------    161    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Novo postavo, ktera določuje besede, s kterimi se bode v prihodnje bodi si kristjan bodi si jud prisegalo pri sodnijah, je Njih Veličanstvo cesar potrdil, tako tudi postavo, po kteri se vprihodnje nihče zavoljo dolgov ne bo smel zapreti, ako ni tak, da bi utegnil pobegniti. — Gosposka zbornica bode te dni obravnavala medversko postavo, ktero je zbornica poslancev že davno dovršila. Zbornica poslancev je v soboto dognala postavo, po kteri bode od novega leta naprej vsak mogel advokat (pravdnik) biti, kteri ima po tej postavi predpisane lastnosti, in se vseliti, kjer koli bo hotel. Dozdaj je vlada imenovala advokate in jim odločevala stanovališča. — Kuhinska in živinska sol ste se obširno obravnavale v zbornici poslancev; na 1. strani današnjih „Novicu se bere, kako. Da pa naši bralci^na Goriškem izvedo, kako se je slovenski poslanec g. Črne potegoval za to, podamo tukaj
govor gosp. Antona Črneta
ob solni obravnavi v zbornici poslancev.
Naj sklene si. zbornica o živinski soli, kar ji je drago, jaz o tej reči ne mislim kaj več govoriti, ker je bila od vseh strani že dovolj na tanko prerešetana. Le eno pa rečem v imenu prebivalcev tiste kronovine, ktero zastopam, to namreč, da živo obžalujem, ako se živinska sol neha delati, in se nikakor drugače v tem oziru za živinorejo ne bo skrbelo.
Zdaj pa želim si. zbornico neke reči opomniti, ktera lj udi §. 2. zadeva.
Jez rad spoznavam, da je znamenje napredka, in sem tega vesel, da je si. denarno ministerstvo v svojem predlogu nasvetovalo cent soli poprekoma za 2 gold. 48 kr. ponižati; jez sem vesel, da je tudi odbor mini-sterski sklep sprejel in ga državnemu zboru sprejeti priporoča; jez tudi to morem hvaliti, da sta se visoko ministerstvo in tudi slavni odbor na posebnosti nekterih dežel ozerala, in sta za nektere dežele in nektera obrtništva sol po nizi ceni, kakor navadno prodajati sklenila.
Dasiravno se je taka zgodila, pa vendar ne morem dovolj obžalovati, da se na okoliščine neke kronovine in njenih prebivalcev nihče ni ozrl, temuč je bila čisto pozabljena.
Ta krono vina je poknežena grofija Gorica in Gra-diška. Jez pravim in trdim, da se je na Gorico moralo pozabiti, ko se je presojevalo, kterim deželam bi se sol pod navadno ceno dajala. Druzega vzroka se jez res nikakor ne morem misliti, in to tolikanj manj, ker je že leta 1862. ta visoki zbor predlog in željo mojega tadašnjega tovarša, poslanca Gorjupa, v 153. seji 30. julija potrdil in sklenil: „Posebno se morapolajšek, kterega prebivalci v Istri po najvisocejšem sklepu od 8. prosenca 1862 po ponižanju soli imajo, tudi na po-kneženo grofijo Gorico raztegniti."
------    162    ------
Naj opomnim, da ta znižana cena je bila poprej 5 gold. 18 kr., sicer se je sol po 7 gold. 78 kr. prodajala, zdaj pa je znižana cena za Istro 4 gold. 16 kr., sicer pa se bo po 5 gold. 24 kr. prodajala.
Tudi še pristavim, da je solna cena za Dalmacijo postavljena na 4 gld. 4 kr. in za Tirole na 4 gld. 48 kr.
Vzroki, kteri so uno leto to si. zbornico primorali poprej imenovani sklep storiti,, žalibog! še niso nehali. Bolezen, ktera grozdje pokončuje, in sviloprejke mori, še ni nehala Istri in Gorici silno nadlogo in revščino narejati. Te dve nadlogi gospodujete po Goriškem že leta in leta silno hudo, in škoda, ktero Gorica po slabi sviloreji trpi, je veča, kakor škoda v Istriji, ker je bila sviloreja v tej deželi že nekdaj bolj razširjena kakor v uni.
