Št. 52
V Ljubljani, dne 24. decembra
1939
brzg:
PUŠČICA
Povest iz dofie, ko je Tekumze štel 12 let Napisal Fric Steuben
Gašperja in Lenko je bojevnik pove-del skozi množico. Čilakati so iima b li prijazno naklonjeni, ker so držali s Kornstalkom in so od davi vedeli, da Kornstalk nikakor ne želi njune smrti. Toda od drugih strani so se zabadali vanju odklonilni, sovražni da srditi pogledi.
Pred Kornstalkom sta morala sesti v travo. Glasnik je začel bobnati. Nastala je tišina. Kornstalk se ie dvignil no-sil je ohlapni plašč iz bivolje kože. na katerem so bila njegova dejania poslikana rdeče, črno in rumeno. Vsakdo izmed zborovalcev je ta dejanja iahko videl. Mladeniči so vneto ogledovali plašč, kolikšen junak ie tale niihov poglavar! Kedai bodo pač oni sami :meli prvi junaški čin narisan na lastnem plašču? Naimanjšim so matere razlagale tista poslikana znamenia. šepetale so in jim pripovedovale, kako je Kornstalk takrat pred dolgimi leti na bojnem pohodu sam pobil dvanaist ka-tavbskih bojevnikov Kazale so iim dalje na tisto zeleno znamenie. ki je prikazovalo. kako le Kornstalk dva od delka svojega naroda, ki sta se ločila od ostalih in se odpravila čez veliko ribjo reko. priklical nazai v lastni narod s slovesom svoiih junaštev in s svojim velikim govorniškim darom Tako ■O M tudi i* najmUj&i u&U mmitj ju-
naštvo Doraščali so v ozračju, ld j«
bilo polno poveličevanja možatih dejanj in so si v mladostni domišljiji sami želeli, da bi nekoč zmogli kaj podobnega.
Kornstalk je torej vstal in se je razgleda! naokrog po zborovalcih. Bojtv-niki so molčali, žene so si prišepetava-le. Vrhovni poglavar je spregovoril le nekaj besed o namenu današnjega zborovanja, potem se je vsedel.
Bilo je v navadi, da je po besedah poglavarja nastopil odmor. Ni bilo dostojno, da bi se ob takih dneh kdor koli prenaglil Toda odmor, ki ga je zdaj povzročil Usnjena ustnica, je bil kar predolg. Vsakdo je vedel, da terja Usnjena ustnica smrt obeh belih otrok. Vsakdo je vedel, da zdaj njemu pritiče beseda. Toda stari, sivolasi dedec ie hotel pokazati, da zna biti potrpežljiv. Ležal je priprtih oči v svojem naslania-ču. Obraz njegov je bil obrnjen proti nebu. vsakdo ga je lahko videl in na njegovem licu ni zatrepetala niti ena žilica Ležal je kakor mrtev.
