Poštnina plačana v gotovini
PROSVETNI DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Štev. 17 ^	Ljubljana, 5. novembra 1952.	^ Leto III.
r
BORBENE POZDRAVE


★
ilamti ll&mMtiitičisii fiactiji 'Jug^ilaui^e uv	le&tzmu. Icota-gzeAu.!
S leaitfeeeMe so&skiU ikspekiotiev it* Mudnikav
Zdi se mi, da ne bi bilo pravilno, če bi šlo naše glasilo mimo konference, ki se je vršila v dneh 29. in 30. septembra ter 1. oktobra na Svetu za prosveto in kulturo LRS. Na konferenci so sodelovali vsi šolski inšpektorji in načelniki oddelkov za prosveto in kulturo iz vse Slovenije. Obravnavala pa je vprašanja, o katerih se v naši javnosti že nekaj časa izredno mnogo razpravlja in za katere so poleg prosvetnih delavcev zainteresirani vsi naši delovni ljudje. Podobne konference nismo imeli v Sloveniji že nekaj let, zato tudi ni čudno, če se je nabrala kopica problemov, ki iz dneva v dan glasneje zahtevajo rešitev.
Vsi vemo, da se je v zadnjih letih mnogokaj izpremenilo v našem gospodarstvu, pa tudi v kulturnem in družbeno - političnem življenju. Naša pot v socializem gre svojo posebno pot naprej, na zunaj pa se izraža v decentralizaciji ljudske oblasti, v prevzemanju tovarn, podjetij itd. po delavskih svetih, v poglabljanju socialističnih odnosov med poedinci in družbo in v sami družbi, najbolj vidno pa v rasti in razvoju našega gospodarstva. Vsi ljudje imamo v vsem tem vsak svoj delež in svojo mesto — in pedagoški delavci lahko trdimo, da je naše mesto in delo družbeno izredno važno, ker je vzgoja mladih ljudi, bodočih socialističnih državljanov, v veliki meri odvisna od nas. Zato je seveda naša odgovornost naprain družbi, t. j. naši ljudski skupnosti toliko večja in ne smemo se čutiti, če skupnost naše delo in naša prizadevanja spremlja in kritično ocenjuje ter na uspehe in neuspehe reagira mnogo bolj odločno, kakor se to zgodi na drugih področjih dela. Rezultat tega kritičnega ocenjevanja je n. pr. konkretno v tem, da ljudje ugotavljajo, da naša šola zaostaja za dogajanji v našem gospodarskem in kulturnopolitičnem življenju. Zato je tudi naša dolžnost, da sami kritično premotrimo svoje delo, ugotovimo napake in pomanjkljivosti ter najdemo naši šoli in svojemu pedagoško - vzgojnemu prizadevanju odgovarjajoče mesto v naši stvarnosti.
To je bil tudi osrednji problem referata, ki ga je podal minister tov. Kimovec - Žiga in ob katerem je zrastel cel niz konkretnih, živin vprašanj vse od problematike v naših predšolskih ustanovah preko težkega in zapletenega vprašanja o pouku v niže org. šolah in od osemletnega obveznega šolanja do pošol-skega izobraževanja kmečke mladine. Sam referat je bil toliko življenjski in živ, da je izredno močno razgibal konferenco, ki se je morala zato podaljšati od prvotno določenih dveh na tri dni. O čem se je diskutiralo in kakšni so bili zaključki?
Prvi dan je večina časa potekla v razgovoru o organizaciji in delu naših občinskih ter okrajnih prosvetnih svetov in njihovih upravnih aparatov. Primeri iz številnih okrajev so pokazali, da sveti do neke mere vršijo svoje dolžnosti, niso pa še docela izpolnili svoje osnovne naloge, t. j. da k delu pritegnejo in v njem aktivizirajo široki krog ljudi, ki bi začutili potrebo in odgovornost za sodelovanje v samem Svetu ali v posameznih odborih. Na samih oddelkih za prosveto in kulturo pa se je aparat zaradi nerazumevanja ali prevelike vneme pri krčenju administrativnega aparata tako temeljito in birokratsko skrčil, da se je celotno poslovanje oddelkov zavrlo ali ponekod skoraj ustavilo. Tako je n. pr. ostal v Celju predsednik sveta sam za vse delo, ker sta obe uslužbenki na bol. dopustu, v Ljubljani pa morajo administrativne posle vršiti načelnik in inšpektorji. To narekuje nujno okrepitev okrajnih prosvetnih oddelkov, zlasti še, ker bomo morali v bodoče zbrati več številčnih pokazateljev našega šolstva in voditi popolnejšo operativno evidenco kakor doslej, če bomo hoteli pravilno argumentirati potrebo in zahteve naših šol in ostalih prosvetnih ustanov. Tudi je bilo sklenjeno, da naj okrajni sveti stavijo predloge za šolske tajnike na večjih šolah, da bodo tako upravitelji lahko vršili svojo osnovno nalogo pedagoškega vodje zavoda.
Razgovor o delu naših vrtcev, ki zajemajo precejšnje število predšolske mladine, je prikazal dokaj neugodno sliko o vsebinski vrednosti sedanjega dela v vrtcih, kjer imamo velik del vzgojnega osebja brez primerne izobrazbe, pa tudi brez izkustev, ker je vzgojiteljski kader sorazmerno zelo mlad. Stanje se bo verjetno močno popravilo, ko bomo dobili absolventke srednje vzgojiteljske šole, od katerih pa najbrž vsaj v začetku ne bomo smeli preveč zahtevati. Diskutanti so predlagali, da naj pedagoško vodstvo vrtcev prevzamejo šolski upravitelji, nadzorstvo pa vsak okraj za svoje delovno področje.
Zelo živahna je bila razprava o problemu niže organiziranih šol, katerega najbrž do konca ne bomo mogli rešiti vse dotlej, dokler ne bomo povsod imeli možnosti poslati otroke s hribovskih in oddaljenih krajev v internate. Te bi v bodočnosti morala imeti najbližja večja šola, da bi tako zajeli vse otroke v popolno osnovno šolo. Uspešno so do neke mere rešili problem v Prekmurju, kjer obiskujejo otroci višje razrede osnovne šole na najbližji popolni šoli. Vendar ise tako lahko reši problem na ravnini in če so posamezne male šole malo oddaljene druga od druge. Drugačen pa je problem n. pr. v goriškem ali tolminskem okraju, kjer so terenske prilike izredno težavne. Vsekakor bomo stremeli za tem, da se bodo enooddelčne šole postopoma pretvarjale v dvooddelčne. Razen tega je bila sestavljena tudi posebna komisija, ki bo problematiko temeljito preštudirala, poiskala stik in predloge s terena in stavila konkreten predlog za čim boljšo rešitev. Dobra osnova za delo ji bo lahko dose-^ danji študijski material in ugotovit-j ve tov. Šavlija, ki se že dalj časa resno bavi z vprašanjem niže organiziranega šolstva.
Najbolj pa je konferenco razgibalo vprašanje našega obveznega osemletnega šolanja, t. j. osnovne šole in nižje gimnazije. Sistem našega sedanjega obveznega šolanja je bil zgrajen po osvoboditvi in ima že vsa leta mnogo zagovornikov pa tudi nasprotnikov tako med pedagoškimi delavci, kakor tudi med delovnimi ljudmi, ki se zanimajo za šolo. Dosedanja praksa, pa tudi razvoj našega gospodarskega in kulturnega življenja v zadnjih letih problem oziroma vprašanje vedno bolj ostri in zahteva temeljitega študija. Tu ne gre samo za sistem, temveč tudi za vsebino in kvaliteto dela v procesu osemletnega šolanja, ki mora biti v skladu z našo stvarnostjo in njen živi odraz. Ob tem se je razvila tudi diskusija o petem razredu v osnovni šoli. Večina je uvedbo petega razreda odklonila. Skoda le, da izhodišče za razgovor o petem razredu ni bilo v skladu z dejanskim stanjem na naših šolah. Je pa podčrtala potrebo po temeljitem študiju in reorganizaciji vsebine in oblike obveznega osemletnega šolanja. Predvsem se pa bomo morali zediniti ali naj bo osemletno šolanje ena organsko zlita celota, ali ga naj razdelimo tako, da se bo drugi del, t. j. nižja gimnazija organsko zlila v celoto z višjo, gimnazijo. Razen tega tudi vsi pedagoški delavci iz dneva v dan močneje čutimo, da sedanji učni načrti za dobo osemletnega obveznega šolanja ne ustrezajo v celoti našim potrebam in stvarnosti. Zato bo potrebno, da bomo izvedli nekatere korekture in si tako ustvarili šole, ki bodo v resnici naše in ki bodo vzgajale mladino s perspektivo, da bo ta mladina čez nekaj let nadaljevala našo pot in naša prizadevanja v graditvi in poglabljanju socializma. Sestavljena je bila komisija, ki bo morala poleg drugega tudi dobro spoznati oblike in vsebino dela v osemletnih šolah oziroma osnovnih šolah in nižjih gimnazijah v vseh naših republikah, kakor tudi v inozemstvu, kjer so ponekod dobro razumeli ne samo potrebe, temveč tudi pogoje in stopnjo svojega gospodarskega in kul-turno-političnega nivoja, kateremu mora služiti obvezno osnovno izobraževanje mladine. In prav spoznavanje tega njihovega razumeva^ nja bo lahko nam v pomoč, da bo-
mo tudi mi ustvarili šolo, ki bo v skladu s časom in našimi potrebami.
O moralni in družbeni vzgoji, katero letos uvajamo v šole, razpravljajo menda res povsod. To je pokazala tudi diskusija. Verjetno bo tudi ta novi predmet delal učiteljem v šoli letos in prihodnje šolsko leto največ skrbi in preglavic, ker si ga bomo morali vsebinsko in metodično dokončno izoblikovati sami. Saj za delo v urah moralne in družbene vzgoje, ki jo uvajamo, nimamo še nobenih izkustev, niti zbranega materiala. Vendar pa lahko rečemo, da imamo prav mi, ki smo se skozi stoletja morali 'boriti za svobodo in pogosto tudi za napredek lastnih ljudi in vsega naprednega človeštva proti nazadnjaškim silam in nabrali v svoji zgodovini dovolj materiala za ta pouk. Posebna naloga učiteljstva v tem predmetu bo, da bo nudilo mladini vse bogastvo in lepoto iz zakladnice vsega naprednega človeštva in jo ob tem vzgajalo v značajne in poštene državljane in člane socialistične ljudske skupnosti. Ta naš namen pa je seveda razumljiva ispotika vsem reakcionarnim elementom, ki so prej hujskali ljudi, češ, da smo z odpravo verouka iz šol vzeli mladini in staršem nekaj silno važnega, sedaj pa skušajo zakriti in po možnosti tudi diskreditirati moralno in družbeno vzgojo, ki jo uvajamo, ker čutijo, da z njo dajemo mladini in staršem nekaj, kar je neprimerno boljše, kakor je kdaj koli lahko dajala lažna moralka katoliške cerkve.
Dalj časa se je konferenca zadržala tudi ob razgovoru o telesni vzgoji mladine v naših šolah. Za ta predmet, kakor tudi za ostale »veščine« velja še mnogokje, da pač ni enakovreden ostalim predmetom in je praktično še telesna vzgoja na mnogih šolah zanemarjena. Deloma je vzrok za to tudi v preslabi usposobljenosti mlajšega učnega kadra za poučevanje telesne vzgoje, ne smemo pa tudi podcenjevati dejstva, da večina naših šol na podeželju pa tudi v mestih nima niti telovadnic, niti najosnovnejših telovadnih rekvizitov za uspešno in sistematično delo. Vendar prirodo imamo na razpolago vsi in to našo najlepšo telovadnico tudi zanemarjamo in se je poslužujemo mnogo premalo. Za-
Društvo je pri svojem delu izhajalo predvsem iz globokega prepričanja, da mora posvetiti vse svoje sile utrditvi socialističnega družbenega reda in utrditvi marksizma kot njegove ideologije. Če naj bodo prosvetni delavci »nosilci socialistične misli in konstruktivni tvorci socializma« (kar je po znanih besedah maršala Tita njihova glavna naloga), potem mora biti njihovo delo vskla-deno z dejavnostjo in napori vsega ljudstva; borba za socialistično šolo in za izgraditev nove družbe ni samo naloga Partije, Fronte in drugih množičnih organizacij, marveč predvsem prosvetnih delavcev samih in njihovih društev. Zato je društvo poskušalo po svojih močeh pomagati pri utrjevanju socialistične šole, tako da bi le-ta zagotavljala enotnost umske, telesne, moralne in politične vzgoje. Skrbelo je nadalje (neposredno in posredno preko strokovnih in drugih društev) za poglabljanje in izpopolnjevanje strokovne, pedagoške in ideološke izobrazbe svojega članstva. Zavedalo se je, da lahko v duhu etičnih načel, ki izhajajo iz naše družbene stvarnosti, z uspehom oblikuje mladega človeka samo tisti vzgojitelj, ki je v obdobju borbe med starim in novim, v obdobju graditve novega družbenega reda iskreno predan načelom in težnjam ljudske revolucije, hkrati pa oborožen ia teorijo znanstvenega materializma, temeljito seznanjen s svojo stroko, široko izobražen in visoko kulturen. Sanro tak vzgojitelj je lahko aktiven borec proti vsem družbenim nazorom, ki so se preživeli, ki pa se od časa do časa tu in tam (tudi pri nas v Mariboru) manifestirajo v tej ali oni obliki in ogrožajo normalno vzgojo mladih rodov.
to bodo posamezni okraji organizirali posebne tečaje za telesno vzgojo, ki bodo po možnosti že v tem šolskem letu zajeli vse mlajše učiteljstvo in ga usposobili za delo na tem področju.