Po statističnih zapiskih in naznanilih goriške kup-čijske komore znaša enoletna škoda na pridelku vina 300.000 veder ali 900.000 gold. in enoletna škoda na svili 434.000 gld., vsa enoletna škoda tedaj 1,300.000 gld. pa še več, in ker ta škoda že celih 18 let trpi, ima tedaj goriška kronovina že več kakor 23,400.000 gold. škode.
Prvi in gotovi nasledek teh nadlog je bilo strašno zadolženje cele dežele. Goriška dežela ima samo inta-buliranega dolga, kakor nam vradna naznanila pričajo, nad 14,833.000 gold. In ves ta dolg sloni samo na 5173 štirjaških miljah in na 200.000 prebivalci, ker le toliko meri dežela in toliko ima prebivalcev. Take številke govore glasnejše kakor vsaka človeška nota.
Naj še pristavim, da je dežela tudi na menjieah veliko dolžna in da ima neintabuliranega dolga tudi silno veliko. Tako je vsa dežela polna siromaštva in reve, in le resnico izrečem, če pravim, da bolj revni ljudje v resnici dostikrat toliko nimajo, da bi si mogli potrebne soli kupiti in da morajo velikrat neslano jesti.
(Konec prihodnjič.)
—  V malo dneh se v zbornici poslancev pričakuje vladni predlog zastran železnice izBelaka vLjub-ljano, ki je zelo važna za kranjsko deželo in utegne kadaj biti zelo imenitna avstrijska železnica.
—  Za gotovo se pripoveduje, da konec tega meseca prestane za več mesecev dunajski državni zbor in da se 17. dne junija (rožnika) začn6 deželni zbori, ali le za malo ali dalje Časa, se še ne ve; meseca septembra se ima zopet sklicati državni zbor.
—   Sliši se, da Njih Veličanstvo cesar 22. dne t. m. grč v Prago, kamor ga spremljata ministerstva predsednik knez Auersperg in minister dr. Giskra. To potovanje je velike politične važnosti.
Iz Reke. — 1. dan t. m. popoldne je pogorela tukaj velika, še le 1859. 1. zidana kosarna z vsemi magazini, blizo 300 puškami itd. Skoda se ceni od 60 do 80.000 gold. Pravijo, da iz dimnika so švignile iskrice na pod, na kterem je bilo 10 centov slame shranjene.
—  Iz Prage. — 16. dne t. m. na sv. Janeza Nep. dan, ki je češki deželi patron, obhaja narod slovanski svečanost velike pomembe. Po dolgem trudu in mnogovrstnih zaprekah se bode v staroslavnem glavnem mestu kraljevine češke „zlati Pragi" položil temeljni kamen velikemu^ narodnemu gledišču. S krajcarji tako rekoč so Cehi začeli nabero doneskov za ta narodni dom, kajti tudi ubogi Slovan je daroval, kar je mogel, in tako dodal mrvico svojo velikim doneskom bogatih ljudi. In tako je iz malega izrastlo veliko! Cehi tedaj bojo ta dan obhajali z veliko svečanostjo in to prav po pravici. Učimo se od njih tudi mi Slovenci, kako je  treba  žrtovati   se   blagru in slavi d orno-
vine,   ter ž njimi  vred obhajajmo tudi mi  v duhu za vse slovanstvo imenitni dan — 16. t. m.!
-----    166    ----
Govor gosp. Antona Črneta
ob solni obravnavi v zbornici poslancev.
(Konec.)
„Moja gospoda! jez vam ne mislim nadlog in revščine popisovati, ktero ta dežela trpi, ker ne želim, da bi si. niša predolgo z menoj potrpljenja imela. Vendar pa se ne morem zdržati, da bi vaše paznosti ne obrnil na revne brezposestne kolone na Friulskem, kteri so po
slrnrli   na   svili   in   virni   r*h   xra.a   nriali       in   vAa\   nimain       e
čemur bi svoje življenje ohranili. Gospodi, to je, posestnikom zemljišč, so na glavo padli in ti jih morajo iz samosvojega dobička prerediti, da njih posestva čisto ob delavce ne pridejo. Jez morem vaše oči tje na skalnati Kras obrniti, kterega velik kos spada k goriški deželi. Kdor izmed vas, moja gospoda, je bil kdaj v Trstu, videl je to kamnato deželo, in se je gotovo čudil, da je mogoče, da v tem kraju kaka živa duša prebiva. — Pa prebiva jih tukaj in sicer prav veliko. Prebiva jih po 3000 in več na štirjaški milji. Pa vi, moja gospoda, si gotovo ne morete misliti, kako ljudje tukaj živijo. Jez vas zagotavljam, da je ta dežela sama na sebi in posebno po klimatičnih vplivih veliko slabejaa in za kmetijstvo menj vredna, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Naravne moči, posebno pa veter in voda si neprenehoma prizadevajo, da bi to deželo bolj in bolj v skalnato puščavo spreminile.   (Nemir.)
