MUn paviallraaa.
Wmi"!lHHmtiiill»i)Hc^iliii|pMw;in
Strokovni list n povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
—- ’ -..iri- -- List Izhaja 20. vsakega meseca. =— ■■ 		 Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5'—; posamezne Številke 2 Din. ===== Cena Inseratom: '/« strani D 5'— vključno davek. - —		Uredništvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. ■■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. » ■ Rokopisi se rifc vračajo. Rokopise ln objave je pošiljati do 10. vsakega me-=——	seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. 		
Štev. 11.	V Ljubljani, 20.	novembra 1926.	Leto XIII.
Ljubljana,
20. novembra 1926.
Trst, Pulj in Reka so, bili v predvojnih časih glavni odjemalci dalmatinskega vina. Odkar pa so pripadli ti kraji zem-ljelačnemu sovražniku, je bil tudi eksport dalmatinske ga vinogradniškega pridelka v ta mesta odrezan. Dalmatinski yinore-jec in veletržec pa ni dolgo kolebal, v svoji drzoviti jeklenosti in vztrajnosti, ki je Dalmatincu prirojena, se je vrgel na naša tostranska vinska tržišča. Vsled Precejšnjih zastankov vinskega pridelka je bilo treba cene znatno znižati in s temi je Dalmatinec prodrl. Ko smo imeli še solnčno Goriško tja do Kormina, Vipavsko, Kras s teranom in Istro s cenenimi dobrimi belimi vini, se pri nas dalmatinec ni mogel udomačiti. Tudi Štajerec ni bil tako pogosto na trgu, koLrpriljubljena go-riška in brdska kapljica. Dalmatinsko vino se je zdelo vsakomur pretežko za na-Se želodčke, ker smo bili vajeni piti za ž^jo, ne samo za radovednost ali prega-n jan j e skrbi. No, pa poglejmo dandanes, Po komaj dobrih štirih ali petih letih so se tudi želodčki privadili težkih dalmatinskih vin in sicer celo zato, ker so močnejši od šibkih gorskih dolenjskih ali štajerskih. Glavno vlogo pa igrajo kronice, W je treba njih manj šteti za močnega dalmatinca, kot pa za šibkega dragega domačina, osobito delavski svet to prav močno upošteva, ker mu 1 liter dalma-tinca za 10 ali 12 Din že povzroča potrebno posteljno težo. Gmotno šibkejši °brat'i, katerih lastnik ne more »sam Pojnga iti«, sprejemajo enostavno Dalmatince kot družabnike s participiranjem na dobičku, pa gre obrat zopet fulminantno ‘n dohodek je siguren, dočim se je preje
le zadolževal pri gospodu veletržcu, ki mu je za horendne cene nudil banatarja za haložana, ljutomerčana* jeruzaiemca ali bogzna kakšnega kanigalilejca, da si je ž njim pač odpravil vse goste. In tako moramo reči, da kdor ima srečo izbrati si dobro rdeče pa tudi belo dalmatinsko vino, pri dandanašnjih cenah lahko konkurira, imeti pa mora seveda pred očmi isto tendenco kakor Dalmatinec sam, da je bolje prodati na dan 30 litrov z enim dinarjem dobička, kakor pa tri litre s tremi dinarji. Kakor je slutiti, da so se tedaj vsled izgube drugih eksploatacijskih krajev, katere smo gori navedli, Dalmatinci vrgli na naša tržišča, ne moremo veliko ugovarjati, ker smo vsi podaniki ene države, kot pa je bilo to pred 30 leti mogoče, ko je avstrijska vlada za nekaj časa vsled znižanja carin na vino spustila Laha v deželo. Ampak nekaj drugega Je, radi česar se moramo tudi javno pritožiti in sicer, da so dobili celo gotovi domači veletržci z vinom dolgi zob priti v Ljubljano in ustanavljati vinotoče V škodo svojih lastnih odjemalcev ljubljanskih gostilničarjev. Takim ljudem bi bilo pač dobro svetovati nekoliko več samozavesti in ponosa v engrosistovskih tendencah ali uzancah in jim spraviti Iz glave domišljijo, da je Ljubljana tisti kraj, ki po-vžije povsod drugod odklonjene terpentine. Ljubljana ima danes z rednimi gostilničarji vred že nad 300 točilnic. Vsem pritožbam gostilničarske organizacije kljubujoč, pa oblastva še vedno dovoljujejo novim prihajačem otvarjati nove točilne beznice. Ta metoda se pa mora vendar že enkrat jenjati, pa naj bi se ponuja\ v to sam Bourbon-Bonaparte.
Proslava 20 letnice bolniške blagajne gostilničarske zadruge v Ljubljani.
Dne 1. junija letošnjega leta je minu-
lo	20 let, od kar sta se ustanovili bolniški blagajni za člane Zadruge in za pomočnike oziroma vse uslužbenstvo, ki deluje v gostilničarski obrti, vsaka s svojo posebno upravo.
Že na 35. občnem zboru dne 26. marca t. 1. je bila zadeva v razgovoru in predlagano, naj se v teku leta priredi med člani samimi primerna skromna interna proslavitev tega dogodka, ki naj bo prirejena tudi nekako v počast blagajniškemu zdravniku, sedanjemu načelniku mestnega fizikata g. dr. Mavriciju Rusu, ki vrši od prvega dne postanka funkcije blagajniškega zaupnega zdravnika. Odbor se je nato v eni svojih sej odločil za to priredbo na dan 25. novembra t. L, ki se je vršila ob 5. uri popoldne v restavracijskih prostorih zadružnega načelnika g. Fran Kavčiča. Udeležba je bila impozantna in dvorana pri elegantno pogrnjenih in dekoriranih mizah dubkoma zasedena.
Predsednik g. Kavčič pozdravi navzoče najprisrčneje, razloži ob kratkih besedah pomen proslave in pozdravi še posebej došle povabljene dostojanstvenike raznih korporacij. Nato se je vršil obed, ki sta ga krasno aranžirala gospoda Pupovac in Krapež, ter izborna oskrba kuhinje gospe Kavčičeve .Že med Obedom so sc vršile razne napitnice in. preslavni nagovori. Po skončanl večerji je podal zadružni tajnik g. Pintar izčrpni ekspoze o pričetku delovanja in postanku te humanitarne institucije. .