Gašner je sramežljivo nogledal proti starcu Kaj je naredil da ga stari Indijanec tako strašno sovraži. In kai je zagrešila Lenka da bo morala končati na mučeniškem kolcu? Onadva nista umorila obeh vnukov starega Indijanca. njima ie bil nodli zločin nrav tako zopm kakor vsakemu dosto"_pmu človeku Tn mar ie OaSner ored kakimi netd^etirm ali šestdesetimi leti — kdo more vedeti če nima tale starec Se kai več let na grbi — mar ie takrat Gašper snrožil tisti strel ki ie Tfcnieno ustnico ohromil na obeh nogah' V štetih s" je starec lah^o premikal toda to mu ni oomacalo Če je hotel stati, sta mu bindliali obe nopi kakor dva mrtva binglia Noge «n se mu ob nrvem koraku takoj vdalp TTpniena ustnica ni mog^l več vstafi n' mogel ve? na Inr in v bitke le 5p jezditi ie mogel na čisto pohlevnem starem kliusetu Niegov »>»*• wui	Vor i«	V vo-
dil starec sam, se ni posluževal samo uzde, temveč tudi obeh še zdravih stegen. Samo s pomočjo teh dveh se je lahko Usnjena ustnica še držal na konju, toda posebno varen ni bil nikoli, kajti noge so mu venomer mrtvo bing-ljale, da ga je bilo mučno gledati. Res obe nogi sta mu bili kar odveč. A treba je vedeti, da Indijanec ni nič drugega kakor lovec in bojevnik. Če ne more niti družini več skrbeti za življenje, če ne more več streljati jelenov in losov bivolov in če ne more več zabadati yib, tedaj je v skupnosti indijanskih redov pač brez vrednosti. Tako je bila usoda Usnjene ustnice zapečatena z onim nesrečnim strelom, ki ga ie zadel v mladosti. Strelec je bil neki belec. To ae je zgodilo tisti čas, ko so Savani prvikrat trčili na bleda lica, tisto dobo, ko so še živeli ob reki Savani, ki se izliva v slano morje. Odtlej sta potekli dve človeški dobi, odtlej se ves rod ni nikoli več srečal z belci. Ali zdaj je neko drugo bledo lice drugič napadlo Usnjeno ustnico. Prvo srečanje mu je ohromilo noge, drugo mu je ugonobilo svojce in nadaljnje življenje v rodu. Usnjena ustnica ima le še enega vnuka. Če še ta umre, ugasne rod Usnjene ustnice.
Vsega tega nista mogla Gašper in Lenka spregledati, vsega tega nista mogla pretehtati v pravem pomenu Toda bojevniki so poznali vso usodo Usniene ustnice, najbolje jo je poznal sam Kornstalk. Vsak je z grozo pomislil, kaj bi storil, če bi se mu primerilo kaj podobnega. In tako ni bilo nič čudnega, če želja sivolasega glavarja ni zadela na prevelik odpor. Drugače je bila navada, da se ujetnikom, ki so že živeli tako dolgo v rodu, kakor Gašper in Lenka, ni smelo zgoditi nič hudega. Otrok sploh niso nikoli postavljali ob mučeniški kol. Kratko in malo so jih ali pobili, če so jih našli v boiu ali pri napadu, ali pa so jih pustili živeti Če K je to zgodilo, potem so bili otroci varni za vselej. Ta dva pa so našli napol izstradana v gozdu . . Nikoli ne bi nihče v Savanskem narodu pomislil, da ju pobile. Rasla bi in postala velika, postala bi člana vsega naroda kakor ostali. Belo kri so Indijanci cenili kot odporno in zdravo, skratka kot boiev-niško kri, ki ne more rodu prav nič prav nič škodovati. . . Toda tu glei maščevalnega Usnjeno ustnico! Tn vsi vedo kakšne nove sramotne zločine pojenjajo bleda lica. Deželo Savanov so belci »kupili«, dali so si jo od nekih sle-
parjev »podariti«, šavanskemu narodu hočejo vzeti domovino, reke in potoke, griče, divjačino, bivole ...
Maščevanje Usnjene ustnice je koristno maščevanje.
Tako so torej sedeli Savani in razmišljali o usodi enega izmed svojih glavarjev in o usodi, ki grozi vsemu njihovemu narodu. Možje in žene so povesili glave in čakali Maščevanje Usnjene ustnice naj bo tudi njihovo maščevanje.
Bilo je vse tiho. Od taborišča se je čulo lajanje psov, na pašnikih so hrzali in rezgetali konji. Ljudje pa so bili pogreznjeni v molk.