Poleg teh vprašanj so bila pretresena vprašanja posebnega šolstva, delo in problematika strokovnega šolstva ter nazadnje kadrovska vprašanja, katera so pogosto tako zapletena, da ovirajo redno in uspešno delovanje, saj nam n. pr. po razmestitvi vseh letošnjih absolventov učiteljišč in tečajnikov manjka še vedno samo na osnovnih šolah okoli 500 učiteljev, kar čutijo najbolj šole na podeželju. Snovi je bilo mnogo — še preveč, da bi jo lahko do kraja izčrpali v treh dneh. Zato konferenca drugih vprašanj, ki so izredno važna kot n. pr. samega pouka, učbenikov etc. sploh ni mogla obravnavati, ampak jih je nakazala kot predmet naslednjih razprav.
Zdi se mi pa, da prav ob tej konferenci, moramo učitelji kot člani Društva učiteljev, izvleči nekaj ugotovitev. Nikakor ni pravilno, da Združenji učiteljev in profesorjev na konferenco nista bili povabljeni. Še manj pa se mi zdi pravilno, da so naša društva prav o teh vprašanjih, o katerih se je razpravljalo na konferenci, obravnavala doslej mnogo premalo. Izjave nekaterih tovarišev so naravnost izzvenele tako, da okrajna društva ne obravnavajo perečih pedagoških problemov svojih okrajev, niti ne čutijo potrebe in dolžnosti, da bi aktivno posegla v prosvetno in personalno politiko ter poiskala stika s Svetom za prosveto zaradi skupnega reševanja problemov. Še vedno imamo primere, ko zastopniki naših društev v Svetu za prosveto, v raznih odborih ali pri disciplinskih sodiščih svojih dolžnosti ne vzamejo resno, ker so pač prevzeli funkcijo brez dovoljnega čuta odgovornosti. Vsekakor ni v duhu demokratizacije našega celotnega življenja, če bodo ob reševanju pedagoško - političnih problemov stala naša društva ob strani, niti ne bo problematika re-ševana uspešno, če jo bo skušal kateri koli forum reševati brez pomoči ali mimo učiteljskih društev, ker napori ljudi, ki se borijo in delajo pri njenem reševanju v tem primeru ne bi imeli tiste široke podpore vsega terena, ki je garancija za uspeh.	V. C.
Odveč bi bilo tu navajati Resolucijo III. plenuma CK KPJ, ki postavlja vzgojiteljem v nalogo »boj proti nazadnjaškemu vplivu duhovščine na šolsko in predšolsko mladino«, ki se lahko vodi samo z okrepljenim ideološkim, političnim in kulturnim delom, saj temelji vprav na tej resoluciji vsa naša šolska in vzgojna politika. Društvu je bilo jasno, da bodo lahko ta cilj dosegali samo tisti njegovi člani, ki se bodo znali zavarovati pred škodljivimi vplivi meščanskega objektivizma, liberalizma, ločevanja splošnoizobraževalnega momenta od vzgojnega, zapostavljanja moralnopolitične vzgoje v šoli in še prav posebno pred vplivi idealističnih in verskih predsodkov.
Odbor se je nadalje zavedal, da bi moralo društvo pravočasno in pravilno reagirati na vse pojave v našem prosvetnem in kulturnem življenju. Prizadevalo si je, da bi čim ože sodelovalo z ostalimi društvi prosvetnih delavcev, zlasti z učiteljskim, pa tudi s strokovnimi društvi: Zgodovinskim, Pedagoškim, Društvom matematikov in fizikov, Zvezo kulturnih delavcev in dr. Tudi sodelovanje med Svetom za prosveto in kulturo pri MLO in društvom bi moralo biti v duhu splošne demokratizacije našega družbenega življenja najtesnejše. Če hočemo, da sveti za prosveto in kulturo ne bodo zakrneli in se spremenili v birokratske organe, se bo moralo delo društva čimbolj stapljati z njihovim delom, tako da se bodo vsa važnejša vprašanja šolske, prosvetne in kulturne politike reševala skupno. Pri tem iniciativa naj ne pripada samo svetom, marveč prav tako tudi društvom.
MARIBORSKI PROFESORJI SO AGILNI!
Iz poročila predsednika tov. Kosarja na občnem zboru DPPU v Mariboru
Da pri svojem delu društvo ni smelo pozabiti na družino, ni treba posebej poudarjati, saj je vpliv družine, ki je v mnogih primerih obremenjena z malomeščanskimi predsodki vseh mogočih odtenkov, na učence zelo močan. Pri pobijanju tega negativnega vpliva na mladino je potrebno tesno sodelovanje šole in društva z mladinsko, organizacijo, s starši, z množičnimi organizacijami in ne nazadnje z našimi društvi: Pedagoškim, Društvom prijateljev mladine itd.
Važna je tudi naloga, ki jo imajo prosvetni delavci pri oblikovanju socialistične zavesti naših delovnih ljudi. Ker se materialna baza pri nas hitreje razvija kakor zavest množic, je treba z vsemi silami pomagati pri splošnem izobraževanju in kulturnem dviganju našega delavca, delovnega kmeta in zadružnika. Tu se odpira našemu članstvu široko področje dela.
Končno je društvo po svojih močeh poskušalo skrbeti za pravilno reševanje materialnih in drugih vprašanj svojih članov.
To bi bile v glavnem smernice, katerih se je društvo držalo pri svojem delu. Odbor je na svojih isejah o teh nalogah obširno razpravljal in se zedinil za takle način dela: Načelno važna vprašanja se naj razpravljajo ob kvalitetnih predavanjih na skupnih članskih sestankih, po potrebi hkrati s člani Društva učiteljev. Za strokovno poglabljanje in izpopolnjevanje članstva naj skrbe strokovnoznanstvena društva, s katerimi bo Društvo profesorjev v stalnem stiku. Skrb za pedagoško in metodično izobrazbo članstva imej Pedagoško društvo. Aktualna šolska in politična vprašanja pa se naj obravnavajo na skupinskih sestankih (po posameznih šolah), kjer se v manjšem krogu neposredna diskusija in konkretizacija problemov mnogo bolj razvijeta kakor na skupnih sestankih vsega članstva.
(Nadalj. na 2. str.)
DELO GRUPE V ŠENTVIDU PRI LJUBLJANI
Naša grupa v Šentvidu šteje 10 članov, in se redno mesečno sestaja. Na teh sestankih obravnavamo izključno svoje društvene zadeve. Tako smo se na prvem našem sestanku v mesecu septembru pogovorili tudi o tem, kaj si bomo zadali za nalogo v čast VI. kongresa naše KP.
Naloge smo razdelili na skupine in to naloge v zvezi z notranjim delom grupe — predvsem v idejnem dvigu našega članstva. Tako je bilo določeno, da bo na prihodnjem sestanku referat in diskusija o temi: »Podoba socialističnega človeka«. — Ta referat je že bil. Obvezali smo se tudi, da se bomo korporativno udeležili predavanj v klubu. In res, razen dveh tovarišic, ki sta bili bolni, smo se vsi udeležili zadnjega predavanja ministra tov. dr. Potrča. Skupno smo šli na razstavo »Ljubljana v borbi« in tam odkrili marsikaj novega, česar še nismo vedeli in kar nam bo prav prišlo pri pouku. Poleg tega smo obujali spomine na težke čase, ki so jih mnogi prebili v Ljubljani, drugi pa drugod. Sklenili smo, da bomo še bolj intenzivno otrokom prikazali grozodejstva fašizma in veliko junaštvo naših borcev za svobodo in socializem.
Tudi pisali bomo v dnevno časopisje, v Pionirski list in Prosvetnega delavca. Del tega smo že izpolnili. V šoli bomo okrasili hodnike in razrede s parolami in slikami.
Nadalje smo si zadali naloge v zvezi z našim pionirskim odredom. Gledali bomo na to, da bodo vsi krožki redno delovali in da bomo do kongresa skupno s pionirji uredili pionirsko sobo. S pionirskim vrtnarskim krožkom bomo posadili nekaj sadnih dreves in ostala mlada drevesa pripravili za prezimovanje. Na terenu bomo iniciativnemu odboru »Društva prijateljev mladine« pomagali zbirati člane, tako da bomo lahko čimprej imeli ustanovni občni zbor. Vsi bomo pristopili v novo ustanovljeno kulturno-pro-svetno društvo »Svoboda«.
Zavedamo se, da naše naloge s tem še niso izčrpane, vendar bomo v čast VI. kongresa naše Partije to izvršili in s tem tudi mi doprinesli svoj delež k uspehom naše Partije, voditeljice naše skupnosti.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA UČITELJEV IN PROFESORJEV STROKOVNIH ŠOL ZA MESTO LJUBLJANA
V veliki dvorani Tehniške srednje šole je bil 29. okt. t. 1. redni letni občni zbor Društva učiteljev in profesorjev strokovnih šol v Ljubljani. Od 350 vpisanih članov se je občnega zbora udeležilo 250 članov. — Poročilo je podal predsednik mestnega društva tov. Urankar Pavle. Društvo je v letošnjem poslovnem letu postavilo na prvo mesto vprašanje, kakšen naj bb vzgojitelj mladine, analiziralo je predvsem vprašanje strokovne dn idejnopolitične ravni svojega članstva ter zaostrilo vprašanje o strokovnih in moralnih kvalifikacijah vzgojitelja.
Pri tem idejnem razčiščevanju smo ugotovili, da v vrstah prosvetnih delavcev ni prostora za nasprotnike naše socialistične stvarnosti, je pa potrebna naša večja vzgjojna pomoč vsem tistim, ki se še bore z ideologijami, ki so tuje soc. oz. marksističnemu svetovnemu nazoru. Poudarjali smo pri tem, da le pravilen, kulturen način borbe za idejno čistost in praktično doslednost pri pouku lahko koristno služi interesom socialistične revolucije. Vsako kampanj siko delo, vsako neargumentirano in vsako pristransko ali zgolj na domnevah sloneče negativno ocenje-
vanje prosvetnih delavcev škoduje prosvetnim delavcem kot celoti, s tem pa tudi naši družbeni stvarnosti. Zato moramo reagirati na povsem neodgovorno pisanje našega dnevnega tiska, kjer pavšalno napadajo — po večini neutemeljeno — prosvetne delavce.
V borbi proti preostankom buržoazne miselnosti je treba nastopati predvsem z idejnimi ukrepi, z živo besedo, z znanstvenimi argumenti in z osebnim vzgledom. Včasih je pa na mestu tudi ostra kritika, osebna kritika, čeprav smo vsi neznansko občutljivi. Nič hudega ni, če se stvari včasih tudi zaostre, če direktor, partijska organizacija ali društvo tudi javno in osebno in na najbolj oster način ožigosa nepravilno ravnanje tovariša, kot se je to tudi dogajalo v lanskem in letošnjem šolskem letu. Vendar je tudi v teh primerih — kot vedno — potrebna naj strožja objektivnost, potrebno se je predhodno prepričati o krivdi tovariša, ki ga kritiziramo. Nezadostpa informiranost bo v tem primeru le škodila, ne pa koristila. Krivično napadeni tovariš bo zagrenjen.
Težišče strokovnega izpopolnjevanja naj bi bilo na individualnem študiju in v strokovnih aktivih v okviru društva' oz. v aktivih, ki delujejo po šblsko-upravni liniji. Vendar strokovni aktivi (predmetne komisije) nekako ne morejo zaživeti, čeprav je tudi ta oblika strokovnega izpopolnjevanja nujna, nujna zlasti pri izdelavi in reviziji učnih načrtov, pri koordinaciji poučevanja, pri izdelavi specialnih metodik, učnih knjig, učil itd.
Skrb za človeka in za pravilno nagrajevanje: prosvetnega delavca si je društvo prav tako postavilo med prve naloge. Zastopniki društva so sodelovali pri prevedbah in gotovo je vsaj delna zasluga naših predstavnikov pri prevedbenih komisijah, da so bile prevedbe izvršene po večini pravilno in da je bilo na strokovnih šolah sorazmerno malo pritožb. Uprava odbora mestnega društva in republiškega združenja sta podprla te pritožbe in intervenirala za vsakega, če sta videla, da je pritožba umestna.