Radi interesantnosti in važnosti ohranitve spomina na to trudapolno delo takratnih zadružnih funkcijonarjev priobčujemo dotično poročilo:
KRONIKA
o	postanku in razvitku bolniških blagajn članov gostilničarske Zadruge ljubljanske in pripadnikov Zadruge t. j. pomočniške bolniške blagajne ob jednem.
V	kolikor je iz zapisnikov posneti, je propagiral prvi to idejo gospod Štetan Franzot, ki je imel dolgo vrsto let vinsko klet v ŠelenburgoVi ulici in sicer či-tamo v zapisniku občnega zbora Zadruge z dne 30. marca 1896, ki se je vršil ob 3. uri popoldne v salonu »pri Zvezdi« takratni gostilničar gospod Ferlinc, in sicer se je oglasil k besedi k točki 5 dnevnega reda gospod Fran Pock in govori v smislu nasveta gospoda Franzota glede upeljave lastne zadružne bolniške blagajne, katero gospoda Lasnik in Tosti' najtopleje priporočata. G. obrtni kcjmisar Sešek pa pri tej priliki priporoča, da se pri eventuelni otvoritvi te blagajne in pri sestavi pravil v ozir jemlje na § 73 obrtnega reda.
Pri1 glasovanju je večina za ustanovitev zadružne bolniške blagajne ter se obenem sklene, da naj zadružni odbor vo-
li	iz sebe 5 odbornikov v ta odsek in da se zraven tudi še gospod Franzot naprosi. Ti naj imajo nalogo, potrebno ukreniti, da zamprejo pri prihodnjem občnem zboiru natanko poročati o ustanovitvi zadružne bolniške blagajne. Kakor se tedaj iz nasveta g. mag. komisarja Sešeka posname, se je šlo največ za ustanovitev blagajne za pomožne delavce. Predlog g. Štefana Franzota glede upeljave zadružne bolniške blagajne je bil prvotno stavljen na odborovi seji dne 24. februarja 1896 s Sklepom, da ima priti isti na razpravo pri prihodnjem občnem zboru. Načelnik je bil tistikrat g. Ivan Tosti, nač. nam. Alojzij Zajc i’n odborniki gg. Franzot Štefan, Češovar, Belič, Šmidt, Kramar, Pock, Majer in Orešek. Sklep za ustanovitev je bil enkrat že storjen ali kdo bo zadevo izvozil. Gospodje, ki so bili na občnem zboru predlagani v izvršilni odbor, niso hoteli vsi' prevzeti naloženega mandata in je že v seji dne 9. aprila 1896, na kateri so bili že drugi funk-cijonarji in sicer nač. g. Fran Pock, pod-načelnik g. Karel Počivavnik, odborniki gg. Blumauer, Pogačnik, Belič, Rozman, Krapš, Kramar, Lasnik in Češnovar, stoji pod točko dnevnega reda zapisano: končno odbor razpravlja o ustanovitvi zadružne blagajne, ker se zadosti odbornikov za ta posel ne pridobi, nalaga se gospodom Pocku, Blumauerju in Pogačniku, da se polagoma potrudijo potrebno ukreniti, da bodo zarnogli pri prihodnjem občnem zboru o tej stvari poročati. V odborovi seji dne 21. majnika 1896 je gospod načelnik Pock glede ustanovitve bolniške blagajne zopet naglašal, da naj odbor polagoma vse ukrene in potrebne podatke pridobi, da se potem skliče iz-
venredni občni zbor, kateri bo v tej stvari potrebno sklenil.
V	odborovi seji dne 27. avgusta 1897 se je razpravljalo o pravilih bolniške blagajne, katera je načelstvo prejelo od gostilničarske zadruge na Dunaju, katera je že imela tako inštitucijo. Istotako je bilo v odborovi seji dne 15. decembra 1897 zopet razgovora o bolniški blagajni in se je sklenilo zadevo dati v pretres na prihodnjem občnem zboru in končno je zadeva resnično prispela pred foruin občnega zbora, ki se je vršil dne 22. marca 1898 ob 3. uri popoldne v steklenem salonu hotela »Lloyd« v Ljubljani. V tozadevnem zapisniku čitamo: Predlog g. načelnika Frana Pocka glede ustanovitve lastne zadružne bolniške blagajne za gospodarje in posle enoglasno obvelja. Tajnik prečita pravila zadružne bolniške blagajne, katera se z malimi izpremembami odobrijo ter občni zbor enoglasno sklene ista visoki c. kr. deželni vladi v odobre-nje predložiti, ravno tako da se ima za zadružno bojniško blagajno v kratkem izvoliti zadružni zbor, pomočniški zbor in razsodišče. Nadalje pišejo: Tudi predlog g. Ivana Tostija, da sme novi načelnik zadružne bolniške blagajne takoj, ko se ista ustanovi, 300 goldinarjev brezobrestnega posojila proti oddaji dolžnega pisma iz blagajne proti svoječasni vrnitvi1 na posodo vzeti — enoglasno obvelja. Na odborovi seji dne 31. marca 1898 je bilo sklenjeno tudi na predlog g. Pocka, da se poda deputacija, obstoječa iz g. Pocka, Počivavnika in Rozmana, k predsedniku baronu Heinu najprvo s protestom in zahtevo odprave petijota na Kranjskem in pri tisti priliki staviti tudi ustmeno prošnjo, da potrdi pravila zadružne bolniške blagajne. Kakšni križevi poti so se morali vršiti, še preden je prišlo do uresničenja tega delovanja, ker je pznačeno v prvih pravilih, da je odobren šele sklep zadružnega zbora dne 7. novembra 1904 in so bila pravila odobrena šele 17. marca 1906, bomo slišali še nadalje.