Podpredsednik: Moja gospoda, prosim, dajte mir, sicer hitropisci^ govornika ne bojo slišali.
Poslanec Črne (nadalje govori):
Kdor v tem kraju prebiva, temu ni dosti, da bi delal kakor se dela v drugih krajih in deželah, njemu ni dovolj, da bi le svoje polje obdeloval, kakor se navadno obdeluje, temuč on mora veliko svojega dela na to obrniti , da si polje ohrani, da mu ga veter in voda ne vzameta, on mora skale, ki sta veter in voda prst iz njih pobrala, spet s prstjo obložiti, če ne, zgine njegovo polje in zemlja mu potrebnega kruha več ne rodi.
Vrh vsega tega pa še pomislite, da v tem kraju ni ne studenca ne vodice, ne reke, ne jezera, in tu bi zunaj dežja ne bilo nobene kapljice vode, in živa stvar bi tu ne mogla prebivati, ako bi ljudje za to ne skrbeli. Da pa morejo ljudje in živali tu prebivati, morajo ubogi stanovalci teh krajev veliko težavnega dela, veliko časa in denarja potrositi, da si napravijo šterne in vodnjake, v kterih vodo za-se in za svojo živino lovijo.
Moja gospoda! jez mislim, da pod našim cesarjem ni nobene dežele, v kteri bi ljudje toliko težave imeli kakor v ti deželi.
Jez vem, a to popisovanje prav za prav ne spada v današnjo obravnavo, ki le sol zadeva. Vem, da bi bilo morebiti tačas, ko bo govorjenje o prenaredbi katastra, bolj na pravem mestu. Toda, ker se mi zdi, da je moja dolžnost, tiste polajske na soli, kteri so našo sosedno deželo Istro in druge dežele doleteli, tudi za Gorico zahtevati, zato mi ni bilo mogoče zdržati se. da vam ne bi bil te slabe podobe naše dežele in našega ljudstva pred oči postavil.
Poslednjič pa moram visoko zbornico še ene reči opomniti, o kteri se je že tudi včeraj in danes v ti hiši govorilo, to je, da je mnogo dežel, v kterih ni nika-koršnih solnih magazinov. Zato pa se mora sol daleč voziti, in vožnja in dobiček, kterega prekupci iščejo; storita, da cent soli v nekterih krajih po 2 gold. več stane kakor navadno. Mislite si gorato deželo, kakoršna je goriška na severni strani proti Koroškemu, kjer se ljudje skoraj s samo živinorejo pečajo, mislite si to deželo brez vseh cest in druzih voznih pomočkov, in res ves ta kraj ima le eno cesto in še ta pelje ravno pri laški meji na Koroško. Od te ceste do mnogih vasi ir krajev je velikrat po 6 in po 10 ur. Ce si vse to žive pred oči postavite, lahko bote razumeli in radi verjeli, da sol mora silno draga postati, predno pride v te kraje in se ondi na drobno prodaja. Iz tega bote pa tudi pre videli, da ni mogoče, da bi se tako draga sol mogla živini dajati.
Moja gospoda! jez mislim, da sem vam dokazal; da, če se kteri deželi spodobi in je za njo pravično; da se jej sol pod navadno ceno prodaja, se to po pra-
------    167    ------
vici spodobi tudi pokneženi grofiji Gorici in Gradiški. Prebivalci teh dežel gotovo ne bi mogli razumeti, zakaj seje tak polajšek na soli, ki je sicer sam na sebi le majhen, sosedni isterski deželi in še drugim dovolil, ki gotovo niso na siabjem, njim pa odrekel.
Jez upam, da bo tudi ta si. zbornica tako pravična kakor je bil zbor leta 1862. v svoji 153. seji in v tem upanju storim ta-le predlog:
„Polajšek, ki je namenjen prebivalcem v Istri, da se jim ima cent soli po znižani ceni, to je po 4 gold. 16 kr. prodajati, naj se raztegne tudi na pokneženo grofijo Goriško in Gradiško."