Skupno z učiteljskim društvom in z društvom gimnazijskih profesorjev je naše društvo v času prevedb postavilo naslednje predloge in ugotovitve: 1. učitelji začetniki in profesorji začetniki imajo prenizko plačo; 2. inženirji profesorji imajo v primerjavi z inženirji v operativi premajhno plačo; 3. prosvetnim delavcem s fakultetno izobrazbo naj se omogoči napredovanje do 4. plačilnega razreda; 4. zastojni razred pri napredovanju po 20 letih naj se pomakne nazaj; 5. tudi pri zadnjem plačilnem razredu naj se šteje preostali čas za pridobitev pravice do periodičnega poviška. Nujno je treba rešiti problem nagrajevanja strokovnega učnega osebja po strokovnih, šolah; na to nas že opozarja beg teh strokovnjakov iz strokovnih šol v proizvodnjo.
Močno se je društvo prizadevalo, da bi vključilo v društvo vse tiste, ki so zaposleni na strokovnih šolah in ki so v smislu statuta lahko njegovi člani. Veliko tovarišev, ki poučujejo na raznih nižjih in srednjih strokovnih šolah še ni vključenih v naše društvo. Vendar tudi te tovariše veže na naše društvo pedagoški moment. Ti tovariši imajo pomisleke zaradi zapustitve dosedanjega sindikata, češ da bi to pomenjalo razbijanje sindikata, s katerim jih veže in jih bo vezala kljub eventualni vključitvi v naše društvo predvsem stvarnost.
Pri mestnem društvu deluje tudi komisija za internate strokovnih šol. Komisija naj bi predvsem proučila vprašanje vzgojnega osebja: v internat je treba postaviti prave vzgojitelje, ki bodo’ imeli pravilen odnos do mladine.
(Nadalj. s i. str.) MARIBORSKI PROFESORJI SO AGILNI!
Ta predavanja so se vršila mesečno. Na splošno so dosegla svoj namen, vendar bi bilo želeti, da bi v vsem članstvu prej ko slej prevladalo prepričanje, da se mora prosvetni delavec nenehno izpopolnjevati, saj je po Dilasovih besedah glavni problem našega šolstva »v strokovni in idejni ravni kadrov, tako tistih, ki se uče, kakor tudi tistih, ki jih po-učui ej o.«
Precej živahno je bilo delo v posameznih skupinah, vendar pa je treba poudariti, da to ne velja za vse skupine: ponekod je delo domala popolnoma počivalo. Čeprav je to delo z rednimi okrožnicami določal in usmerjal odbor, vendar le-to ni bilo povsod tako, kakor bi moralo biti. Zdi se mi, da bi moralo biti vprav delo naših skupin najbolj razgibano: od tu bi morale prihajati pobude odboru, predlogi za izboljšanje na-šega dela in od tu bi se moral odbor seznanjati s problematiko naših šol tako glede »tistih, ki se uče, kakor tudi tistih, ki jih poučujejo«. Vendar pa kljub vsem pomanjkljivostim izkazujejo nekatere skupine kar lepe uspehe. Tako so se na skupinskih sestankih obravnavali učni uspehi (kriterij ocenjevanja itd.); obširno se je razpravljalo o osnutkih Zakona o osemletnem šolanju in Zakona o višjih gimnazijah; po vseh skupinah so nadalje razpravljali o sklepih, ki so bili sprejeti na ustanovnem obenem zboru ZPPU s posebnim pogledom na probleme in delo naših osnovnih skupin. Zelo ploden je bil študij Pisma CK KPS za izboljšanje političnega dela, kjer je pri šlo v nekaterih skupinah do dobrih analiz političnovzgojne situacije tako pri učnem osebju kakor pri dijastvu. Na teh sestankih je prišla “ tnek3e^bolJ ^irung°d manj — do izraza zahteva, da bodi prosvetni delavec dosleden borec za socializem in materialistični svetovni nazor;
da je nadalje nezdružljiva z likom so-dobnega vzgojitelja nazorska	'
v šoli v smislu programa m učnega načrta materialist, doma in izven sole Pa idealist te ali one nianse. Zanimanje je med članstvom vzbudilo tudi razpravljanje o petem razredu osnovne šole, o nižji gimnaziji, o diferencirani enotni šoli in o prehodu učenca z osnovne sole na_ gimnazijo; vse skupine so o teh vprašanjih poslale odboru svoje predloge. Kljub različnim mnenjem prevladuje mišljenje, da načela enotne šole ne gre rušiti.
Dobršno delo za strokovno poglabljanje in izpopolnjevanje članstva so opravila strokovnoznanstvena društva. Zelo uspešno je bilo delo Društva fizikov in matematikov, dalje Zgodovinskega društva in zlasti še Zveze kulturnih delavcev. Predaleč bi nas vodilo, ko bi se hotel dotakniti vseh predavanj ki so bila organizirana v okviru teh društev za strokovno in hkrati ideološko poglabljanje našega članstva. Na splošno so do-segla svoj namen: seznanjala so s stališča napredne znanosti prosvetne delavce s specialnimi vprašanji njihove stroke ali jim podajala zaokroženo podobo o nekem problemu, zgodovinskem obdobju in podobnem.	, ,	-__
Pomanjkljivo pa je bilo delo našega društva v pogledu metodične in pedagoške izobrazbe članstva. Pedagoško društvo se je namreč v tej poslovni dobi predvsem posvečalo vprašanju vzgoje staršev, za katere je organiziralo izredno dobro uspeli tečaj; tako so se pedagoška in metodična vprašanja obravnavala samo na počitniškem tečaju za učitelje m profesorje, kar pa utegne biti premalo. Zato bi bilo morda prav, da bi se vsaj za posamezne predmete poživilo delo strokovnih aktivov, ki bi bili zlasti mlajšim tovarišem in tistim, ki nimajo potrebne kvalifikacije, v veliko pomoč pri njihovem šolskem delu.	. .
Sodelovanje s strokovnimi društvi je bilo, kakor je iz zgornjega razvidno, dokaj živahno. Ni pa znalo društvo vzpostaviti takih stikov, kakor bi jih moralo, z mladinsko in pionirsko organizacijo ter z Društvom prijateljev mladine. Sodelovanje s temi organizacijami bo moralo biti v prihodnje vse bolj tesno in načrtno. Naše društvo bo moralo v precejšnji meri usmeriti svojo aktivnost na delo med mladino. To velja zlasti za naše skupine, ki se morajo po šolah najtesneje povezati z mladinskimi in pionirskimi organizacijami. Tako se ne bo zgodilo, da bi se mladinci v svoji moralni stiski in svetovnonazorski zbeganosti zatekali po pomoč v samostane in ne k svojim profesorjem. Za veliko pomanjkljivost imam, da društvo v tem poslovnem obdobju ni niti enkrat razpravljajo o
vprašanjih mladinske in pionirske organizacije, mladinskih kulturnoumetniških društev in o oblikah medsebojnega sodelovanja. Novi odbor bo moral to pomanjkljivost vsekakor popraviti.
Tudi Svetu za prosveto in kulturo pri MLO bo moralo društvo v prihodnje dajati z ene strani več pobud, z druge strani pa bo moralo prevzeti nase marsikatero delo, ki ga je doslej opravljal upravni aparat, če bomo hoteli tudi na prosvetnem in kulturnem področju doseči čim širšo decentralizacijo. Nekaj primerov uspešnega sodelovanja lahko zaznamujemo že sedaj. Zlasti je potrebno to sodelovanje med Svetom in društvom v vseh primerih materialne zaščite članstva; mislim tu predvsem na prevedbe, premestitve, odpuste iz službe in podobno. Kako je s temi vprašanji pri nas? Pri prevedbah je bil najvišji plačilni razred odbit petim našim članom. Od teh se ni nobeden pritožil preko društva zoper prevedbo, pač pa so se (pritožili preko društva zoper napačno prevedbo štirje drugi člani. Društvo je njihovo pritožbo podprlo. V komisiji za prevedbe je sodeloval tudi zastopnik našega društva. O disciplinskem postopku proti dvema našima članoma, ki se je končal z odpustom obeh iz službe za dobo enega leta, se je razpravljalo na naših skupinskih sestankih, na katerih so člani zvečine obsodili njuno negativno delovanje v šoli. Oba sta se. pritožila na Višje disciplinsko sodišče v Ljubljani, ki je njuno pritožbo zavrnilo. Premestitev, ki bi izzvale kakršno koli večje negodovanje in zahtevale naše posredovanje, letos v Mariboru ni bilo.
H koncu še nekaj besed o družbenem delu naših članov in njihovi družbeni vlogi. Predaleč bi nas vodilo, ko bi hotel to delo* nadrobno razčleniti. Zadostuje naj le nekaj splošnih ugotovitev. Delo Ljudske univerze je slonelo skoraj v celoti na ramenih naših članov, ki niso bili samo organizatorji predavanj, marveč tudi njeni naj agilne j ši predavatelji. V Zgodovinskem društvu so skoraj izključno včlanjeni prosvetni delavci; le-to je za predavatelje zgodovine organiziralo poseben muzejski tečaj in dvoje ekskurzij: v Ptuj in Celje. Društvo matematikov in fizikov sestoji prav tako samo iz naših članov. Zveza kulturnih delavcev ima večino odbornikov iz vrst našega članstva. Tudi v Pedagoškem društvu deluje mnogo naših članov. Aktivnost prosvetnih delavcev se razteza tudi na Založbo Obzorja in revijo Nova obzorja, katere urednik je naš član. Tudi v MO Ljudske prosvete smo zastopani. To velja tudi za skupščino MLO, za SPK, za Mestni pionirski starešinski svet itd. Vendar pa tudi to delo ni* brez pomanjkljivosti; omejeno je namreč le na manjše število članov in namenjeno v precejšnji meri lastni samoizobrazbi ali izobraževanju inteligence; le majhno število naših članov pa dela v delavskih kulturnih, prosvetnih, pevskih in drugih društvih. Res je, da je tov. Dilas zapisal, da moramo prosvetni kader popolnoma oprostiti vseh poslov razen šolskih, toda hkrati je pristavil »in določenih opravil, ki so v zvezi z njegovim poklicem in družbeno vlogo.« In če katero delo, je delo za kulturni in politični dvig mariborskega delavstva pač v najtesnejši zvezi z našim poklicem in našo družbeno vlogo! Zato bo morala biti pomoč našega društva Svobodam in drugim delavskim organizacijam v prihodnjem letu izdatnejša, kakor je bilo doslej.
Da bi odpomoglo pomanjkanju šolskih knjig, se je društvo odločilo, da bo letos izdalo dva učbenika: nemško začetno berilo in zgodovino slovenskega slovstva. Obe knjigi je sestavila naša članica tov. dr. H. Stupanova. Prva je že dotiskana in bo te dni izšla, za drugo pa je rokopis tudi že v glavnem pripravljen.
Omenim naj še, da se odpre Klub prosvetnih delavcev, za čigar opremo, ureditev in adaptacijo prostorov je dal MLO z velikim razumevanjem na razpolago vsa potrebna sredstva. Klub bo s svojo čitalnico, knjižnico*, dvorano in družabnimi prostori postal središče našega izvenšolskega kulturnega in družabnega življenja. Društvo tudi v tej poslovni dobi ni zanemarjalo družabnosti. Tako je priredilo pozimi uspeli družabni večer z zabavnim programom, spomladi pa izlet v Strnišče, Ptuj, na Bori in Trakoščan. Tudi nekatere skupine so organizirale dobro uspele ekskurzije svojih članov na Pohorje, v Slovenske gorice in drugam.
Poročilo govori tudi o povezavi z ostalimi društvi prosvetnih delavcev, o sodelovanju z osnovno partijsko organizacijo na šoli, o pomoči, ki naj jo nudi društvo mladinski organizaciji in o delu članov na terenu v množičnih organizacijah.
Uspehi društvenega dela v tem 'letu so bili sicer zadovljivi, vendar bi bdi še lepši, če bi celotno članstvo, ali vsaj večina njih sodelovala. Nekateri tovariši se ne zavedajo pomena organizacije, ki bo dobivala v bodoče vse večje naloge, pa tudi večje pravice, sprejemala bodo nase v vedno večji meri .odgovornost na področju samoupravljanja v šolstvu. Da bomo kos tej nalogi, bo potrebno sodelovanje nas vseh, ker šele, potem bomo mogli govoriti o pravi demokratizaciji naše šolsko-prosvet-ne politike.