Na občnem zboru dne 23. svečana 1899, ki se je vršil v kavarni' g. Kramarja, se je zadružno starešinstvo pooblaščalo, da sme v svojem času pravila od zadružne bolniške blagajne, katera, kakor se sliši, da se bodo v popravo vrnila, samostojno popraviti, brez da bi se za to skliceval izvenredni občni zbor, ker isti preveč stroškov povzroči. (Tako so znali varčevati naši predniki.) In resnično se je imel odbor v seji 20. aprila 1899 v gostilni pri Virantu baviti s sledečim: Prečita se dopis visoke c. k. deželne vlade z dne 15. marca 1899 št. 3997, v katerem so se pravila za bolniško blagajno neodobrena zadrugi vrnila. Odbor soglasno sklene, da se deputacija, obstoječa iz gospodov Tostija, Krapeža in Mačka, poda h gospodu Murniku in da ga prosi, da naj blagovoli Zadrugi vzorna pravila za bolniško blagajno, in sicer za mojstre posebej in za pomočnike in vajence posebej, preskrbeti, katera naj potem zadružni občni zbor odobri in naj se
ista vnovič visoki c. kr. deželni vladi V odobrenje predlože. Tistikrat so,. bili v načelstvu gg. Tosti, načelnik, podnačelnik Zalaznik in odborniki gg. Bergant, Pogačnik, Zabukovec, Lekan,-Maček, Krapež, Orešek in Kramar. Na občnem zboru dne 29. marca 1900, ki se je vršil pri Virantu, je bila zadeva po bivšem načelniku g. Pocku zopet interpelirana, kako stoji zadeva tičoča se ustanovitve lastne bolni-niške blagajnice, ki bodi za gospodarje posebej in za posle posebej. Interpelant poudarja, to je stalo že ogromno denarja, a doseglo se ni še nič. Takratni načelnik g. Tosti odgovarja, da se je v dosego lastne bolniške blagane delalo že pod načelnikom g. Pockom in da tudi sedanji odbor ni držal križem rok, nego da je opetovano drezal pri trgovski in obrtni zbornici, proseč za dotična pravila, a vse zaman, pač pa je g. cesarski svetnik Murnik zadnji deputaciji obljubil, da hoče in bo upravičeni želji po najbližji bodočnosti ustregel. G. Pock predlaga, naj se Zadruga v tem pogledu obrne neposredno na trgovinsko ministrstvo s prošnjo, da se pri Zadrugi čim prej ustanovi lastnna bolniška blagajna. Predlog obvelja. Od tega časa pa je zadeva kolebala celi 2 leti in šele v zapisniku občnega zbora z dne 18. marca 1902 čitamo zopet, da je omenil načelnik zadružno bolniško blagajno ter predlagal, da se ustanovi ista samo za posle. Obrtni komisar g. Šešek pravi k temu, da bi bila za zadrugo bolj umestna mojsterska bolniška blagajna po vzorcu bolniških blagajn dunajske zadruge, kajti
posli imajo že itak svoje zavarovalnice (tu je menil gotovo okrajne bolniške blagajne), nimajo pa te gospodarji sami, katerim bi tudi prav prišlo, ako bi v času bolezni dobili kako podporo. G. Pock pripominja g. komisarju, da se je že pred 4 leti vložila prošnja na deželno vlado glede bolniške blagajne, ter vpraša načelnika, kaj je s to zadevo. Načelnik pojasni, da sta deželna vlada in ministrstvo prošnjo odbila, on je pojem oddal vso zadevo g. c. svetniku Murniku, kateri se je ponudil, da celo zadevo uredi, a g. cesarski svetnik še te zadeve ni' uredil. G. Pock predlaga, da se akcija za bolniško blagajno zopet prične vnovič in sicer za moj-stre posebej in za posle posebej. Ta predlog podpira tudi g. Dachs in je bil soglasno sprejet. Na tem občnem zboru se je zgodila zopet sprememba v načelstvu ter je bil na mestu Tostija zopet izvoljen g. Fran Pock in podnačelnik g. Alojzij Pogačnik, ki' pa ni hotel sprejeti volitve in je stopil na njegovo mesto Fric Novak. V odbor pa so stopili takrat g. Dachs, Ste-pič, Vospernik in Kenda. V načelstveni seji dne 15. majnika 1902 je pisano zopet: vname se daljša debata glede lastne bolniške blagajne, ki se konča s tem, da se da 1 iztis1 pravil g. Kendi s prošnjo, da prosi g. dr. Murnika, da pravila pregleda in jih popravi. V seji dne 27. junija 1902 se je o zadevi zopet debatiralo, ker pa g.	\
Murnik še ni vrnil popravljenih pravil, se	'
čaka na to zgotovitev. Omenjati je, da
so takrat funkcijonirafi v odboru tudi gg. Bizjak Anton, Križ Peter in Šarc Lovro.
V seji dne 25. julija 1902 pa se že omenja, da je gospod Kenda predlagal, da se piše g. dr. Murniku zahvalno pismo zaradi njegove požrtvovalnosti v zadevi zadružne bolniške blagajne.
Na izvenrednem občnem zboru dne 2. decembra 1903, ki se je vršil v gostilni g. Križa na Cesarja Jožefa trgu v navzočnosti 33 članov zadruge, pa je bila pod 2. točko dnevnega reda tudi bolniška blagajna. Zapisnik pravi. K !tej točki poroča g. Dachs, ki v jedrnatih besedah razloži potrebo in pa korist te naprave. Ustano-‘ vitev bolniške blagajne se z odobravanjem vzame na znanje. G. Zajc je mnenja, da ni umestno, da bi bile soproge gostilničarjev uvrščene med uslužbence. Ko mu g, obrtni komisar raztolmači, da velja prisilno zavarovanje le za člane zadruge, se interpelant nato s pravili strinja. Nato predlaga g. Zajc, naj se v korist bolniške blagajne vrši veselica. Posameznosti za to pa naj določi odbor. G. Maček vpraša, zakaj se niso pravila že prej predlagala občnim zborom v pretresanje, ampak vedno brez pravilnih sklepov kar deželni vladi, vsled česar tudi tako dolgo ni prišlo do odobrenja.
V	seji dne 3. aprila 1903 se je že vzelo hvaležno na znanje, da je podaril g. Loitar bolniški blagajni 20 kron. To je bilo gotovo najprvo darilo.
Interensantno je tudi, da je v neki seji, to je bilo 1. decembra 1903, predlagal odbornik Kramar, da naj se na občnih zborih in pri sejah poslužujejo samo slo-• venskega jezika. Predlog pa je bil odklonjen. V večini so bili takrat Novak, Krva-irič, Pua, Kenda, ki pa je iz previdnosti' zahteval, da naj ostane vse tajno, kar se pri sejah razgovarja.
