Evald Flisar
890
PESMI
Louis MacNeice
MOLITEV PRED ROJSTVOM
Nisem še rojen; o sliši me.
Naj se mi krvosesi netopir ali podgana ali hermelin ali hromonogi duh ki žre mrliče, ne približa.
Nisem še rojen, tolaži me. Strah me je da me človeštvo obzida z zidovi, da me otopi z drogami in zapelje z lažmi
in trpinči na natezalih in povali v kopelih krvi.
Nisem še rojen; oskrbi me
z vodo da me ljubkuje, s travo da zame raste, z drevesi da govore z menoj, z nebom da zame poje, s ptiči in z belo svetlobo v globini duše, ki naj me vodi.
Nisem še rojen; odpusti mi
grehe ki jih bo v meni svet zagrešil, besede
ko jih govore skozme, in misli ko jih mislijo z mano, izdajstva ki jih zagreše izdajalcj za mano, moje življenje, ko more s pomočjo mojih rok, mojo smrt ko me živijo.
Nisem še rojen; izuri me
v vlogah ki jih moram igrati in v geslih ki jih moram povzeti ko me starci učijo, ko mi birokrati grozijo, ko se mi gore spakujejo in me ljubimci zasmehujejo, ko belim valovom na ljubo znorim in ko me puščava pokliče v smrt in ko berač odkloni
moj dar in ko me lastni otroci prekolne jo.
Nisem še rojen; O sliši me. Naj se mi človek, ki je zver ali misli da je bog, ne približa.
Pesmi
Nisem še rojen; o sliši me. Moč zoper njih ki bi zamrznili v meni človeškost in me štrli v smrten avtomat ali predelali v zobec stroja, v stvar z enim obrazom, v stvar, in zoper njih ki bi zdrobili mojo celovitost in me pihali kot puh osata sem in tja in sem in tja in me kot vodo v dlaneh razlili.
Ne dovoli jim spremeniti me v kamen, in ne razlij me. Drugače ubij me.
RASTLINA IN POŠAST
Človek: utrip strani,
listov v Sibilini jami,
senca spreminjajoča se od zore do mraka,
žito ki mrmra v vetru,
stresanje rok s prividi,
norenje z duhovi, črpalka krvi,
fata morgana, pajek krileč
nad kaosom; človek kaos.
On ki slepari zvito usodo s tem kar stori in ne kar je, s tem kar dosega toku vsiljujoč arhitekturo — marmorni stožec, krog ledu, lok in oporni steber, železne zanke čez votlost, odskočne deske v naključje.
Človek: ples mušic, zlato steklo v soncu, brbranje vode, čenče škorcev v izrabljenem dimniku, peščeni grad, haloga ki se vleče po skalah, kapljajoče sveče, Luči Severa, Sedmi val.
Njegovo življenje slepilo, ki se domnevno ravna po zakonih Narave, a je v bistvu revolta, blazna zarota in uzurpacija, tihotapljenje smisla vrednot čez mejo dejstev,
891
Louis MacNeice
892
metabolizem smrti, reorkestracija sveta. Človek: upor zastav, nabreklina v vetru, prizma, orgelske cevi v sončnem zahodu, orgija možganov in žlez, prasketanje nevihte, ples toče, migljanje peroti in prevara megle, razuzdan mučenik, polnočni odmev, gozdni požar.
On ki je tipal v prazen
zrak za Besedo ne da bi jo
našel, a začutil je auroro,
roso na koži, ki je ni mogel pozabiti.
On ki je vse odtlej taval in spletkaril
in plezal nazaj in na ono stran, v upanju
da naposled najde Besedo Samo.
ČITALNICA BRITANSKEGA MUZEJA
Pod panju podobno kupolo hodijo sklanjajoči se bralci dol in gor po pasažah in tipajo celice znanja —
med in vosek, nakopičena v letih — nekateri po naročilu, drugi iz ljubezni do učenja, nekateri ker nimajo pametnejšega opravila ali ker upajo da bodo stene knjig utišale
bobnenje demona v njihovih ušesih.
Čudaki, najeti pisuni, osiromašeni učenjaki
z naočniki, v modnih klobukih ali z romantičnimi bradami,
nekateri iz gole zabave drugi smrtno zares, nekateri preživi in drugi zaspani, viseči kot netopirji v svetu izprevrnjenih vrednot, zgubani vase v svetu ki je varen in tih:
to je čitalnica Britanskega muzeja.
Zunaj na stopnicah, v soncu, si dvorijo golobi, napihujejo svoje ovratnice in pometajo z repi ali se
udobno kopljejo v soncu, in pod totemi — starodavno grozo — med velikanskimi brazdastimi jonskimi stebri pronica s težkih čeljusti in s kraguljih obrazov
guturalna žalost pribežnikov.
Pesmi
ODLOMEK IZ »JESENSKEGA DNEVNIKA« II.
Pajek, pajek, ovijajoča noč —
toda straža pod blazino je budna —
strah me je v mreži noči
ko sence vej otipavajo okno,
ko rjovejo levi pod hribom
in rnerilec poka in cisterna vrvra,
in bogovi odsotni in možje mirni —
Noli me tangere, zgubljena je moja duša.
Nekateri so srečni zdaj, v toplem domu,
stegno čez stegno in luč v otroški sobi,
nekateri so lačni pod zvezdnim obokom
in nekateri sede pri nočnem delu.
Slava bogu v Nižavah, mir pod zemljo,
ki je nema in gluha v najnižji točki.
Radoveden sem ali je kaj sploh vredno
utripa oči ali zgolj spomina.
Spominjam se Perzefone, ki je odšla v temo
nič več devica, odšla s prežive jase;
a zakaj se vrača, zakaj me pad snega spomni
da gre življenje v neskončnost?
Noči so ko sem sam in hrepenim po ljubezni,
a to noč mi kvintesenčni mrak prepoveduje
imeti koga ob sebi ah pod sabo; samo zgoraj
se gomile kopičijo, zbogom zvezdno nebo.
Zbogom Platonično sito poltenega človeka,
a zbogom tudi njegovo filozofiranje;
jaz imam boljši načrt:
zadel bom tarčo naravnost, brez dolgoveznosti.
XXIV.
Spi, moje telo, spi, moj duh, spite moji starši in prastarši in vsi ki sem vas ljubil nekoč: krsta človeka je zibelka drugemu. Spite, moja preteklost in moji grehi, v daljnem snegu v posušenih rožah pod luno; zapredek noči se bo odprl ko se dan začne.
Spite, moji očetje, v svojih grobovih pod vresjem na močvirskem višavju; kar veter razprši, veter reši, in mlado drevo brsti v novi deželi. Cas je dežela, sedanji hip pa je odrska luč, blodeča po prizorišču; ni nam je treba zasledovati:
893
Louis MacNeice, estet in pesnik
894
prihodnost je nevesta tega kar je bilo.
Spite, moji domisleki, in moje želje,
spite in zbudite se močne,
iste, a drugačne, in sprejmite blagoslov —
uspavanko.
In vi, delavci Kristusa, in vi, z vnemo
po boljšem življenju, humanist, ateist,
in vi posvečeni vzroku in vi posvečeni družinam
spite, in naj vera in gorečnost v vas ne ugasneta.
Spite mirno, Mara in Freud,
figuri našega prehoda.
Cagnev, Lombard, Bing in Garbo,
spite v svojem celuloidnem svetu.
Tudi vidva spita, menih in satir,
prenehajta s prepirom do jutri.
Spite, moji možgani in moji čuti,
spita, moja lakota, moja mržnja.
Spite, rekruti zle armade
ki ste, dolgo nerazumljeni,
segli po puški, da bi ubili svojo žalost;
spite, bodite prekleti, in zbudite se dobri.
Prevedel Evald Flisar