Tov. Žmavc je podal tajniško poročilo: težišče dela je bilo v klubskih predavanjih, kjer so obravnavali pretežno idejho-politična vprašanja, vendar je treba grajati pre-pičlo udeležbo. Bolje je potekalo delo po skupinah na posameznih zavodih, najbolj aktivna je bila skupina na vajeniških šolah. Dobro pa je uspel pedagoški tečaj od 1. do 6. IX. t. 1. v Ljubljani. Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol je začelo izdajati »Zbornik pedagoških člankov« brez vsake dotacije Sveta za prosveto in kulturo. Izšla je prva številka v 700 izvodih z 80 strani (cena 120 din). Vsebina je prav pestra in bogata. Še vedno se borimo z vprašanjem, kako povečati število naročnikov za Prosvetnega delavca in Sodobno pedagogiko in kako razširiti krog dopisnikov. Za Tolminsko, prizadeto po snegu lansko zimo, smo nakazali 25.000 din. Več pozornosti mora društvo posvetiti zaščiti članstva in pravilnemu nagrajevanju, da bi prosvetni delavci dobili vsaj to, kar jim pripada po zakonu in uredbah. .Posebno pozornost pa naj v bodoče posveti društvo vajeniškim šolam, kjer se vzgaja naš delavski naraščaj.
Tov. ing. Anka Delpin je podala blagajniško poročilo.
Po poročilu upravnega odbora se je razvila živahna diskusija, ki pa je bila spričo pozne ure kmalu zaključena. Vsekakor je bila napaka, da je bil občni zbor sklican v večerni uri (ob 20. uri). Ker imajo nekatere strokovne šole pouk do 19.45 ure, so bili tovariši že utrujeni, drugi pa so že iz obzirnosti do sotovarišev spričo pozne ure (23. ure!) raje molčali, čeprav bi se radi udeležili diskusije. Vsekakor bo treba bodoče letne občne zbore sklicevati že dopoldne ob
8.	uri ali popoldne ob 14. uri in priskrbeti dovoljenje, da takrat pouk odpade. Škoda, ki bi jo zaradi tega utrpel pouk v šoli, bo neprimerno manjša, kot pa je škoda, da občni zbor ne more zborovati nemoteno, da se mora v času omejevati, da zaradi tega ne more razčistiti številnih problemov, ki nas tišče. Koliko koristnih pobud in predlogov je propadlo prav zaradi tega, ker za diskusijo ni bilo več časa.
Pri diskusiji je občni zbor pozdravil zastopnike Železniško industrijske šole (tov. Cerar), ki se je na tem občnem zboru vključil v naše društvo. To je prva industrijska šola v Sloveniji, ki je našla pot v naše društvo.
Tov. Toš Franjo (ESŠ) je pokazal na težko materialno stanje zlasti tiste srednješolske mladine, ki prihaja s podeželja, iz bajtarskah koč, zlasti iz Primorskega: otroških doklad ne dobe, prav tako ne štipendije, ki so letos zreducirane do skrajnosti.
Tov. Debeljak V. (VŠ) priporoča Vključevanje naših članov v Samopomoč prosvetnih delavcev.
Tov. dr. Mihelak J. (ESŠ) obvešča občni zbor o ustanovitvi Počitniške zveze, ki ni več stari Ferialni savez; njeni cilji in naloge so nove; člani morejo postati ne le dijaki, temveč tudi profesorji.
Tov. Sbrizaj O., predsednik Republiškega združenja, je nakazal vlogo sindikatov in društev prosvetnih delavcev v sedanjem obdobju. V na-
šem društvenem delu je treba razlikovati dve komponenti: društveno vzgojne (kot sindikat) in strokovne naloge (kot strokovno društvo). Vendar se društva prosvetnih delavcev ne morejo otresti starih, šablonskih oblik dela, ki vodijo do neke objektivne birokracije in prav zaradi tega vlada med članstvom neka pasivnost. Vse delo se prepušča upravnemu -odboru. Nezainteresiranosti članstva pa so krive tudi objektivne težave: preobremenjenost profesorjev, dopoldanski in popoldanski ter celo večerni pouk itd.
Tov. ing. Mušič (GT) predlaga ustanavljanje patronatov pri strokovnih šolah. Proračunski krediti za strokovne šole se stalno krčijo, zato naj podjetja, za katere vzgajamo strokovne kadre, podpro naše šole. Podjetja maj dajejo šolam subvencijo za prirejanje ekskurzij, .ki so sestavni del pouka in nujno dopolnilo bodočih nalogah društva, nakar je k pouku.
Tov. Kompare (GT) je govoril o bodočih nalogah društva, nakar je občni zbor sprejel sklepe, ki obvezujejo novoizvoljeni odbor društva:
1.	da poglobi ideološko-politično, strokovno in pedagoško izpopolnjevanje svojega članstva;
2.	da skrbi za pravilne delovne odnosa in za pravilno nagrajevanje prosvetnih delavcev: skrbi naj za znižanje učne obveznosti, za honoriranje razredništva, kabinetov, šolskih knjižnic, šolskih založb in za poseben dodatek za nezdravo delo po kemičnih laboratorijih in delavnicah. Z ostalimi društvi prosvetnih delavcev naj skuša doseči izpolnitev naših zahtev v zvezi s prevedbami;
3.	da skrbi za organizacijsko utrditev društva in za vključitev v naše društvo vseh tistih, ki poučujejo na strokovnih šolah;
4.	da izboljša odnos do mladinske organizacije na šoli s tem, da
z
Odborom za strokovno šolstvo;
6.	da poglobi povezavo z bratskimi društvi prosvetnih delavcev v cilju koordinacije reševanja problemov, ki so skupni nam vsem;
7.	da skrbi, da se število naročnikov in sotrudnikov Prosvetnega delavca in Sodobne pedagogike pomnoži; vsak član naj bo po možnosti naročnik teh dveh pedagoških listov;
8.	da se bori proti neutemeljenim in neodgovornim časopisnim napadom na prosvetne delavce;
9.	da skrbi za dvig družabnosti med članstvom s prirejanjem družabnih večerov, skupnih izletov.
10.	da ustanovi pri društvu Socialni fond;
11.	da skrbi za vključevanje članov v Samopomoč prosvetnih delavcev;
12.	da revnim dijakom preskrbi
sredstva za primerno življenje;
13.	Komisija za internate strokovnih šol naj nadaljuje svoje delo.
ji nudi večjo vzgojno pomoč;
5. da intenzivnejše sodeluje
ŽENSKO ROČNO DELO —
Šolski predmet
Na Hrvaškem so od tekočega šolskega leta dalje v vseh razredih osnovne šole in v vseh razredih nižje gimnazije uvedli enourni pouk ženskega ročnega dela.
IX UPUAVE
1.	Pisarna Uprave »Prosvetni delavec« se nahaja v Nazorjevi ul. št. 3/1 (prej: Frančiškanska).
2.	Meseca novembra je treba poslati seznam naročnikov za leto 1953 — in sicer: za Prosvetnega delavca posebej na naslov: Nazorjeva 3 — in za Sodobno pedagogiko posebej: Masarykova 14.
3.	Pri skupnih nakazilih naročnine — mesečno ali za tri mesece skupaj — naj bodo vedno na dopisnici ali zadaj na čeku zabeležena imena vplačnikov in zneska — ker imamo iz letošnjega leta ravno zaradi tega opusta nekaj nepojasnjenih postavk.
4.	Plačajte zaostanke na naročnini.
Spomini na mučenico
Silviro Tomazini in srečanje v izgnanstvu
Krivica je po zemlji posejana, pravica pa globoko zakopana.
Tone Čufar, Književnost, IMS.
Po faksimilirani brzojavki v Slov. por. 21. okt. je nedvomno dokazano, da so Nemci ubili prof. Silviro Tomazini v Kosovski Mitroviči. Že leta nosim seboj dolžnost, da napišem spominski list na njen grob in obnovim spomin na svoje beganje po Kosovski Mitroviči v letih izgnanstva. Pa nikoli si nisem bil na jasnem o tem, kaj se je zgodilo. Pa polagoma prihaja vse na dan.
Ko so nas v Celju sredi aprila 1941 polovili in zgonili v vojašnico, kjer smo čakali teden dni, kaj bo, so nas odpeljali v avtobusih v meljsko vojašnico v Mariboru. Tam smo bili skozi dva meseca menda talci, dokler se niso odločili, kaj bodo z nami. Sredi junija pa so nas pričeli voziti v živinskih vagonih v Srbijo: prvi transport, večinoma Mariborčani, v današnje Svetozarjevo, prej Jagodino, drugi, Celjani, v Čuprijo, tretji, večinoma Ptujčani, v Paračin itd. Vsi pa smo morali preko Sarajeva, da se
ne okužimo v Beogradu. Šele v Arandjelovcu smo se zavedli, da smo na bratskih srbskih tleh. Tako nas je prišlo v Srbijo, pravijo, nad desettisoč in si srečal Slovenca, kamor koli si prišel. Dobili smo takoj ime »izbeglice«, kar nam 'je zelo škodovalo, ker so vsi smatrali, da smo kar koli že zakrivili, ko smo pobegnili z doma, česar bi pravi Srbi nikoli ne storili »prostovoljno«. Že v Arandjelovcu pa so se začeli zanimati za naše poklice, da bi nas uporabili po možnosti. Res smo dobili srednješolski učitelji takoj namestitev, saj so zaradi nas znižali v Srbiji uradnikom službeno dobo na 30 let, da bi dobili mesta tudi izgnani Slovenci, kar je bilo marsikje neprijetno ob pozdravljanju Slovencev.
Komaj smo prišli v Čuprijo in si našli skromen stan, že sem dobil namestitev v Kosovski Mitroviči, česar sem se še posebno bal, ko sem čul, da so od tam pribežali srbski uradniki pred Albanci, ki so mesto zasedli. Tako je res tudi bilo: vso upravo so si pridržali Albanci, edino železnico in šole naj bi imeli
Srbi. Tako so uredili Nemci, češ da bo vedno ostalo sovraštvo med Srbi in Albanci. Zato so dajali enkrat Albancem, drugič Srbom orožje v roke, da je plamenelo zdaj v albanskih, zdaj v srbskih vaseh. Vsak dan pa so prišli v Mitrovico kaki begunci »pod nemško varstvo«.
Zlomljen od večtedenskega zapora in nasilne izselitve sem takoj zaprosil, da me puste vsaj v Čupriji, kjer sem si že našel stan. Oditi sem pač moral v Mitrovico, da se prijavim na službo, ker pa ni bilo šolskih prostorov, sem šel čakat odločitve k Slovencem, nastanjenim v Vrnjački banji, saj me je tudi ravnatelj v Kosovski Mitroviči ob prijavi takoj nahrulil, pa zakaj da silim ravno v Mitrovico. Vendar me je peljal v svojo pisarno, kjer sem spoznal tudi Silviro Tomazini.
Prav čudovito in nekoliko nerazumljivo je bilo prvo srečanje s tam nastavljeno prof. Silviro Tomazini, ki je bila sicer doma iz Primorja, pa je študirala srednjo šolo v Mariboru, univerzo pa menda v Ljubljani. Čeravno sem bil do 1934 skozi 17 let v Mariboru, se s Tomazini nisva poznala in srečala prvič šele v Mitroviči. Ko smo se s srbskimi tovariši spoznavali, je naključje hotelo, da sva se srečala s prof.
Tomazinijevo najzadnje in s posebnim opozorilom ravnatelja: I ovaj kolega je Slovenac. Res, da mi je tovarišica Tomazinova takoj, ko so drugi odšli, povedala, kake so težave v Mitroviči, koliko trpi sama in kako je vesela, da bo dobila tovariša Slovenca tudi v kolegij, sam pa sem sklenil poiskati še zadnje možnosti, da se rešim - Mitroviče. Čez nekaj tednov dobim nujen poziv, da moram priti zopet v Mitrovico, da sem na razpolago, če bi se vendarle pričel pouk. Ko sem se vrnil, mi je tovarišica Silvira našla že stan, pospremila me sicer na slavni Zvečan, da sem videl slavno Kosovo polje, a njeno opisovanje prilik je bilo tako, da sem se pričel bati novih razmer. Ko sem se pa prijavil tudi policijsko na novem mestu, me je komisar — nemško vzgojeni Albanec — silno sladko sprejel in takoj povabil, da me predstavi nemškemu komandantu. Komaj sem se izgovoril na svojo slabo obleko in obisk pri komandantu je bil odložen. Zunaj pa me je že iskal gimnazijski sluga z dekretom, da sem prestavljen v Čuprijo.
