Političen list za slovenski narod. Po posti prejemali velja: Za oelo loto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo leto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniško ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Itokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. VredniStvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob l/s6. uri popoludne. Štev. 30. V Ljubljani, v torek 8. februvarija 1887. Letnik XV. kod mm pomoč? m. Ali ni več mazila v Galaadu? ali ni ondi zdravnika? zakaj so toraj ne zaceli rana hčeri mojega ljudstva? Jer. 8, 22. Tožba zarad žganjepitja je dovolj, ker z j a d i -kovanjem le razkrivamo rane, a jih ne celimo. Kako toraj zatreti ali vsaj omejiti to žganjarsko zlo? Kako temu zmaju odsekati glavo? Temu vprašanju dati povoljen odgovor je silno težko. Poskusov se ne manjka; poskušali so to pred par leti poslanci naši, a dosegli niso mnogo, poskušale so tudi bratovščine, ustanovljeno po posameznih krajih, a vspehov posebnih ni. Zakaj ne? Zato, ker se je ta kuga že preveč zarila našemu ljudstvu za kožo, ker zadobiva veljavo mnenje, da se pri sedanjih razmerah brez žganja več shajati ne more. Iu to mnenje je skoraj resnično. Preskrbite nam drugo pijačo po tej ceni, precej pustimo žganje, pravijo nam delavni ljudje, ki še niso žganjarji; in gospodarjem bi družina in delavci več pojedli, nego pridelali, ako bi jim kupovali dražjo pijačo. — Kaj toraj storiti? Roke križem držati in gledati, kako narod odmira? Kdor narod ljubi, tega ne more storiti. Treba le, da pogumno poprimemo za delo in kar se ni posrečilo posamnim, morda dosežejo združene moči. Edino po določenem načrtu z zjedinjenimi močmi je mogoče, odvrniti od naroda grozečo mu nevarnost. Eekel sem, da žganjepitje spodkopuje narodno blagostanje. Ker pa je država dolžna odstraniti ovire narodnega blagostanja, toraj je tudi državi dolžnost zabranjevati žganjepitje. Zal, da v tem oziru država tako malo stori, iu kar je še huje, da v teh razmerah, ko bi tudi rada, veliko storiti ne more. Po nazorih današnjih državnikov namreč in po obstoječih postavah niso države zarad podložnih, ampak podložni so recimo nekako orodje, s kterim si države zagotovljajo svoj obstanek. Postavodajalstvo moderno je brezversko, zato brez moči, tudi podložnim ne more pomagati. Država, sicer tako skrbna za svojo _ __---------------_--------— STE K. Sedemdesetletnica čast. g. o, Felicijana Matavža v Jaški 27. jan. 1.1. Doživeti dobo sedemdeset let, to jo dandanašnji, ko vso tako hitro živi in mineva, spomina vreden dogodjaj. In vendar se človeku zdi, kakor bi bilo davi ali včeraj; res, človeško življenje naj je še tako dolgo, „je kratek lo dan". Takega dneva se jo spominjal č. o. Pelicijan 27. januvarja v družbi svojih prijateljev in znancev in samostanskih svojih sobratov. Bilo jo vse živahno in veselo. Vredni starina sam se je ta dan pomladil, v duhu pre-živevši sedemdesetletno dobo. Rodil so je 10. jan. 1817 v Zrečah (Konjiškega okraja). V začetno šolo je hodil doma, ali kaj, ko je bilo vse nemški, in samega Boga so morali učiti se po nemški spoznavati I Trda je Ma z nemščino, a šla jo le. Izvrševal je „šole" doma in v Celju, a v Celju je bilo tudi vse tevtonsko. V latinske šolo v Ljubljani ga niso sprejeli, češ, postavo imamo, in po tej postavi moraš vojaško moč, slepo prezira, da žganjepitje silno slabi to njeno silo. Od sedaj v državi veljavnih postav nam toraj ni mnogo pričakovati, da bi se to zlo zatrlo s korenino. Dajte nam krščanskih postav — berem zato po pravici v knjigi: Kmetom v pomoč — in žganje bo samo izginilo. Pa nekaj bi se vsaj doseglo, zlo če ne zatrlo, vsaj omejilo, ko bi se postave glede krčem, nočne ure itd. točneje izvrševale. Državi je sveta dolžnost preskrbeti delavnim ljudem ceno, a zdravo in tečno pijačo; a zadovoljna je, da le od špirita dobi svoj davek, kolikor več, toliko bolje. Ker pa žganjepitje kazi tudi nravno narodovo življenje, je tudi cerkev dolžna porabiti vse pripomočke, da to kugo zabrani; ker so tudi v nevarnosti neumrjoče duše, treba da se cerkev z vsemi silami vojskuje proti žganjepitju. Zato