Naposled je vendar izpregovoril Usnjena ustnica. Le malo je rekel Toda v njegovem starem, hripavem glasu je bilo polno krvave maščevalnosti, hrepenenja po zadoščenju, po slepi osveti. Tišina naokrog se je le še poglabljala. Usnjena ustnica je rekel:
— Tu leži šavanski glavar na svoiem stolu. Kdo je še kdaj čul, da ležijo bojevniki na stolih in da jih je treba k posvetovanju naroda prinesti. Glavarjevo nesrečo pozna sleherni v narodu. Vsakdo ve, kdaj se je to zgodilo. Vsakdo ve. kako dolgo že mora ležati šavanski glavar na deski. Nova nesreča je zadela starega moža, ki leži na ležalniku. Vsi jo poznate. Ležeči glavar zahteva maščevanje. Terja kri obeh tistih-le bledih lic. Mlad volčič postane nekoč star volk, zobje mu zrastejo, da trga bivole, ki so pozabili zdrobiti ga. ko je bil še čas. Bledoličnika naj umreta ob kolu. Stari poglavar ju hoče sam ubiti, sam se hoče maščevati. To bo počasno maščevanje, ki bo traialo tedne in mesece. Kajti minila so že leta in leta, odkar leži stari poglavar na ležalniku...
Usnjena ustnica je v razburjenju, srdu in strasti govoril vedno tiše in tiše. Oba bela otroka sta razumela besedo za besedo. Lenka 1e brez moči zaihtela Gašper je prebledel, grizla ga je jeza in prezir. Stisnil je pesti in se je moral premagovati, da ni skočil nokonci in se pognal proti starcu, da bi tej negibni pošasti pljunil v obraz. Bojazen ga je mahoma minila. Brzonožec ni Indija, nec. Ne da se počasi moriti. Kak nož bi se vendar našel ...
Besede Usnjene ustnice so učinkovale nepopisno. In vendar se 1e starec vračunal. Njegova strast po moritvi bi bila v vsakem drugem primeru potegnila za seboj vse bojevnike — bi šlo za odrasle. za prave sovražnike. Tako pa je zdaj imel vse ženske proti sebi. Ženske
so sočustvovale z otrokoma In bojevniki? Njihova maščevalnost nad bledimi lici je bila zbujena, toda prav tako se je predramilo spoznanje, da gre tu za usodo dveh nedolžnih otrok. To ni nobeno junaštvo, kar je nakanil Usnjena ustnica. Vsi to čutijo in večini moških je taka nakana zoprna. Zdajci je vstal Kornstalk. Ni več pustil odmora neizkoriščenega, takoj se je dvignil in je rekel glasno v molk:
— Poslušajte, šavanski možje, besede, ki jih je nekoč govoril Nanabočo. Takole je rekel Nanabočo: Ako nameravate izkopati sekiro maščevanja, se obotavljajte in dobro prevdarite, mar ni bolie, da jo pustite ležati tam, kjer počival
Takoj nato se je Kornstalk spet
del. Ah tudi on ni prav govoril. Indijanci so bih pač vajeni poslušati dolge govore. Zeleh so se opajati ob prijetnih besedah, ob pregovorih in ujedljivi pre-zirljivosti, nasititi so se želeli dobro pretehtanih vzrokov. Usnjena ustnic* kakor tudi Kornstalk pa sta tako kratko odrezala. Usnjena ustnica je bil prepoln jeze, da bi bil mogel kaj dalje govoriti. Kornstalk pa zavoljo spoštovani« pred starejšim ni hotel ugovarjati. Vrelo je notranje vznemirjenje med bojevniki. Vznemirjenje, ki je govorilo iz pogledov na obrazu in se je utegnilo zdaj zdaj sprostiti v divji vihar, o katerem nihče ni vedel, kaj bo napravil.
(Dalje prihodnjičj
M anica s
Jagme bolje..
(Gorenjska božična legenda)
V	času, ko sla sveta popotnika Marija in Jožef vsa trudna prispela v Bet-lehem, je vladal po zemlji hud mraz. Izpod svinčeno sivega neba so nale-tavali beli kosmiči. Strupena burja je brila okrog oglov.
Popotnika sta tu in tam iskala prenočišča. Vsaj za eno noč A trkala sta povsod zaman. Vsa otožna sta se slednjič zatekla v neki hlev Poleg živine je bilo še nekaj praznega prostora in tam je Jožef iz mehkega mahu napravil ležišče za Marijo in zase.