Moje veselje je bilo* neizmerno, tovarišica Silvira pa je postala še bolj otožna, tako — takrat meni nerazumljivo — otožna, da sva se ko-
maj poslovila na kolodvoru. Ko je odhitela po dolgem drevoredu, sem gledal za njo, a se ni ozrla. Hudo mi je bilo, da je tako odšla, umel sem njeno žalost, ki se ni skladala z mojim veseljem. Iz Čuprije sem ji takoj pisal pismo, a odgovora ni bilo. Pismo sem ponovil, češ v takih razmerah se lahko pismo izgubi ali preiskuje... Ko zopet ni bilo odgovora po mesecih, sem ji pisal dopisnico s prošnjo, naj mi vsaj pojasni, kaj mi je zamerila. Mesto odgovora pa je prišla dopisnica nazaj z uradno pripombo, da je naslovnik odpotoval neznano kam. Nato sem izvedel, da je bila dolgo zaprta, da je bila ubita. Sedaj pa potrjuje faksimile brzojavke to resnico: gotovo je, da so jo zapustili živci, zagrozila je s pestmi maščevanje, soldateska pa jo je, kakor se je govorilo, ubila in v svoje kritje zahtevala naknadnega odobrenja. To je prišlo in še sedaj priča o postopanju nemške drhali, priča pa tudi o pravilnih slutnjah, ki jih je nosila Silvira Tomazini v sebi. Lik Silvire Tomazini je ostal svetel pri onih, ki so jo poznali v Kosovski Mitroviči in ga spravili kot simbol na gledališki oder, ostane pa tudi pri vseh, ki bodo kedaj culi o njenih mukah in njeni junaški smrti.	Dr. P. Strmšek
O pomenil uenili Knjig zn pedagoško skupino
Načelo demokratičnosti našega šolskega sestava je nujno terjalo rast šolstva v širino; saj vemo, kako je bila pred osvoboditvijo redka mreža osnovnih, splošnoizobraževalnih srednjih in strokovnih šol. Čeprav še nismo zamašili vseh vrzeli v tem pogledu, vendar upravičeno poudarjamo, da bo treba v bodoče vsak dan bolj skrbeti za kvalitativno rast našega šolstva, ker to terja od nas sodobni družbeni razvoj. Prav gotovo je treba čimprej dvigniti kvaliteto naših učiteljišč, če hočemo, da nam bodo dajala ustrezen naraščaj. K dosegi tega smotra pa mora mnogo doprinesti na učiteljiščih pedagoška skupina predmetov
Pri pouku te skupine so praktiki naleteli prva leta po osvoboditvi na učiteljiščih na velike težave: učenci so imeli zaradi nerednega šolanja med vojno slabo podlago iz splošno izobraževalnih predmetov; bilo so za dojemanje premladi; preglavice jim je delala terminologija, ker ne znajo klasičnih jezikov; učni načrti so bili dokaj zahtevni; najhuje pa je bilo to, ker nimamo za to skupino dobrih učbenikov. V mnogočem gre vedno na bolje, le glede učnih knjig se nismo premaknili z mrtve točke, čeprav smo že velikokrat ugotavljali to pomanjkljivost pri Pedagoškem društvu, na sindikalnih sestankih in drugod.
Zanimivo je, da tudi pred vojno v tem pogledu nismo bili na boljšem, saj z dr. Bezjakom, dr. Ozvaidom, dr. Vebrom že izčrpamo seznam avtorjev za t:o vrsto knjig. Seveda nam ti učbeniki danes sploh ne morejo služiti, ker so pisani na idealistični osnovi.
Ze večkrat smo govorili in delali načrte o tem, da je treba čimprej ustvariti ustrezajočo slovensko pedagoško terminologijo, pa še do poskusa nismo prišli.
Po osvoboditvi smo dobili v slovenskem prevodu le Kornilovo Psihologijo, štiri samostojne zvezke dr. Schmidtove Pedagogike, Čopiče-vo Pisanje, z Metodiko pevskega pouka pa smo že pri kraju. V hrvaškem prevodu so izšle: Psihologija Tjeplova ter tretja, predelana izdaja Psihologije Kornilova, Tjeplova, Smirnova.
Pedagoško-književni zbor v Zagrebu je izdal 1. 1951 Opčo pedagogiko in I. del metodike osnovnošolskih predmetov, letošnjega junija pa je izšel drugi del. Napovedujejo pa tudi izdajo psihologije in logike. Tudi skripta za zgodovino pedagogike stakneš v hrvaščini tu pa tam.
Profesor dobi seveda še marsikateri drugi vir, dijaki pa nimajo res ničesar; saj ne znajo toliko srbohrvaščine, da bi jim bila ta literatura užitna.
Ne glede na to, da se Psihologija Kornilova že težko dobi, je poleg tega pisana precej »katekizemsko«. Ker je prevedena iz ruščine, je jezik dostikrat težak, nima kakih posebno posrečenih primerov, ki so nujno potrebni za razumevanje psiholoških pojmov. Po tolikem času bi nam že solidna ocena prevoda nekaj koristila. (V Srbiji knjiga ni več odobrena kot učbenik! Op. uredn.)
Psihologija Tjeplova je v marsikaterem pogledu boljša, Psihologija omenjenih treh avtorjev pa ima obdelana le nekatera poglavja bolje kot Tjeplov. (Na srbskih učiteljiščih tudi ti knjigi letos nista več v rabi. Op. uredn.)
Tudi dobra ocena Opče pedagogike (Pedagoško-književni zbor, Za-
greb 1951) bi bila potrebna, ker so nekatera poglavja iz obče pedagogike nepotrebno razvlečena, se pogosto ponavljajo iste misli malo drugače formulirane. Dobro bi bilo, čimprej oceniti tudi I. in II. del Metodike (Pedagoško- književni zbor, Zagreb 1952) ker bi po ocenah marsikateri predavatelj, ki se poslužuje teh virov, lahko plodne j e krojil snov.
Tudi z logiko je križ: nakateri si pomagajo z ruskimi avtorji (Asnujs, Strogovič), drugi vsaj deloma upoštevajo Markoviča (Dr. Blagoje Markovič: Logika, II. izdanje, Beograd 1926), pregledujejo Ozvalda in razne druge tuje vire.
Razumljivo je, da pouk teh predmetov nujno trpi. Učni načrti so precej zahtevni, razredi navadno močni, odpadajo učne ure iz teh ali onih razlogov itd., pa ne gre, kot bi bilo potrebno. Dostikrat se je treba z učenci temeljito razgovoriti, osvetljevati ta ali oni problem z zgledi iz sodobnega življenja in literature, pa mine ura, kot bi trenil. Pri večini teh predmetov pa ne gre le za to, da učenec snov doume, ampak jo mora res tudi notranje doživeti, jo asimilirati, poleg tega pa jo mora znati seveda tudi obnoviti, saj so to maturitetni predmeti. Če hočeš torej snov podajati tako, da bi učenec ob njej spoznal sebe, svoje mesto v prirodi in družbi, da bi spoznal otrokovo duševnost in zaslutil bistvo učnega procesa, spoznal napreden in nazadnjaške ideje pedagoške teorije in prakse in bi se ob naprednih idejah oplajal, med razlago ne more pisati. Če pa piše, so pa zapiski posebno v nižjih razredih jezikovno, pa tudi vsebinsko včasih čudoviti. Največkrat ne kaže drugega kot snov zgoščeno diktirati. Kje vzeti čas?
Marsikateri bo dejal:	»Napravi
skripta!« Res je to še najboljši izhod. Ne smemo pa pozabiti na to, da se jih težko razmnoži v več izvodih, so vedno manj pregledna kot
Dolgotrajne priprave za ustanovitev kluba prosvetnih delavcev v Mariboru so se zaključile v soboto 25. oktobra s svečano otvoritvijo. Prisostvovali so ji: tov. minister Žiga Kimovec za Svet za prosveto in kulturo vlade LRS, sekretar MK KPS Maribor tov. Vlado Majhen, predsednik občine mesta Maribor tov. Miloš Ledinek, zastopnik republiških odborov prosvetnih delavcev Slovenije tov. Vedernjak Marija, zastopniki svetov pri MLO Maribor, direktorji večjih mariborskih podjetij, predstavniki kulturnih ustanov, direktorji gimnazij, upravitelji šol in po en zastopnik iz vseh šolskih kolektivov ter zastopniki pedagoškega društva.
Navzoče je pozdravila tov. Humek Draga, direktor učiteljišča in glavni organizator vsega dela za ustanovitev kluba.
Klub je otvoril tov. Vlado Majhen, sekretar MK KPS, ter izrekel priznanje kulturnim in prosvetnim delavcem Maribora, ki so si znali pridobiti naklonjenost delavskega razreda zaradi požrtvovalnega dela tako pri izobraževanju mladine v šoli kakor tudi delavcev v raznih izobraževalnih ustanovah in društvih. Želel je uspeh klubu, ki naj smatra za svojo glavno nalogo pomoč pri nenehnem študiju družbe-
učbeniki, manj trpežna, poleg tega pa je precej verjetno, da ta skripta kljub učnemu načrtu ne bodo nikoli enotna za vso Slovenijo. Upoštevati pa moramo, da bi učbenik psihologije in logike krvavo potrebovali tudi dijaki višjih gimnazij, kjer pogostokrat poučuje poleg vsega te predmete tudi nestrokovnjak. Z učbeniki bi seveda ustregli tudi učiteljskim in profesorskim pripravnikom, ko se pripravljajo za praktične izpite; prav gotovo pa bi tudi vsi napredni učitelji pridno segali po njih, posebno po metodikah.
Mnogokrat slišimo mnenje, da nimamo strokovnjakov, ki bi te učbenike spisali, da so preobremenjeni z drugim delom, da so to delikatna vprašanja itd. Prepričan sem, da strokovnjake imamo, ker so mnogi v letih po osvoboditvi, pa nekateri tudi že preje, skrbno preučili vso dosegljivo literaturo in jo kritično pretresli. Verjamem pa, da so ti strokovnjaki obremenjeni z delom povsod. Ce pa stehtamo, ali bi bila večja vrednost njihovega dela v tem, da bi spisali učbenike ali pa kaj drugega, bi se tehtnica gotovo nagnila na stran pisanja učbenikov.
Razumljivo je, da ti učbeniki v začetku ne bodo popolni, prav gotovo pa boljši, kot so skripta posameznikov. Če res ne more en sam strokovnjak napisati psihologije, logike itd.,^ pa naj bi jih pisalo učbenik več pod enotnim vidikom.
Dela ne kaže več odlašati, če nočemo leto za letom tožiti, da maturanti malo znajo, da znanje ni poglobljeno, se ne znajo stroki primerno izražati itd. Ob takih prilikah letijo navadno tudi očitki na predavatelje, češ da bo treba najti novo metodo in podobno.
Vedeti moramo, da snov razumeti ne pomeni še snov znati. Za znanje je res potrebna solidna razlaga in pošteno preverjanje, prav tako pa tudi dober učbenik.
Te vrstice naj bi bile namenjene Svetu za prosveto in kulturo, da bi o potrebi učbenikov razmišljal in Pedagoškemu društvu, da bi z akcijo začelo in jo čimprej izvedlo.
Prof. Ak.
ne problematike, da se bodo prosvetni delavci usposobili za borbo proti ostankom preteklosti in za uresničenje ciljev socialist, vzgoje.
Tov. minister Žiga Kimovec je v imenu Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS čestital pedagoškim in kulturnim delavcem, želeč jim, da bi postal klub žarišče njihove kulturne in pedagoške dejavnosti, ki pa naj bi odjeknila tudi preko njegovih vrat. Izrazil je prepričanje, da bo večja sproščenost pri diskusijah, ki naj vlada v klubu, omogočila realizacijo misli, nanizanih v resolucijo III. plen. zasedanja CK KPJ.
Kot zastopnik združenj prosvetnih delavcev je k uspehu čestitala tov. Vedernjakova, izražajoč željo, da bi prosvetni delavci Maribora podvojili svoje sile na področju šolstva in v družbi sploh.
Po oficialnem delu se je razvila prijetna zabava ob razgovorih o načrtih za delo kluba, zadonela pa je tudi pesem, kar vse je dalo slutiti, da se bodo v klubu sestajali ljudje dobre volje in zdravega duha.
Klub obsega dva moderno in udobno urejena prostora za ožje diskusije, sobo za pedagoško knjižnico in veliko predavalnico.
Želimo našim prosvetnim delavcem mnogo uspeha ob tej novi fazi udejstvovanja.
MARIBORSKI PROSVETNI IN KULTURNI DELAVCI IMAJO SVOJ KLUB
Mednarodno posvetovanje na Sonnenbergu
Sredi nemškega Harza med gozdovi in senožeti, ob križpotju asfaltiranih cest je postavila D G E W svoj Studentenlandheim, preprosto planinsko kočo, ki gre vendar vanjo nekaj desetin ljudi. Tu je bilo od 4.—13. septembra letošnjega leta že
14.	mednarodno posvetovanje pedagoških delavcev. Poleg evropske zvezne zastave so na jamborih pred kočo vihrale nemška, francoska, danska, avstrijska in tudi jugoslovanska. Poleg izbranih nemških učiteljev, večinoma socialistov, so prišli v velikem številu Francozi, to se pravi, nekaj se jih je celo pripeljalo v lastnih avtomobilih. S svojo številnostjo in tudi močjo — imeli so s seboj predsednico Mednarodne federacije prosvetnih delavcev Mile. Marie-Louise Cavalier in sekretarja Mr. Emile Houmbourgerja — so dajali ton vsebini dela in tudi diskusiji. Dancev je bilo pet, Avstrijca dva, Jugoslovan eden.