Na zadružnem občnem zboru dne 9. februarja 1904, ki se je vršil v vrtnem salonu g. Križa, omenja takratni načelnik g. Novak med delovanjem zadruge tudi sledeče: Najvažnejša zadeva Zadruge je pač bolniška blagajna, in sicer za obrtnike same in pa za uslužbence. Žal da zadeva to leto ni bila toliko napredovala, kakor bi bilo želeti. Zadrugi se dozdeva, da ji oblasti same stavijo zapreke, ker bi bila z ustanovitvijo lastne bolniške blagajne oškodovana okrajna bolniška blagajna, vendar je pa upati, da se zadeva kmalu reši, ker je obrtni inštruktor g. dr. Blodik obljubil, da bo stremljenje zadruge v tem pogledu po svoji moči podpiral.
V seji dne 8. novembra 1904 naznanja odbornik Avguštin Zajc, da je govoril s tajnikom Trgovinske zbornice in mu je izjavil, da se je že poprijel dela in obljubil, da bo v kratkem vse potrebno izdelano. V seji dne 21. svečana 1905 pa je priporočal isti predlagatelj, naj se misel na Pomočniško bolniško blagajno opusti, da ni sigurnosti, če bo mogla obstati, dala pa bi mnogo dela iti skrbi; torej naj se zagotovi le prepotrebna mojstrska bolniška blagajna, ter priporoča pravila, ki mu jih je izročil g. Franchetti, ki so sestavljena
primerno in bi ugajala namenu in zakonu in se je na tisti seji tudi sprejel predlog, da se na prihodnjem občnem zboru predlaga pomočniške bolniške blagajne ne ustanavljati. Podkrepil je to misel celo zbornični tajnik g. dr. Murnik, ki se je seje udeležil ter po statistiki okrajne bolniške blagajne tudi dvomil na možnost obstanka pomočniške bolniške blagajne ter obljubil, da se bo tozadevno še obrnil na zadružni inšpektorat v Gradcu.
Na rednem občnem zboru Zadruge dne 6. junija 1905 je bila zadeva še vedno tam, kakor pred 9 leti, kajti zapisnik pravi: točka 6. bolniška blagajna. O tej zadevi se je vnela daljša debata in se je na predlog g. svetnika Šešeka sklenilo, naj novo izvoljeni odbor še enkrat celo zadevo pretresa in se naj potem skliče izvenredni občni zbor. V načelstvo so na tem občnem zboru stopili zopet g. Ivan Tosti kot načelnik, g. Fran Remic, nač. nam. in novi odborniki Albert, Anzlin, Kovač.
V	odborovi seji dne 19. septembra
1905	so se zopet prečitala vzorna pravila bolniške blagajne za mojstre od točke do točke in se ljubljanskim razmeram primerno preurede; tako pravi zapisnik ter se je izrekla zadružnemu inštruktorju zahvala za tozadevni trud. In vendar je prišel čas, ko pride to skoraj lOletno prizadevanje v uresničenje, in sicer so se pravila na izvanrednem občnem zboru dne 7. novembra 1905 ob 3. popoldne v Veliki dvorani Mestnega doma v navzočnosti 89 članov Zadruge izdebatirala in odobrila.
Pa še tukaj se je naredila napaka, da je prišlo v tisk napačno poročilo in sicer se je vršilo zborovanje 1905, natisnjeno, pa je v prvih pravilih 1904. Ker je bil to merodajni poslednji1 občni zbor k tej za- i devi, naj prečitarn na to nanašajoči se zapisnik celotno:
Načelnik otvori zborovanje, kopšta-tira sklepčnost ter predstavi zboru obrtnega komisarja g. mag. svetnika Ivana Sešeka. Navzočim naznani, da se bo sklepalo o jako važni zadevi, namreč o bolniški blagajni, ter jih prosi, da pazno slede črtanju sestavljenih pravil. Nato se preide k dnevnemu redu.
1. Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. Prečita se zapisnik zadnjega rednega občnega zbora, ki se odobruje vzame na znanje.
2. Bolniška blagajna za člane zadruge.
Prebero se sestavljena pravila. Pri § 5 se na predlog člana Frica Novaka sklene in sicer soglasno, da se zviša pristopnina mesto dveh pet kron. Pri § 6 ugovar-je član Ivan Dachs, da je prispevek članov previsok. Pogačnik Alojzij predlaga, da naj se naredi več plačilnih razredov. Novak Fric pa predlaga, da se sprejme cel ta § neizpremenjen, ker malo večji ali manjši prispevek ne igra posebne vloge. Po nasvetu g. obrtnega komisarja pozove načelnik navzoče, naj se dvigne, kdor se s tem § ne strinja. Ker tega nihče ne stori, ostane cel § neizpremenjen. Pri čitanju § 8 se vname daljša debata. Clan Ivan Dachs predlaga, da si vsak bolnik sam izvoli zdravnika, katerega hoče. Bridka izkušnja pa namreč uči, da pri bolniških blagajnah nastavljeni zdravniki jako netočno in malomarno izvršujejo svojo službo. Tega mnenja je tudi član Fric Novak, ki še omenja, da je najbolje, da se pusti članom prosta izvolitev zdravnika, ker ima ta do enega, drugi pa do drugega zdravnika zaupanje. Načelnik predlaga, da bi se odškodnina članom za zdravnika povišala na 2 kroni. Krvarič Fran pa predlaga, da se sploh ne vzame nikakega stalnega zdravnika. G. obrtni komisar opomni navzoče, da bi bil sklep, da si sme voliti vsak član svojega zdravnika, smrtni udarec bolniški blagajni, ker ni mogoče, da bi dohodki pokrili samo stroške za zdravnike. Namen osnovatelju bolniške blagajne je bil, da si blagajnica liaredi trden rezervni fond, potem bi se že lahko članom privolile kake olajšave. Nato da načelnik na glasovanje predlog člana Dachsa, ki je bil soglasno sprejet. Tudi predlog načelnika, da se plača bolniku za vsak obisk zdravnika po 2 kroni, se soglasno sprejme. Vsi ostali paragrafi se sprejmejo neizpremenjeni.