duhovni svare pred to pijačo ljudi z javnimi govori v cerkvah, jih zasebno prosijo iu opominjajo; tudi s spisi po knjigah in časopisih skušajo to doseči. Po šolah tekmujejo z učitelji, da otrokom pri-studijo to strast. Posamezni so ustanovljali po župnijah zmerne družbe, uvajali tretji red med verne. Vsi hvale in posnemanja vredni napori. Kajti tretji red samo v tem oziru priporoča Leon XIII. In družbe zmernosti so po družili krajih delale čudeže. Kako toraj, da je pri nas tako malo vspeha? Zato, ker le posamezni poskušajo, zato, ker se ne ravnajo po določenem načrtu, zato, ker ni prave organizacije. Ravno v zadnjem času je bilo po slovenskih listih, posebno v „Dauiciu mnogo in tehtnih člankov o žganjepitji. Nekteri so kazali žalostne nasledke, drugi so objavljali, kako so se po drugih deželah z vspehom ustavljali tej kugi, tretji so omenjali poskusov proti žganju tudi po domačih krajih; vsi pa so bili v tem edini, da je skrajni čas v tem oziru kaj storiti, sicer se nam narod izpridi in izneveri. — Glasovi so potihnili in bati se je, da vse ostane pri starem, da tudi še zanaprej naš narod hiti po žganjepitji v svojo pogubo. Vzbuditi zopet te glasove, bil je namen tem vrsticam, da bi odmevali po slo- venski zemlji pri vseh rodoljubih, ki naj se združijo iu skupno vojsko napovedo žganju. V ta namen sa mi zdi, da bi bila v prvi vrsti potrebna bratovščina, današnjemu času in našim razmeram primerna. Ker pa osamljeni poskusi po župnijah nimajo povoljnega vspeha, ker proti tako hudi in globoko vkoreninjeni strasti treba združenih moči, zato imam slednjič skromno prošnjo do prečastitih slovenskih ordinarijatov: Da blagovolijo v kratkem času svoji duhovščini dati času primerno bratovščino, navod in pomoček, da se vspešno vojskujejo proti žganjepitju, in tako narod, kterega ljubijo, ki pa je bolan, rešijo materijalne in duševne smrti. Bratovščine prosimo, da nam bo pomagal Bog s svojo milostjo, in da bomo ljudje delali s svojo pridnostjo, ker obojega nam treba, kajti oziral sem se po pomoči pri ljudeh, a ni je bilo (Eccl. 51, 10.), toda svoje oči vzdigujem na gore, od kodar mi dohaja pomoč (ps. 121). Na delo toraj, ker resnobni so dnovi A delo in trud naj nam Bog blagoslovi! —n. trna vojskii. —- (Dalje.) Kdo se bo jemal za spopolnjevanje stalno (redne) vojske in brambovcev ? črnovojniki jemali se bodo takrat za spopolnjevanje redne vojske, kedar bi dopolnilna rezerva temu namenu več ne zadostovala, ali pa če bi se morali brambovci na bojno število pomnožiti. Kar bo toraj za dopolnjevanje ljudi potreba, jemali se bodo iz prvega nabora črne vojske in to iz raznih vrst orožja. Iz vsake vrste orožja (pešci, konjiki, topničarji, ženisti, pijonirji itd.) se bodo pobirali najmlajši razredi. Za izjemno nadomestovanje stalne vojske, brambovcev ali vojne mornarice se bodo toraj jemali: 1. Taki vojaško izobraženi, ki so šli iz družinskih ali drugih razmer predčasno na odpust in so bili ves čas v razvidništvu nadomestovalue rezerve. 2. -------------------------- --------------------------,. — biti odbit. Mladenič Tone se ne da ostrašiti po po-švabljenih kranjskih profesorjih, obrne se, in hajd na Hrvatsko, v Zagreb. Tu in v Karlovcu dovršil je šest latinskih šol. V tej dobi „multuin sudavit et alsit", valovi življenja so ga metali na skale, hudo je škripal dijaški voz. Leta 1842 vstopi v red sv. Frančiška v Nazaretu. Po dokoučauem domačem gimnaziji v Gorici in bogoslovnih naukih v Ljubljani prido za učitelja v Kamnik. Tistih učencev trije so postali duhovniki (l redovni, 2 svetovna), ki so mu še zdaj v blagem spominu. Leta 1850 gre v Ivarlovec za duhovnika v c. kr. bolnišnico. Težko to službo je opravljal devet let. V bolnici je postavil tudi lepo kapelo. Neumorno delaven kakor je bil, je mladino podučeval tudi v svoji sobi (Sitzschule). Ni bilo bolnika, bodi na duši ali na telesu, tako bolnega, da ne bi se bil k njemu zatekel, njega so oklenil. Življenje, s kterim se jo imel poprej tolikrat boriti na „biti — ne biti", to ga je izučilo z bed: ni m i čutiti, trpeti, sočustvovati, in to je v duhovnem pastirstvn silno važnega pomena. Grofi, baroni, novi