Samota kot nalašč za razgovore, le da ni bilo vreme nič sončno, temveč dokaj deževno in so se daljši sprehodi navadno končali s pospešenim korakom ali pa s postajanjem pod drevjem. Nekoliko nam je to nadoknadilo nekaj daljših avtomobilskih izletov, tako celodnevni po Harzu, popoldanski v mesto Goslar ter zadnji celodnevni v mesto Braun-schweig. Drugače je bilo organizirano vse z nemško^ natančnostjo. Popoldnevi so bili prosti za razgovore, tudi zjutraj so pričenjali dokaj pozno, zajtrk je bil na primer šele ob devetih.
Jedro dela je bilo na Sonnenbergu samem. Na dnevnem redu je bi-
la vrsta kratkih referatov, pravzaprav poročil, vse bolj za uvod v diskusijo. Mi smo vajeni ostrejše diskusije, tu je bilo dokaz obzirnosti do tujcev, do drugih narodov. Privatni razgovori so bili neposrednejši in so šli globlje do dna stvarem.
O pravih pedagoških vprašanjih nismo razpravljali. Verjetno je prav prihod mednarodnih sindikalnih funkcionarjev spremenil vsebino dela, da so vso težo postavili prav na mednarodne zveze, tako na vprašanje Mednarodne federacije prosvetnih delavcev, na organizacijo sindikalnega življenja v posameznih državah, na razvoj sindikalnega gibanja, na gibanja za mir, na mednarodno sodelovanje in podobno in le deloma so našla čas tudi druga, dokaj zanimiva vprašanja, ki se jim danes ni mogoče izogniti.
Eno izmed glavnih vprašanj, ki se je ponavljalo neprestano ob vseh drugih, je bila nemška demokracija, kako se razvija, kakšne perspektive ima in kako je močna. Uvodno predavanje o tem je imel župan iz Braunschweiga, učitelj po poklicu, socialist, obenem podpornik takih sestankov na Sonnenbergu. Iz njegovega referata ter iz diskusije o njem je bilo razvidno, s kakšnimi težavami se danes bori Zap. Nem-, čija. Posebno Francozi so spremljali to predavanje z veliko pozornostjo, saj so posamezni diskutanti prikazovali stvari iz svoje okolice docela realistično brez olepšavanja. Kot značilnost so navajali, da že drugič raste nemška demokracija ne iz lastnih sil, temveč iz vojaškega zloma, ki so ga povzročile tuje vo-
jaške sile. Ta vojaški poraz ima to pot še druge posledice: 8 milijonov beguncev in okoli 10 milijonov slabo vzdrževanih ljudi. Ti so pod Hitlerjem živeli bolje. Kjer živijo, tvorijo jedro neofašizma, v njihovih mestih odmevajo stare hitlerjanske pesmi. Komunizem ni uspel s kako pomembnejšo zmago. K temu pride še vedno tesnejša povezanost nemških in ameriških kapitalističnih krogov s klerikalnimi skupinami. Kapitalizem narašča, še nikoli se ni s tako naglico gradila industrija, še nikoli ni bilo videti toliko naj-elegantnejših avtomobilov. Industrija se krepi pod krinko, da je treba delati za plačevanje dolgov. Veča se brezposelnost. Manjka okoli 3 milijone stanovanj, dasi so jih že zgradili blizu 1 milijon. Manjka okoli
50.000	šolskih prostorov. Razdejanje v družinah je ogromno. Cenijo, .da okoli 240.000 otrok živi brez staršev,
1.200.000	je enostranskih sirot, večinoma brez očeta, 400.000 otrok ima brezposelne starše, 200.000 jih je brez stanovanj, za okoli 80.000 pa cenijo brezprizorne. Ne boje se, da bi te nezadovoljne množice šle v komunizem, preveliko je nasprot-stvo do Sovjetske zveze, pač pa jih je strah novega fašizma. Računajo, da se bodo pri prihodnjih volitvah okrepile desničarske skupine, dasi še ni govora o tem, da bi mislili na kako veliko zmago. Zanimiva je bila diskusija o tem, kako je prišlo do nemškega fašizma, kjer so Nemci popolnoma resno dolžili Francoze, da so oni krivi Hitlerjevih uspehov, ker so v Versaillu tako potlačili Nemčijo ... Dolga diskusija se je razvila o tem, kaj naj Nemci napravijo, kako je pravzaprav s to de-
1% dtuiivekepa awt\eM\a
Občni zbori učiteljskih društev
Nekako krepkeje in bolj smelo so letos naša društva zagrabila za pripravo in izvedbo svojih občnih zborov. Nekako z večjo dobro voljo in večjim optimizmom so dajala račun o svojem dosedanjem delu in si pripravljala naloge za svoje bodoče delo. Lahko rečemo, da je vse dosedanje občne zbore prevejala želja, da bi si našli obliko dela, zbudili pri članstvu zainteresiranost za društvo in društveno življenje, zaostrili so vprašanje lika prosvetnega delavca in mu nakazali mesto, ki mu pripada in ki ga mora zavzemati v naši družbi.
Le nekaj' društev je, ki svojih občnih zborov še niso imela. Potrebno je, da tudi ta pohitijo, spravijo v red svoje organizacije in začnejo z delom.
Občni zbor v Kranju je bil delno skupaj z občnim zborom društva profesorjev. Referat »O organizaciji svetov« je imel tov. Bavdek. Sama diskusija je podčrtala delo, ki ga mora vršiti učitelj na vasi s poseb-mm poudarkom na delu v raznih tečajih. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu delalo, kljub precejšnjim organizacijskim težavam. Težišče dela je bilo na grupah po terenu. Pripomniti pa le moramo, da je bila diskusija premalo sproščena, da ima glavno zaslugo za to, da je tekla, dosedanji predsednik društva tov. Kokalj. Novi odbor ie pomlajen, v njem pa so tudi starejši društveni delavci. Dajati bo moral mnogo pobude za vsestransko delo svojih članov. Nekaj, na kar ne sme pozabiti novi odbor, pa je prav gotovo zares dobra povezava z okrajnimi, političnimi in oblastvenimi forumi.
V Črnomlju so naš občni zbor obiskali učitelji iz Karlovca in Kar-lovca-okolice. Tudi oni so imeli v Črnomlju svoj občni zbor. Skupno zborovanje in družabni večer sta pokazala koristnost takih obiskov. Našla se je cela vrsta skupnih problemov.
Diskusija je v glavnem nakazovala potrebo po samostojnem delu skupin na terenu: tega je do sedaj bilo premalo. Društvo bo moralo v bodoče posvetiti vso pažnjo proučevanju družbene problematike, bolj krepko se bo moralo vključiti v delo in življenje svojega okraja. Novi, pomlajeni odbor se mora resno baviti z osamosvojitvijo društva, ki bo le tako — ob tesni povezavi z vsemi forumi — zavzelo tisto mesto, ki ga zavzemati mora. Vse hvale je vredno to, da so ustanovili svoj pevski zbor in dramatsko skupino.
Okraj Murska Sobota bo imel dve društvi: v Murski Soboti in Dol. Lendavi. — Ob zelo lepi udeležbi je dajal občni zbor v Murski Soboti vtis, da je društvo delalo predvsem na polju ljudske prosvete in lastnega^ ideološkega dviga. V ti dve področji so člani vlagali dovolj truda in naporov. Društvo je kompaktno, med člani vlada lepo tovarištvo. Povedati pa je le treba, da občni zbor ni bil dovolj sproščen v debati in da člani niso povedali vsega o svojih uspehih in težavah. Cas bo že, da se bodo naši člani oglašali bolj' svobodno, smelo in brez predsodkov. — Delovni načrt, oz. primerne sklepe bo novi odbor moral čimprej posredovati svojim članom. Občni zbor namreč tega ni opravil. — Naj dodam še to, da je Murska Sobota med okraji, ki še ne izplačujejo vaških dodatkov. Nujno in koristno bo, če društvo to vprašanje zaostri.
~	m	m	up jp _ji» _
mokracijo, ali jo je mogoče učiti, ali ne. Nemški delegati so izražali nekak obup, češ da je v porušenih mestih, kjer živijo ljudje v kleteh, zelo težko govoriti o demokraciji. Posebno zato, ker je zapadna demokracija s svojim bombardiranjem povzročila te ruševine. Francozi so govorili vzpodbujajoče, optimistično, morda celo z nekim prikritim strahom.
Ni pa bifo mogoče še do tiste prave iskrenosti. Zdi se, da je med narodi še preveč neporavnanih računov, da so še stvari, ki precej bolijo. Pri načelnih stvareh je bilo hitro doseženo soglasje. Tako na primer pri razgovorih o delu za mir. Splošen vtis vsega tega dela je nekoliko meglen, zdi se, da je marsikaj platonskega, nedosegljivega. Pri konkretnih nalogah na tem področju so se pokazali uspehi. Tako na primer pri reviziji učbenikov za zgodovino. Francozi in Nemci So še že zedinili, kako bodo pisali drug o drugem, z večjimi težavami celo Nemci in Belgijci, Danci, Švedi. Ponekod je delo še v teku. Tehnični vodja tega dela prof. dr. Eckert je bil že v Beogradu, da bi tudi Jugoslovani začeli s takim delom. Vtis je bil, da so Francozi odkritosrčno za mir, Nemci pa v načelu tudi, vendar pa v srcih ne za sedanje stanje, saj so tu in tam padale opazke o Alzaciji in Posaarju.
Mnogo je bilo govora o sindikatih. Dočim so nemški prosvetni sindikati razbiti v mnogo grup, saj imajo močne skupine na verski podlagi, so se ponašali Francozi kot dokaj močna enota, ki vpliva tudi v mnogočem na državno politiko. Navajali so celo primere, ko so se
V Dol. Lendavi je plodna diskusija razbistrila vprašanji bega učiteljev iz okraja ter reorganizacije šol. Pomanjkanje stanovanj, prehrana, neredno izplačevanje prejemkov, mešano ozemlje ter premajhna pomoč vodilnih forumov, so vzroki, da učitelji, predvsem mlajši, neradi službujejo v tem okraju. Zdi se, da je rešitev tega problema tudi ena od osnovnih nalog društva v bodoče. S kadri, posebno mlajšimi, ki pridejo v okraj, je treba intenzivneje delati, dajati več pomoči, predvsem pa temeljito urediti materialno vpraša-nje. Do sedaj priličino šibka povezava društva z okrajnim forumi se mora utrditi. Resno je tudi vprašanje strokovne in ideološke vzgoje. Izredno nizko število naročnikov na naš pedagoški tisk kaže, da se je temu posvečalo premalo pažnje. Odbor in članstvo imata pred seboj dovolj nalog, ki se morajo rešiti le z načrtnim in sistematičnim delom.
Ljutomer in Radgona bosta imela eno društvo. Delo društva Ljutomer je bilo doslej eno najboljših v Sloveniji. To velja za samo organizacijo društva kakor tudi za samo delo, ki so ga pod vodstvom odbora vršili člani. Zdi pa se, da le ni vse tako, kot bi morala biti. Neurejeni odnosi med Svetom in Društvom nujno zahtevajo jasne, odkrite in tovariške poravnave in razjasnitve. Le tako bo delo res »teklo« in ne bodo potrebne nasilne operacije, ki puščajo vtis diktata. Novi odbor bo moral skrbeti za najboljše odnose z vsemi okrajnimi forumi, istočasno pa tudi za to, da društvo ne bo le transmisija pri izvrševanju akcij, ampak samostojen delovni organizem. Potem bodo članski sestanki in zbori sproščeni in polni zdrave vsebine. Tudi demokratičnosti pri postavljanju odborov bo treba posvetiti več pažnje. Ko dajemo staremu odboru s tov. Belečem na čelu polno priznanje za uspešno in požrtvovalno delo, želimo novemu odboru še več uspehov.
Približno isti problemi so tudi v okraju Ptuj. Nerazgibana in precej enostranska diskusija opozarja na pomanjkljivosti v dosedanjem delu. Napačno bi bilo reči, da odbor in člani niso delali. Vendar je treba, da o tem delu ljudje na občnem zboru tudi spregovorijo, ugotovijo napake in pomanjkljivosti ter kritično ocenijo svoje uspehe. Istočasno pa povedo, kako si zamišljajo poglobitev svojega dela. Tega pa je v Ptuju manjkalo. Pa še ta nedober vtis je dal občni zbor: Močno povezovanje društvene in oblastvene linije tam, kjer ni umestno. Novi odbor bo moral taka in podobna osnovna vprašanja razčistiti in stremeti za tem, da bodo člani le prišli do spoznanja, da imajo društvo, učiteljsko društvo.
Okraj Tolmin. Na treh občnih zborih (Idrija, Tolmin in Kobarid) so se zedinili, da bodo imeli okrajno društvo v Tolminu, v Kobaridu in Idriji pa pododbora z grupami. Mogoče je to najtežavnejši okraj v naši republiki. Vsi trije občni zbori pa so pokazali lepo perspektivo. V diskusiji je članstvo pokazalo mnogo dobre volje za delo v šoli in izven nje. Urediti pa bo iseveda treba vprašanje zaostale članarine, tiska, urediti in utrditi odnose z okrajnimi forumi in malo bolj od blizu pogledati tiste tovariše, ki ne čutijo potrebe in dolžnosti biti član učiteljskega društva. Na tako Obširnem terenu bodo morali vsi odbori vzeti iniciativo krepko v svoje roke.