Od tega dne dalje so se vršili v yseh sejah posveti o nabavi knjig, tiskovin, iskanje pisarniškega lokala, sprejem služabnikov in uradnikov itd. Dne 17. marca 1906 je dospela vest, da so pravila potrjena in s tem je nastalo v celem aparatu nekako mravljično radostno gibanje z raznimi predpripravami. Dne 10. maja
1906	se vršeči občni zbor je pokazal, kako je vplival ta dogodek na ljubljansko gostilničarsko z vidnim zadovoljstvom ter se je istega udeležilo okrog 200 članov, dočim je bilo poprej skozi lOletja videti le okrog 30 zadružnikov na občnih
^Jg:	Vsakovrstno,	Izborno,	pristno	In	ceno	Telefon
VINO
je mogoče kupiti na debelo le pri
Centralni, vinarni d. d.
jubljana - Sp. Šiška, Frankopanska ulica 11.y/
zborih. Najprvo je bil nastavljen sluga Josip Tomc, s pripombo, da se ga bo rabilo tudi ob prireditvi gostilničarskega plesa, [ki se ima v korist blagajne prirediti. Določilo se je pogoditi za pisarniške prostore v Gradišču pri Kroni, ker je bila ondi že nastavljena delavnica zadruge tovarne sodavice, za letnih 800 kron najemnine, pričenši s 1. majem istega leta. Prvi uradniški nastavljenec je bil g. Skreni z letno plačo 800 kron. Njegov pomočnik pa g. Leeb. Za oskrbo potrebnih tiskovin, knjig in drugega materijala je bil naprošen g. Engelbebrt Franchettr, predsednik Zveze obrtnih zadrug, ker se je tudi preje že na tem polju pečal z ustanovitvijo mojstrskih bolniških blagajn v svojem resortu. Na rečenem občnem zboru dne 10. maja 1906 so se konstituirala tudi vsa načelstva za posamezne korporacije. Načelnik g. Ivan Tosti, pod-načelnik Ivan Dachs, v odbor pa g. Krapež Fran, Plankar Josip, Seidel Alfred, Bevc Jakob, Kampoš Anton, Vojevič Vinko. Preglednikom računov: Fran Babič, Fric Novak, Josip Polak. Kot delegati v pomočniški’ odbor gg. Tosti, Dachs in Fran Zabukovec. V načelstvo bolniške blagajne za pomočnike Viktor Peče, Anton Albert in Babič. V razsodišče Ivan Belič, Anton Kampoš, Šmidt Karel in Josip Schrey, za namestnika Avgust Eder. Za revizorje pomočniške blagajne gg. Fran Fabian in Peter Križ, za mojstersko bolniško blagajno pa gg. Fran Babič, Štefan Franzot in Josip Polak. Določilo se je tudi, da se mesto uradnika razpiše. V seji dne 15. rtiajnika 1906 je bil sprejet in nasttvljen kot s.talni uradnik s funkcijo tajnika in blagajnika Anton Pintar z nastopom 1. junija 1906 pod položitvijo 2000 kron službene kavcije z mesečno plačo 100 kron. Vmesni-uradnik g. Baraga se je nadalje obdržal v službi, ki naj vodi zadružno posredovalnico. Končno se na isti seji definitivno odloči, da pričnejo blagajne z delovanjem 1. junija. Tako se je tedaj ta dan začelo to humanitarno delovanje, ki je zapisano na prvi strani blagajniškega zapisnika:	»Z	Bogom začeto
1.	junija 1906«. V seji dne 25. majnika pa je bila na dnevnem redu določitev blagajniškega zaupnega zdravnika. Načelnik g. Tosti povzame besedo in pravi: cenjeni goispodje! V Ljubljani se nastani nov praktični zdravnik g. Mavricij Rus, mlad mož je, zelo simpatičnega vedenja, prijazen in ljubezniv, ni dvoma, da bo v kratkem zaslovel kot eden čislanih, spretnih in zmožnih zdravnikov. Poznam bolj njegovega očeta, s katerim sva v mladosti dosti' občevala in šem ga opazoval na raznih prireditvah kot enega najspretnejših plesalcev, izbornega družabnika, neumoren, v; zabavanju družbe, plesal pa, kot bi ga nosil vihar. Prepričan sem, da a'ko si izberemjo danes Njegovega sjna g. ,dr. Mavricija Rusa našim zaupim blagajniškim zdravnikom, da bomo ukrenili pravo in dobimo s tem moža, ki bo ne le vesten v pomaganju bolnim, temveč tudi drugače v gospodarstvenem oziru nam podajal
mnogo dobrih nasvetov v korist naših humanitarnih institucij. G. odborniki so predlogu soglasno z odobravanjem pritrdili' ter je bilo takoj določeno, da se odpošlje ta gospoda Krapež in Bevc h g. dr. Rusu, da se dogovore glede ordinacij in honorarjev. In končno se še določi prihodnja seja na dan 1. junija v gostilni «Pi i Kroni«, pri kateri bo načelnik izročil novemu uradniku Pintarju vsa dela, ki spadajo pod bolniško blagajno.
Dne 5. junija se je vršila otvoritvena seja bolniških blagajn. Navzoči so bili g. Tosti, namestnik g. Dachs, nač. Bolniške blagajne pomočnikov g. Čufar ter odborniki Jerala Marija, Bevc Jakob, Anzlin Franc, Plankar Josip, Seidel Alfred, Peče Viktoir in Vojevič Vinko. Zapisnik pravi: G. predsednik konstatira zadostno število odbornikov ter otvarja sejo z lepim nagovorom, omenjajoč pričetek stremljenja po lastnem zavarovalnem in podpornem zavodu, pripomnivši tega nujno potrebo, ker vlade, dasi skrbe celo za živalce, za morebiti kedaj onemoglega gospodarja in delavca pa ne store ničesar. Bil je tedaj najskrajnejši čas, da smo se tudi v tem pogledu osamosvojili. Povabi in prosi1 g. odbornike na združeno in požrtvovalno sodelovanje, ker le v slogi je moč. Predstavi društvenega zdravnika g. dr. Mavricija Rusa in nanovo imenovanega blagajnika g. Anton Pintarja. G. zdravnik dr. Mavricij Rus nagovori navzoče z obzirnimi stvarnimi razlagami, {obljubi' pri
ordinacijskih taksah 25% popusta, v slučaju pa, da bi bile blagajne zelo prizadete, pa celo 30% in poroča, da je preskrbel tudi za namestnika in specijalista v osebi g. dr. Demšarja, kateri je tudi pripravljen v enakem smislu za te bolniške blagajne delovati. Obljubi biti sploh kar najbolj obzirljiv na gmotno stran blagajne ter priporoča sam štedljivost i’n paznost. G. predsednik se mu zahvali za obširno poročilo in izreka veselje nad izvolitvijo njega blagajničnim zdravnikom.
