvijal obisk jame nekoč, kako pod Italijo, kako danes
V Postojni in še posebej pred Postojnsko jamo je bilo v nedeljo zelo živo. Deloma na račun izredno lepega vremena, deloma pa verjetno tudi na račun tega, ker se je raznesla vest, da bodo tega dne nagradili desetmilijontega obiskovalca jame. In tako smo na parkirnem prostoru videli na stotine osebnih avtomobilov z evidenčnimi tablicami iz najrazličnejših krajev in držav in tudi na desetine avtobusov, predvsem italijanskih Ustrezno temu je bilo pred jamo zelo živo in vsd lokali novega hotela in restavracije, bifeja, kavarne, delikatese itd. so bili polni. Glavna pozornost ni bil novi hotel »Jama*, pač pa so vsi pričakovali »glavni dogodek*, ko bodo objavili, kdo je bil desetmilijonti obiskovalec jame. Računi so kazali, da bo ta srečnik v tisti
gruči obiskovalcev, ki bo šla v jamo okoli poldne. In dejansko je bilo tako. Bila je to velika gruča, ki je zasedla kar pet jamskih vlakov. Obiskovalci so se nato razdelili po jezikovnih gručah in ko so vsi prispeli v »koncertno dvorano*, kjer je postojnski Komorni pevski zbor pod vodstvom Iva Jelarčiča zapel nekaj pesmi, je stopil na nizek oder direktor zavoda Postojnske jame Marjan Šibenik, ki je poklical na oder najprej 9,999.999. ter 10.000.0001. obiskovalca. Bila sta to obiskovalca Postojnske jame s serijskimi šte-' vilkami vstopnic 432.385 ter 432.374. Pravzaprav nista bila obiskovalca pač pa obiskovalki. Nato je zavladalo še večje zanimanje, kdo bo desetmilijonti. Ko je poklical številko 76.339 se je iz množice prerinil pred podij mlad plavolas
Trije nagrajenci: v sredini desetmilijonti obiskovalec Mariborčan Vilko Damlš in ob njem Holandčanki Hermes Hubert na desni in Elizabeth Holthausen na levi.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zagotov-
ljen vam je uspeh, vendar ne zanemarjajte manjših vprašanj. Skušajte biti bolj odločni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Glavni razlog vaših težkoč bo v kratkem odpravljen. Z nekoliko dobre volje bi mogli odpraviti star spor.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Neko nepredvideno srečanje bo zelo koristno za vaše načrte, Odpovejte se nekaterim željam, ki so neuresničljive.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte se sistematično organizirati in uspeh vam je zagotovljen. Pozabite na stare spore.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste
imeli dovolj prisebnosti, boste z lahkoto zavrnili besedni napad. Ne odrecite se dobremu prijatelju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Spričo delovne sposobnosti sodelavcev, se boste morali z njimi spoprijeti. Spremenili se bodo odnosi v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zahvaljujoč se srečni okoliščini boste uresničili svoj program. Veselo srečanje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Prišlo bo do napetih odnosov med
vami in predstojniki. Zadovoljiv razvoj nekega čustvenega razmerja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne razkrijte prenaglo kart, ki jih imate v rokah. Popolno razumevanje v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spričo opravljenih delovnih naporov je nastopil trenutek, da se nekoliko odpočijete. Ljubljena oseba razume
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svojih načrtov ne boste uresničili. Od-iočno branite neko svojo zdravo idejo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sprejmite ustrezen ukrep, da bi razčistili neko nejasno situacijo. Skušajte razumeti težnje drage osebe.
moški, ki je bolj boječe, rekli bi sramežljivo stopil na oder. Bil je to Vilko Damiš iz Hruševa pri Pirnici, sicer pa šofer pri železniškem transportnem podjetju v Mariboru. Srečni Mariborčan je bil tokrat prvič v Postojnski jami.
Ker sta bila ob desetmilijontem obiskovalcu nagrajena še obiskovalca tik pred njim in za njim, sta prišli na oder lastnici že omenjenih prvih dveh listkov in sicer Holandčanki Hermens Hubert iz Hoensbroeka na Holandskem in Elisabeth Holthausen iz Eindhove-na na Holandskem. Prva je bila «zaključila» deseti milijon, druga pa je «načela» enajstega.
Po vrnitvi gruče iz jame je bila na ploščadi pred staro restavracijo še kratka svečanost izročitve daril in priznanj. Ob navzočnosti predsednika postojnske občinske skupščine Mirana Fajdige in predstavnikov krajevnih turističnih organizacij je direktor zavoda Postojnske jame Marjan Šibenik izročil mariborskemu šoferju zlato kolajno, Holandčankama pa srebrni.
Ob tem za Postojnsko jamo tako pomembnem dogodku bomo navedli nekaj kratkih podatkov iz zgodovine tega čudovitega kraške-ga pojava, nad katerim se navdušuje sleherni obiskovalec:
Prve beležke o Postojnski jami izhajajo še iz 13. stoletja, toda šele leta 1818 je Postojnčan, jamski vodnik Luka Čeč, odkril nadaljevanje jame, ki so jo v poznejši dobi vedno bolj odkrivali in urejevali, tako da spada danes med najbolj urejene tovrstne objekte na svetu. Jama je dolga v celoti 24 km, za občinstvo pa je dostopna v dolžini 5 km.
Postojnska jama je postala izredno popularna in obiskovana v povojni dobi zaradi povečanega turizma in, seveda, zaradi velikih investicij, ki so jih vložili vanjo. Zaradi primerjave bomo navedli nekaj konkretnih podatkov: od leta 1818 do 1918, to se pravi v sto letih avstrijske oblasti na našem področju, je Postojnsko jamo obiskalo 525.407 obiskovalcev. V času od 1919, ko je vsa Julijska krajina in z njo tudi Postojnska jama prišla pod italijansko oblast, pa do konca aprila 1945, torej do osvoboditve, to se pravi v obilnih 25 letih, je obiskalo Postojnsko jamo 1,407.271 obiskovalcev. V dobi od osvoboditve do danes, torej v 26 letih pa je Postojnsko jamo obiskalo že 8,452.486 obiskovalcev, računajoč z 31. avgustom letošnjega
leta.
Za lansko leto bomo navedli tudi nekaj podatkov o narodnosti obiskovalcev: Kakor je povedal direktor zavoda, največji obisk je obisk tujcev. V lanskem letu je bilo vseh obiskovalcev, kot smo že rekli, 691.000; domačih obiskovalcev je bilo skoraj 165.000, tujih pa nekaj nad 527.000. Po narodnosti so — kar se tiče tuje državljane — na prvem mestu Italijani, ki jih je bilo lani nad 200 tisoč. Na drugem mestu so Nemci s 122.000 obiski, sledi Avstrija z malo manj kot 44.000, Velika Britanija 37.000, Holandska 26.000, Francija 21.000, ZDA 13.000, Švica 11.000, Belgija 10.000, Danska 9 tisoč, na druge države pa odpade nadaljnjih 22.000 obiskov.
Fre
Razpis
Severjevih
nagrad
Sklad Staneta Severja vabi organizacije, združenja, družbeno-po-litične skupnosti, organe in druge pravne osebe, naj pristopijo kot ustanovni člani sklada, katerega namen je, nagrajevati najboljše stvaritve slovenskih poklicnih igralcev, študentov akademije in amaterskih igralcev. Ustanovitelji sklada se obvezujejo, da bodo materialno omogočali namen sklada z letnim prispevkom najmanj 1000 dinarjev. Nagrade se bodo podeljevale vsako leto na dan obletnice Severjeve smrti, 18.12. v Škofji Loki.
V	smislu svojega pravilnika u-pravni odbor sklada razpisuje za leto 1971 naslednje nagrade:
1.	dve nagradi za igralsko stvaritev v enem od slovenskih poklicnih gledališč,
2.	za igralsko stvaritev enega od študentov AGRFT,
3.	za igralsko stvaritev enega od igralcev slovenskih amaterskih gledališč.
V	poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v letu 1971 in ki ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Kandidate predlagajo poklicna gledališča, republiško združenje slovenskih dramskih umetnikov, akademija in ZKPO Slovenije.
Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1971. Prijave sprejema najkasneje do 1. decembra 1971 sedež sklada, AGRFT, Ljubljana, Nazorjeva 3.
PRVI PARTIZANI NA PRIMORSKEM
KAKO STA PADLA IN KDO STA BILA SMELI IN IGO*
Iz Boke Kotorske v Loško dolino in nato na Primorsko> Iz rodne Goriške v Ljubljano, nato spet na Primorsko
VI.
Dolgan se je s skupino borcev usmeril v Brkine, kjer je deloval predvsem agitacijsko. Novincev ni mogel sprejemati, ker skupina ni imela ne orožja ne municije. Pomaknil se je na mejo med Krasom in Vipavsko dolino ter se utaboril pod Gradiščem pri Štjaku. Od tu je Janez sam odšel v Studeno pri Postojni, mimo Strmice in Planine v i-juoljano. Na Viču se je sestal s člani glavnega štaba. Poročal je o stanju in možnostih razvoja NOB na Primorskem. Želel je dobiti nove borce in več orožja. Leskošek in Bebler sta poskrbela, da je vse to tudi dobil. Novembra je v taborišču Smrečje nad Horjulom zbral skoraj 20 novih borcev — prostovoljcev za odhod na Primorsko. Dobili so dovolj orožja in municije. Med njimi je bil vojaško, idejno in politično najbolj prekaljen Mile Špacapan — Igor, doma iz Ozeljana. Pred odhodom na Primorsko so se udeležili še napada na preserski most, ki so ga v noči med 5. in 6. decembra 1941 uspešno minirali. Zaradi priprav na to akcijo in zaradi sodelovanja pri njej, jih je prehitel nov sneg, ki je prehod skupine iz Dolomitov na Primorsko onemogočil. Z velikimi težavami so se sicer prebili čez bivšo državno mejo in prišli že skoro do Črnega vrha. Italijanski vojaki so jim bili stalno za petami. Ko so uvideli, da se v tej smeri ni moč prebiti v Vipavsko dolino, so Igorja z vso skupino poslali nazaj v Dolomite z nalogo, da se preko Loške doline prebije v Brkine; Dolgan pa se je odločil, da bo kar z avtobusom iz Godoviča potoval v Ajdovščino in do Štanjela, kjer bo našel zvezo s svojimi borci. Drzen načrt se mu je posrečil. Sredi decembra 1941 je bil že pri Kantetovih v Ko-bolih. Igor je svojo skupino tudi vodil brez izgub, vendar je preko snežniških Javornikov prišel na Primorsko šele marca 1942.
Ko se je Dolgan vrnil, je prinesel nova navodila in nov polet med svoje borce. Čez zimo 1941-42 je ta skupina delovala na temenu Gor. Vipavske doline, Pivke in Brkinov. Počasi je številčno rasla. Tako je n.pr. 2. februarja 1942, ko je bil pri železniškem predoru Štanjel zaplenjen mitraljez, prišel med partizane tudi Janko Premrl — Vojko iz št. Vida (sedaj Podnanos), ki se tedaj s krajšega dopusta ni več vrnil v italijansko vojsko.
Političnp-agitacijsko deio, ki ga je ta skupina tedaj opravila, je bilo tako uspešno, da je partizanstvo na Primorskem že spomladi 1942 začelo naglo naraščati. Prve številnejše aretacije aktivistov OF so se začele aprila in maja 1942. Za 1. maj 1942 so na vrhovih Krasa in okrog Gorice goreli številni kresovi — delo mladinske organizacije OF. Juiija 1942 je moral priti v Gorico sam Mussolini, ki je s tem priznal ogroženost imperija na Soči. Avgusta so kvestu-rini ves mesec držali zasedo v stanovanju Veluščkovih, da bi ujeli Matevža. Tedaj je bilo fašističnim oblastem že jasno, da na Primorskem nastaja nova oblast. 10. avgusta 1942 je bil nad Ozeljanom ustanovljen prvi primorski partizanski bataljon «Simon Gregorčič*. Idejno-politični vodja tega bataljona je bil Mile špacgpan — Igor.
SMELI IN IGOR.
Komandir Smeli, s katerim je Franc Maslo vzdrževal zvezo med Brkini in Loško dolino, zasluži, ua ga na tem mestu nekoliko točneje predstavimo. Stane Kovač — Smeli je bil rojen 9. avgusta 1919 v Ložu. Ob razpadu bivše Jugoslavije je bil mornar v Boki Kotorski. Bii je na ladji, ki se je borila ter je bila zato bombardirana in potopljena. Ranjen je priplaval na breg in se rešil. Doma v Ložu in okolici je takoj začel zbirati orožje. Jeseni je bil že med partizani na Krimu. Odločilno je sodeloval pri napadu na Lož novembra 1941. Postal
je partizan Slavko Smeli. Marca 1942 je postal komandir Rakovške čete, ob koncu aprila pa komandant 3. bataljona Notranjskega odreda. Pozimi 1941-42 in kasneje je neposredno pomagal organizirati prehode posameznikom in skupinam čez bivšo mejo iz Loške doline na Pivško in v Brkine. V boju z italijansko vojsko je 1. avgusta 1942 padel pri Jureščah nad Pivko. 24. novembra 1953 je bil imenovan za narodnega heroja.
Miie Špacapan — Igor je bil rojen 14.7.1910 v Ozeljanu. Končal je gimnazijo v Idriji in Vidmu. Obiskoval je potem še višjo strojno šolo v Gorici. Leta 1928 je emi-griral v Ljubljano, kjer je kasneje postal član KPS. Ob napadu na Jugoslavijo je bil prostovoljec v Soški legiji. Med prvimi se je priključil črnuški partizanski skupini, ki je kmalu nato z gameljsko in šmarnogorsko skupino formirala Rašiško četo. Ob ustanovitvi Raši-ške čete je Mile Špacapan — Igor postal njen politični komisar. V novoformirani Rašiški četi oktobra 1941 je Igor postal njen komandir. Iz taborišča Smrečje pod Babno goro sta Dolgan in Igor vodila skupino barcev — prostovoljcev na Primorsko, in sicer takoj po uspeš-
;tf'
nem napadu na preserski n** decembra 1941.	. jj
Leta 1942 je Igor vztrajno uspešno delal na krepitvi skih enot na Primorskem, k® j bil 10. avgusta 1942 na Voa^ nad Ozeljanom ustanovljen L. primorski partizanski bataljon ^
mona Gregorčiča*, je imel # yj, borcev. Deloval je po četah- ■ pavska četa, pri kateri se je jt
mudil tudi tovariš Igor, se i- j, novembra 1942 med Šempas® p Vogrskim prebijala iz obroča. ^ ga je na tem področju skleni ^ vilno italijansko vojaštvo. ,»J ^
je uspel, padla pa sta komisat j# taljona Mile Špacapan — « '
borec Miiko Leban, oba <4°* Ozeljana. Tako so primorski P... zani izgubili izrednega idejn^Lf tičnega voditelja, ki je bil m svoje splošne izobrazbe, ideJn. .aj losti in življenjskih izkušenj
boljši organizator in
CIRIL
(Konec)
POJASNILO:	jut!
V«
član pokrajinskega	Lj
SKOJ Slovenije. Pokrajinski ^
Ervin Dolgan — Janez je
1941
SKOJ za dolenjsko-notranjske ročje tedaj ni obstajal.
imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiifiiiiiiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiuniiiiiiiiniiiigniiiaiiiiiiii
NOVE KNJIGE
la mladino in starif prepotrebno novo delo
Gre za delo o spolni vzgoji, o zanositvi, porodu in preprečevanju nosečnosti
Pod naslovom Zanositev, porod, preprečevanje nosečnosti je založba Mladinska knjiga izdala slovenski prevod knjige, ki sta jo napisala Robert J. Demarest in dr. John S. Sciarra. Delo, ki ga je prevedel dr. Bogdan Tekavčič, šef centralnega ginekološkega dispanzerja v Ljubljani, je napisal pravzaprav Jr. med. in phil., priznani ameriški ginekolog Siarra, Robert Demarest pa je prispeval 62 nazornih ilustracij, ki niso dopolnilo teksta,. tem-
10,
več so sestavni del knjigeSkladnost besedila ih tekšta ‘ omogoča
bralcu lahek pristop do zamotanih in teže umljivih dogajanj v človeškem organizmu. Gre torej za knjigo, ki naj v poljudni obliki in na nazoren način seznani m’adino in odrasle s skrivnostmi človeškega organizma, za knjigo o spolni vzgoji, ki bo pomenila za nas še posebno obogatitev sorazmeroma skromne tovrstne literature.
Razmnoževanje živih bitij je med mnogimi čudesi narave nedvomno eno izmed najbolj očarujočih. Med mnogimi živimi bitji pa je človek najbolj zapleteno bitje. Na žalost so pri mnogih ljudeh osnovni pojmi o razmnoževanju, porodu in kontracepciji zaviti v skrivnost', zmedeni in nepravilni. Namen te knjige je, z besedo in jasno ilustracijo podati tista življenjska dogajanja, ki so pomembna za razmnoževanje človeka. Tako v spremni besedi ameriška založba predstavlja knjigo bralcem. Avtorja pa poudarjata skladnost in enakovrednost besedila in slikovnega gradiva, ki je morda še pomembnejše za razumevanje tu zapomnitev. Sicer pa označujeta svojo knjigo kot delo, ki podaja tiste resnice, ki so potrebne kot osnova za popolno razumevanje človekovega razmnoževanja.
Če si ogledamo vsebino knjige, lahko ugotovimo, da ima knjiga zn uvodom tri dele. Prvi del nosi naslov «Zanositev», drugi je posvečen porodu, tretji pa govori o preprečevanju nosečnosti. V prvem delu je govor o anatomiji in fiziologiji
moškega in ženskega telosli' j pa je prikazana zapleteno- F M spolnega občevanja do t:0 l| in dozorelosti človeškega P‘ ^ porajanju in samem poroda drugi del knjige. Tretji Va ^
nava naravne in umetne ^ e>
preprečevanja nosečnosti s „„ P je poseben razdelek P°sve sterilizaciji.	ftf
Besedilo je napisano V zumljivo, kar se da prepr°s \sč dar pa vseskozi estetsko človeškim dostojanstvom-vsako stran spremljajo ce ^ 11 ske risbe, ki deloma v nam yj likosti prikazujejo organe, $ rih je govor. Knjiga bo 1 zumljiva vsakomur, posebno dini, katere spolni vzgoji Je ‘ pf stveno namenjena. Seveda ^/f ga koristna tudi odraslim,
yu kurisina luai oarus,,"-- ir, tom, sociologom, psihologom ' gim, ki se ukvarjajo s *
spolnosti.
Slovenska izdaja je nalu, kjer gre za prikaz ano f fizioloških principov. Dolo<-^ jasnila in dodatki pa s°

....................... s0JJ
raziskovalne izkušnje druda1 avtorjevih.
trebni v odstavkih, kjer
Tako smo dobili na

J L* r\V o n tv UVVIU
knjižni trg dragoceno P°MuaLoS'l(l stveno knjigo, posvečeno ta
siueno Krijigu, posvete„0se ii
porodu in preprečevanja
sti, knjigo, ki bo koristno VjjggciAf
mladim in odraslim za
znanja. Ker so besedila jemno kvalitetne tlustracjF.^ ne najdemo sicer le v neb . f podobnih priročnikih, ne P°^ jj! ljudno-znanstvenih izdajah. p? ma, da bo knjiga tudi P 0, ljudeh odigrala koristno v * m S>-
P K E.) ELI ?»
—... 1	laj
IT ALI V Rivista di docun>e"/
ne fotografica. Gennaio le 1971. Roma.

~
T«\E SVETINA
177.
IHANA
DRUGA KNJIGA
Kamera je zabrnela v preplašeni obraz in zaregljale so brzostrelke, starec se je zrušil pred vrati... Snemalec ga je posnel iz bližine; posebej obraz ln roko s puško...
«Zelo dobro!« je viknil major.
Zatem so pognali v hišo moža in ženo. Ko sta videla, kaj se je zgodilo s starcem, nista hotela sprejeti orožja.
«Jima bomo že pomagali! še prosila bosta, da bi čtmprej umrla!« je kričal major in odredil nekaj mož, da ju naučijo vloge. Potegnili so žensko v izbo, napol strgali z nje obleko in jo podrli na tla. Potem so ji v rake potisnili puško in jo pahnili skozi vrata na plan. Morala je odvreči puško in dvigniti roke.
Bila je grozna — tega krvavečega obraza in sovražnega pogleda ne bo Knieke nikoli pozabil... Po prvem prizoru so jo vrgli v plamene in snemali, ko Je goreča planila skozi okno, kjer so jo pokosili rafali. Enako usodo je doživel njen mož.
Enega izmed moških so pokrili s titovko in ga prislili, da Je splezal na drevo. Posneli so ga kot nevarnega strelca, stoječega v drevesni rogovili s puško v roki. Nato ga je major sklatil z rafalom. Tudi to so posneli...
«Nebeško,» se je razveselil režiser.
Ko je truplo zamolklo cepnilo prednje, sta ga dva zgrabila in vrgla v gorečo hišo.
Deček, ki je bil zadnji na vrsti, je poskrbel za zares originalen prizor. Ker je bil krotek, zbegan in vdan v usodo, so
mu namenili več kadrov. Predstavljal je skojevca, ki se bori s prodirajočo vojsko med zadnjimi, v objemu plamenov.
Zapeljali so ga v hišo, mu dali puško in veleli, naj pridrvi iz hiše s krikom «hura», vihteč puško nad glavo.
Dečko je ves osmojen privihral iz goreče hiše, ob splošnem navdušenju je dvignil puško, ki jo je držal za cev, in preden so se zavedeli, s silnim zamahom udaril najbližjega policista v obraz, da Je padel na tla in obležal.
Prestrelili so mu noge. Ves v krvi se je skotalil v prah.
Kamera je ubogljivo snemala, ko so ga dotolkli s puškinimi kopiti.
«Vi bi bili odličen filmski igralec, gospod major! Kar smo posneli te dni z vami, bo nekaj izrednega. Film za generalite-to! Tudi fiihrer si ga bo lahko ogledal. Tako prepričljivih scen je tudi z vzhodne fronte malo!« je hvalil vojni reporter in si brisal potno čelo.
Potem je hotel ujeti na trak še gorske lovce. Major je stopil k stotniku Knieckeju in mu povedal željo filmarjev, ki bi še posebej radi posneli tudi njega.
Kniecke, ki je na videz ravnodušno kadil cigaro, čeprav mu je šlo na bruhanje, je mirno odvrnil:
«Povejte gospodom, da ne sodelujem v komediji. Nisem ne opica ne medved ne komedijant!«
Oglati obraz se je nevoljno spačil. Pijano je zarežal vanj:
«Torej smo vse to, kar ste našteli, mi?!»
«Jaz govorim zase, kaj nisem; kaj ste vi, pa me nič ne briga.«
«škoda, da niste pod mojim poveljstvom; jaz bi vas že naučil vljudnosti!«
«Jaz pa vas vojaške časti!«
Majorju je bušila vsa kri v glavo. Grozeče Je revsnil:
«0 vas se bomo pogovorili na najvišjem poveljstvu.«
«Pazite rajši nase!«
«Ne skrbite! Za to, kar delamo, Imamo povelje od generala. Ne sodite o stvareh, ki vas nič ne brigajo!«
še enkrat vprašam: Ekipa, ki mi jo je poslal general, želi posneti gorske lovce. Ali nam dodelite skupino ali ne?«
((Oprostite, gospod major! Skupino vam dam na voljo. Imam tipa, ki bi ustrezal vašemu scenariju.«
Kmalu nato je kurir pripeljal feldvebla Wertherja in njegove.
((Predajam vas pod poveljstvo majorja. Posneli vas bodo za film.«
((Hvala za zaupanje, gospod stotnik!« je počil Werther s petami in se zasukal na levo.
Odpeljali so jih v pečevje pod vasjo, da bi izvedli drzno plezalno vajo, ko da se prebijajo k sovražnikovi trdnjavi.
«S kakšnimi ogabnimi fintami trapijo ljudstvo... Takile vojni tedniki spravljajo v smrt milijone ljudi. Klavrno je, da posameznik le prepozno spozna veliko laž. Ko pa jo spozna narod, je katastrofa že blizu. In ker obe strani v lažeh tekmujeta prav tako kot v orožju, vojne ni konec, dokler se ne izčrpajo moči in volja,« je modroval Kniecke in se odpravil iz goreče vasi na livado, v globel, kjer je njegova vojska obstala in razpela šotore po obronkih gozda.
Na poti, ki se je med senožeti vila s hribov v dolino, Je zagledal čredo krav in sprevod voz, natovorjenih s prašiči ter naropanim blagom, živina je zateglo mukala v junijski sopa-rioi. Ob pogledu na ta prizor, ki je bil kaj pogost v teh krajih, je stotnik dopolnil svojo definicijo vojne:
((Vojna ni nič drugega kot legaliziran kriminal v svetovnem obsegu, če v miru ukradeš sosedu tele, te proglasijo za tatu in obsodijo. Država, ki uniči in izropa sosedni narod, pa se ovenča z zgodovinsko slavo...«
Sklenil je, da si bo zapomnil to misel in jo ob priliki povedal Wolfu. Ob spominu nanj se je spomnil tudi na Ano. To je bila dekle njegovih sanj. škoda, da se mu je prav v teh gorah pred dvema mesecema izmuznila iz rok. Zanimalo ga je, kaj bi počel z njo Wolf, če bi mu prišla v roke. če bi jo on, Kniecke, ujel, mu je prav gotovo ne bi Izročil. Zenski, ki ti je tako pri srcu kakor ta, lahko vse oprostiš.
Proti večeru je Kniecke doživel še nekaj, kar Je bilo za njegov viteški nazor o vojni in vojakih nezaslišano.
Na livadi pred taboriščem je nastal nenavaden vrišč. Vml-
seboJ.^
la se je snemalna ekipa in z njo okajeni major. S sev*?' $ vrveh vodili tri ujete partizane, ki so jih bili gorski gg, v skladu s poveljem — predali policijskemu bataljon« g 0.
Močan policist je pritovoril iz vasi tnalico za sek^/' sa. Postavil jo je na livado, v krog vojske, ki se je k predstavi. Nekateri so izvlekli fotoaparate. Stotnik J® bliže.	„ r
Prav tedaj sta dva policista zgrabila prvega Parti^|rO roke in mu jih strokovnjaško zvila. Ob pogledu na ujetnik prebledel in zajecljal nekaj nerazumljivega- A, sta ga prikrivila k tlom, da je moral položiti glavo jjtrf
«Zdaj pa pokaži, kaj znaš!« je spodbudil major velikana, mesarja, ki se je zarežal, da se mu je zablest® w belih zob. Vzdignil je sekiro in zamahnil po drvarsk ^ i vratom in hrbtom je zazijala velika rana, brizgnila Se tl oškropila navzoče. Še enkrat je	-orvmimiti m®6
„ moral zamahnita	(
se je glava skotalila majorju pod noge	^
«Zelo dobro, mož!« se je zarežal major in nagn^
z žganjem.	.$ »j;
Privlekli so še drugega partizana k tnalu. Zdaj K sekiro v roke bataljonski frizer. Njemu ni šlo tako f Ob splošnem smehu je nekajkrat zamahnil, preden s® va zvalila v travo.
Major je vtakndl odsekanima glavama v usta deja1:
«Sedaj sta tadellos!«
Kniecke je pljunil, želodec mu je silil v S?10. mrki pokled se je sprehajal po vzradoščenih obraz«1 mož, ki so obkrožali prizorišče. «To so naši ljudje- _^jr ^ velike industrije, vrtičkarji, kmetje, nemški srednji obvlada svoje rokodelstvo, ne zna pa misliti, nikar c%i0. ti. Kaj smo napravili iz njih?« Pred stotnikom se J® w brezno, ki je bilo še globlje kakor noč preteklosti-sluzasta, smrdljiva noč.,
Za hip se je njegov pogled pomudil na glavah
jenih. Ena je imela oči priprte, obrnjene stran ^ sveta, druga glava pa je Izražala v spačenih potezah v

;
lO
j4 30. JUBILEJNIH BALKANSKIH ATLETSKIH IGRAH V ZAGREBU
R desetih letih Jugoslavija zopet prvak
skoi
*sk°
mo«1 f‘
ajno j*
K° { Vodic**
»g %*
j >,«?
asom '
ti
isarb)'
Igor
jo«*;
rs>_
PANC
s*
ko«11'.
j fcO«11
iko P°
se sle
n A :a’t J
ufi
. i*
lBV
$
60V
s«y
sj

%
a
❖
«•»>
J
\.P‘
J 11 „ri’ sr

»V
5,5
V
iD» j! 4>>
ft
$
✓
/
4
$
%
Tudi v zadnjem dnevu vrsta odličnih rezultatov
M zadnji dan 30. jubilejnih bal-nav 11 atletskih iger v Zagrebu je gjj r®eI nekaj odličnih rezultatov, in LSta ciose^ena dva rekorda iger biti izonačen, poleg tega pa so liti lz°°ijšani tudi trije jugoslovan-aa.jboljši dosežki.
»ilenslta štafeta 4x100 m je popra-'a .rekord iz leta 1962, mladi slo čar i ■ metalec diska Zdravko Pe-“i_ študira v ZDA, je zalučal t°čno 59 m in tako izboljšal jJP?. državni rekord za 40 cm. gl , Spasojevič je najprej izena-H ^tni rekord v troskoku s 15,99 D-J^tem pa kot prvi Jugoslovan IjOg^gal mejo 16 m s skokom
OSVOJENE MEDALJE Države	z	s	b
“goslavlja	16	6	11
Romunija	11	13	15
planja	4	10	6
Sržlja	4	6	4
Turc*ja	110
!osi m°®^i ekipni konkurenci je Ju-Ift 3V?la končno le slavila deset .Pričakovano zmago. Vodstvo iz v dne so domačini potrdili še LT^Sem dnevu in v tretjem do ffPao obdržali prednost pred naj-mjj .Nevarnimi tekmeci, atleti Ro ^je. Majhno presenečenje pa po j0|' tretje mesto Grčije na rovaš knv i -fe’ katerega ni nihče prioa-(koal- saj so bili Grki po letu 1960 Vg. So bili drugi za Jugoslavijo) l^jkj obsojeni že vnaprej na 4.
dekletih pa je Romunija po 9j a svojo premoč na Balkanu in j11® končna zmaga ni bila nikoli '-‘varnosti pred Bolgarijo in Ju-
savii°, da o ostalih dveh zastpp-sploh ne govorimo.
"Sulfati tretjega dne:
Moški
.. p00 m 1 ./Pageorgopulos (Gr.) 1 ir1 zan (Ju.)
f^asi (Jug.)
1 l00 m lajanj (ju.)
„ ^ssiforou (Gr.)
I.
21”3
21”3
21”4
46”8
47”0
3. Kocuvan (Ju.)
110 m ovire
1.	Stojičevič (Ju.)
2.	Vassiliou (Gr.)
3.	Pertea (Rom.)
6. Ajanovič (Ju.)
Disk
1.	Pečar (Ju.)
2.	Nagy (Rom.)
3.	Artarski (Bol.)
6.	Gredelj (Ju.) Maraton
1.	Akcay (Tur.)
2.	Aktas (Tur.)
3.	Christov (Gr.)
5000 m
1.	Kariča (Ju.)
2.	Kondossoros (Gr.)
3.	šelev (Bol.)
7.	Kovačevič (Ju.) Troskok
1.	Corbu (Rom.)
2.	Ciochina (Rom.)
3.	Spasojevič (Ju.) 4x400 m
1.	Jugoslavija
2.	Grčija
3.	Romunija
4.	Bolgarija Skok s palico
1.	Papanikolau (Gr.)
2.	Pistalu (Rom.)
3.	Tongas (Gr.)
6. Lešek (Ju.)
ŽENSKE 100 m ovire
1.	Bufanu (Rom.)
2.	Koničarska (Bol.)
3.	Leskovac (Ju.)
4.	Fočič (Ju.)
Kopje
1.	Urbančič (Ju.)
2.	Beker (Rom.)
3.	Molova (Bol.)
6. Menjhart (Ju.)
4x100 m
1.	Romunija
2.	Bolgarija
3.	Jugoslavija
4.	Grčija
5.	Turčija 4x400 m
1.	Romunija
2.	Bolgarija
3.	Jugoslavija Skok v višino
1.	Popescu (Rom.)
2.	Hrepevnik (Ju.)
3.	Bonči (Rom.)
47’’0
14”2 14”3 14”4 14’'6
59.00	m 58,02 m 56,14 m
55.00	m
2.25’35”2
2.29’06”
2.35’22”0
14’09”6
14’10”6
14’10”8
14’25"8
16,57 m 16,25 m 16,05 m
3’09"5
3’10”6
3’10”8
3'15"7
5,35 m
5.00	m 4,70 m 4,40 m
13’'6 13”8 14”0 14”0
58.34 m 57,62 m 56,52 m 50,82 m
45”7 46 ”2 46’ '3 48”3 48”3
3’38”0
3’43”1
3'43”9
185 cm 182 cm 179 cm

ATLETIKA
V SREČANJU S KANADO
58 točk prednosti za Italijo
il^LlARI, 6. — Italijanska molj? stletska reprezentanca je vče-l'ici .^nagala v sardinski prestol-®kipo Kanade s kar 58 točkami 'ti. Kanadčani niso nikoli o-
ss
Italijanov, sai so odnesli v v ^'?tn dnevu le tri prva mesta: j*°ku s palico s Simpsonom (Dio bil odsoten), z Gairdnerjem na 400 m z ovirami in z %)• v deseteroboju. Pred tako ^“fPi nasprotniki se niso «azzur-li »reveč potrudili, tako da so bi-Crj,.,-u'tati precej pod zmožnostmi kotn^znih atletov. Arese ie z lah-(tj? zmagal na progi 800 m. če-tei -1e bil Kanadčan Smarth pre-Cevaren v zadnjem naletu. Vec-1%.,, )e bil prepričljivo prvi v je kladiva. Njegov met 68,40 m o<j 11 kar za šest metrov boljši (^"»eta drugouvrščenega Bernardi; Dve prvi masti so zasedli tudi v teku na 3000 m z alkami, kjer sta se Risi in Ijilj o že po polovici proge odda-ad obeh Kanadčanov. Najbolj tetijrnav ie bil dvoboj med Arrighi-Jn Masonom v skoku v dalji-c^agal ie Italijan z le dvema »o J^atroma prednosti. Domačini kiB|j žgali tudi v ostalih štirih di-*°tti o ’ v metu kopja s Crarrve-v t.i6rn, v teku na 200 m z Manneo, itafjj na 5000 m s Cindolom ter v C 4X400 m.
PAl te.ati drugega dne: m. 1. Simpson (Kan.) 4,80 9)0 ’ 2- Righi (It.) 4,70 m 5]#} OVIRE: 1. Gairdner (Kan) Giovanardi (It.) 52”. »OO^IVO: 1. Vecchiato (It.) 68,40 m 200 t- Arese (It.) 1’51’’6.
1. Mennea (It.) 21”1. mZAPREKE: 1. Risi (It.) 8’49”
DALJINA: 1. Arrighi (It.) 7,50 m. KOPJE: 1. Cramerotti (It.) 77,44 m. 5000 m: 1. Cindolo (It.) 14’12".
4 X 400 m: 1. Italija 3’08”3. DESETEROBOJ: 1. Moro (Kan.) 7326 točk.
6. Babošek (Ju.)	173 cm
Končna lestvica pri moških
1.	Jugoslavija 149
2.	Romunija 135
3.	Grčija 115
4.	Bolgarija 104
5.	Turčija 22
Končna lestvica pri ženskah
1.	Romunija	126
2.	Bolgarija	98
3.	Jugoslavija 83
4.	Grčija 11
5.	Turčija 4
V zadnjem dnevu balkanskih iger sta Grk Papanikolau in Romunka Popescu naskakovala nova svetovna rekorda v skoku s palico in v skoku v višino za ženske (5,50 m,
oz. 193 cm). Oba odlična skakalca pa sta bila žal neuspešna v vseh treh poizkusih.
G. F.
ODBOJKA
LJUBLJANA, 6. — Včeraj se je pričelo prvenstvo v ženski slovenski republiški odbojkarski ligi. Prvo kolo je bilo nepopolno, saj so morali preložiti kar dve tekmi. Rezultata ostalih dveh srečanj sta bila naslednja:
Jesenice — Maribor 3:1 Fužinar — Novo mesto 3:1
OD NEDELJE DflUE 100 TEKMOVALCEV IZ 13 DRŽAV
Pisana padala nad Portorožem
PORTOROŽ 6. — V lepem, sončnem vremenu se je v nedeljo popoldne začelo na sečoveljskem letališču sedmo neuradno svetovno prvenstvo v padalskih skokih. Na svečani tribuni so se zbrali številni predstavniki javnega življenja s slovenske obale, med njimi tudi predsednik obalnega sveta Miro Kocjan. Nad 5 tisoč gledalcev, med katerimi so bili tudi številni izletniki iz zamejstva, je toplo pozdravilo nad 100 tekmovalcev in tekmovalk iz trinajstih držav (Sovjetska zveza, ČSSR, Bolgarija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Norveška, NDR, Švica, Velika Britanija, ZDA, ZRN in Jugoslavija).
Uvodni govor je imel predsednik organizacijskega odbora Jakob Draksler. Junake neba je pozdravil v
			
MOTOmLlUM
JU
PRED 30.000 GLEDALCI
Marszowsky rekorder novogoriške proge
Nastopil« je 110 tekmovalcev iz 18 držav
Zahodni Nemec Walter Schmidt je postavil v Lahru nov svetovni rekord v metu kladiva z značko 76,40 m. Dosedanji rekord je izboljšal za 94 cm.
NOGOMET
Na SP za ženske
1. Danska, 2. Mehika
CIUDAD MEXICO, 6. - Zaključilo se je v prestolnici Mehike drugo žensko svetovno prvenstvo. Zmagala je najmočnejša reprezentanca, ki je bila pred začetkom turnirja velik favorit, to je Danska. Ta je v finalni tekmi premagala domačo mehiško reprezentanco s čistim 3:0. Danske nogo-metašice so stalno napadale in je imela mehiška vratarka polne roke dela. Gostje so igrale zelo umirjeno in sproščeno. Nič jih ni vznemirilo, niti peklensko navijanje domačinov za domačo ekipo. Domačinke pa so bile zelo živčne. Danske predstavnice, ki so že lani osvojile prvi svetovni naslov, so prišle v Mehiko na počitnice, tu so se v glavnem le zabavale. Tako sproščeno vzdušje jim je očividno zelo koristilo.
3. mesto je osvojila Italija, ki je v malem finalu odpravila Argentino s 4:0.
Nova Gorica je bila včeraj prizorišče velikih mednarodnih hitrostnih motodirk za nagrado Gorice 71. Organizator prireditve je bilo neumorno AMD Nova Gorica, dočim je pokroviteljstvo nad to izvedbo prevzel «ENRGOIZVEST» iz Sarajeva.
Ob preKrasnem sončnem vremenu se je vzdolž novogoriške proge zbralo nad 30.000 gledalcev, ki so napeto sledili izrednim borbam ki so jih uprizarjali dirkači. Bilo jih je kar 110 iz 18 držav Evrope, Amerike, Avstralije, Nove Zelandije	in	Azije.
To	kar	so prikazali	dirkači,	kot
so Italijan Ringhini, Parlotti, Madžara Szabo in Drapal, dalje Švicar Marszowsky in Andrau ter zahodna Nemca Auerbachcr s sovo-začem Hahnom in Bucher z vozačem Hubertom, je že prava u-metnost obvladanja motornega kolesa. Posebno pa je navdušil Švicar Marszowsky ki je v kategoriji motorjev 250 cmm postavil novi absolutni rekord novogoriške proge, ki sedaj znaša 106,45 km na uro., ter Madžar Szabo, ki je dokazal, da sodi med najboljše dirkače	na	svetu. Tudi	Italijani	so
navdušili,	tega pa ne	moremo	tr-
diti za Jugoslovane, ki so z izjemo Salobirja in Bernetiča razočarali.
Da nam bo potek dirk bolj jasen si poglejmo na kratko kako je vse to potekalo.
Najprej je startalo 15 tekmovalcev v kategoriji do 50 cmm. Nepričakovano je zmagal Poljak Man-kewicz, pred Italijanom Ringhini-jem in odličnim Jugoslovanom Ber-netičem. Italijan Parlotti je imel že pri startu smolo, je zaostal in dirko končal komaj na 5. mestu.
Rezultati:
1.	Mankevvicz (Poljska) 23’12”77
2.	Ringhini (Italija) 33T4"39
3.	Bernetič (Jugoslavija) 23’48”50
Kategorijo do 350 cmm je potekala v premoči Madžara Szaba, ki jo je vodil od začetka pa do konca in je zasluženo zmagal. V tej kategoriji je nastopilo najmanj tekmovalcev, samo 11.
Rezultati:
1.	Szabo (Madžarska) 29’07”55
2.	Mauglijani (Italija) 29’12”67
3.	Patrsson (Švedska) 29’33”01
Naslednja kategorija, 125 cmm,
je bila najbolj številna, saj je nastopilo kar 26 tekmovalcev. Italijan Parlotti, ki je imel malo prej smolo v kategoriji do 50 cmm, je tokrat prepričljivo zmagal in veliko število gledalcev iz sosednje Italije je njegovo zmago vihamo pozdravilo.
Zanimivo je še omeniti to, da so kar vsa štiri mesta zasedli v tej kategoriji Italijani, to pomeni, da je ta kategorija domena njih.
Rezultati:
1.	Parlotti (Italija) 23’33”67
2.	Rinualdo (Italija) 24’22”04
3.	Pero (Italija) 24”33”63
Kategorija do 250 cmm pa je
prinesla tisto, kar smo pričakovali več kot dve leti, to je nov rekord novogoriške proge, ki ga je do danes držal Italijan Milani.
To je uspelo danes odličnemu Švicarju Marszovvskemu, ki je ta podvig ustvaril v devetem krogu z odličnim rekordom 106,45 km na uro. Sicer je bila ta dirka treh: Madžarov Drapala in Szaba ter Marszovvskega. Končno je rekord osvojil Marszowski, ki je poleg tega dobi! nagrado prireditelja, ta pa znaša 400.000 dinarjev. Zmaga pa je pripadla Dra-palu, dočim je utrujeni Szabo o-| Rezultati:
1.	Drapal (Madžarska) 26’14”51
2.	Marszowsky (Švica) 26’22"06
3.	Szabo (Madžarska) 26’34”17
V razredu najtežjih motorjev do 500 cmm, smo bili zopet priče napetemu boju med dvema Švicarjema, Andrauom in zopet Mars-zowskim. Vse do zadnjega kroga nismo vedeli kdo bo zmagovalec. In res tudi tukaj ni zmagal danes najboljši dirkač Marszowski, temveč njegov rojak Andrau. Rezultati:
1.	Andrau (Švica) 30’16"32
2.	Marszowsky (Švica) 30’28”82
3.	Carlsson (Švedska) 30’63"45 Zadnja preizkušnja motorjev do
500 cmm s prikolico je bila prav gotova izredno zanimiva predvsem zato, ker sta bili na startu odlični dvojki Auerbacher — Hahn in Bucher — Hubert, ki sta iz kroga v krog stopnjevala boj za končno zmago. V boj za visoko mesto pa sta se vmešala tudi Italijana Dal Tol — Eva in Jugoslovanski par Salobir — Salobir.
Rezultati:
1.	Auerbacher-Hahn (Z. Nemčija) 2f7’39”20
2.	Bucher—Hubert (Z. Nemčija) 27’56"14
3.	Dal Tol-Eva (Italija)
28’irn
4.	Salobir—Salobir (Jugoslavija) 29’19”43
Zanimivo je, da je bil tudi v tej kategoriji izboljšan kategorijski rekord, dosegla pa sta ga Zahodna Nemca Wegener—Heinrisch, ki sta ga dosegla v tretjem krogu s časom 102,28 km na uro, kljub temu pa sta morala radi okvare na motorju po osmem krogu odstopiti.
In kaj lahko rečemo o dirkah v Novi Gorici. Zdi se mi, da beseda
IMIIIIIIIIIIt Hlinil ||||||||||||||||||l||||||,||,|,||f|Ij|| ,||||
X
X
1
2
2
X
X
X
1
1
X
X
X
Arezzo - Livorno Atalanta - Lazio Bologna - Modena Brescia - Como Catanzaro Napoli Cesena - Reggiana Foggia - Cagliari Geona - Bari Juventus - Sampdoria Novara - Mantova Palermo - Verona Ternana - Perugia Varese - Inter KVOTE
13 - 45.987.200 lir 12 -	516.700 lir
odlično, največ pove. Vreme odič-no, udeležba zelo dobra in končno
—	trije rekordi v kategorijah in
—	absolutni rekord novogoriške proge, ki sedaj znaša 106,54 km na uro.
Upajmo da bodo prihodnje dirke še boljše in še bolj kvalitetne, ter da bodo ljubitelji tega športa še bolj zadovoljni.
Organizator pa je svoje delo odlično opravil in zato mu gre veliko in zasluženo priznanje.
R. Kolenc
LEIPZIG, 6. — Plavalna reprezentanca ZDA je zmagala v dvoboju z vzhodno Nemčijo. Dvoboj se je končal z izidom 221:123 za ameriške plavalce. V zadnjem dnevu so postavili tekmovalci še tri svetovne rekorde. Mark Spitz je preplaval 200 m prosto v času 1’54”2. Prejšnji najboljši dosežek je bil last njegovega rojaka Scho-landerja z desetinko slabšim časom. Na progi 1000 m hrbtno je Mathes s časom 56”7 izboljšal za dve desetinki njegov stari rekord. Nov najboljši dosežek je postavila tudi štafeta ZDA na 4x100 m mešano s 3’50”4 (prej ZDA 3’54”4).
ROKOBORBA
Na svetovnem prvenstvu v rokoborbi grško-rimskega sloga v Sofiji je postal svetovni prvak kategorije do 68 kg Jugoslovan Sretan Damjanovič. V finalu je premagal Japonca Tanajo.
BOKS
V ZDA sta profesionalni boksarski agenciji WBA in WBC objaviii lestvice najboljših boksarjev na svetu. Poleg tega je WBC določila italijanskega boksarja lahke kategorije Antonija Pudduja za najboljšega boksarja meseca, po njegovi zmagi nad Velasquezom.
Lestvice WBA in WBC so naslednje:
MUŠJA KATEGORIJA Ohba WBA Salvarria WBC PETELINJA TEŽA Olivares
PERESNA TEŽA Gomez WBA Shibata WBC
LAHKA JUNIOR KATEGORIJA Marcano WBA Numata WBC LAHKA KATEGORIJA Buchanan WBA
WELTER JUNIOR KATEGORIJA Loche WBA Arcari WBC VVELTER KATEGORIJA Napoles
SREDNJA JUNIOR KATEGORIJA Bossi
SREDNJA KATEGORIJA Monzon
SREDNJE TEŽKA KATEGORIJA Rondon WBA Foster V/BC TEŽKA KATEGORIJA Frazier
imenu organizatorjev in pokroviteljev — vseh treh obalnih občinskih skupščin. Poudaril je velik pomen te tradicionalne prireditve, tako s športnega kot s turističnega vidika. Hkrati je tudi povedal, da so vložili mnogo naporov za ureditev prireditvenega prostora, saj razpolaga sečoveljsko letališče danes z moderno asfaltno stezo ter z novim, sodobno urejenim doskočiščem.
Zatem je začel atraktivni spored padalcev, ki je često izvabljal navdušena priznanja gledalcev. V zraku so se vrstile številne atraktivne in tvegane figure (zvezde, kvadrati, spirale i.p.d.), popestrene s številnimi barvnimi učinki, improviziranimi «eksplozijarm» itd. Največ priznanj so poželi padalci z dolgim skokom v prazno in z odpiranjem padal z zadržkom. Atraktivne točke sta ocenjevali strokovna komisija in komisija iz vrst domačih turističnih delavcev. Največ uspeha so imele ekipe SZ, ČSSR in ZDA, pa tudi jugoslovanska ekipa je navdušila s svojo «hojo po zraku* in s številnimi svetlobnimi učinki. Dokončni vrstni red v atraktivnem sporedu bo znan šele prihodnjo nedeljo, ko bo na vrsti šj en podoben nastop, nato pa bodo sešteli dosežke obeh nedelj.
V nedeljo zvečer so predsedniki vseh treh obalnih skupščin priredili v hotelu Metropol v Luciji sprejem za vse udeležence padalskega prvenstva in za goste. Sprejem je potekel v prisrčnem vzdušju.
Danes pa je bila na sporedu prva točka rednega programa v okviru 7. neuradnega svetovnega prvenstva v padalskih skokih. Moške in ženske ekipe so se pomerile v štafetnih skokih iz višine 2.500 m. V moški konkurenci je nastopilo 17 ekip. Borba za prvo mesto se je odvijala, kakor so tudi pričakovali, med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. V prvi seriji so bili češkoslovaški padalci odlični, saj so vsi doskočili neposredno na cilj. V drugi seriji pa so imeli dva slabša skoka in so morali tako za malenkostno razliko prepustiti prvo mesto
sovjetski ekipi. Jugoslovani so dosegli s 6. mestom prav solidno uvrstitev, saj so pustili za seboj celo ekipo ZDA.
Vrstni red prvih 7 ekip:
1.	Sovjetska zveza
2.	Češkoslovaška
3.	Zahodna Nemčija (prva ekipa)
4.	Vzhodna Nemčija
5.	Zahodna Nemčija (druga ekipa)
6.	Jugoslavija
7.	ZDA
V ženski konkurenci je bilo precej več negativnih točk kot v moških. Prvo mesto je osvojila Vzhodna Nemčija pred Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
Jutri bodo na sporedu skupinski skoki iz višine 1.500 metrov za moške in ženske ekipe. Le v primeru slabega vremena bodo skakali iz višine 1.000 metrov.
Omladič
OBVESTILA
ZSŠD obvešča, da morajo društva, ki nameravajo sodelovati pri 12. SŠI, dvigniti prijavne pole do srede, 8. septembra 1971 v uradu v Ul. Geppa 9. Urad je odprt vsak dan od 11. do 13. ure.
Informacije na tel. št. 31119.
♦ * *
Organizatorji namiznoteniškega turinrja na 12. SŠI sporočajo, da se bo za namizni tenis zaključilo vpisovanje v soboto, 11. t.m.
* « #
Teniški klub Gaja obvešča člane ln prijatelje, da je teniški učitelj na razpolago vsak dan od 13. do 16. in od 18. do 22. ure. Prijave sprejema gostilna Grgič na Padrl-čab, tel. št. 22-61-12, ob sredah pa tel. št. 22-6161.
* * n
ŠZ Dom obvešča svoje igralce, da bo v sredo, 8. t.m. v dvorani «ZIati pajek* (C. Verdi 13) notranji namiznoteniški turnir za dekleta in fante s pričetkom ob 20. uri.
Ta turnir naj bi bil priprava za športne igre, ki se bodo kmalu pričele.
IIIIIIIIIIIIlumilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItlllllllllHIIllKlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
NA AVTOMOBILSKI DIRKI ZA VN ITALIJE
Gethin nepričakovano osvojil prvo mesto
MONZA, 6. — Dirka mladih na 42. VN Italije na dirkališču v Mon-*i. Vsi so pričakovali veliko dirko.fer,-rarijev, ki bi se morali vsaj v Italiji, pred svojim občinstvom' izkazati. Vendar do tega ni prišlo. »Veliki* niso imeli sreče.
Kar po vrsti so morali z dirkališča Ickx. Stevvart ter Regazzoni. Ko so zmanjkali ti najboljši piloti pa so bili predvsem mladi tisti, ki so se začeli boriti za prvo mesto. Najbolj se je izkazal Ronnie Peter-son, ki je vozil skoraj za polovico dirke na prvem mestu. Takoj za njim je bila skupina avtomobilov, ki so jo sestavljali. Cevert, Ganley. Amon, poznejši zmagovalec Gethin ter večkratni motociklistični svetovni prvak Mike Hailvvood. V končnem sprintu pa je bil Gethin za par centimetrov hitrejši kot Pe-terson. Tretji je bil Cevert. četrti pa Hailvvood.
V prvih krogih so se stalno menjavah v vodstvu Regazzoni. Stevvart. Peterson in Cevert. Prvi je moral zapustiti stezo Stevvart zaradi okvare. Takoj za njim se ie moral odpovedati dirki Ickx. Tokrat ne zaradi gum. ampak zaradi okvare motorja. Tudi Regazzoni ni nadaljeval dolgo. Dva kroga pozneje je tudi on moral s proge zaradi motorja.
Amon, ki ie na poskusnih vožnjah dosegel najboljši čas. se ie moral zadovoljiti s šestim končnim mestom zaradi okvare na vžigalnem sistemu. Tudi zmagovalec v Zeltvvegu, Joe Siffert, ni imel sreče. Njegov BRM mu ie povzročal preglavice na prestavah. Dirka mladih dirkačev Petersona ter Ceverta je pokazala, da se bosta lahko že prihodnjo sezono borila za svetovni naslov.
Končni vrstni red VN Italije.
1.	Gethin (BRM) s p.h. 242,615 km na uro
2.	Paeterson (March)
3.	Cevert (Tyrrell-Ford)
4.	Hailvvood (Surtees)
5.	Ganley (BRM)
6.	Amon (Matra)
7.	Oliver (McLaren)
8.	Fittipaldi (Lotus)
9.	Siffert (BRM)
10. Bonier (McLaren)
Do konca svetovnega prvenstva manjkala še dve VN: Kanade ter ZDA.
Skupna lestvica pa ie trenutno naslednja:
1.	Stevvart (Tyrrel-Ford)
2.	Peterson (March)
3.	Ickx (Ferrari)
4.	Fittipaldi (Lotus-Ford)
5.	Cevert (Tyrrell-Ford)
6.	Siffert (BRM)
KOLESARSTVO
METLIKA, 6. — Italijan Bruno Buffa je zmagal v zadnji etapi kolesarske dirke po Beli krajini. Italijanski kolesar je bil vedno v ospredju ter je napravil odločilni pobeg skupaj z Jugoslovanom Zakotnikom.
V zadnjih kilometrih je Buffa pustil za seboj tudi člana ljubljanskega Roga ter je privozil sam skozi cilj. Na častni mesti sta se uvrstila Jugoslovana Zakotnik in J. Valenčič.
V mednarodni nogometni tekmi na Dunaju, veljavni za evropski pokal narodov, je Avstrija premagala švedsko z 1:0 in jo je praktično že izločila iz tega tekmovanja. V tej skupini namreč vodi Italija s točko več in tekmo manj od Švedske.
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. zvezna liga
REZULTATI 3. KOLA Radnlčki (K)—Borac	1:0
Maribor—Partizan	1:1
Sloboda—Žel jezni tar	1:3
Radnički (N)—Vojvodina 1:1 Čelik—Olimpija	2:1
Hajduk-Velež	3:1
Sarajevo—Sutjeska	0:0
Crvena zvezda—Vardar	4:1
Dinamo — Beograd 3:0
Lestvica
Željezničar in Partizan 5 Beograd, Crvena zvezda, Vojvodina ln Čelik 4
Sarajevo, Sutjeska in Radnički
(N) 3
Velež, Olimpija, Borac, Sloboda, Radnički (K), Hajduk, Vardar, Maribor in Dinamo 2.
Prihodnje kolo
Borac-Vardar, Beograd-Zvezda, Su-tjeska-Dinamo, Velež-Sarajevo, Olim-pija-Hajduk, Vojvodina-čellk, Željez-ničar-Radnički (N), Partizan-Sloboda, Radnički (K)-Maribor.
2. zvezna liga — zahod
Izidi 3. kola
Rudar—Karlovac	0:0
Jedinstvo—Junak	1:0
Orijent—Varteks	1:2
Zg. plavi—Split	1:1
Ljubljana—Mercator	0:1
Kozara—Trešnjevka	2:1
Istra—Ri jeka	1:0
Šibenik—Mura	1:0
Zagreb — Železničar 6:0
Lestvica
Zagreb 6 Jedinstvo 5
Orijent, Kozara, Istra, Varteks. Rudar, Merkator 4, Trešnjevka in Karlovac 3
Junak, Mura, Šibenik, Ljubljana, Rijeka in Z. Plavi 2 Split 1 Železničar 0
Prihodnje kolo
Karlovac-Mura, Železničar-šibenlk. Rijcka-Zagreb, Trešnjevka-Istra, Mcr-cator-Kozara, Split-Ljubljana, Vartekv Zg. plavi, Junak-Orijent, Rudar-Jedin stvo.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Izidi 1. kola
Rudar (V)—Nafta	1:1
Izola—Drava	0:0
Ilirija—Branik	3:1
Slavija—Cel je-Kladi var	3:1
Rudar (T)—Koper	1:0
Aluminij—Slivnica	8:2
Prihodnje kolo
Nafta-SIlvnica, Koper-Aluminij, Celje Kladivar-Rudar (T), Branik-Slavt-ja, Drava-Ilirija. Rudar (V)-Izola.
ZAHODNA CONSKA LIGA Izidi 1. kola
Triglav—Usnjar	6:1
Jesenice—Vozila	2-2
Piran—LTH
Zagorje—Hrastnik	j:j
Primorje—Tolmin	|:|
Adria—Litija
Prihodnje kolo
Usnjar-Utija, Tolmin-Adria, Hrast-nik-Primorje, LTH-Zagorje, Vozila-Pi-ran, Triglav-Jesenice.
1.	—	1.	Demon io	1
		2.	Mausoleo	2
2.	—	1.	Tramonto	2
		2.	Kazan	1
3.	—	1.	Gavicum	X
		2.	Pignataro	2
4.	—	1.	Moustache	2
		2.	Valiant	1
5.	—	1.	Ghiberti	2
		2.	Veleno	2
6.	—	I.	Jonata	1
		2.	Musolino	1
KVOTE				
12	—	3.911.687 lir		
11	—	200.599 lir		
10	—		23.998 lir	
		NOGOMET		
V prijateljskih nogometnih te mah so v nedeljo dosegli med dr gimi tudi naslednja izida: Primorec — Vesna «21» 3:1 Vesna — Tricstina B 1:1 Podrobneje bomo o teh tekmi pisali jutri.
tu ^ — oči so bile odprte, zenice so zrle v zahajajoče sonce zelenkasto lesketale.
^ajor je zagledal stotnika in se izzivalno zrinil do njega. ^ mu je bruhnila smrdljiva sapa.
»t "Tudi vi ste tu? No, kako vam ugaja moje vzgajanje voj-v Prenašanju krutosti?«
V^Nič posebnega... razen kršitve vojnih pravil in navodil
vedno se greste učitelja! Le kje ste se vzeli?« se je tjg^hotal major in z njim nekaj njegovih. Potem je nada-
le ^ spomnite okrožnice generala planinskih enot? Tam ^re6eno: ’V borbi je opravičljivo in potrebno vse, kar pelje c« bspeha.’ On sam prevzema osebno odgovornost za vse, Priporoča nam najstrožji postopek. Vedno in povsod nas Vijoa: >Ne delajte v rokavicah!’ Tako je, dragi moj vitez. Pra-* da vojna pahne ljudi v naravno barbarsko stanje, seka-Hj Slav pa je srednjeveška metoda francoskega okusa, ki mu jw^P°rekabi. Ali imate po tako izdatnem pojasnilu še kakšen ^slek, da me gledate, kot bi vam ubil mater?« lw <(Ne izmotavajte se!« je odvrnil stotnik. «če ne veste, vas Hej sPomnil. Po strogo zaupnem navodilu višjega vodje, ge-j>q a*a SS, je fotografiranje službenih postopkov strogo pre-ta^ano. To, kar počenjate, utegne izrabiti sovražna propa-proti veliki Nemčiji in njeni vojski.«
Majorjev zmagoslavni smehljaj se je razblinil. Prijateljsko stotnika po plečih. «Pojdite z nami pit in ne bodite ek® tankovestni. Jaz obožujem gorske lovce in upoštevam, včasih vstane človek z levo nogo in mu je vse narobe. Vaš Pa nam je odigral krasen prizoT.«
V^“t°tndk je zaničljivo ukrivil ustnice In odklonil povabilo, t}^ 1 se je na grebli, do svojih zadnjih zased. Tam je obsest P°d drevesom na robu. Prižgal si je cigaro in gledal, kako v z8rinja na zemljo poletna noč. Prisluhnil je petju čričkov kurečih travah in se zazrl v zvezdnato nebo. Navdajala ga Sloboka žalost.
grebenu, kjer se je začenjala vas, pa Je sijal krvav žar
v0d
v nebo kot odprta, sveža, nezaceljiva rana. V tišino je presunljivo odmevalo ječanje psov, ki so se vrnili domov na pogorišča.
«Skoda, da ne razumemo živali. Pa kako bi jih, ko še ljudi ne!« je menil stotnik.
Vstal je in se s trudnim korakom vrnil v taboor.
V hišici, kriti s slamo in stisnjeni na obrobje valovitega sveta, med gozdom in senožeti, sta Perne ln Blisk pričakovala Toma. Kurirji so javili, da je skupaj s tremi obveščevaloi razbil nemški terenski voz in zajel oficirja SS.
Slabo oblečena gospodinja, ki je imela moža v partizanih, v Gradnikovi brigadi, doma pa kup otrok, jima je kljub pomanjkanju skuhala lonček mleka in nekaj krompirjev. Nista še utegnila pojesti, ko je pritekla Melita iz zaščitne čete s sporočilom, da se bliža močna kolona Nemcev z mulami.
Mrzlično sta zgrabila orožje in stekla k četi, ki je branila položaje na obronkih Oblakovega vrha. Pod njim se je vila pot naprej v gorovje, kamor so prodirali Nemoi.
Priplazila sta se v gnezdo četnega komandirja. Ta je s pomočjo daljnogleda štel ljudi in živali v koloni, ki se jim je brezskrbno bližala.
«Blisk, ti so pa zašli!« Usta so se Pemcu razlezla v nasmeh.
«Seveda so! Morali bi zaviti po nasprotnem grebenu čez grapo, kjer so šle zgodaj zjutraj njihove kolone. Daj zasedam povelje, naj spustijo predhodnico naprej, udarili bomo po mulah.«
Tudi Blisku se je kar samo smejalo, še bolj pa komandirju, ki je razposlal kurirje po položajih.
Vsa četa je bila dobro zakamuflirana v izkopanih luknjah po grebenu, poraslem z grmovjem in skupinami dreves. Pod njimi so se vlekle zelene senožeti, ki jih je sekala cesta, za njimi pa goljave, segajoče do gozda ob skalnatem pobočju.
Predhodnica je bila še tik pod njimi. Čelade so se motno
svetlikale v jutranjem soncu. Oziraje se na vse strani so šli mimo položajev.
Dvesto metrov za njimi je spešila kolona mul, otovorjenih s hrano, mundeijo, kotili in podobno šaro. Mule so neenakomerno stopicale in kimale z uhljatimi glavami, njihovi spremljevalci pa so brezskrbno snemali z glav čelade, otirali znoj In priganjali živali. Kolona se je razpotegnila v loku pod zasedo, ki je mirovala, kot bi se pogreznila v tla.
Borci so zadrževali dih; mitraljezci so naravnali oevi ln čakali na povelje. Melita je namerila svojo kratko Italijanko v veliko mulo s kotlički, ki je bila najbližja. Prst ji je drgetal in bala se je, da ne bi pritisnila, preden bo zadonelo povelje. Prav razočarana je bila, ko se jd je mula storila za grmovje, pa je brž ujela na muho naslednjo, čeprav ji ni bila tako všeč.
Blisk se je moral smejati njeni prizadevnosti in mačjim gibom, s katerim je spremljala žival. Tudi sam je nameni brzostrelko in čakal.
Sonce je ščemelo mule v oči in kovinski predmeti so po-bhstoovali kot zrcala. Prva mula je že zavila v odrešilni gozd, kamor je bila izginila predhodnica.
«Ogenj!»
Med točo izstrelkov ln rjovenjem mitraljezov je nastala na livadi cirkuška zmeda. Tudi mula, ki je vanjo ustrelila Melita, se je sesedla in pomolila vse štiri noge kvišku.
«Zadela sem!« je zavpila proti Blisku, dasi nd vedela, če je ni morda še kdo drug, ker so mitraljezi regljali z vseh strani in so se ranjeni ljudje in živali valjali vse križem po planjavi. Vse je begalo kot ob povelju «reši naj se, kdor se more, kakor ve in zna!«
Nemški kuharji in pratežniki so drveli nazaj proti gozdu — tam jih je zakrilo pobočje — nekateri sami, drugi pa z mulami, ki so divje galopirale, tako da je oprema padala z njdh na vse strani.
Na livadi je obležalo petindvajset mrtvih mul ln nekaj vojakov. Ranjence pa so zaščitili z zapornim ognjem in jih spravili z roba gozda na varno.
Po tem kratkem In uspešnem udaru sta se Blisk in Pen vrnila v hišo. Pred njo so ležali v travi Tomo in oba Rus Mihajlo in Seidov, ter Še dva obveščevalca iz Vojkove brigač
Na vseh koncih hribovja je pokalo. Prisluškovali so ugibali, do kam so Nemci že prodrli. Ko so zagledali šefa, i vsi skočili pokonci in pozdravili s pestjo. Pemcu so navdošei žarele oči, ko jim je segal v roke.
«Kako je bilo?« so bile njegove prve besede.
«Srečno! Vsi smo živi! Pa še esesovskega majorja sn ujeli in prinesli dober plen.«
«Kje pa imate majorja?«
«V hlevu je privezan k jaslim!« Je odvrnil Poljak in o-penjal preznojeno bluzo.
((Dokumenti in druge reči so pod hruško.«
Pred Pemcem se je zvrstilo nekaj oficirskih torb, tri brz strelke, več pištol, dva fotoaparata ln filmska kamera
((Pojdimo v hišo! Mihajlo, tl, ld znaš nemški, nam b< pomagal pregledati, kar so imeli po torbah, potem pa bon tipa zaslišali.«
Znosili so ves plen v izbo.
Sedli so okoli mize in razgrnili zaplenjene reči: specialk kompase, povelja. Na zemljevidih so bili nakazani položa enot, ki so branile svobodno ozemlje, smeri prodiranja pos meznih enot pa so bile označene s šiframi.
Perne je bil zadovoljen. Drznosti teh fantov se je imel z hvaliti za dragocene podatke. V nemških uniformah so se tr po njegovem načrtu vtihotapili daleč za hrbet prodirajoč nemških sil in prežali na motoma vozila, dokler ni pripelj odprt terenski avto s štabnimi oficirji. Napadli so jih z brz strelkami in bombami iz bližine. Ko se je šofer zgrbil za vol nam, je avto zgrmel pod cesto in se zabil v drevo. Majorja ob trčenju vrglo v grmovje. Preden je utegnil potegniti pišti lo, je Mihajlo planil nanj, nato sta ga s Seidovom zvezala. V: druge ranjene oficirje, ki še niso bili mrtvi, so ustrelili. K( maj so utegnili pobrati orožje in zažgati avto, so že zasliša ropot motorjev, toi se Jim je naglo približeval.
(Nadaljevanje slediJ
Ur»dniStvo
Podružnic*
Uprav*
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telaton 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 tir — vnaprel, polletna 6 100 lir celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvi 15 500 lir	v SFRj' posa-
mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din, PoStni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Llubljanl 501*8^J
Tekoč račun pri Narodni banki v «ADIT» . DZS, Ljubljana, GradiSče 10/11 nad. telefon
Oglasi
upravni 300, legalni 400. osmrtnice
Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200,	i,
.Mali °gi»5,
in sožalja 200 lir.
50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar0.?8i!lnj», upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA I™
Stran 6
7. septembra 1071
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
TRŽAŠKI DNEVNIK
Predavanje na nedeljskem *studijskem dnevu> v Dragi
P MAULDiM BRITANSKA RaImiIuAnTT.
V NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKOV IZ SLOVENIJE IN KOROŠKE
Zanimiva in stvarna izjava prof. Zalokarja in znanstveni pri kaz prof. Kušeja in prof. Murka o ustavnih spremembah v SFRJ - Dr. Vrtačič s površnim in neresnim nastopom razočaral in znižal raven prireditve
Letošnji študijski dnevi v Dragi so doživeli svoj vrh z dvema nedeljskima dopoldanskima? predavanjema, ko je dr. Jurij Zalokar, primarij psihiatrične bolnišnice v Begunjah na Gorenjskem povedal zanimive in za marsikaterega prisotnega povsem nove ugotovitve o »psihologiji raznarodovanja in narodnega zatiranja*, za njim pa je govoril univ. prof. in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Gorazd Kušej z izredno preprostostjo, istočasno pa na visoki znanstveni ravni, o ustavnih spremembah v Jugoslaviji na področju njene družbeno - politične ureditve.
Primarij Zalokar je obsežno ana liziral obstoj konfliktne situacije, ko večji narod zatira manjšega in so s tem povezane številne negativne psihološke posledice tako za zatiranega kot za zatiralca. Gre za posebno psihozo, ki spremlja etnične konflikte in ki je v bistvu podzavestna in pred katero tudi Slovenci niso varni, saj je poln predsodkov naš odnos do Ciganov, ali na primer do Bosancev. Predsodki so ukoreninjeni, povzročajo etnične stereotipe, slepe pege naših ocenah, prihaja do strahu, ki kazi ne samo etnično skupnost, temveč celotno človekovo osebnost.
Značilna je razdrobljenost manjšin, številni notranji spori in razprtije, ko prihaja namesto do agresivnosti navzven pod vplivom strahu do povečane agresivnosti navznoter. Tu je izredno pomembna osebnost in odgovornost voditelja.
Zakonitosti so značilne za večino etničnih konfliktov, ko je vedno zvrhana mera človeškega trpljenja. Tako prihaja do vzporednih pojavov, kot so visok odstotek samomorov (na Koroškem 34 promilov), zmanjšanje natalitete, visok odstotek alkoholizma, do nevrotičnih pojavov, sporov in težav V družinah ter drugih obolenj, ki imajo živčno podlago, kot so rane na želodcu in podobno.
Predavatelj je obsodil ustvarjanje tako nazvanega »navideznega miru*, ko se konflikti skrivajo in je v tej zvezi toplo pozdravil akcijo koroških mladincev pripadnikov Kladiva. Rešitev celotnega vprašanja vidi	v	ustvarjanju pogojev	za	koristnost	materinega	jezika,	ter	je
v tej zvezi omenil kot izredno pomemben naš dnevnik, ne samo kot glasilo in akter, temveč kot nujen priročnik za vsakega človeka.
Zanimivo je bilo tudi poglavje o simbolih, ki so po švicarskem psihologu Jungu kristalizacijska točka,	ki	uravnoveša	duševnost.	To
niso samo himna in zastava, temveč tudi	jezik, narodne	pesmi,	sloven-
ski priimek in napis. Cerkev lahko odigra pomembno vlogo simbola, saj se je edino z njo srbski človek ohranil stoletja. Zelo kritično pa je predavatelj ocenil negativno vlogo višje cerkvene hierarhije, ki jo je ostro ločil od številnih slovenskih duhovnikov, ki so ostali zvesti svojemu narodu. Kot primer je navedel, da se je število slovenskih župnij na Koroškem znižalo od 1922. do 1964. leta od 80 na 21, kar ni samo »narodni genocid, temveč veri sovražno dejanje*. Ta del izvajanj je zaključil z ugotovitvijo, da »cerkev ni žrtev napadalcev, temveč onih, ki so jo zlorabili in ostali v njej*.
Prof. Kušej pa je orisal osnovna načela, ki so temelj tudi novih u-stavnih sprememb v Jugoslaviji, ko gre za vprašanje razdržavljenja družbe, za osvoboditev človeka, kar je v temelju samoupravljanja, v čim večji avtonomizaciji. Ideal bi bil, da bi ljudje oblast čutili za svojo in potem sploh ne bi bilo več oblasti. Na tej osnovi je prišlo 1953. leta do prvih sprememb z uveljavljanjem komunalnega sistema in takrat je veljaio mnenje, da je nacionalno vprašanje že rešeno s sklepi AVNOJ iz 1943. leta. Po objektivnem družbenem razvoju pa se je pričela vedno bolj uveljavljati pomembnost republik in ideja o enakopravnosti in suverenosti narodov ni imela več samo jezikovnega m kulturnega, temveč tudi gospodarsko obeležje. Pri tem je prišlo do konflikta republike: federacija in sedaj po eni strani do utrjevanja konflikta republike * federacija in poudarjanja, da so republike soodgovorne za delovanje federacije.
V tem okviru je nato predavatelj orisal ključne ustavne amandmaje.
Obe zanimivi predavanji sta vzbudili tudi zanimivo razpravo, ki se je ohranila na dokajšnji višini in v katero so med drugimi posegli Men; delj, dr. Velikonja, dr. Dolhar, dr. Šalamun in msgr. Klinc.
Popoldanski del je bil še vedno ne samo zanimiv, temveč tudi na visoki znanstveni ravni, ko je govoril o politično - ekonomskem položaju Slovenije po novi ustavi univerzitetni profesor dr. Vladimir Murko, ki je zelo podrobno orisal sedanje gospodarsko stanje, vso množico novih predpisov, ki so že u-stvarjeni in ki se še ustvarjajo, družbeni jugoslovanski sporazum o razdelitvi tako nazvanega kapitala ter vsa s tem povezana vprašanja.
Doktor filozofije in štipendist Švicarskega nacionalnega sklada za znanstvena raziskovanja v Friburgu Ludvik Vrtačič pa bi moral zaključiti s »Kritičnimi pripombami k u-stavnim spremembam v Jugoslaviji*, šlo pa je za svojstven pogled, ko je igrajoč se z filološkimi pojmi do-
kazoval, da samoupravne družbe sploh ni (kot argument je navedel, da se tega pojma ne da prevesti v nemščino) in pri tem mu je r'užil kot osnovno dokazno gradivo ljubljanski humoristični list »Pavliha*.
V četrtek začetek XXV. zdravniških dnevov
V četrtek se bodo — kot smo že poročali — začeli v Avditoriju XXV. zdravniški dnevi tržaške bolnišniške šole. Glavna tema dnevov bo kirurgija srca, o čemer bodo razpravljali slavni kirurgi in znanstveniki iz številnih držav. Izvršni odbor, kateremu predseduje dr. En-rico Tagliaferro, je že poskrbel, da bodo dnevi brezhibno potekali.
Odkod
Venezueli
(Nadaljevanje s 4. strani)
«delovnih pogodbah* v zvezi z morebitnimi novimi raziskovalnimi deli na tem področju. Petrolejski strokovnjaki, v pretežni večini tujci, bodo odslej delali »na vladnem oziroma na državnem zemljišču*. To se pravi, da tujec ne bo vzel v zakup zemljišča, ne bo dobil nove koncesije, pač pa bo dobil le nekakšno dovoljenje, da vrta in išče na zemljišču, ki pripada državi. Po teh pogajanjih se bo izkoriščanje vrelcev omejilo na dvajset let, namesto prejšnjih štirideset: vla da pa bo namesto dosedanjih 75 pobirala 85 odstotkov dobička.
Čeprav se razmere za petrolejske družbe krepko omejujejo, so te prepričane, da bodo še naprej služile in dve družbi sta že podpisali nove pogoje, v kratkem bo novo pogodbo podpisala tudi družba Mobil Oil.
Od kod Venezueli toliko poguma?
Ti ukrepi so rezultat pobude tako imenovanega manjšinskega levičarskega bloka v venezuelskem parlamentu, toda »manjšinskega bloka*, ki ima na svoji strani tudi večinsko stranko. Pod tem pritiskom ali s tem jamstvom je vlada prišla do sklepa, da bo treba kaj ukreniti, kajti tuje petrolejske družbe so doslej izčrpaie preveč venezuelskega bogastva in sedaj je bilo treba začeti z novim gospodarjenjem, da bi tudi »doma kaj ostalo*.
Socialdemokratski voditelj je obžaloval, da je to politično linijo do sedaj odločno odbijala socialistična stranka v videmski pokrajini. Po njegovem mnenju se ta stranka še vedno uporno zadržuje na maksi-malističnih stališčih, čeprav zahteva položaje v javnih upravah, ki pa jih sicer noče podpirati, Cecche-rini je nadalje sporočil, da bo PSDI preklical v bližnji bodočnosti svojo podporo enobarvnim občinskim u-pravam v rokah KD, ki obsta ajo v Furlaniji. Stranka bo to storila, «da bi prisilila Krščansko demokracijo, da izbere svojo pot med na-
fHiHiimmimiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiMtiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiHmMiiimiiiniiimmniuiiiiHiiiiHiifiiiii
TRADICIONALNO ZBOROVANJE SOCIALDEMOKRATOV V PRADIBOSCU
Stališče stranke v Ferrijevem govoru - Pozdrav Gorjana in Pawlika
Predvčerajšnjim je bilo v Pradi-boscu (dolina Pesarina) tradicionalno zborovanje socialdemokratov iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ki se ga je udetežilo več kot 6.000 članov stranke in simpatizerjev. V zvezi z dogodkom je tiskovni urad deželnega odbora PSDI izdal poročilo v katerem poudarja pomembnost srečanja, ker je bil navzoč sam tajnik stranke Mauro Ferri in še zlasti zaradi navzočnosti predstavnika SZDL iz Slovenije Gorjana ter socialističnega predstavnika iz Celovca Pawlike.
Zborovanje je odprl socialdemokratski prvak Guido Ceccherini, ki je tudi član državnega vodstva stranke. Ceccherini je poudaril, da so socialdemokrati v deželi Furlanija - Julijska krajina na drugem mestu med strankami levega centra. Zato je poudaril tudi veljavnost te politike v deželi ter v njenih glavnih središčih.
»Gotovo je kakšen način, da bi tole irsko avanturo podtaknili Amer! čanom!*
GORSKE NESREČE OD ALP DO PIRENEJEV
V gorovju pri Lourdesu zginil brez sledu francoski kardinal
Številni gorniki so se ponesrečili v švicarskih Alpah
LOURDES, 6. — Že davi v zgod-11633 m. Čeprav pot, ki pelje do njih jutranjih urah so gorski reše-' vrha, ni posebno težavna, je ven-
valci, planinci, žandarji in policisti '	‘	............
začeli iskati v gorovju Pibest, ki irifeji na Španijo, 80-letnega kardi-
nala Martina, bivšega nadškofa v Rouenu.
Kardinal Martin živi že 4 leta v Lourdsu, potem ko je zapustil svoje službeno mesto kot nadškof v Rouenu. Visoki cerkveni dostojanstvenik je bil v svojem življenju navdušen planinec. Tako se je tudi že predvčerajšnjim zjutraj napotil sam v gorovje Pibest, in sicer na vrh »Soum d’Andorre»,
ki je visok
USPELA PRIREDITEV
darle verjetno bila nekoliko prehuda za priletnega kardinala. Ker bi se Martin moral vrniti v Lourdes že včeraj zvečer, kar se ni zgodilo, so začeli seveda domnevati da se je ponesrečil v gorovju: morda je padel nerodno, ali pa mu je nenadoma postalo slabo. Že davi, kot smo dejali, so številne ekipe začele iskati priletnega cerkvenega dostojanstvenika. Pri iskanju sta sodelovala tudi dva helikopterja francoske žandarmerije, ki sta preletela celotno tamkajšnje gozdnato področje. Žal je bilo vse iskanje zaman.
V PORTOROŽU
Ljubljančanka Polona Slapšak izvoljena za miss Slovenije
V Portorožu je bila isti večer se ena kvalitetna prireditev, na kateri so nastopili znani domači in tuji pevci
V soboto zvečer je portoroška o-bala doživela še eno atraktivno prireditev. V restavraciji Taverna v Luciji sta Folitika-Bazar in Zavod za pospeševanje turizma v Piranu organizirala volitve najlepše Slovenke in najlepše Makedon-ke. Na odru se je pojavilo kar 24 lepotic iz obeh republik, ki so se morale precej časa razkazovati žiriji, dokler ni slednja izbrala deset najlepših. Končno smo le slišali imena šestih najlepših. Naslov miss Slovenije 1971 je osvojila 20-letna študentka iz Ljubljane Polona Slapšak, za njeno prvo spremljevalko so izvolili 20-let-no frizerko iz Ljubljane Miro Mi-nič, za drugo spremljevalko pa 18-letno makedonko iz Ljubljane Dragico Lindič. Najlepša Make-donka pa je 18-letna dijakinja iz Bitolja Saleba Čuskovska, njena prva spremljevalka je Trajana Va-sevska iz Skopja, druga spremljevalka pa Eli Šikovska iz Ohrida. Vseh šest lepotic se bo jeseni u-deležilo tekmovanja za naslov miss Jugoslavije, najlepša Jugoslovanka pa bo potem zastopala Jugoslavijo v tekmovanju za naslov miss Evrope.
Žirija je bila tokrat sestavljena iz ljudi iz raznih krajev Jugoslavije. Moramo tudi povedati, da ni delala povsem na pamet in po trenutnem vtisu, ampak predvsem pa mednarodnih in že ustaljenih normah ocenjevanja. Žirijo so sestavljali: Boris Jež, novinar iz Kopra, Grozdan Popov, novinar makedonskega Večera, Trajan Stepanovski, arhitekt iz Zagreba, Miroslav Uroševič. kipar iz Zagreba, Irena Prosen, filmska igralka iz Ljubljane, Aleksandar Pajič, novinar beograjske Politike in Ružiča Jakič, generalni sekretar odbora za izvolitev miss Jugoslavije iz Beograda. Komisija je zadovoljivo opravila svoje delo, in prvoizvoljene so dobile tudi največ aplavzov publike.
Na prireditvi v Luciji je mnogo pripomogla k vedremu razpoloženju konferansa Miče Orloviča iz Beograda in Kristine Remškarjeve
iz Ljubljane. V zabavnem programu so sodelovali še pevci Nada Kneževič, Lado Leskovar, Ivica Šerfezi, Lidija Kodrič in Tihomir Petkovič ter orkester Saše Subote.
V Portorožu je bila v soboto zvečer še ena kvalitetna glasbe-no-zabavna prireditev, ki sta jo prenašali miinchenska in ljubljanska radijska postaja. Ob spremljavi zabavnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška so nastopili Freddy Quinn, Siw Malmkwist, Sonja Gaberšček in Oto Pestner. Prireditev sta vodila Nataša Dolenc in Ernst Gris-semann. škoda, da sta bili dve kvalitetni prireditvi na isti večer, saj so bili na ta način številni domači in tuji ljubitelji takih prireditev v dvomu za katero naj se odločijo.
L. O.
Nesreče v gorah se vrstijo druga za drugo. V Švici so v prejšnjih dneh zgubili življenje trije alpinisti, od katerih je bil eden Italijan. Pri plezanju na skupino Weismies (gorska veriga, ki deli dolino Saas od Simplona) je italijanski gornik Marcello Girello, star 40 let iz Varza pri Novari, strmoglavil kakih 100 m globoko ter se ubil. Zakaj je prišlo do nesreče, se še ne ve.
V srednjih Alpah je izgubil življenje švicarski alpinist Heinrich Schnevvlin, ki se je ponesrečil, ko je sam plezal proti vrhu gore Schiin (3800 m).
Do tretje nesreče je prišlo v skupini Bietschorn, kamor se je podala naveza baselskih gornikov. Življenje je izgubil Anton Omlin, ki je strmoglavil več kot 100 m globoko na spodnji ledenik. Omlin se je ponesrečil, ko je skušal rešiti iz ledeniške razpoke nekega tovariša.
Iz Aoste pa poročajo, da so našli in prepeljali v Chamonix truplo e-nega dveh alpinistov, ki sta se ubila včeraj, ko sta plezala čez steno tik pod vrhom Mont Blanca, in sicer po smeri »Sentmelle rouge*. Oblasti še niso ugotovile istovetnosti gornika, ki so ga že našli, ker ni imel pri sebi nobenega dokumenta, pač pa samo značko, ki kaže, da gre za Švicarja. Njegovega tovariša pa še niso našli. Po ne-
MOSKVA, 6. — Danes sta odpluli iz pristanišča v Murmansku dve sovjetski vojni ladji, ki pripadata severni floti. Ti dve ladji se bosta najprej ustavili v Oslu, nato pa bosta nadaljevali plovbo do nizozemskega pristaniška Rotterdam.
prednejšimi stališči PSI ter solidarnostjo z demokratskim socializmom v »čistih* odborih, kjer se bodo pomerile prizadete stranke.
Za poslancem Ceccherinijem je govoril tajnik stranke Ferri, ki obravnaval bistvena vprašanja, ki danes zadevajo socialdemokratske stranke v Evropi ter še posebej v Italiji in v Nemčiji. Socialdemokratski prvak je potrdil stališče PSDI, da podpre Brandtovo »Ostpolitik* ter proces gospodarske integracije zahodne Evrope z vključitvijo Velike Britanije. Menil je še, da mora Evropa računati na nujen doprinos ZDA, ki bi morale še v bodočnosti opravljati svojo vlogo v zahodnem svetu zaradi njene varnosti in gospodarskega napredka. Nato ie Ferri govoril o italijanskem notranjem položaju ter je poudaril, da v državi ne obstajajo drugačne alternative, kot je politika levega centra. Na kraju je še omenil nujnost, da italijanski parlament, čimprej odobri številne osnovne zakone, ki zadevajo davčno reformo, vprašan*? stanovanj, vseučili.ško reformo itd.
Množico, ki se je zbrala na srečanju v Pradiboscu, sta oozdravila tudi Gorjan in Pavvlik. Na zborovanju je govoril tudi deželni t-rinik in tržaški podžupan Lucio Lonza.
Umrl je Panfilo Gentile
RIM, 6. — Danes je v svojem stanovanju v italijanski prestolnici umrl v 82. letu starosti znani pisatelj in filozof Panfilo Gentile.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA SP V CESTNI KOLESARSKI VOŽNJI
1. Merckx, 2. Gimondi
MENDRISIO, 6. — Lepo svetov-1 v tem kolu ni manjkalo presen#e
.	.	.	w ..	M •	v.	.	___Tforo««?. 111
no prvenstvo v cestni vožnji profe- Največje je naredil Varese,
držav'
sionalcev. Gimondi in Merckx sta | prisilil na lastnih tleh novega pitnega prvaka, Inter, k delitVViralv
se izkazala predvsem v zadnjem delu vožnje, ko so bili drugi že trudni in izmučeni od dolge ooti in vročine.
Merckx in Gimondi sta prešla v napad v predzadnjem krogu. Prispela sta skupaj v ciljno ravnino.
Merckx je imel vač možnosti, da premaga Italijana kajti Gimondi ni znan kot sprnter. Gimondi ie prvi napadel, toda Merckx ni imel večjih preglavic. Italijana je prekosil in ga na cilju premagal za cele tri metre.
1. Eddv Merckx (Belgija), ki je prevozil 268,800 km v 6.39’06” s poprečno hitrostjo 40,110 na uro.
Gimondi (Italia)
Guimard (Francija) 1’13" zaostanka
Poladori (Italija)
Pintens (Belgija)
Mortensen (Danska)
Dancelli (Italija) 6’51” za ostanka
Verbeeck (Belgija)
Ritter (Danska)
Svverts (Belgija)
2.
3.
8.
9.
10.
NOGOMET
Italijanski pokal - 2. kolo
Inter nepričakovano podlegel Vareseju
k delitvi
Cagliari je nepričakovano rern'1.i it Foggii ter je še enkrat doka ’ j^. ni tako uigran kot prejšnja I® '. r. .t..,.	____ Morali so z®11 \
ventus, Bologna in Napoli --	(.
ve uspehe po nekoliko slabem ^
ku. medtem ko je Como . pričakovano na tujih tleh Pr® Brescio.	,w?in
Rezultati in lestvice sedmin po drugem kolu so naslednje-
Prva skupina Brescia—Como Varese—Inter (Reggina je nočivala) LESTVICA Inter in Como Vareče
Bresria in Re"eina (Brescia in Reggina tekmo manj")
0:1
1:1
oSfd
Dr»ga skimlna
Novara—Mantova Cc la nia—Monza Milan je počival
LESTVICA
Milan. Novara, Catania
in Mantova
Monza
(Milan in Novara sta odi gr®*® mo manj)
0:0
0:2
Včeraj so odigrali drugo kolo italijanskega nogometnega pokala. Tudi
Tajnik Ferri govori na zborovanj ii v Pradiboscu. Desno: predstavnik
SZDL Gorjan
..h""""..............................il.llllll.nl.................................„„„„„„„„.......................
NAJHUJŠA NESREČA AMERIŠKEGA LETALSTVA
Letalo strmoglavilo: sto devet oseb mrtvih
sreči je gornika zasul velik plaz. vidljivost dobra. Preiskovalni oranega in ledu.	I gani menijo, da je pilota zavedlo
JUNEAU (Aljaska), 5. — Na Aljaski, 27 kilometrov severozahodno od mesta Juneau je včeraj zvečer strmoglavilo ameriško potniško letalo »boeing 727». Malo pred nameravanim pristankom je treščilo v strmo pobočje gore v bližini letališča.
Nihče od 102 potnikov in sedmih čianov posadke ni preživel nesreče, tako da je to najhujsa letalska nesreča v ZDA.
Letalo, ki je bilo namenjeno v glavno mesto Aljaske Anchorage, bi moralo pristati na letališču v Juneauju. Nekaj minut pred napovedanim pristankom je kontrolni stolp izgubil zvezo s pilotsko kabino. Le trenutek prej je poveljnik letala sporočil, da je v perfektni liniji za pristanek.
Prekinitev radijske zveze je povzročila alarm na letališču. Letala in helikopterji so začeli takoj preiskovati okolico. Nekaj ur po tragediji je neki helikopter končno našel razbitine letala na strmem grebenu gore Chilkoot.
V trenutku trčenja ob gorsko pobočje je nad področjem divjala nevihta in dež je lil kot iz škafa. Vendar krajevna metereološka postaja je sporočila, da je bila ~	or-
nepravilno dedovanje višinomera, zato naj bi letalo letelo nižje kot je kazal inštrument.
Letališče v Juneauju ni še opremljeno s sistemom za vodenje letal na daljavo, ker je svet v okolici zelo valovit. Letala morajo zato ubrati pravilni tir za pristanek na podlagi podatkov, ki jih daje višinomer.
Zazidali so vrata občinske palače
PALMI (Reggio Calabria), 6.
— Šala, ki so jo palmski univerzitetni študentje zagodli svojim kolegom v San Pietru di Carrida, se bo ve-jetno zaključila pred sodiščem.
Pred nekaj dnevi so se hekateri študentje iz Palmija odpravili v sosednjo vas in so v nekaj urah zazidali vstop v občinsko palačo.
Da bi se maščevali, so študentje iz San Pietra zabarikadirali cesto v Palmi. Župana obeh vasic verjetno nista tako duhovita kot študentje, I ker nista cenila šale in sta zadevo I -rijevila karabinjerjem.
Tretja skupina
Palermo—Verona Catanzaro—Napoli Sorrento je počival
LESTVICA	j
Sorrento, Napoli in Verona	j
Palermo in Catanzaro ,;j(raU (Sorrento in Palermo sta °a' tekmo manj)
Četrta skupina
Genoa—Bari Juventus—Sampdoria Taranto je počival
LESTVICA
Juventus
Bari in Sampdoria Genoa
Taranto	.
(Taranto in Genoa sta odi8r®la mo manj)
Peta skupina Cesena—Reggiana Bologna—Modena Vicenza je počivala LESTVICA
Bologna
Vicenza
Cesena in Reggiana Modena
(Modena in Vicenza sta tekmo manj)
M
j:0
k
i
1
0,
od#1*
Šesta skupina
Ternana—Perugia Atalanta—Lazio Roma je počivala
LESTVICA Perugia in Lazio Atalanta in Ternana Roma
(Roma in Ternana sta mo manj)
J: J O:®
odi«rali
Sedma skupina Foggia—Cagliari Arezzo—Livorno Fiorentina je počivala LESTVICA Cagliari, Arezzo in Fiorentina Livorno in Foggia (Foggia in Fiorentina sta
0:2
J
1
tekmo manj)	^



m k
m
'j
S?
vij
v

m ■ ■#*»''
Na Sliki vidimo tri od šestih kitajskih študentov, ki so začeli gladovno stavko iz protesta proti japon-
skim zahtevam po nekih manjših stokih
TOREK, 7. SEPTEMBRA 1971
TRST A
7.15, 8.15,	11.30, 14.15, 17.15,
20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade pos.ušaice; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Ot"oci pojo; 19.20 Glasbeni bestsellerji;
19.40	Poje zbor »Kras*; 20.20 Šport; 20.35 Komična opera; 23.00 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Kot juke box; 15.35 Radijska igra; 16.00 G. Bizet: »Carmen*.
KOPER
7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Polke in valčki; 14.30 Zbori in baieti iz oper; 15.00 Naši pevci;
15.40	Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 »Kako smo preživeli počitnice*; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Iz priljubljenih oper;
18.10	Vaši pevci; 18.30 Pesmi in plesi; 19.15 Popoldanski koncert; 19.45 Ritmi za mladino; 20.30 Prenos RL; 23.20 Glasbeni cocktail; 23.35 Novo in moderno.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje baritonist Tito Gob-bi; 12.10 Plošče; 13.15 Spored z Giancarlom Guardabassijem; 14.10 in 15.30 Italijanski zibaldone; 15.10 Radijska priredba; 16.00 Mikrofon za počitnice; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Glasba in popevke; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Kon-
cert; 19.30 Poje Charles Aznavour; 20.20 Opera.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 19.30,
24.00	Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Popevke za vse; 10.35 Otto piste; 12.30 Glasbena oddaja; 14.05 Plošče;
15.00	Ne vse, toda o vsem; 15.15 Naši orkestri lahke glasbe; 15.40 Tečaj francoščine; 16.05 Popoldanski spored; 18.45 Plošče danes; 19.00 Spored s Pippom Bau-dom; 20.10 Supersonic; 21.30 Ping pong; 21.50 Ženska v letu 70; 22.10 Novosti; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Odlomki iz Verdijevih oper; 13.00 Medigra;
14.00	Glasba 19. stoletja; 14.30 Plošče v izložbi; 15.30 Opera; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Ives in Concordova poetika; 21.30 Koncert sodobne glasbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Albinonijev koncert; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.20 Vzporedna glasba; 11.05 Medigra; 12.30 Opera; 13.30 Portret izvajalcev; 14.15 Antologija izvajalcev; 15.30 Lahka glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Z ansamblom Jožeta Privška; 10.40 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 J.
o	1
Gotovac: odlomki iz °Per,® cid h® onega sveta*; 13.30 Kmetu ,gt^-sveti; 13.40 Vedri zvoki z čimi ansambli; 14.15 Zabava jjjll
ba; 14.30 Priporočajo vanJ'J'jn Poje Šentjernejski oktet; *»
poti s kitaro*; 15.55 Pet EP; 16.30 Glasbeni 16.40 Recital pianista Mari® g of dige; 17.00 »Vrtiljak*; poP°! kestrom Boston Pops; 1® . ig,li>V danski simfonični koncerti }efi’ torek na svidenje; 19-45 biom Atija Sossa; 20.00 La&fL, l otroci!; 20.15 Minute s »Z F; Sušnika; 20.25 Pet minut ‘.go F' 21.00 Prodajalna melodiji AgfV V. Gogolj: Ženitev; 22.50
na medigra; 23.15 Chopina^
nn nc n.	, _	‘ uf
00.05 Literarni nokturno vija jugoslovanskih pevcev ne glasbe.

ITAL. TELEVlZlJ^rt
18.15 TV za otroke; 19;f W in kronike; 20.30 Dnevni' f TV priredba; 22.30 Srečaijl eVj#' samblom Aguaviva; 23.00 V
II. KANAL & *
21.00	Dnevnik; 21.15 » 1971; 22.15 Telefilm.
JUG. TELEVIZIJ*^:
10.35 TV v šoli; 11.«
12.00 Osnove splošne lZo,išč>I,S’ 15.45 TV v šoli; 16.35
16.50	TV vrtec; 17.10
18.50	Prijatelj Ben; 1®’,
nik; 19.30 Poje Nana lf 20.05 Zdravilne vode; 20-. ^ dovina kozmetike; 21.00 * jj#' nik; 21.35 Dvanajst	&
23.10 Malo za šalo, ma'° -fV
KOPRSKA BARVNA
20.00	Lutke; 20.30 Glas**, ^ treti; 21.00 Dnevnik; 21-film; 22.00 Glasbena oddal
Ki,
4iei



‘v®
1it
»2)
s
%
s
K
Vi

Si
i«Vr

S
s
s
»J
4
c
s
S
Si
S
m
V