(Nadalj. na 4. str.)
direktno uprli vladnim odločbam ter jih niso izvrševali. Nemci so opozarjali na svojo razbitost, na avto-nomijo posameznih dežel, ki povzroča različen vpliv na šolstvo ter na učiteljstvo samo. Vsi so poudarjali potrebo povezanosti z delavskim razredom, vendar so mi zaupali Nemci v _ privatnih razgovorih, da ie v_ nemškem učiteljstvu še mnogo meščanskega duha in da ni verjetno, da bi jih kaj šlo z delavci na cesto, če bi bilo treba tudi dejansko nastopiti. Vsekakor je nemški prosvetni sindikat dobro organiziran in skuša z nemško natančnostjo zajeti vso problematiko. Kot značilnost bi morda lahko navedel precejšen odstotek učiteljstva, ki ni vključeno v nikako strokovno organizacijo ter stoji pasivno ob strani.
V neki meri je to tudi posledica vojne, zlasti, v kolikor se tiče to nekaterih nacističnih učiteljev, ki so prišli spet v službo ali pa mladi-ne, ki je po prestani' vojni in ujetništvu razočarana in apatična ter dela vtis ljudi, ki se ne zanimajo za politiko. Ti mladi ljudje so danes tudi ekonomsko precej prizadeti, v vojni in ujetništvu izgubljeni čas jih močno teži in vedno izražajo negodovanje s takim stanjem. Sindikat je zaskrbljen, v svojem okviru ima celo nekak mladinski komite, ki hoče reševati to mladinsko vprašanje. Te mlade ljudi hudo zanima, kako je z mladino po ostalem svetu, zlasti v Jugoslaviji. Seveda, na koncu vseh diskusij je le refren: Hudo je biti sin premaganega naroda.
Mnogo je bilo govora o verskem -pouku, o odnosu religije do šole, o laični šoli, o moralni vzgoji. Francozi so pripovedovali o svojih teža-
POSVET PROSVETNIH DELAVCEV HRVATSKE O PRINCIPIH IN METODAH SODOBNEGA POUKA
Ob izložbi »Naša šola danes«, ki je bila odprta v Zagrebu na čast VI. kongresa KPJ, je Svet za prosveto, znanost in kulturjo LRH sklical konec oktobra tridnevno posvetovanje prosvetnih delavcev, na katerega je bilo pozvanih okrog 400 šolnikov iz vseh krajev republike. Program je bil izredno bogat: referati o dosedanjih izkušnjah in sodobnih principih pouka, o principih in metodah pouka prirodnih ved, o vlogi predmeta »družbena veda« v politehnični vzgoji, o specialnih problemih pouka v strokovnih šolah in referat o družbeni in moralni vzgoji v naših šolah. Vsi referati so bili zvezani z diskusijo. Poleg tega so udeleženci prisostvovali vzornim uram, ki jih je bilo 36, tako da so (bili obravnavani vsi predmeti na vseh vrstah šol.
Posvetovanje je imelo velik praktičen in moralen uspeh. Ko je v zaključni besedi minister dr. Miloš Zanko ocenil opravljeno delo> in prikazane napore in uspehe, je prišel do naslednjih ugotovitev:
Posvetovanje je dokazalo, da je v naših šolah, tako v poedinih kot v celoti, dovolj pozitivnih sil in izkušenj, ki služijo lahko za osnovo novim rezultatom. Izkušnje, o katerih so govorili najboljši šolski delavci, so take vrste, da bi bila dolžnost vseh, da skrbe za to, da postanejo stalna pridobitev vseh šol. To, kar so najboljši vzgojitelji dosegli, ni nikakršno iskanje, ni eksperimentiranje, ampak je že rezultat, ki ga je treba dalje teoretsko obdelovati, predvsem pa z njim seznaniti vse prosvetne delavce.
Druga važna konstatacija, ki izhaja iz poteka posvetovanja, je ta, da se naša pedagoška praksa ne nahaja niti v krizi niti v slepi ulici, ampak da je našla določena pota nove šole, in to taka pota, da bodo šole, ako jim bodlo sledile, postale aktivni činitelj prav te konkretne, sedanje socialistične družbe. Sicer nimamo še nikjer zares nove šole. Toda če bi vse tisto, kar je ta šola dosegla pri eni skupini predmetov, a druga na nekem drugem področju mogli združiti v eni šoli, pa bi imeli šolo novega tipa.
Nastopi so pokazali, da smo rešili tudi vprašanje idejnosti pouka, da smo opustili tisto vulgarno, isimpli-cistično, na parolah sloneče razumevanje idejnosti pouka in prešli k taki metodi dela, kjer idejnost ni nalepljena od zunaj, ampak je organsko vraščena v dotični predmet. Šola je našla s tem konkretno po-
ZAČNIMO
15.	številka Prosvetnega delavca nas je seznanila z navodili za ureditev in določitev honorarnih prejemkov. Pod V (5) beremo, da je potrebno rednim uslužbencem, ki poučujejo tudi honorarno, določiti honorar v % njihovega plač. razreda ne glede na število honorarnih tedenskih učnih ur. Razen prof. pa so tudi navadni učitelji, mladi, novi z osnovno plačo 6800.— din, ki tudi poučujejo honorarno. Taki pa zaslužijo za eno učno uro 77 din. Torej mnogo manj kot je določala prejšnja uredba o honorarnih urah.
(Nadalj. s 3. str.)
Ljubljana. Trdimo lahko, da je občni zbor društva učiteljev za mesto Ljubljana res uspel. Odličen referat, ki ga je imel predsednik društva tov. Trobiš, sta poglobila in še razširila tov. min. Franc Kimovec in sekretar MK KPS tov Krivic. Zdi se mi, da je bila nujnost vključitve prosvetnih delavcev in v celoto naše šole, tako določna in utemeljena, da bi bilo odveč, še kaj pristaviti. Sama diskusija je bila pogumna in odkrita. V njej je bilo razčiščeno marsikatero vprašanje. Prav je, da društvo razpravlja tudi o upravni politiki, daje nasvete in inciativo. Vendar je pri vsem tem potrebno, da to delamo le s popolno utemeljitvijo.
Sprejeta resolucija in novi odbor s komisijami so garancija, da bo delo ob pomoči članstva res teklo. Kot je Ljubljana center vse naše kulturne, politične in gospodarske dejavnosti, bo moralo' tudi ljubljansko društvo učiteljev, prednjačiti.
Na občnem zboru društva učiteljev Šoštanj. Naše društvo je imelo zopet svoj letni občni zbor. Želja vseh tov. učiteljev je bila, da izvolijo tov. Vebra, šol. upravitelja ponovno v odbor oz. za predsednika. Tov. Veber je našo željo odklonil s pripombo, da še ni prebolel krivične izjave, ki jo je dal dopisnik v Slov. poročevalec meseca junija.
Tov. učitelji so kljub temu izvolili tov. Vebra v odbor. Izjava vseh tov. učiteljev, kakor tudi tov. inšpektorja, tov. sekretarja OKKP Šoštanj in tov. republiškega odbora Društva učiteljev, je bila, da je tov. Veber vesten in kvaliteten učitelj, da ima vse moralne in politične sposobnosti, da je aktiven član KP in agilen
vah, ki jih imajo z reakcionarnimi političnimi krogi, Nemci so pojasnjevali položaj v posameznih deželah, kjer je po vojni prišlo do ostrejših sporov med katoliki in protestanti in do pritiska verskih institucij, da bi prišla vera do večje veljave v šoli.
Vse to je bilo seveda povezano z diskusijami o šolskih razmerah, sistemih, o izobrazbi učiteljev in podobno. Videlo se je, da v vseh državah študirajo, pripravljajo ali pa uvajajo šolske reforme, ki gredo zelo na široko ter so predmet najširših razprav in diskusij. Pri vsem tem sodelujejo v veliki meri progresivni ljudje, ki skušajo čimbolj poudariti demokratične oblike šolstva ter potrebo po večji splošni izobrazbi. Marsikdaj so končni predlogi le kompromis med naprednostjo in stvarnim življenjem v deželi, so pa vsekakor zanimivi in poučni.
Nemci stremijo za enotno šolo, ki je doslej le preveč 'odvisna od prizadevnosti in gledanja posameznih dežel. Vsekakor so poleg Berlina še vedno najnaprednejši v Bremenu in Hamburgu. Bojujejo se s pomanjkanjem prostorov, iz gimnazij hočejo odpraviti preveliko število predmetov in prenatrpanost v učnih programih, poenotiti poučevanje tujih jezikov, pri čemer jih zelo motijo posamezne cone. Centralni problem vseh razgovorov pa je tista druga stopnja, mi bi rekli doba od 11—15 leta, doba, ko otrok prehaja od splošnoizobraževalnega pouka k predmetnemu. Tu gre za to, koliko let naj ta prehod traja, kje naj bodo razlike in kakšne naj bodo. Ob tem vprašanju so se ustavili v bistvu v
član našega društva; in da je izjava v Slov. poročevalcu neobjektivna in nepravilna.
Zato ga pozdravljamo kot predsednika in želimo, da bi se čim pogosteje videli na sind. sestankjh.
Nato smo še sklenili, da bomo v čast VI. kongresa povsod poživeli pionirsko organizacijo, izvolili štabe in začeli z delom krožkov. Ostali tov. so predlagali še: doslednejše učenje, agilnost pri mlad. knjigi, doslednost v čistoči itd. Skratka ■— kongres ne bo šel mimo nikogar, ne nas in ne naših otrok.
Celje. V soboto 11. okt. se je v telovadnici I. osnovne šole v Celju sešlo k rednemu letnemu občnemu zboru čez 250 članov učiteljskega društva iz Celja in okolice. S številno udeležbo članstva se je skladala tudi razprava o vseh točkah dnevnega reda, ki je bila živahna in na primerni višini. Na občni zbor so prišli tudi zastopniki družbenih organizacij in prosvetnih oblasti iz mesta in okoliškega okraja.
Poročila društvenih funkcionarjev vseh devetih pododborov so prikazala delovanje društva v prvem poslovnem letu po izvršeni reorganizaciji. Bilanca je aktivna in spodbudna, saj je bilo na vseh področjih delavno tako društvo kot celota kakor posamezni člani. V aktivnosti sta eden ali dva pododbora sicer zaostajala za povprečjem, vendar se je tudi tamkaj pokazala volja po delavnosti. Aktivnost celjskega učiteljskega društva priznavajo tudi osrednji društveni forumi. V organizacijskem pogledu se je društvo sedaj uredilo in ustalilo in bo tako v bodoče lahko preneslo težišče na vsebino društvenega delovanja.
vseh državah. Nemci hočejo drugače na devetletno obvezno šolanje, tudi Avstrijci govore o njem, prav tako Danci, dočim so Francozi že dejansko sredi njega.
Podobne so razlike glede učiteljske izobrazbe. Povsod zmaguje težnja, naj bi imel osnovnošolski učitelj vsaj del univerzitetne pedagoške izobrazbe. Zaposlenost učiteljev je sorazmerno visoka,, v Nemčiji povprečno 30 ur, v Franciji enako, na Danskem 36 ur. V Nemčiji imajo ženske nekaj ur manj v nekaterih deželah, zato pa tudi 10 % nižjo plačo. Ce mimogrede povem, da znaša v Nemčiji povprečno število otrok v osnovnošolskem razredu kar 52, je možnost dela kar jasna. Prevladuje v razredih močan skupnostni pouk, iz katerega pa sta izključena računstvo in slovnica, ki se poučujeta sistematično.
Zanimanje za našo državo je kar se da veliko, najsi bo za prirodne krasote ali pa za družbeno ureditev. Med prisotnimi Nemci ni bilo nikogar, ki bi bil kot vojak v Jugoslaviji, vsaj tako so pripovedovali, večina pa je imela o nas zelo čudne pojme. Nekateri starejši učitelji, stari socialisti, so še najbolj razumeli naše dogajanje. Marsikatero vprašanje je bilo naivno, vendar so mislili pošteno. Za popularizacijo naših družbenih in političnih prizadevanj je vsekakor potrebno, da se takih srečanj še večkrat udeležimo. Na drugi strani se lahko tudi marsičesa naučimo, marsikaj, o čemer široko diskutiramo, je drugod že urejeno. Prav zato so lahko mednarodna srečanja na Sonnenbergu za nas lahko razgledno okno v svet. W. V.
vezavo z življenjem, ne sicer is parolami, pač pa s konkretno organizacijo in z načinom, ki ustreza šoli.