Nato se določijo ure za ordiniranje in kot društvena lekarna pa Trnkoczyjeva, pri kateri je izposloval g. Bergant 25% popusta pri zdravilih. Za pomočniško bolniško blagajno so se določili 3 razredi in sicer I. razr. za najboljše plačane, t. s. plačilni natakarji in natakarice, kuharice, kuharji, plačilni markerji in portirji z mesečno mezdo po K 60.—, hrano 30 K, skupaj K 90.—, po 2 vinarja, kar znese 1 K 80 v na mesec in prispevek gospodarjev 90 v, skupno 2 K 70 v mesečnega prispevka k blagajni. Podpore pa 1 K 80 v. Za
II.	razred, t. j. natakarji, natakarice, za-jutrkovalni markerji, točaji in sluge z mesečno mezdo 40 K, hrano 30 K, skupaj 70 K, po 2 vinarja, znaša 1 K 40 v, gospodarjev prispevek 70 v, skupaj mesečno 2 K 10 v, dnevna podpora v tej kategoriji 1 K 40 v in III. razred za služkinje,’snažilce itd. mesečna mezda K 20, hrana 30 K, skupaj 50 K, po 2 vinarja, skupni prispevek z gospodarjem vred
1	K 50 v, podpore pa od skupne mezde 60% 1 K dnevno.
Ako primerjamo tedanja vplačila proti dandanašnjemu oderuškemu grabljenju, 'izgleda vse skupaj kakor najnež-nejše nedolžno dete proti elefantu. S kakšno skromnostjo se je nekdaj zadovoljevalo v vseli ozirih, je videti tudi iz nekega sklepa zadružnega odbora, ko se je sklenilo podariti v počast smrti Člana Antona Alberta Ciril Metodovi družbi 10 K.
Ko bi dandanes berač kmalu »boglonaj« ne rekel zato. Varčevalo in vestno gospodarilo se je resnično s tako pedantnostjo, da se ni izdalo niti 4 kron brez predhodnega pretresanja in dovoljenja v odborovih sejah. Če bi hoteli’ vse to pobrati iz zgodovine teh 20 let, bi nastala zanimiva ali precej obširna knjižica v poduk, svarilo in zgled dandanašnjemu domišljavo pretiranemu razmetavanju in ubijanju narodovega premoženja, ki mora rediti na stotine parasitov na svojih humanitarnih napravah. Ves čas od pričetka delovanja obeh blagajn je šlo funkci-joniranjc prav in v obče zadovoljstvo gospodarjev in pomočnikov. A prišel je povojni čas, s katerim so. prihrumeli od severa boljševiški nazori in pohlep po institucijah, katere bi se dale pripraviti pod pretvezo socijalnega skrbstva v partizanske koristi' in vzdrževanje strankarskih sinekur. Prvo najvažnejše delo takratnih socijalistov sc je zdelo pobasanje vseh avtonomističnih dobrodelnih institucij z vsem premoženjem in tako je tudi naša bolniška blagajna zapadla temu roparstvu leta 1921 na odredbo takratne pokrajinske vlade po predhodnjem opozorenju na njo po bivšem blagajniškem služabniku, z vsem rezervnim fondom, kateri je znašal * pri vsej skromnosti takrat že 34 tisoč zlatih 'kron. Morda bi se bilo posrečilo tistikrat z energičnejšo protiakcijo temu ubraniti, pa morda le začasno, kakor se je to posrečilo Trgovski bolniški blagajni, katero pa danes zadeva kljub temu ista usoda. Poskusili smo zavarovanje svojih pripadnikov dobiti nazaj na ta način, da bi jih sprejela mojstrska bol. blagajna pod enakimi pogoji, kalkor so zavarovani gospodarji, ter preuredili pravila v to svrho popolnoma po predpisih sedanjega zakona o zavarovanju delavstva.
(Dalje prihodnjič.)
Iz organizacij.
Gostilniška zadruga v Kranju je imela svoj XV. ,redni zadružni zbor v ponedeljek 25. oktobra 1926 ob 16. uri v mestni posvetovalnici v Kranju. Navzočih 37 članov in članic zadruge.
1.) Nagovor t. č. načelnika.
Začasni1 načelnik g. Anton Križnar otvori ob 16. uri občni zbor, določi, da je bil pravilno sklican ter je sklepčen glasom zadružnih pravil. Za zapisnikarja imenuje tajnika g. Mavrilj Mayrja, za overovate-lja zapisnika pa gg. Jerneja Ručigaja in Franca Šuštaršiča. Nato pozdravi vse navzoče — osobito pa «zveznega» tajnika g. Pintarja iz Ljubljane. Zborovalcem pojasni vzrok zakasnelosti letošnjega občnega zbora ter oriše v kratkih besedah se-
danjl nevzdržni položaj naše obrti, Katerega moremo le potom močne organizacije zboljšati. Končno stavi imenom načelstva tudi predlog, da izreče občni zbor toplo zahvalo dolgoletnemu načelniku g. Kuraltu, ki' se je preselil v Maribor ter meseca maja zapustil našo zadruge Predlog je bil z živahnim odobravanjen soglasno sprejet.
2.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
Tajnik g. Mavrilj Mayr prečita zapisnik, ki se soglasno odobri.
3.) Poročilo o delovanju zadruge v minulem letu.
Tajnik g. Mavrilj Mayr poroča, da je imela zadruga v preteklem letu dve seji, na katerih so se razpravljale tekoče zadeve, predvsem pa stališče zadruge do došlih prošenj glede krajevne pravice. Prošnje so bile s strani zadruge večinoma odklonjene, ker ni obstojala krajevna potreba. Pripomni, da se je mnenje zadruge na kompetentnih mestih jelo malo vpo-števalo. Ko je izšel meseca julija nov pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi' pijačami, je postala naša zadruga popolnoma odveč, kajti novi pravilnik prezre popolnoma zadrugo in jo glede «krajevne potrebe« niti ne omenja. To je bil vzrok, da se je delovanje v zadrugi skoro ukinilo.
Poslovnih spisov je rešila zadruga 57; med mirni potrdila o članstvu, strokovna spričevala itd.
Zadruga je izposlovala tudi dovoljenje omenjenega obratovanja gostiln prvi dan po zadnjih skupščinskih volitvah.
V	minulem letu so. bile izdane naslednje krajevne pravice, in sicer; gg. Frančiški Kne, Struževo; Karolu Koželju, Podtabor; Amaliji Eržen, Kranj; Miroslavu Petrlin, Kranj; Ignaciju Verhovniku, Šcn-turška gora; Lovru Ferjancu, Strahin; Ani Soklič, Gor. Sava. — Točilne pravice: gg. Janku Bidovcu, Gor. Sava; Petru Ažmanu, Bistrica; Francu Česen, Zg. Brnik; Pavli Bidovc, Gor. Sava. — Koncesijo sta odložila gg. Franc Karun, Mile; Frančiška Markun, Sr. Bela.
K osnutku novega obrtnega zakona je zavzela zadruga stališče «zveze», oziroma trgovske zbornice.
Na zveznem občnem zboru v Ljubljani dne 26. marca je bila naša organizacija po treh članih zastopana. Obširna resolucija tega zborovanja je bila dostavljena vsem članom potom našega strokovnega glasila.
Uspeh zadruge ozir. «zveze» je bilo tudi podaljšanje policijske ure za deželo, in sicer poleti do 11. ure; pozimi do 10. ure.
K načrtu zakona o pobijanju alkoholizma je zavzel odbor povsem odklonilno stališče ter se pridružil odgovoru, sestavljen na plenarni seji «zveze gostilničarskih zadrug«.
Tajnik še omeni, da je Izšel meseca julija novi pravilnik, ki je še danes v ve-
ljavi in ki' onemogoča popolnoma zadružno delovanje ter ni drugega kakor nova obremenitev gostilničarske obrti.
Naša zadruga se je pridružila tudi akciji oz. intervencij pri pivovarnah v dosego znižanja cen piva; uspeh pa je bil negativen.
Dopis trgovske zbornice glede točilne takse smo rešili v tem smislu, da to takso najodločneje kot neutemeljeno odklanjamo ter predlagali eventuelno malenkostni povišek na državno trošarino.
4.) Poročilo o računskem zaključku.
Poročevalec g. Mavrilj Mayr prečita
(računski 'zaključek |ojz. bilanco, ki ; se glasi:
A k t i Vi a: glavnica v »Mestni hranilnici«, vojno posojilo in gotovina skupno Din 2284.40
Pasiva: Terjatev oz. dolga nima zadruga.
Čisto premoženje zadruge znaša	Din	2284.40
katero je deljeno na
a) inkorporacijski	zaklad 426.62	Din
b) vajenski	zaklad	169.25	»
c) na ostanek po odbitku
a) in b)	1688.53	»
Torej skupno	2284.40	Din
Končno omenja, da ima naša zadruga oz. naši člani velik zaostanek pri »Zvezi« na članarini in naročnini za strokovno glasilo. Naloga odbora je, da se zaostanki izterjajo.
5.) Poročilo revizorjev.
G. Joško Lakner kot revizor poroča, da sta z g. Franc Kuraltom pregledala blagajniško poslovanje ter ugotovila, da je knjigovodstvo in hranilnična vloga v redu ter predlaga, da se referat g. Mavrilj Mayrja odobri in izreče odboru ab-solutorij.
Predlog je bil soglasno sprejet.
6.) Volitev načelnika.
Na predlog g. Fran Lukeža in g. Ciril Mayrja je bil soglasno izvoljen za načelnika g. Jernej Ručigaj, ki se je za izkazano zaupanje toplo zahvaljuje ter izjavlja, da hoče delati v procvit in napredek naše organizacije.
7.) Poročilo «Zveznega» tajnika g. Pintarja.
G. Pintar poroča o sedanji nevzdržni situaciji gostilniške obrti ter omenja, da je zboljšanje tega položaja le mogoče, ako se strnemo vsi v močno zadružno organizacijo. Obširno razpravlja o zadnjem pravilniku ter našteva točke, ki uplivajo skrajno neugodno na razvoj naše obrti in na delovanje naših zadrug. Dalje razpravlja o novem obrtnem zakonu, ki ga pripravlja vlada, a ga po zasebnih informacijah ne moremo pričakovati v doglednem času. Omenja razne uspehe «zveze», predvsem določilo, da obvešča srezko poglavarstvo vsako zadrugo o novih koncesijah. Tako priporoča spremembo pravil in to osobito radi trgovcev, ki točijo vino v svojih lokalih; omenja, da se množijo tozadevne pritožbe in predlaga več
umestnih protiukrepov, da se zatre ta nereelna konkurenca. Dolžnost gostilničarjev pa je, da zasledujejo točenje vina v trgovinah ter naznanijo zadrpgi vsak slučaj protizakonitega postop^ji. Zborovalce opozarja, da zahtevajo nekateri srezki poglavarji plačilo za ogled lokalov, kar moramo odločno odklanjati. Zahteva se, da naj prosi za ta ogled gostilničar, ki naj nato plača še visoke ogledne stroške. Omenja in utemeljuje tudi upravičeno zahtevo naših organizacij po lastni gostilničarski zbornici.
Izčrpno poročilo g. Pintarja so navzoči s pritrjevanjem vzeli na znanje.
8.) Sprememba pravil.
Na predlog odbora se sprejmejo soglasno sledeče spremembe pravil i. s.
V § 11 »Kdo sme imeti vajence« se črta prvi stavek petega odstavka ter nadomesti s «Sprejemnina» (§ 14 odstavek 7), ki &p plačajo vajendi, se določi' na Din 10.—, oprostnina pa na Din 25.—.«
V § 14 »Dohodki zadruge« se črta prvi stavek tretjega odstavka ter nadomesti z »Vsak član, ki na novo pristopi k zadrugi, mora plačati Din 1000.— sprejemnine (inkorporacijske pristojbine). Ta spre-jemnina se zniža na Din 100.— i. s. za pravne naslednike ali dediče že obstoječih krajevnih pravic.«
V § 17 »Sklicanje in poslovni red zadružnega zbora« se črta sedmi odstavek ter nadomesti z »Ako je sklicani, zadružni zbor nesklepčen, čakajo zborovalci pol ure ter sklepajo potem veljavno pri vsakem številu članstva.« ■‘jK3 -
V § 24 »Delokrog zadružnega načelstva« se črta četrti odstavek ter nadomesti z »Nadalje iiria zadružno načelstvo pravico nalagati članom in pripadnikom zadruge, če kršijo zadružne predpise, primerne redovne kazni, ukore in globe do Din 300.— (glasom odloka št. 8879/26 srezk. poglavarja v Kranju) i. s. v naslednjih primerih:«
9.) Slučajnosti.
Tajnik g. Mavrilj Mayr priporoča zborovalcem, da posegajo po edini strokovni »Čitanki«, ki jo ima odbor v zalogi. Dalje priporoča ustanovitev zadružnega odseka za mesto Kranj i. s. radi enotnih cen in drugih aktuelnih lokalnih zadev, kar je bilo soglasno sprejeto. Na znanje se vzame tudi novo določilo glede hišnih trafik.
Občni zbor pooblašča zadružno načelstvo, da odklanja vsako novo koncesijo.
Nakup delnic »Obrtne banke« se začasno ne izvrši.
Sprejme se predlog g. Lukeža glede protesta proti točilni taksi.
G. Jenko predlaga, naj intervenirajo „ posamezni člani pri občinah, da se zniža občinska doklada na vino vsaj "ha Din 0.35; soglasno sprejeto. Ja
Občni zbor pooblašča načelnika, da kaznuje (člane načelstva do Din 300.—, ako se brez opravičila ne udeleže sej.
Ker se nihče ne zglasi k besedi, zaključi g. Križnar ob ‘/219. uri- lepo uspeli
\
zadružni zbor ter se g. Pintarju in ostalim poročevalcem zahvali za točne referate; zahvali se tudi mestnemu županu g. Ciril Pircu za uporabo občinske dvo-
Beljakovlno, cltronovo In vinsko kislino gelatino, rastlinsko oglje, parafin, tanin, sacharin v kristalih, žveplo, vodno steklo ter vinske barve ima stalno v zalogi tvrdka »TROLIST«, Logatec.
»Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/41 pošlje vsakemu naročniku »Gostilničarja« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal.		Antikls, najboljše sredstvo proti kisanju vina, v letnem času neobhodno potrebno, pošilja proti povzetju ali predplačilu. Poskusni ovoj za 100 1 vina 10 Din. Laboratorij »TROLIST«, Logatec.	
srab, kraste, lišaje odstra-LU njuje pri človeku in živa-o^ lih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija.	Zaloga stekla, goTcelaoa In svetnik Fr.Kollmann v Ljubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno inliane cene.		vnuka trgovina m restavracija Peter Stepic Spodnja Slika Stev. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin Iz dolenjskih, gorišklh, istrskih ln štajerskih vinskih goric. Telafon St. 232.
Mesne izdelke
in prekajeno meso
vseli vrst, najboljše kakovosti praški način izdelave priporoča
Centralna vtiovčevalnica
tvorn ca mesnih Izdelkov,
Ljubljana
Dolenjska cesta 23. Zeleni hr.b.
Telefon 164
Dnevno sveži Izdelki I N zke cene.	Točna	postrežba
] Dobra vina, domačo šunko, salame in S kranjske klobase priporoča gostilna
L
3van Bricelj
v Štepanji vasi }ta planirjn.
^^Prlporoča se najstarejša slovenska ple-skarska in ličarska delavnica
3van JJricelj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
A
Jedilno orodje
navadno in aipaca, voščeno platno za na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, razne tapetniške inore, modno In toaletno blago, se kupi naj ugodneje le pri:.
I, LJUDI]
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in oltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovoo, nektar, kristalno oltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
„c7'riSuna“ J. 33. L
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo frankol
^ Raznovrstno "
u mineralno vodo
0
K
K
n
k
N
N
M
8
H
g
M
K
M
s
n
[#
H
§1
P
M
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec.
Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina špecerijskega blaga In glavna zaloga domačih In inozemskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
V zalogi le tudi najboljša francoska galerta za čiščenje vina po zelo nizki ceni.
8
¥
¥
n
I
¥
8
¥
¥
6
¥
n
8
¥
8
¥
P
M
M
Z vsemi v špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi iu buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljnbljrna, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
  Vslspražarna na kavo a električnim obratom.	--- ---------------- Zaloga mineralnih vod. =====
I
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	eksportni ležak	temno Porter- pivo •
| ZA L O G O |
VIN
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
Milil a Mt
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno *a vse sluibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, z dežele 4 Din. :------------ :
Tovariši gostilničarji i Poslužujte se te ugodne prilike I
Z A MAŠ K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
iH
*3
k
*3
Moli IM
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21
ti
m
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
S © O E
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Jovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu.
UB§5SoS!!xS?oo5!®!
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
mElELMC,UMfi
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na veliko in melot	Na	veliko	in	malo!
[3C3[3IIi3[I3Ciir3r^rš][ij[3II3[3CfO[IiI[^I3G^r3l!3	QC3[3C3GlC3G]CiI[3[3GlCil[3[3I3l3Q[3I3E3CiI
1 Notna vina čistiti in trpka ter prekisla omiliti je zeio enostavno! §
j V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAIN£“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno 4j navodilo.	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	cene!
fvj	Drogerija	„SANITAS“,	Celje	In	Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
RogaSki Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo in razne druge domače In Inoiemska rudnlnaka zdravilne voda.
Zahtevajte ceniki	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežbaI
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Slška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobd se tudi tropine ln iladne cime, M so kot ilvinska krma selo priporočljive.
'rm
. & L Skaberne
Mestni trg 10. UUBUANA Mestni trg 10.
«►
Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaja in zalaga Zveza gostilničarski!! zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Fr. JczerSek.