V	tisti noči pa se je izpolnilo staro prerokovanje. V siromašnem hlevcu se je rodil težko pričakovani in že dolgo obljubljeni Mesija.
Srečni njegov varuh in rednik Jožef je poiskal prazne jasli in jih napolnil z mahom. Nato je položil vanje novorojenčka — Odrešenika sveta.
Ce prav je živina s svojo sapo ogrevala borni hlevček, vendar je bilo še vse premrzlo za malega nebogljenčka. Ker sveta zakonca nista premogla potrebne odejice, je Jožef zgrabil tam v kotu ležeče mlado jagnje in ga položil v jasli k Jezuščku.
Snežno bela, gosta volna krotke živalce je dajala Detetu toliko toplote, da je njegovo ličece kmalu zdravo zardelo.
Mati božja je to opazila in se vsa hvaležna ozrla v belo jagnje. Vedel pa je za vse to tudi Jezušček, ki je bil poleg človeka tudi veliki, dobri, vsevedni Bogu

WW7
Deček — Bog je potem lepo rasel ln bil v radost svojim staršem Puzneje je postal učenik in slednjič na« ie odre Šil s svojo smrtjo na križu S tem je iz polnil voljo nebeškega Očeta.
Kakor pa dobrotljivi Izveltčar ni pozabil na slednjega črva v zemlji prav tako se je spomnil in nagradil mlado jagnje, ki ga je grelo v jaslih.
Sveta cerkev se namreč po njegovem hotenju poslužuje jagnjeta kot prispodobo samega Jezuščka Tako vidimo na primer kipe in slike jagnjeta na altarjih, banderih in drugod ln ka dar se v cerkvi verniki bližajo mizi
2iva ln Tanja Fetgel. dijakinji:
Sveti večer
Božična noč, sveti večeri Zvonovi veselo zvone, pri jaslicah lučke gore, pred njimi družina kleči, v hlevček obrača oči, božična pesem doni:
—	»Pastirci iz spanja vstanite k Jezuščku v hlevček hitite, bedite, molite!« —
dete nebeško leži, na revni slamici, semljanom to-le govori:
—	'Vsikdar in mir Vam bodil
Gospodovi tedaj jim govori
nik s sveto hostijo v roki: »Glejte Jagnje božie «
duhoT-
PlfiJ-ifiO—
Človeštvo naj živi, naj dela,
ne ubiva, da umira, naj zida. ustvarja, ne pa razdira,
naj človek, bo človek, ne iver! Naj neha sovraštvo, Izgine prepir, na svetu naj vlada, ljubezen in mir, in človeštvu napočil bo sveti večeri« —
■HMumm WMmgBmMHMHSKa»£KaS8aaaH
Stana Vinsek:
Boži € ti s
Visoko nad betlehemskim hlevom je žarela zlata repatica. Njen svetli sijaj je kazal pot pastirjem in kazal je pot modrim iz Jutrovega, da so prišli in
4'3
''tulimmin■■HiMMi i«ii«iimunr—i wim r1 IMM—
legenda
našli Dete, v plenice povito in v jasli položeno in ob njem Marijo, njegovo mater. Za obeina je stal, oprt na palico, sv Jožef in ves blažen strmel na čudo pred seboj. Voliček in osliček sta s svojo gorko sapo grela mater in dete in tudi btle ovce. ki so priskakljalo s pastirčki, so pritiskale svoje mehke, rožnate smrčke k jaslicam.
Nevidni človeškim očem, čeprav jo njih sladko prisotnost občutilo srce in slutila duša, so stali angelji ob svojem Gospodu. Nešteto jih je bilo; veliki so bili in mali in najmlajši med njimi, nadangelj Gabrijel, je obstal pri Devici Mariji.