To posvetovanje je nadalje pokazalo, kakšna naj bi bila vsebina dela združenj prosvetnih delavcev in njihovih klubov: da spremljajo maše življenje, da spremljajo našo pedagoško prakso, da povezujejo vse Vrste učiteljev in da ustvarijo v klubih tribuno, kjer bodo obravnavali metode in rezultate dela. Če bodo združenja delala tako, je gotovo, da bodo našla boljšo vsebino dela, in potem bi bilo mogoče reševati vrsto istanovskih vprašanj.
Ko je dr. Zanko govoril še o kriterijih, ki vladajo pri ocenjevanju šol, o politehnični vzgoji, o učilih, o potrebi sodelovanja z organizacijami, ki so neposredno zainteresirane na vzgoji naše mladine, je na koncu poudaril, da je pa najvažnejši zaključek iz tega posvetovanja v spoznanju, da je v vrstah prosvetnih delavcev dovolj moči za napredovanje našega šolstva.
SPODAJ!
Mnogi mladi učitelji, ki pridejo na vas, so brez stanovanja, brez hrane. Napreden mlad učitelj ne bo podlegel političnemu klerikalizmu na vasi. Če to stori, seveda kar dežujejo v šolo zastonj jajca, mleko, krompir itd. Nočem pa se omejiti samo na honorarne ure, odn. na prejemke honorarnih ur. V 16. številki našega glasila beremo odlomke iz poročila tov. Ahlina. Tudi tukaj je načeto samo vprašanje profesorjev, ki ne morejo napredovati v V. plačilni razred. Vsekakor je to vprašanje pereče in kliče rešitve. Toda zakaj se pa ne bi govorilo o prejemkih in življenju vaških učiteljev? Recimo na enorazrednici! O učiteljih novincih, ki morajo gospodariti s pičlimi 6800 dinarji. Zakaj se ne bi enkrat vprašali, kako shaja učitelj-pripravnik s to plačo? Bodimo odkriti in odgovor bo jasen: plača 6800 din je prenizka. Kam prosijo za premestitev mladi učitelji? V bližino rojstnega kraja, v bližino staršev, da jim (če je mogoče) oni materialno pomagajo. Zakon je določil mesečni dodatek za novince na vasi. Pa ga ne dobivamo, vsaj v našem okraju ne. Toda predmetni učitelji, ki prav tako poučujejo na vasi, niso oz. ne bodo deležni tega prejemka, čeprav večkrat poučujejo skupaj z učitelji na isti ustanovi in jedo iz iste sklede.
Začnimo torej pri tleh! Začnimo pri mladem učitelju, polnem elana in volje za delo — začnimo pri mladem socialističnem učitelju.
Pripomba uredništva: Kakor smo izvedeli, so bila navodila o honoriranju, ki smo jih objavili v 15. štev. z veljavnostjo od 1. oktobra dalje začasno preklicana. Do izida navodil republiške vlade, bodo okraji (mesta) izplačevala honorarje po prejšnjih predpisih.
Mesečni dodatki za učitelje na vasi se verjetno zato še ne izplačujejo, ker je bilo treba poimensko ugotoviti, za katere kraje predpis velja, oziroma ne velja. Za ljudsko republiko Hrvatsko je bil tak seznam objavljen v službenem glasilu Sveta za prosveto in kulturo. Mišljenja smo, da zadeve tudi pri nas ne bi smeli odlašati. Glede raztegnitve obveznosti na predmetne učitelje, ki službujejo na vasi, pa so tudi republiški odbori naših društev zahtevali že revizijo določila.
Kaj bo z učitelji - tečajniki, ki niso še opravili potrebnih izpitov?
Tako nas sprašuje ena naših naročnic in prosi javnega odgovora, ker jih je še precej, ki teh izpitov v tem koledarskem letu ne bodo mogli opraviti.
Po navodilih Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS (glej Objave, št. 6, iz leta 1951 in št. 2. iz leta 1952) bodo vsi, ki jim je bil rok podaljšan do konec leta 1952, izgubili pravico do službe. Zaradi občutnega pomanjkanja kadra pa je jasno, da bodo okraji vsak primer obravnavali individualno: tistim, ki niso pokazali dovolj volje in sposobnosti, bodo prav gotovo odpovedali (marsikje so to že napravili; v okraju Gorica, kjer so nekateri imeli posebno slab odnos do službe, so na primer odpovedali že šestim), ostalim pa bodo po vsej verjetnosti službeno razmerje zaenkrat še podaljšali, za kar imajo pravno osnovo v novi uredbi o prosvetno-znanstveni stroki, ki dopušča za izpopolnitev strokovne izobrazbe rok štirih let.
Naj omenimo še to, da je bila zadnja skupina učitelj e v-tečajnike v, ki je te dni opravljala drugi diplomski izpit, izredno dobro pripravljena in so kandidati odgovarjali kot še zlepa ne. Torej le gre — če je dovolj dobre volje!
radijskih šolskih ur
V času od 3. novembra do T5. decembra 1'9S2 bodo učenci osnovnih, šol oziroma dijaki nižjih gimnazij iposlušali naslednje radijske šolske ure:
za nižjo stopnjo:
3.	novembra: »Voda«; nastanek padavin, tekoča voda pripoveduje svojo pot ob spremljavi Smetanove Vltave, pomen vode za življenje in prirodo sploh ter spreminjanje vode;
10.	novembra: a) »Opazoval sem lisico«; biološka opazovanja starega lovca; po načinu življenja naj otroci žival spoznajo in naj se zgodaj navadijo opazovati prirodo; b) »Kaj vse veter zna« — lastnosti in posledice vetra;
17.	novembra: »Tonček«; radijska priredba Bevkove povesti;
24.	novembra:	»Naši mali kitajski
prijatelji«; po povesti Pearl Buckove spoznajo otroci način življenja in šeg kitajskega ljudstva;
1.	decembra: a) »Ustoličenje koroških vojvod«; življenje in položaj Karantancev, obred ustoličenja in njegov pomen takrat in v poznejši zgodovini; b) »Koroški otroci se igrajo in pojo«; nekaj otroških iger in pesmi;
8.	decembra: a) »Videl sem sladkor teči v curkih«; preprosta reportaža o predelovanju sladkorne pese; b) Nekaj Župančičevih otroških pesmi in primer vzorne recitacije.
Za višjo stopnjo:
4.	novembra: a) Koledar za november; b) »Kako nastane vozni red«; razgovor o poteku smotrnosti in natančnosti tega dela; c) »Kako obvarujemo kovine pred zunanjimi vplivi«;
11.	novembra: »Zadnji Inka«; in angleščine prevedena slušna igra, ki naj dijakom prikaže podlosti španskih kolonizatorjev in izkoriščevalcev nad Indijanci ter odpor ljudstva, ki hoče biti svobodno;
18.	novembra: a) »Vodovnik — ljudski pevec in pesnik«; b) »V usnjarni«; reportaža o postopku pri izdelovanju usnja;
25.	novembra:	»Tehnika Franceta
Prešerna«; slika iz dni NOB, ki naj prikaže pomen partizanskih tehnik in težo dela v njih;
2.	decembra: a) Koledar za december; b) Najvažnejše morske ožine; c) Kaj je melodram?;
9.	decembra: »V lekarni ni več skrivnosti«; osnovni pojmi o lekarni, njenem bistvu ter ustroju s kratko zgodovino; poljudna razlaga dela v lekarni; izdelovanje zdravil in uspehi domače farmacevtske industrije.
Franc Etka Venturini
V 70. letu starosti je umrl v Ljubljani učitelj in glasbenik Fran Venturini, ki je vtisnil s svojo markantno osebnostjo pečat bodočim generacijam. Iz naših vrst je odšel z njim velik idealist in neupogljiv bojevnik. Pokojnik ni bil le spreten šolnik, temveč je dolgo dobo z vnemo in neumorno delavnostjo posegal v vse snovanje tržaških in okoliških Slovencev, dokler ni moral 1. 1927 zbežati pred podivjano fašistično drhaljo iz Trsta. Venturini je bil živa, zelena veja na drevesu svojega naroda in daroval je vse moči za ljudstvo. Z njegovimi zemskimi ostanki smo položili v grob moža, ki je imel vse tipične duševne in telesne lastnosti preroditelja, močan, lep glas ter govorniško nadarjenost, s katero je blestel, poudarjajoč, da bi morala biti šolski oblasti prva skrb vzgoja značajnega in ne hlapčevskega učiteljstva, kar bi bilo šoli in državi le v korist. Zaradi takih in podobnih besed se je moral pokojnik tako pod Avstrijo kot pod Italijo pogosto zagovarjati. Mi pa smo bili Etki hvaležni za vsako javno izgovorjeno možato besedo. Vsaka nam je prinesla olajšavo in večala veselje do trdega šolskega dela.
Venturini je bil velik rodoljub in silno je ljubil svoj rodni jezik, toda navzlic temu ni bil nikoli nacionalni šovinist. Saj v pravem slovenskem srcu ni prostora za korenike te strupene rastline, naj trdi kdor koli tudi drugače. Venturini se je že po prvi svetovni vojni poganjal za pameten sporazum med obema narodoma tržaškega ozemlja. Da, bil je v tem oziru celo idealist. Naj bi se že uresničile njegove in naše res pravične in blage namere!
Pokojnik je učiteljeval v raznih krajih Istre; bil je tudi dolgoletni predsednik učit. društva za koprski okraj; pred svojim begom v Jugoslavijo je bil več let učitelj na CM šoli v Trstu. V Ljubljani, kjer se je 1. 1927 za stalno naselil, je nadaljeval svoje delo z enakim elanom in to kot nameščenec v prosvetni službi in kot zborovodja pri društvu »Tabor«, »Slavec«, »Sava« ter kot zborovodja pevske Hubadove župe. Bil je namreč Venturini tudi glasbeno nadarjen in tega talenta ni zakopal. Sam navdušen pevec in pevovodja je pomagal vsepovsod ustanavljati pevska društva: v Istri, na Tržaškem, v Jugoslaviji in po osvoboditvi po vsej Primorski. Udejstvoval se je tudi kot skladatelj.
Pokojnika so pokopali dne 11. oktobra v Trstu ob ogromni udeležbi ljudstva, ki je pohitelo od blizu in daleč, da se poslovi od svojega učitelja, zborovodje in organizatorja.
Neminljiva čast spominu Franca Venturinija!	E. Švara
Kaj je z učnimi načrti za predmet družbena In moralna vzgoja?
Menda smo bili prav v Sloveniji med prvimi, ki smo ugotavljali potrebo družbene in moralne vzgoje mladine. S šolskim letom li952/93 je Svet za znanost in kulturo v FLRJ uvedel ta pouk kot predmet v vse naše šole. Republiški sveti za prosveto in kulturo bi morali seveda takoj izdelati vsaj začasni učni program, vendar pri nas šole o njem še nič ne vedo. (Na Hrvaškem si ga lahko nabaviš v posebnem odtisu iz službenega glasnika Sveta za prosveto, znanost in kulturo VLRH!)
OBČNI ZBOR
republiškega odbora Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Slovenije bo v soboto, 22. novembra, ob 8. uri in pol v Domu Sindikatov na Miklošičevi cesti. (Mala dvorana.)
mladinske; knjige;
SLOVENSKE NARODNE PRAVLJICE z ilustracijami Maksima Gasparija. Cena broš. 155.—, polpl. 280.—, cpl. 293.—, usnje 444.—.
Thackeray: ROŽA IN PRSTAN z mnogimi originalnimi ilustracijami. Cena broš. 186.—, polpl. 240.—, cpl. 290.—, usnje 440.—.
France Bevk: PESTERNA z ilustracijami Franceta Miheliča. Cena broš. 98.—, polpl. 110.—, cpl. 160.—, usnje 350.—.
France Bevk: GRIVARJEVI OTROCI z ilustracijami Maksima Sedeja. Cena broš. 120.—, polpl. 140.—, cpl. 220.—, usnje 383.—.
V	vseh knjigarnah dobite knjige za zrelejšo mladino:
Simo Matavulj: BAKONJA ERA BRNE
Etel Lilian Woinicz: OBAD
L. N. Tolstoj: SPOMINI NA MLADOST
V	kratkem izidejo:
Molnar: DEČKI IZ PAVLOVE ULICE Twain: KRALJEVIČ IN BERAČ Jules Verne: POTOVANJE NA LUNO Codk: POTOVANJE OKOLI SVETA
Andersen: SNEŽNA KRALJICA IN DRUGE PRAVLJICE Magajna: V DEŽELI PRAVLJIC IN SANJ
Pohitite z naročili za 2. knjigo knjižnice Sinjega galeba
Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, ker je naklada omejena.
Opozarjamo tudi vse, da je izšla prva številka srednješolskega lista MLADA POTA. Cena posameznim izvodom je 20.—.
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo Ljubljana, Masarykova št. 14/1. Tel. 45-86. Uprava Dalmatinova 6. Tel. 35-93. Letna naročnina din 300.—. Štev. ček. rač. 604-90321-10
Tiska tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana