Leto V.
Szombathely, oktober 20. 1918.
Štev. 42.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se mero pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela XXII. po Risalih.
Vučitel, znamo, ka si pravičen i pot božjo po pravici včis i ne maš pazke na nikoga. Mataj 22.
Kristuš je vučitel. Sam je vadlüvo. Pravo je apoštolom: Vi mene zovete za Vučitela i Gospoda, dobro pravite, ar sam za istino. Kristuš je včio. Meo je oblast. Sv. Marko piše: Jezuš je po sobotah šo vu šinagoge i je včio i so se čüdivali nad njegovim navukom, ar je včio tak, kak ki oblast ma i ne tak, kak pisačke. Kristuš vči od znotraj. Pri sv. Mataji se čte: Ne dajte se zvati za vučitele, ar je edini vas vučitel Kristuš. To je, on samo da pamet.
Kristuš nas vči na pokoro. Pri sv. Mataji se čte: Idite prek voskih vrat: ar šürke vrata, šürka cesta pela na skvarjenje i jih je dosta, ki po njoj hodijo. Kak voska so vrata i cesta, štera pela na živlenje. Kristuš nas vči na modrost. Naše dela se mala i voska vidijo, kda je začnemo, sledi v pamet jemlemo, kak so velika i široke zrasla. Kristuš nas vči na boganje. Pokaži mi pot tvojih pravic i zapovedi. Na slednje Kristuš nas vči na pot lübeznosti. Novo zapoved vam dam, je pravo, da eden ovoga lübite, kak sam jas vas lübo. Vu tom bodo vas poznali, da ste moji vučenicke, či bodete meli lübezen eden do drügoga. Apoštol piše: Ešče vekšo pot vam pokažem. Či mo gučo po človečem i angelskom jeziki, nego lübeznosti ne mo meo, takši sam, kak železo, štero rogače.
Kristuš ne prebera med lüdmi. Sv. Peter je pravo: Bog ne gleda na peršono, nego vu vsakom narodi, ki se boji Boga i pravico čini, je prijeten pred njim. Sv. Pavel piše: Ne prebera Bog. Ki so proti pravdi pregrehšili, po pravdi bodejo osojeni. Ar ne oni, ki pravdo poslühšajo, se zve-
ličajo. V drügom mesti piše: Znate, da vsaki, ka je dobroga včino, dobi od Boga, naj bo te že sloboden ali sluga, ar pri Bogi ne ga odebiranje peršon.
Bojna.
5. okt. Premirje i mir smo ponüdili ententi. Te stopaj ne smemo tak gledati, je dobilo časopisje poročilo, liki bi naš vojaški položaj to želo, nego to je i nadale dokaz naše mirovne politike, štero smo dec. leta 1916 začnoli. — Rusija, je törskoj vladi noto poslala, vu šteroj izjavi, da vu Bresti Litovskem sklenjeno rusko-törsko mirovno pogodbo za nevalano vzeme. — Novi nemški kancler princ Maks Badenski je govor meo pred nemškimi poslancami. Izjavo je, da ščejo nazaj postaviti Belgijsko. Do zdaj sklenjene mirovne pogodbe ne morejo na poti biti novoj mirovnoj pogodbi. Žele, da se v Litvaniji i na Poljskom odeberejo zastopniki ljüdstva. Na dale je pravo, da pošteni i pravičen mir šče za celi človeči rod. Vüpa se, da mirovno ponüdbo ententa sprejme, nego či sovražnik i na dale nas šče potreti i poničati, ljüdstvo de melo telko moči, da domovino obrani. — Angluški listi pišejo: Demobilizacija bolgarske armade ino izročitev železnic, cest ino ozemlja ententi bo seveda želelo preci časa. Najmenje dva meseca bo trajalo, preden bo mogla ententa napravili novo fronto ob Donavi i celo takrat bodo osrednje velesile v tistom položaji, kak so bile tekom prvih 14 mesecov bojne. Narodi ententa bi mogli zato pomisliti, da nikak ešče ne ide za odločitev. — Hercegovski franciškani so poslali na casara spomenico, vu šteroj prosijo zdrüžitev vseh Slovencov, Horvatov ino Srbov v samostojno državo. Spomenico je podpiso v imeni herce-
govskih franciškanov provincijal o. David Nevistič.