doktorji v duhovnem pastirstvn redko kdaj vedo iu čutijo, kaj seljaka boli. Od todi je bil prestavljen v Zagorje , v Klanjec , med hrvatske Slovence, za učitelja. Takrat občina še ni imela svoje šole, bila je v prostorni sobi v samostanu. Tukaj jo bil vsem vse. Učil je: brati, pisati, računati, krščanski nauk, telovadbo, sadjarstvo, kletarstvo, poljarstvo; dekleta: tkati, prati, kuhati, šivati, itd. Tu je bil tako srečen, da si je izredil več dobrih duhovnikov, učiteljev, izvrstnih gospodarjev, skrbnih gospodinj, zvestih poslov. Največe veselje mu je bilo, če je mogel cepiti. Kar jo v Klanjcu iu okolu boljega, požiahtujenega sadja, ono je vse iz njegove srečne roke, srečno pravim, ker se mu je prijel vsaki cop. Vodil je otroke seboj po trgu in po kmetih, pa so cepili in sadili, in celo na Štajarsko je hodil z otroci .sadje plemenit. Tako spretnega, za vse porabnega človeka, potrebujejo povsod, zato ga pošljejo za predstojnika v Jasko, vravnavat zanemarjeno gospodarstvo. Zboljšal je polje, zasadil vrt, prekril celi samostan, postavil na cerkev novo odrovje, na novo sezidal vodnjak. Delal jo sam na vrtu in na polju z lopato, rovrico, kopačo, grabljami, oral, plužil, sejal, kosil. Ljudjo so ga kar gledali iu čudili se, kakor da „gospod pater" vse sami znajo, in kje so se učili. Od tod ga pošljejo v Samobor, kjer je celih 0 let Taki, ki so bili po dokončani vojaški službi iz vojske odpuščeni. 3. Taki, ki so bili potrjeni, pa so bili zarad družbiuskih razmer začasno oproščeni ali pa prezgodaj odpuščeni. Vsi taki so v prvi vrsti namenjeni za nadomeščevanje ali spopolnjevanje nastalih vrzeli v redni vojski do konec tistega leta, v kterem dopolnijo svoj 34. rojstni dau. Razven teh 8e bodo pa še jemali za spopolnjevanje stalne vojske: vsi tisti, ki so bili pred časom oproščeni ali odpuščeni, vsi po 19 let stari, ki niso še naboru podvrženi ; dalje vsi tisti, ki so bili pri poslednjem naboru z opombo zvrženi: sedaj nesposoben, kakor tudi taki, ki so bili pred letošnjimi (1887) vojaškimi nabori iz nabornega zapisuika kot za vedno nesposobni izbrisani, dokler še niso po 32 let stari. Trije poslednji razredje porabili se bodo tudi lahko za druge čmovojuiške namene. Vsi za spopolnjevanje določeni črnovojniki odposlali se bodo takoj tjekaj, kjer jih bo potreba. Babili se bodo navadno le v domačih vojnih oddelkih. Ali ima črna vojska uniformo (vojaško obleko)? Po sedanjih določbah črne vojske splošno ne mislijo v uniformo vtakniti. Tisti črnovojniki pa, ki pridejo k redni vojski, nosili bodo dotično uniformo, kar se vendar samo po sebi razume. Drugi črnovojniki, posebno pa tisti oddelki, ki se bodo rabili za pomožna dela v vojski, bodo pa uniformo le v toliko dobili, kolikor bo to mogoče. Ostali črnovojniki nosili bodo svojo lastno obleko in bodo za to na dan po 10 kr. odškodnine dobivali. Podčastniki in poddesetniki črnovojniških oddelkov nosili bodo vojaška častna znamenja (zvezde) na kolarji svoje civilne suknje, če bi ne dobili vojaške obleke. Podčastniki dobili bodo tudi v civilni obleki bajonet s porteepejem. Moštvo črne vojske nosilo bo, če ne bo imelo uniforme, ob levi roki črno-rumeno obvezo, na kteri bo napisana številka črnovojniškega oddelka. Ta obveza bode moštvu podelila vojaški značaj in ga bo postavila pod mednarodno varstvo in obrambo, če bi se črnovojniki v razne uniforme vtaknili, so tako sostaviti, da so kompauije ali vsaj čete enakomerno opravljene. Nadziralni podčastniki dobč vojaške kape. Ali bo črna vojska oborožena? Bo, in sicer z orožjem stareje vrste, kolikor se ga še nahaja po založiščih. Tornistre in druge za Tojsko potrebne reči dale se ji bodo pa le v toli-košnji meri, kolikor bo to mogoče. Vsak črnovojnik dobil bo ob enem tudi svoj legitimacijski listek v ploščevinastem medalijonu spravljen, na kterem bo napisano njegovo ime in značaj. Ta medalijon nosil se bo na vrvici okoli vratu in ima tudi namen, črnovojnika obvarovati pred brezozirnim ravnanjem, če bi prišel sovražniku v roke. Ali bodo črnovojniški častniki nosili uniformo? Častniki, ki so že v pokoju ali izvan službe, obdrže uniformo, ki so jo nosili. Druge osebe pa, ki se bodo za častnike pri črnovojnikih imenovale in pridejo k redni vojski, dobe uniformo, kakor jo bo imel dotični oddelek. Častniki samostojnih črno- težavna duhovska opravila, zraven pa sam obširni vrt obdeloval, da je bilo vsega preveč, in da je bilo moči, še drugim kaj deliti. Črtež, po kterem je zlepšal Samoborski park okoli sv. Jame in sv. Jurja, je največ po njegovem navodu. Kadar ni bilo delati zunaj, prebiral je cerkvene pisatelje v sobi, ali pa hodil študirat cerkvene očete na Balagove dvore. Radi so ga videli v Mokriški grajščini, pridigoval je v Veliki Dolini, kedar je bilo treba. Zavoljo znanja mnogih jezikov je moral občevati z mnogoterimi; v Karlovcu se je svoje dni vtepala tudi madjarščina. Tukaj je zopet veliko mnogostransko deloval za napredek ljudstva v duhovnem in tvarnem pomenu. Hoditi bolnike previdovat daleč, peš; hoditi po blatu, segajočem do kolen, biti v grdem vremenu zmrznjenemu in premočenemu, prestati toliko vsakovrstnih težav; to je res spoštovanja vredno in častitljivo za toliko starost. Iz Samobora prišel je v Jasko, kjer ima še zmirom polne roke opraviti. Ta čas je bil v župnem dvoru na Plešivici blizo Jasko za namestnega kaplana. Človek bi mislil, postarani gospod se le neukretno maje naprej, a ni tako, zavrti se stari gospod, kakor vojak, hodi po-koncu in mladeniški, zapridiga, da se ljudje še vojniških oddelkov lahko nosijo i^niformo, ki so jo kot vojaški ali civilni uradniki nosili. Lahko nosijo pa (udi v dejanski službi svojo civilno obleko; v tem slučaji pa dobe črnovojniško obvezo, častniško kapo, častniške zvezde na kolarji pri suknji, častniški porteepej na sabli in častniški vojni pas (Feld-binde), kedar je tisti predpisan. Legitimacijski medalijon si morajo pa sami omisliti. Kako postaneš črnovojniški častnik? Civilne osebe, ki mislijo, da so sposobne za to, vložiti morajo za častniško službo v črni vojski pri svoji politični gosp6ski prošnjo, ki se tako-le glasi: „Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Podpisani prosi za častniško službo v črni vojski in se opira na sledeče razloge: Rojen je dne (meseca, leta) v (rojstni kraj), ima v.....domovinsko pravico iu je sedaj zasebni uradnik, inženir, poslovodja itd. pri..... Šole ima podpisani gimnazijalne (realne) iu govori nemški, slovenski itd. Svetil mu je precej znanega, ker je prehodil že.....(pokrajine). Prosilec je dober telovadec, plavač, borilec, strelec in jahač. Posebno spreten je v stenografiji, v risanji itd. Podpisani tudi izjavlja, da hoče obiskavati kako že obstoječo šolo, kjer se uče aspirantje za c. kr. brambovske častnike in se hoče o določenih pogojih podvreči predpisani poskušinji. Podpisani želi biti sprejet za častnika v kak črnovojnišk batalijon na Slovenskem. Krstni list, domovnica, zlužbeni dekret, gimnazijsko ali realkino spričevalo iu predpisani revers so priloženi V Ljubljani dne........ N. N. (Dalje prili.) Politični pregled. V Ljubljani, 8. februvarija. ^Notranje dežele-. Koloman Tisza še sedaj nima naslednika dosedanjemu finančnemu ministru grofu Sza-paryju in ga menda tudi iskati ne misli, dobro vedoč, da bi pravega moža tako ali tako ne dobil. Koloman Szell iz nasprotnega tabora bi že bil mož, ali ta ne gre, dokler nima zagotovila v rokah, da se mora v finančnem oziru po vseh kotih drugačno gospodarstvo vpeljati. Szell poleg tega tudi še zahteva, da bi imel v celi državi v denarnih zadevah edino on veljavno besedo in da bi morali vsi drugi ministri poprej njega vprašati, če bi ravno ta ali oni hotel zopet kaj zidati. Tisza mu pa tega dovoliti noče in bo rajši provizorij več časa veljaven vpeljal, kakor pa da bi si finančnega ministra na glavo nakopal, kteremu bi bil naposled morda še sam v pesteh. Za to, pravi, bo sam poskusil nekaj časa finančno ministerstvo voditi. To bo tembolj umestno zanj, ker si je v vseh pomenljivih vprašanjih poslednjo besedo pridržal. Kako bo Tisza poleg tolikih opravil, kar jih ima. še finančno ministerstvo vodil, se pač ne v<5. In če njegovo delovanje na finančnem polji ne bo vspešneje, memo tega na političnem, naj le kar pusti vse skupaj. dolgo menijo o njegovih naukih, zapoje pa, da vsakemu srce poskakujs od veselja. Na večer njegovega življenja mu želimo tudi mi, njegovi znanci, da bi „delo" srečno dokončal, plačilo za ves svoj trud, za ves svoj pot, za vse svoje trpljenje v vinogradu Gospodovem pa naj dobi zgoraj, kjer ima vsako delo svoje pravo zaslu-ženje in svojo pravo ceno. To so nektere poteze iz burnega, a silno plo-donosnega življenja sedemdesetletnikovega; mislim, da mi ne bo zameril, če tudi sem jih memogrede pokazal. Od nekega svojih je dobil o. Felicijan stihano častitko, nagibajočo se bolj na dovtipno stran. Da se. ne pozabi in ne zgubi, naj tukaj sledi, drobno tiskana, naj še koga drugega udobrovolji. Za sedemdeseti rojstni dan. Kak' hitro, prehitro že sedemdeset Nesrečnih in srečnih, — minulo jo let. Kri/, sedmi zadel je na močno ramo Mož čvrsto postavo, al' belo glave. Juda jo v cerkev poslala Polona Nazaj je dobila kristjana Antona, Takrat jo križ prvi sprejel vrhu pleč Po hiši ga vlažil, ga nosil iz Žre«. Druzega ne bo naredil, kakor d^a.vni polom bo nekoliko pospešil, pa bo vse pri kraji. Saj ni vsak človek za vse. Na letošnje hrvašlee regniJeolarne depu-icije so se v obče stavile precej velike nade, ki se pa od dne do dne krčijo in giuejo, kakor sneg spomladi. Da bo pa vspeh še bolj negotov, nastala so, kakor nalašč, v poslednjem trenutku nasprotja med delegati samimi. Povod nasprotju je madjarski renuncij, kterega sprejeti se je prav znatno število hrvaških delegatov odločno branilo. Renuncij naj bi bil za podlago bodočim razpravam med Hrvati in Madjari. V poslednjem trenutku našli so Hrvatje, da ni tak, da bi se mogle na njegovi podlagi razprave pričeti. Posebno pa se Hrvatje upirajo madjarskim nazorom o hrvaški zastavi, o hrvaškem jeziku pri skupnih uradih. Madjari trdijo, da se večina hrvaških delegatov za to tako upira madjarskim zahtevam, ker bodo letos volitve po deželi in bi se nasprotovalci radi svojim volilcem prikupili. Vendar se pričeto delo utegne ugodno rešiti, kajti Tisza vidoč, da drugače ne pojde, bo marsikaj še pri-jenjal, če mu je res na tem kaj ležeče, da se Hrvatom hvaležnega skaže. Hrvatje so mu pri glasovanji za letošnji budget tako rekoč k zmagi pripomogli. Če že v navadnem življenji roka roko umiva, koliko bolj velja to v političnem. Za enkrat je toraj vse od tega odvisno, kako se bo Tisza hvaležnega skazal Hrvatom. Sedaj je čas, če se bodo dobro držali, da res utegnejo kaj doseči. Kaj je pravi kompas velikega svetil iu držav? Borsa, t. j. zbirališče Židov in drugih iiuaučnih mogotcev, kjer je za videzno (slepivno) vrednost bogastvo in revščina naprodaj, kjer lahko danes, če si pod srečno zvezdo rojen, z malimi denarji obogatiš, jutri pa zopet v eni uri milijone zapraviš. Kaj da je borsa in kako da je občutljiva, videli smo leta 1873 na Dunaji, kjer je nastal kar čez noč denarni polom, da je bilo gorje. Kaj da je borsa in kako da je občutljiva, pokazalo se je zopet te dni. Posebno minuli teden se je tresla finančna Evropa na Dunaji in v Petrogradu, v Berolinu, kakor v Londonu, v Rimu prav tako kakor v Parizu. Evropa je vgledala nekje strah pred vojsko in borsa se je jela tresti, vrednostni papirji so jeli padati, tako naglo, tako gorostasno, da je marsikdo kar čez noč na stotisoče premoženja zgubil, če ga je imel v vrednostnih papirjih naloženega. Sedaj se je zopet nekaj na bolje obrnilo in kurzi gredo zopet kviško, od kar so se razni ministri oglasili, da se ni bati boja. Nastal je pa ta strah tako, da so negotov položaj, v kterem se je Evropa nahajala, nekteri borsni sleparji porabili za neosnovane novice, ktere so po Evropi širili in iz kterih se je dalo sklepati, kakor bi bil jutri že ves svet v ognji. Vsi vrednostni papirji so padali, kakor tudi državne rente, le nemške marke so šle kviško. Marka ima vrednosti 50 krajcarjev našega denarja iu najnovejši borzni strah prignal jih je pa na 62'87 kr. v zlatu. Iz tega se že z nekako gotovostjo dil sklepati, da borsnega strahu nihče drugi ni provzročil, kakor Bismark sam. Sicer bi bile tudi marke padle, ali pa bi že vsaj kviško ne bile šle. Bismark je hotel z borsno paniko ljudi do prepričanja pripraviti, da bo res vojska, ker se je uadjal, da mu vsled tega potem na Nemškem dovolijo septenat. Vsaaaaje dirašave. Nekako do letos jo bil Bismark tisti politični magnet, na kterega so bile cele Evrope oči obrnjene. On in pa avstro-nemška zveza, reklo se je veduo, to sta dva stebra, na kterih sloni evro-pejski mir in red, kterega za večjo varnost okoli in okoli nič manj, kakor 10 milijonov bajonetov straži. Oprezni politikarji so že poprej z glavami odmajavali, ker jim nikakor ni šlo v glavo, da bi bil Bismark s svojo avstro-nemško zvezo v pravem ravnotežji z 10 milijoni bajoneti, ki jih je Evropa In trdnega zdravja in močnih kosti Junaku križ drugi zdaj Bog naloži. Ne ve, da ga nosi, premajhna je vas, V mesto ga vleče: o blaženi čas! Gimnazij, latinsko, az oraber, o jojl Pa še mod trbuhoin in kruhom hud boj. Kdor sam ni poskusil, povedat no ve, Kako so občuti stradanja gorje. Poletje, in križi, opoldno brez juho Vrh tega v vročini šo vsakoršno muho: Ni čuda, čo Tonček znenada zbozla, Se v kloštcrsko senco — na delo poda. Prod tretjim so križem Anton prelevi Od srečo imo Felicijana dobi .Se da titulirat' za Grando-Fizik In glorio zapoje: jo božji vojnik. Po roju narodov so tretji v Ljubjani Na pleča junaška mu križ zavali V Kamnik ga nese in tud' k sveti Ani A v zemlji hrvatski čotrfga dobi. Po zgledu Frančiška ne živi le sobi Tud' drugim pomaga v sili, potrebi; V cerkvi, na vrtu, v šol' pri mladosti, Pri bolnih in zdravih, povsod gaje dosti. Hrvatska mu druga je zdaj domovina, •le v Karlovcu. Klanjctt gost dobro poznan; kvišku postavila, na — obrambo miru. Sedaj se je to pokazalo. Zadosti jasno lahko vsak vidi, da Bismark in avstro-nemška zveza nasproti oboroženi in pri miru na straži stoječi Evropi nima nobene veljave, nobene cene. Bolgari so bili prvi lansko leto, ki so ga s svojo revolucijo v vodovje pognali, v kterem mu ni bilo nič več možno tako lavirati, kakor je bila to trolasega kanclerja dosedanja navada. Za Bolgari je prišla minulo leto Avstrija, ki ga je privila, da je pokazal, kam misli vesljati v slučaju, če bi se Avstrija na Balkanu v boj zapletla. Tudi to je mož storil. Rusija mu je pa konečno krinko popolnoma iz obraza potegnila, ker mu je prav v oči povedala, da je namreč meč, ki na dve strani reže, diplomat — mož dvojezični. Sladkd se Avstriji in Rusiji, raztrgal in razpraskal bi pa naj-rajše obe h krati. Kdo ve, kako dolgo bi se bil železni kancler še igral z Avstrijo in Rusijo, če bi ne bili prišli Bolgari s svojo komedijo. Na Bolgarskem namreč je sotočje avstrijskih in ruskih interesov na Balkanu in prav ondi je sicer bistroumni Bismark zgrešil pravo srednjo črto, ktere po nobeni ceni več ne najde in se sedaj na to, sedaj na ono stran preveč nagne, kar vzbuja ljubosumnost druge države. Bismark je sedaj ondi, kjer bi bil moral že zdavnej biti — razkrit stoji namreč med svetom, da ga vsak lahko vidi, kakošen da je. Čudno, da mož na stare dni tako propada korak za korakom. Zanimiv je vojaški nabor na Srbskem. Kakor v marsičem drugem, posnema mlada Srbija tudi v nabiranji mladenčev za vojake — zapadno Evropo No, to bi ne bilo nič težavnega, če bi Srbija za tak posel tudi tako podlago imela — vsaj po celi državi, kakor jo ima zapadna Evropa povsod. Ali to je križ, da ji na mnogih krajih tega manjka. Matrik (farnih zapisnikov) namreč nimajo. Matrike so pa pri določevanju starosti vendar edino merodajne. Opomniti nam je, da Srbija ni še dolgo sama svoja, temveč je več stoletij zdihovala pod turškim jarmom. Tista doba je najžalostneja v srbski zgodovini, kajti narod je propal gmotno in duševno. Zadosti je žalostno, če omenimo, da so imeli po Srbiji in po Ornigori duhovnike (pravoslavne), ki niso znali ne brati, ne pisati. Služili so iz začetka navadno pri kakem nekaj bolj izobraženem duhovniku, kjer so se naučili več raznih molitvic in obredov na pamet, kakor tudi sv. mašo. Ko so si tako praktično znanje pridobili, stopili so v du-hovski stan in so bili posvečeni. Turška oblast je sicer od njih zahtevala, da ji morajo na leto sporočiti, koliko da je bilo v župniji rojenih in mrtvih. Da bi duhovnik ne vešč pisanja in branja vendar tej nalogi bil kos, napravi si je rovaš, kamor je zarezaval po eni strani, koliko se mu je v teku leta število župljanov pomnožilo, po drugi strani pa, koliko mu je smrtna kosa ljubljenih ovčic pobrala. Turki so bili zadovoljni s skupnim številom, oziroma z razliko, pop pa tudi. Take so bile srbske matrike po mnogih župnijah. Ker matrike tudi dandanes niso še v pravem redu, zlasti iz prejšnjih let, se dostikrat ne ve natančna starost tega ali onega srbskega mladenča. Naborna komisija v takih slučajih vgiba, koliko bi vtegnil ta ali oni star biti. Navadno pomagajo tudi sosedje z raznimi opazkami. Ta se domisli, da je namreč sosed dobil sina tistega leta, kedar mu je mraz češplje pobral, drugi zopet ve, da je bil sosedu Jovanu sin rojen, kedar je tisti veliki sneg padel, ki je kai drevje krehiil. Potem naj si pa naborna komisija pomaga, kakor si ve in zna. Da se pri tem dostikrat krivica godi temu in onemu, je očividno, toda, kaj se hoče! Bolgarsko vprašanje je v poslednjem času nekako obtičalo in se tudi ni nadjati, da bi prišlo poprej v rod, preden se črni oblaki nad zapadno Evropo popolnoma ne razkade. Turčija ,]e po svojem prvem naskoku glede rešitve tega vprašanja zopet malomarna postala. Pravi, da zarad Bolgarov niti jednega vojaka ne pošlje preko meje. Ali je tako modra po lastnem nagibu postala, ne vemo, govori se pa, da ji je Avstrija na uho zašepetala, da, če ji je lastna koža ljuba, naj na Bolgare prav nič ne pritiska ne iz te in no iz druge strani. Bolgari si bodo že sami pomagali, kakor bodo vedeli in znali. Saraoborski brr-gi, Jaskanska ravnina So trgajo za-njga: Jo nas Felioijan! Z' šestimi križi močan samotar, Jo v slavni Hrvatski moj prvi vikar; Me s sailjem zaklada, in s kavo zaliva In morem reč': mirno zmir skupaj živiva. Dobim za soseda ga o času potresa, Sledim mu, vikam; v Jasko greva: In tu naj' dotokla jo ura slovesa: Mo loč'jo od njoga, še čvrstga moža. In z jutrajšnim dnevom pod sedmim bo križem Da vdano ga nosi, naj vsak' mu želi Naj večer življenja mu v miru so stečo Naj večno so jutro — v nebu zbudi. In k sklopu še želja: na zlato bi mašo, Co Bog dsv živeti, kaj rado prišel, Na večno svidenje dvignil bi čašo, „V večnosti srečni, v deželi mini." Poje P. Nikola Traven, 9. januvarija 1887, profesor grščino in hrvaščine v Gorici. Pač pa je jela Turčija prav hudo na prste stopati bolgarskim ubežnikom, ki so se sedaj rovarstva po-prijeli. Nektere je zaprla, druge je postavila pod policijsko nadzorstvo. Cankov ima v deželi čedalje manj veljave. Podoben je potapljajoči se ladiji, ktero podgane zapuščajo. Dva dosedanjih njegovih naj-krepkejih pristašev, Burnov in Balabanov, sta mu obrnila hrbet. Jela sta že razpošiljati okrožnice do svojih in Cankovih prijateljev, v kterih obsojata politiko Cankovega in pravita, da ga nič več ne marata. Edina zaslomba, ki jo ubežniki še imajo, je Odesa. Ondi se je minuli teden zbralo več bivših častnikov pod vodstvom Nabokovega. Zbora se je tudi guverner vdeležil. Sklenili so proklamacijo do bolgarskih častnikov, v kteri jih opominjajo, ne se bojevati proti Rusiji, če jim je draga prostost in samostojnost domovine. Druga proklamacija pozivlje narod, da naj zapodi sedanje vladarstvo, ki bolgarsko ustavo z nogami teptd in deželo Augležem in Avstriji prodaja. Mislimo, da bode bolgarski narod s častniki vred sam dobro vedel, kaj mu je s takimi proklamacijami storiti. Da se je vojni strah po Evropi nekoliko polegel, je vzrok Rusija. Po nazorih nekterih sporočil, se je car sam obrnil do cesarja Viljema, da naj mu vendar za božjo voljo pove, kaj da prav za prav misli glede ohranenje miru. Cesar Viljem, pravijo, mu je odgovoril, da ni nobene nevarnosti. Drugi pa zopet trdijo, da tako ni res, temveč je Giers po carovem naročilu pisal v Berolin ruskemu sporočniku, da naj Bismarka za politično žilo po-tiplje, kako da vreme kaže. Bismark je sporočniku rekel, da on no misli nikogar napadati. Sporočnik je Giersu odgovor takoj naznanil in ta ga je sporočil zopet po carovem ukazu francoskemu sporočniku v