Nenadoma pa je majhen angeljček, ki je bil ravno radovedno pokukal to-
varišu čez ramo, opazil, da je Gabrijel dvignil desnico. In žarki, ki so žareli z njegove lilije, so mahoma tvorili blestečo steno, katere ni nihče bmed ljudi ne videl, ne občutil — vendar pa jim je zabranila, da bi se približali Otroku.
Prestrašen je mali angeljček pocukal nadangelja za rokav: »Ti, Gabrijel, kaj si storil? Živalim pustiš, da pridejo k Jezuščku, ljudem pa zabranjujeS, da bi se ga dotaknili?«
Angelj Gabrijel je vzdihnil in njegova solza je zablestela na t°li liliji kot biser najčistejše rose: »O, mah bratec,« je zašepetal, »vem, kar ti ne veš in vidim, kar ti ne vidiš: Nikdar Mu živali ne bodo prizadejale ničesar hudega — gorje Mu bodo prizadejali le ljudje!«
Siric Matic
deii nagrade
To pot so se posebno dobro »drezali Mariborčani. Pozna se jim. da živijo v bližini meje in zato je razumljivo, da se posebno gorečo ljubeznijo oklepajo naše domovine. Za najboljše spise z naslovom: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi« smo razpisali kot nagrado vezane letnike »Mladega Jutra«. To darilo prejmejo tile dijaki:
Leveč Peter, dijak klasične gimnazije v Mariboru,
Berčič Janko, dijak klasične gimnazije
v Mariboru, Krušnik Vekoslav, dijak V.c razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani.
Ostali izžrebanci dobe lepe knjige iz »Mladinske knjižnice »Jutra«. Tu objavimo njihova imena:
Virant Anica, učenka II. razr. v Loki
pri Zidanem mostu,
Vodovnik Brigita, učenka I. razr. višje narodne šole v Braslovčah,
Cvikl Ivica, dij., Loke 192, Trbovlje,
Plavšak Mateja, učenka II. raz. II. dekliške šole v Trbovljah,
Veršnik Breda, učenka 5. razr. v Gornjem gradu,
Mravljak Peterca. dijakinja I. a razr realne gimnazije v Celju.
Bizjak Milan, dijak 1. drž. realne gimnazije v Ljubljani,
Srienc Breda, dijakinja v Celju, Gajeva ulica 15.
Podlipec Kati, učenka ? razr. v Ljubljani. Sv. Petra cesta 74,
Žagar Zvonko dijak IV. razr. meščanske šole na Viču 161.
Želimo vam obilo zabave pri branju! Tistim pa, ki to pot niso imeli sreče, sporočamo, da pripravljamo za prihodnjo leto nove natečaje, ki jim obetajo možnost, da potrka sreča tudi pri njih! ......******
Griša Koritnik:
Božična
Veselite se, ljudje, pozabite vse skrbi! Odrešenje gre v srce — Dete božje se rodil
Ko se Dete nasmehi j a, luč zašije krog in krog, konec do teme in zla, konec bede in nadlog.
Raj odkrije se očem, slava Bogu zadoni — in na zemlji mir ljudem vsaj za hip o polnoči!
Svet! večer
Mamica moja bolna leži nedavno tega je zbolela. Na mizici svečka majhna brli, denarja za novo ni — kje bi ga vzela?
2e ura odbiva v zvoniku polnoč
in svečka je dogorela — O, Jezušček, pridi, pomagaj mi Ti, da mama bo spet ozdravela I
Niko Konowsky, dijak
Svetonočna
Tajnostno leskečejo zvezde raz nebo, tajnostno zvonovi v sveto noč poj6.
»Slava njemu, ki usmilil, se človeškega rodu, in vsem. ki so dobre volje božjega miru!«
O zvonovi svetonočni, kod imate moč, čarati veselja v duše, kakor angeli nekoč.
Mene je tako prevzel« vaša blagovest, da nikjer teme ne slutim sred' bodočih svojih cest
Palii Stanko, dijak v Celja.