Bivši bolgarski kral se odseli na Nemško v Koburg. Višji poveljnik nemške armade v Palestini s celim svojim štabom te odpotüvo v Berlin. Angluški državni tajnik znotrašnjih del je govor meo, med drügimi pravo: Nemčija od mira guči. Nego ne guči od takšega mira, šteroga bi mi čakali. . . Ka so nemci včinoli, to ne moremo pozabiti. Prvle kak bi Nemčiji odpüstili, moremo pravični biti proti našemi lüdstvi. Bi pravično bilo, da bi Nemčija, štera je naše ladje vtopila, po bojni največ ladj mela? Bi pravično bilo, da bi njena industrija (meštrija) i verstvo nikaj ne trpelo, da je industrijo i verstvo Belgijsko i Francuško na nikoj djala. Nemčija more izjaviti, da je bojna ne samo peklensko delo, nego ne plača se. Nemčija more prvle požalüvati, ka je včinila, kak pa bi se ž njov spravlali. »Daily Mail« piše: Nemci morejo odstaviti Elzac Lotringo, austrijske taljane, srbsko i Belgijsko. Nazaj morejo dati vkradjeno blago, plačati morejo kvar, vö morejo dati casara, generale Bülov i Böhm, da do sod nad njimi držali. Či Nemčija, monarhija i Törčija prek da orožje, kak Bolgarija i sprazni zasedeno zemljo, teda je lehko guč od mira. — Naše čete spraznijo Poljsko — Pisali smo, da so naši mir ponüdili poleg 14 točk Wilsonovih. Glejmo zdaj že, ka žele Wilson. 1. točka: Vse mirovne pogodbe morejo biti javne. 2. točka: Popolna prostost ladj na morji v miri i vu bojni. 3. točka: Naj se nastavi enotnost gospodarskih razmer med vsemi narodi. 4. točka: Oboroževanje narodov se zniža na najnižjo mero. 5. točka je od kolonij. 6. točka žele, naj se izprazni rusko ozemlje. 7. točka: Belgija se more izprazniti i obnoviti. 8.
2
NOVINE
1918. okt. 27.
točka: Celo francuško ozemlje se more osloboditi i zasedeni deli se morejo obnoviti. 9. točka: Naj se napravi meja s Italijov z znanimi narodnimi linijami. 10. točka: Narodom Austrije — Vogrske naj se zagotovi prilika autonomnega razvoja. 11. točka: Rumunija, Srbija, Črnagora naj se izpraznijo i naj so obnovijo zasedena ozemlja. Srbiji naj se dovoli sloboden i varen dohod k morji. 12. točka: Narodom, ki so zdaj pod törskim gospodstvom, se more zavarvati živlenje i se njim more zagotoviti nemotena prilika, da se autonomno razvijajo. 13. točka:
Naj se nastavi neodvisna poljska država, štera more obsegati ozemlja, vu šterih prebiva polsko prebivalstvo i more dobiti sloboden prihod k morji. 14. točka: Zveza narodov se more nastaviti. Posebne pogodbe naj skrbijo za medsebojne garancije politične neodvisnosti. Naj se nastavi razsodišče, pred šteroga se morejo predložiti vse nastala narodna nasprotstva.
8. okt. Na mirovno pomüdbo je Nemčiji prišo odgovor od Zdrüženih držao. Odgovor pravi, da vlada Zdrüženih držav te čas ne more preporačati premirje, dokeč so naše čete na zemlji držav ententa. Svojo dobro nakanenje bi centralne države s tem pokazale, da bi svoje čete nazaj potegnole z zasedene zemlje. — Iz Berlina se piše, da je ne mogoče fronto odstaviti i postojanke sprazniti prvle, kak se sklene premirje. — Na zahodnom bojišči francozi i angluši, napadajo, nemci se omikajo.
10. okt. Zvün onih vlovlenih, štere so čete ententa vlovile, se je 65 jezero bolgarov podalo. Finsko si je za krala odebralo hesenskoga princa karla.
11. okt. Iz merodajnih krogov se glasi, da törska vlada v Berlini i na Dunaji izjavila, da törki ščejo mir sklenoti. Naši so oprosili törsko vlado, naj svojo mirovno ponüdbo odlaša tak dugo, dokeč naša mirovna ponüdba se koma prevrže.
12. okt. Nemška vlada z našov vladov vred je pripravna zasedeno zemljo sprazniti. Nemški kancler je izjavo, da guči vu imeni nemške vlade i ljüdstva. Potem lehko pravimo, da se naskori začnejo mirovna pogajanja.
Dom i svet. — Glási.
Mro je Peter (Petek) Horvat, svinjski tržec z Malih Dolenec 10. sept. Pokopani je 13. sept. Poznani je bio po našem celom slovenskom kraji. Pokoj večni njemi darüj Gospodne.
Vmrli so v Ljubljani frančiškan Stanislav Škrabec zlatomešnik v 74. leti svoje starosti. Pokojni so bili goreči dühovnik, veren profesor, jezikoslovec s svetovnim glasom i duga leta urednik glasnika tretjerednikov »Cvetja.«
Naše slovensko narečje prek Müre jih je jako vsikdar zanimalo i ne v ednom slučaji je bilo podlaga za njihove trditve v književnoj slovenščini. V goreče molitve zročimo blago düšo pokojnoga vsem naročnikom, posebno pa tretjerednikom.
Cemerje dolinskih tolvajev. Naši dolinski tolvajje so se jako razsidili na goske. Prle so kür ne mogli trpeti pa ledra — ešče z kočij so ga dolzrezali, zdaj so pa opet na goske dobili pik i den za dnevom je ž sveta spravlajo.
Ali celo so zato ne nevoščeni gospodari nekaj tüdi nehajo: Črensovcih v nekom mesti, odket so lani svinjsko meso odnesli, so to noč, gda te vrstice pišemo, gosko odnesli ali brez glave. Glavo so njoj odsekali i gospodari povrgli za poštenje, ka se je nej prebüdo, gda so njemi gosko lovili.
Nesreča. Raduha Janoša, osemnajset let staroga domobranca 20 dpp. z Adranec je na Tirolskom gora zasipala. Naznano je pajdaš Peršič Štefan od Sv. Martina.
Samo z dovoljenjom je slobodno küpiti brave. Svinjo od 20 kg žmetnešo samo z dovoljenjom slobodno küpiti. Dovoljenje po vesnicah do 2 falata veško poglavarstvo da, više okrajni glavar (főszolgabiró.) Svinje, štere više ostanejo od domačega nüca i za plemen, bodo rekvirirane, či so od 20 kg žmetneše.
Benzin se je vužgo vu kuponi. 6-ga oktobra so se dekle domo pelale iz austrijskoga Wöllersdorfa za živež. Eden tržec je njim dao z benzinom zmešani petrol, da bi za njega živež pripeljale. Pod gvantom na telo so si privezale petrol i tak so nesle na železnico, tam so pa pod klop djale. Po poti so se glaši sprevrgli, ništerni se spotro. Janka edne dekle se je namočila pa je pravila: Vužgite spico, vse sam mokra. Eden mladi človek je vužgo. Vu tistoj minuti je benzin razpokno. Petrol, ka je po srteli bio, se je vužgo, vužgo se je i gvant potnikov. Goreče lüdi je eden vojak, ki je pri dverah stao, völučo, sledi so že sami vöskakali. Sreča je bila, da je breg bio i vlak je po mali šo. 43. pazitel je vido, da kola gorijo, je dao glas biižanjomi paziteli, naj vlak stavi. Nesrečne so v Sombotel pripeljali. Naj bolje je zgorela Novak Petronela, 17 let stara. Mrla je.
