Novice
—   Obsojeni izgredniki. Zaradi nemirov v Massi nav Laškem obsodilo je vojno sodišče vodjo nemirov Karola Gat-tinija v petindvajsetletno ječo, Petra Gattinija v dvanajstletno* ječo Več družin zatožencev obsodili so pa v trimesečno do> štiriletno ječo.
—   Umrl je ravnatelj bosenskega pravosodja Ed. Eichlerr še Je v 301etu. Pokojnik je bil znan kot jako zveden uradnik: in je mnogo storil za vrejenje pravosodja v Bosni. Izdal je neko večjo knjigo o pravnih razmerah v Bosni in HercegoviniT v kateri posebno temeljito obdelava mohamedansko pravo.
—   Štirinajstletni očetov morilec. V Levalloisu poleg: Pariza ustrelil je štirinajstletni deček očeta svojega kupca Buan-chona z revolverjem.    Potem je pa sam sebe ustrelil v   sence a se ni nevarno poškodoval.
—   Svojo taščo je umoril dne 14. t. m. neki Argalafc v Vinkovcah na Hrvaškem. Ta mož se je lani v oktobru oženil. Priženil je 2000 gld. in imel majhno prodajalnico. Ker pa je bil hud igralec je pa v kratkih dneh doto svoje žene in vse svoje imetje zaigral. Napovedati je moral konkurz. Žena ga je zapustila in se povrnila k starišem. To ga je tako jezilo, da je sklenil, tasta in taščo umoriti. Dne 13. se je splazil v hišo-svojega tasta in se skril v kleti, kjer je ostal po noči. Zjutraj, ko je tašča prišla odpirat vrata, jo je napal. Hudo jo udaril po glavi in z nožem sunil v vrat. Potem jo hotel vdreti v sobor da umori še tasta. Ta se je pa zaklenil v sobo in jel klicati ljudi na pomoč. Došli ljudje so le s težavo zmogli razjarjenega morilca in ga odpeljali v zapor.
—   Iz ljubosumnosti je blizu Korneuburga neka ženska-polila z vrelim kropom moža in svojega otroka, ko sta spala. Oba sta nevarno opečena. Ženske pa od tistega časa ni več videti, jo je pobegnila.
—   Na smrt obsojen. V Levovu obsodili so na smrt 211etnega mizarskega pomočnika Baratynowicza, ki je lani v decembru zavratno umoril svojo mater, s katero se je bi! nekaj spri
76
i
—- Ropni umor. Blizu Karlovih varov na Češkem našli so umorjenega Karola Ehrna iz Otavice. Izterjal je bil pri nekem dolžniku 1600 gld. in s tem šel domu. Umorjenec je ustreljen v glavo in močno obžgan. ker je morilec obleko njegovo polil s petrolejem in jo zažgal, najbrž zaradi tega, da bi umorjenca ne bilo moč spoznati.
—   Rumena mrzlica hudo gospodari v Riu de Janeiro v Braziliji. Slednji dan umrje po kacih 60 ljudij za to strašno boleznijo. Poveljnik avstrijske c. in kr. vojne ladije „Zriny" fregatni kapitan Janez Halleček je tudi umrl za rumeno mrzlico, več pomorščakov na tej ladiji je pa zbolelo. Ladija je dne 1. septembra odšla iz Pulja na potovanje. Dolgo se je ladija mudila pred Rio de Janeho, da je varovala avstrijske koristi. Sedaj odpluje ladija proti jugu, da pride v drugačno podnebje Pokojni kapitan je imel 48 let, bil je pripadal k najboljšim častnikom avstrijske mornarice. Zapustil je vdovo in tri otroke. N^kaj Lasa je bil načelnik 7 mornaričnemu odseku v Pnlju.
—   Blazna blagajničarica. Lastnik neke večje proda-jalnice v Berolinu je te dni prišel v prodajalnico in videl, da njegova blagajničarica striže bankovce. Zakričal je nad njo, kaj da dela, ona mu je pa odgovorila mirno, da striže kot milijonarka kupone vrednostnih papirjev in da bode njega (gospodarja) nastavila za domačega slugo. Mož ji je hotel s silo zabraniti, da ne bi dalje delala škode, ali ona je skočila vanj s škarjami in moral je bežati, da ga ni poškodovala. Še le več na klic prošlih ljudij je premagalo ustavljajočo se deklico in jo odpeljalo v blaznico, kjer je zdravnik konštatoval, <da je zblaznela.
—   Razpok na ladiji. Na veliki nemški novi oklopnici „Brandenburgu je blizu Kiela, ko so vozili za poskušnjo, pobila neka parna cev.  46 oseb je mrtvih in 9 ranjenih.
—   Več sto ljudij v nevarnosti. Na finskem obrežji se je nakrat od obrežja odločilo kacih 100 štirjaških kilometrov velika ledena skril. Na njej je bilo na 500 ljudij Ti ljudje so sedaj v veliki nevarnosti in tudi hrane ne morejo dobiti, ker je led v več krajih prelomljen, da se ne more do njib, ledeni kosovi, pa onemogočujejo vožnjo s čolni. Drugi ljudje se na vso moč trudijo, da jih preskrbe z živežem in potem tudi rešijo. Po zadnjih poročilih so jih že rešili.
—  Žrtva igre. Zblanil je grof Gianni iz Brescie. ker je v Monte Carlu zaigral 300.000 lir, neki rimski časnikar se je ustrelil, ko je zaigral, vse kar je imel.
—   Samomor. V Gorici se je zadnje dni umoril vojaški nadzdravnik Gaina. Po narodnosti je bil Eumunec. Poslednji Las je bil v Petrinji na Hrvaškem pri polku št. 10 Tamkaj se je bil seznanil s hčerjo nekega trgovca in bi se rad poročil i njo. Toda tej poroki stavile so se nepremagljive ovire Dobiti ni mogel svedočbe, da še ni oženjen. Prosil je, da se že-nitev še odloži, ali stariši nevestini so se odločno izrekli proti vsaki odložitvi. Odpeljal se je torej iz Petrinje, rekši, da gre iskat potrebne papirje, in se ni več povrnil. Prišla je pa v Petrinje neka ženska, ki se je spričala, da je žena dotičnega nadzdravnika in ima že več otrok Poslednja leta je živela ločena. Kmalu na to pa pride iz Gorice poiočilo, da se je on umoril. Tak je žalosten konec te tragedije.
—    Levi so razmesarili krotilca zverin Karola Thil manna v San-Franciscu Dajal je ravno predstave, kar so električne luči pogasnile V temi so levi planili na krotilca in ga grozno grizli. Ko je luč zopet jela goreti, je lastnik menežarije Bounet z železnim drogom skočil v kletko in začel pretepati zverine, da so pustile nesrečneža. Upanja je pa jako malo, da bi ozdravil. V vsem ima 34 ran.
—  Nove francoske puške. Sedanje 8milimeterske repetirke mislijo v Franciji zameniti z novimi 6milimeterskimi. Nove puške jako dobro zadevajo in str^ljivo bode mnogo ložje, tako da bode vsak vojak lahko imel seboj  300 patron.
—   Makartova slika v Dunavi. Grof Ferdinand Zichv imel je sliko svojega   pokojnega tasta,  katero je slikal slavni
Makart. To sliko je poslal grof k nekemu slikarju, da naredi nekaj kopij za razne sorodnike. Ko je neki sluga ravno s sliko se peljal Čez Dunavo, veter z vso močjo popiha in sliko odnese z mosta v reko. Vse prizadevanie, da bi jo dobili iz vode, je bilo zastonj. Brzojavili so v razne nižje dunavske kraje, da naj gledajo za to sliko, ko bi jo voda prinesla. Slika je ve-ljala 10.000 gld.
—   Obsojen anarhist. Na Dunaji obsodili so te dni anarhista zdravniškega doktorja Ladislava Gomplowitza, sina znanega graškega profesorja državnega prava v poldrugoletno ječo. Dne 22. je imel na shoda brezposelnih delavcev jako hujskajoč govor in ko ga je hotela prijeti policija, se je na vso moč ustavljal. Tudi v Avstriji imamo že torej anarhiste iz boljših krogov.
—  Rudeči civilni zakon. Na Dunaji se te dni civilno poročita urednik ,,Arbeiterzeitungeu in znani socijalni agitator Julij Popp in pa gospodična Dvorak, ki je znana tudi kot govornica po delavskih shodih poslednja desetletja.
—   Dvaindvajsetletna krščenka. V predmestni cerkvi svete Magdalene v Mariboru krstili so te dni 221etno dekle, re-jenko tamošnjega uradnika južne železnice Wojte. Leta 1871. je Wojta bil nastavljen na kolodvoru v Ogeraki Subotici. S svojo ženo on nima otrok. Nekega dne tega leta prinese neko kmetsko dekle njiinu povitega otroka in zbeži. Wojta in njegova soproga sta otroka vzgojila. Sedaj sta spolnila tisto leto, da po zakonu lahko pohčerita otroka in hočeta to storiti. Dala sta hčerko sedaj krstiti. Dobila je ime Hermina. Nad 300 ljudij  se je udeležilo te redke slavnosti.
77