Jutrovčki plftefo
Tožba
V bolnici tukaj zdihujem, Na nogah bolezen imam Žalostno se povprašujem: Kaj da peti več ne znam?
Kako bi tukaj prepeval, Ker moje se solzi oko, Žalostno srce je moje, Ker doma več vidlo ne bo.
Draga sestra zdaj pristopi, Pa me prime za roko, Da se glava ne razpoči, Da ne šel bi pod zemljo.
Pire Jakob, pastirček iz Luč, zdaj v ljubljanski bolnici
Tam v Stalci betiehemski
Tam v štalci Betiehemski se Kristus je rodil, a Jožef je Gospoda v jasli položil.
Pa prišli so trije kralji, vsi so b'li v zlati halji, prinesli so darila, mire, zlata in kadila.
Pleško Viljem, dijak.
Mrtvi mamici
Mamica moja. teje si? Ali še vedno spiš? Zakaj se ne vrneš k meni? Zakaj se ne oglasiš? Mamica moja pridi k svojemu fantku nazaj, če pa ne moreš priti me vzemi k sebi v raj!
Vojka Kalin, dij. II.b raz. dr. žen. real. gimn. v Ljubljani
Dragi stric Matic! Prosim objavi to povest, ki je resnična in mi jo je mama povedala. Bilo je kmalu po sklenitvi miru. Veliki spopadi na severu so se bližali koncu. Svetovne vojne bo konec.
Mrzla zima je nastopila. Bližali so se lepi božični prazniki. Burja je vela in pihala okoli oglov, sneg je naletaval in »e igral z vetrom — bilo je mrzlo, kot ie dolgo poprej ne.
Bilo je nekaj dni pred božičem Vas, lri je stala na majhnem vzbokanem hribčku je bila videti kakor umirajoča
kraljica na svojem prestolu Ni bilo nor
benega človeka na prostem, vsak je bil raje doma. Tudi pri Laznikovih so bili vsi zbrani. Žalostni, potrti, lačni in pre-mraženi so sedeli otroci pri materi, ki ji je vojska že pred tremi leti vzela moža in še do danes ni bilo o njem ne duha ne sluha. Žalostno je bilo njihovo življenje, odkar so izgubili očeta. Zadnja polena so nadevali v peč, zadnja skorja je ležala na mizi, upanje vseh petih lačnih otrok Mati se je z žalostjo spominjala lepih božičnih praznikov pred leti, ko je še živel njen dobri in skrbni mož, oče teh ubogih, nedolžnih otrok. Spominjala se je, kako je pred leti na-pravljala božično drevesce, jaslice, koliko dobrot je bilo za božič. In letos? Niti bornega kruha ne bodo imeli. O, zakaj jim je Bog naložil ta križ?
V	takšnem premišljpniu jim je minil predvečer božiča. Sl'š- ~> s ie samo piskanje burje okoli ^ ui pa videlo se je naletavanje sn L-
V	tem viharnem vremenu potrka nekdo na vrata. Zelo se prestrašijo, kajti ni bila navada, da bi kdo prišel k njim. Mati gre odpret vrata in na njeno veliko začudenje stopi notri mož, zaraščenega obraza, premrlih rok. v katerih je imel polno paketov in jih veselo pozdravi
Kmalu so ga spoznali, saj je prišel njihov preljubi očka. ki ga že tako dolgo niso videli. Njihovo veselje je bilo neizmerno. Obdaril jih je z mnogimi dobrotami. Obhajali in praznovali so tisto leto pri Laznikovih najsrečnejši Božič.
Krajnc Pavlina, dij. v Ljubljani.
Dragi stric Matic! Oh jej, ko bi Ti »redel, kako se že od daleč bojim Tvojega požrešnega koša! Ta strah je tudi kriv, da se danes šele prvič oglasim v Tvojem kotičku. Upam, da ne boš tako neusmiljen, da bi krmil svoj požrešni koš z mojim skromnim pisemcem. Stara sem devet let Imam dva brata. Ime jima je Marjan in Franci. Zdaj se pa poslovim in Ti še to povem: če me sprejmeš med Jutrovčke Ti bom kmalu spet pisala. Lepo To pozdravlja
Alič Jožica, uč. III razr.
Vir p. Dob pri Domžalah,
Dragi stric Matic! Opisati Ti hočem svoje letošnje počitnice. Bila sem na našem prelepem Jadranu Videla sem starodavni grad, ki sta v njem še prebivala Zrinjski in Frankopan Mnogo lepih spominov sem prinesla z morja S seboj. Odkar sem videla naše lepo Jadransko morje sem še bolj vneta za Jadransko stražo. Vedno moramo biti na straži, paziti moramo, da ostane Jadran slovanski, vsak trenutek moramo biti pripravljeni, da se tudi z mečem v roki borimo zanj. Zdravo, stric Matici
Minka Finkova, uč. V razr.
na Lokah pri Zagorju ob Savi.
Moj rojstni kraj
Če greš po cesti 20 km od Kočevja, pa prideš k hiši ki je čisto osamljena ob cesti s trnjevo ograjo ograjena. Obdana od gozdov in pa gorovja, ki v vencu vije se krog mojega domov-
ja!
Prelepi rojstni kraj! Dežela raja, ▼ tujini zdiš se meni kot kraljica mila; a solzami naših dedov napojena, ni lepšega za mene na tem svetu kraja! Srce se moje vedno te spominja, dokler na svetu tem bom jaz živela, opevala te bom in pa ljubila!
Žagar Marija, dijakinja v Ljubljani.
Golar Marko:
Gleda Nela . . .
Gleda Nela skozi okno, oj, kako pač snežec zunaj raja In vrti se v zraku in poredno veter kakor potepuh razgraja.
»Mamica, odkod te bele, mrzle zvezdice z višine k nam hitijo vedno brez prestanka, kakor drobne ptičke na zemljo hitijo?«
»To za polja angelci v nebesih pridni tople predejo odeje, da ne zebe jih prehudo, kadar veter z dalij k nam zaveje.
Sladko potlej pod odejo belo trudna vsa poljana sanja, nič ne čuje, kadar sever mrzel čeznjo se zaganja.«
Gleda Nela mamo, zdaj skoz okno steza za snežinkami ročice, ie na noseK padel snežec In poljubil jo mehk6 na lice.
Listnica uredništva
D. R. dijak: Zgodbo ki si mi jo poslal, rad objavljam Opozoril bi te pa na to, da dobro premisliš, kaj je primerno za mladinski list. Opazil boš, da sem ublažil marsikaj, kar je bilo v kvar očetovi avtoriteti. Pošlji mi kmalu spet kaj! Vesele stvari vedno rad sprejemam. Lepo Te pozdravlja
stric Matic.
-'Sanico:
Ugasalsa
Ukor, voda, Dansko, Ezav, obraz, denar, livar.
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki, pa dobiš začetek zelo znane pesmi, ki jo je zložil Blaž Potočnik
Križanka
10
11
12
Vodoravno: 3. mlečni izdelek, 6. cvetni list, 7. pristaniško mesto v Dalmaciji, 10 Sienkiewiczev zgodoivnski roman, 11. narodna pametnica, 12. nagnjenje k usvajanju hrane, tudi lahko-atletska panoga
Navpično: 1 ujeda, 2. naš kraj in železniška postaja ob meji, 4. del glave nekaterih živali. 5. zver, 6. tekočinska mera, 8. domača žival, tudi ozvezdje na severnem nebu, 9. iivalna potreb-
križanke
Vodoravno: 4. lepopis, 8. Karavanke, 9. Kosovel. 10 del, 11. cev.
Navpično: 1 Herod, 2. lovor, 3. Finec. 4. laket, 5. pas, 6. jav, 7 sklep.