Dosta tolvajije se godi na vse kraje. Kradnejo kokoši, roje. Eden se od ovoga boji. Na našem goričkom okoli Monoštra so zelje prvi tjeden oktobra vse doli zosekali. Čüdno je, da tovaji, štere celi svet pozna, najbolje kričijo, da njim, prej, vse ta nesejo.
Državni uradniki — težaki. „Grazer Volksblatt“ poroča: Žalostno je vendar, toda dejstvo je, da delajo vpokojeni državni uradniki pri kmeti kot težaki ino dobivajo hrano ino 1 krono dnine (plače na den).
Draga pošenica. V Somboteli so na sled prišli trem želežničarom, ki so vu Wiener-Neustadt pšenico švercali, eden meterski cent za jezero koron. So lehko šampanjer pili. To je nje ravno ovadilo.
V Dolence na pošto je imenüvana Dietrich Joža. Dozdajšnja poštarica Singer Annuška ne mogla zadobili za volo malih let. Občinstvo jako zadovoljno ž njov bilo.
Vdobljeno je od vojaka Prša Fer.
10 k, od g. feldkurata N. N. 50 k.
Pozor vojaki! Mariborska škofija (püšpekija) je izdala vrlo dobro knižico z napisom: Nedeljski in prazniški evangelji z razlago in opomini? V tiskarni sv. Cirila v Mariboru stane 50 fil. Kateri vojak pa prosi za njo pri škofijski pisarni v Mariboru, jo dobi zaman. Vredništvo Novin je dobilo z dobrote g. dr. M. Slaviča 20 falatov. Ki so vredništvo za molitveno knigo prosili, naj ponovijo prošnje, te 20 falatov razdelimo med vojake.
V imeni Bl. D. Marije prosim bogatce, naj pošlejo nej meni ali komi drügomi na hasek, nego jedino njenomi Listi šteri se. zdaj štampa, malo vekšo podporo. Več jezer koron je stroškov. Vsi dohodki na Novine ido. Marija 1. tiste prosi štere je blagoslovila z zemelskimi dari. Ne odvržite njene prošnje dragi bogatini! Črensovci, Cserföld, Zalam. Klekl Jožef vp. pl.
Pošta. Feldkurat. Pišete mi, da se naši slovenci po špitalah za vogre dajo pisati, da ste ni ednoga ešče ne naišli, da bi se za slovenca vadlüvo. Žalostno je, krivi so ne oni, krivi smo mi, ki smo tak kesno začnoli dramiti našo lüdstvo. Hvala na bogatom dari. — Bence Števana 83. pp. rudeč križ i na dale išče. — Dervaríč Jožef 106. pp. je premino (eltünt) 15. junija. — Juck Janoš je 11. aug. 1917. od svoje čete premino. — Anton Maček je 5. okt. leta 1916. od svoje čete premino.
Deca v bojni
Spisao : Gorski.
Eden čas nam pošilajo mati pejneze, ali na ednok vse vöostane, ne sam mela zkoj maloga grofa držati, záto sam prišla domo v Grádec, gde francoski jezik včim i tak bránim mojega maloga vučenika ki je prvle meni krüh i stalis dao. . .
Gda se je z Russijom mér skleno sam pisala oči i materi etoga maloga. Dugo sam nikaj ne dobila odgovora. Na slednje nam piše pópa (plevanos) ka oča jo spadno na bojišči, matero so puntarje morili, grad gori vužgali, imanje roztálali, tak ka zdaj to siromaško dejte nikoga i nikaj nema ne sveti.... Eden mali mantrnik bojne.
Dale.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.