Petrogradu, ki je novico takoj še gorko domu poslal. Francoski minister zunanjih zadev je takoj na to poklical vojnega ministra Boulangerja, iu mu je rekel: „Ti prijatelj, sedaj pa le nekoliko miruj s svojo sablo, drugače nam svet ne bo verjel, da smo tudi mi še bolje za mir zavzeti, kakor pa za boj. Vsaj sedaj se moramo tako obnašati — dokler nismo popolnoma pripravljeni." Tako se je Evropa prestopila iz tedna polnega groznega strahu pred vojno v teden, ki nam obeta mir. Rusija je bila, ki je dala povod. Za koliko časa se nam bo pa ta sedaj ohranil, kdo ve? Izvirni dopisi. Iz Metlike, 6. februvarija. Zaplakal je narod to-in onstran Kolpe, ko je zadnjo nedeljo zvečer ob 9. uri oglasil se veliki zvon z Metliških lin. Zvon glasil se je takrat kot mrtvaški glas, zvonilo se je pa k smrtni uri po ranjkem proštu, prečast. gosp. Danijelu Trčeku. Teden preje bil jo blagi ranjki še nenavadno vesel. Kedo bi si bil mislil, da bosti za malo dni že za vedno zaprli se ustnici, kteri ste znali tako lepo govoriti, bodisi na prižnici, bodisi v zasebnih krogih. — Pa Bog je hotel tako! Naglo napredujoča plučnica končala je življenje njemu, kterega smo ljubili. Da, ljubili! Komu bi se pač ne omilil človek, odkritega značaja, blazega srca, možatega vedenja, kakor je bil ranjki naš g. prošt? Odkritih značajev pogrešamo najbolj dandanes na svetu, toliko bolje zapeče človeka v srce, kedar se taki značaji poslavljajo od sveta. Iu zato bilo nam je hudo, jako hudo po ranjkem gospodu. On je povedal vsacemu resnico v obraz — včasih bila je morda marsikomu bridka, a bila je resnica — za kulisami ni ostalo ničesar. Blago, topločutečo srce je bilo ranjcemu v prsih. Bil je pravi usmiljeni Samaritan. Tu bi znali povedati reveži mnogo mnogo, kako jim je ranjki g. prošt otel s svojimi zdravili marsikako drago življenje. 43 let uril se je v zdravilstvu mej prostim svojim časom, in z izredno svojo nadarjenostjo ter z modrim opazevanjem dosegel je v tej stroki tako spretnost, da je glas o njem šel po celi kranjski deželi. A razven zdravil dala je v resnični potrebi tudi desnica, za kar ni vedla levica. — Tak je bil ranjki g. prošt kot človek. A kar jo čutil v srci kot človek, to je tudi učil kot duhovnik, kot župnik Metliške fare. Njegovi govori so bili krasni, zanimivi, v srco segajoči. 15 let govoril je v naši farni cerkvi vsako nedeljo in vsak praznik, in vendar narod so ga ni naveličal slušati. Splošna bila je sodba: Nihče še ni bolje govoril za ljudstvo nego g. prošt. Te kratke a resnične črtice o bitji umrlega nam gospoda zve naj svet, ter se spominja z blagimi spomini na ranjcega. Na svečnice večer izročili smo zemlji svojega ljubljenca. Zbralo se je naroda toliko, da že davnih časov no pamti Metlika kaj takega. Sprevod vodil je milostljivi gosp. Novomeški prošt, Peter Ur h z obilo asistenco. Tudi mrtvaški govor imel je Novomeški prošt, ter se v njem spominjaval ranjcega kot dvojnega zdravnika — dušnega in telesnega. Govor našel je odmev v joku in ihtenju žalostnega ljudstva. Na prijaznem pokopališči pri sv. Roku počiva sedaj truplo ranjcega g. prošta, v jami, ktero si je sam dal izkopati že pred tremi leti. Pristavil se bode ob zid še spominek, ki je tudi davno že izdelan, čaka le, da vdolbe kamnosek nanj še smrtni dan 31. januvarija 1887. Ranjki leži v grobu z obrazom obrnjen proti Metliki, svojemu mestecu, kakor da še mrtev hoče čuvati in opazovati, li bodo farani njegovi gospodarili v prihodnje s krščansko ljubeznijo, ktero jih je učil kot njihov dušni pastir. Dobri Bog naj usliši toplo prošnjo njegovo, ki si jo je zapisati dal na spominek: „Deus! in Te solum speravi — & misericors mihi eris". „Bog, v Tebe samega sem zaupal, bodi mi milostljiv". S tužnim srcem kličemo mu v grob: „Z Bogom, z Bogom — do svidanja!" Iz Trsta, 6. febr. Ker smo sredi predpusta, upam, da mi dragi čitatelji „Slovenca" ne bodo zamerili, da začnem današnji dopis s poročilom o veselici. Včeraj zvečer bila je veselica delavskega podpornega društva, ktero stoji pod pokroviteljstvom cesarjeviča Rudolfa. Prostorno gledališče „Fenice" je bilo prenapolnjeno. Tudi jo bilo lepo okrašeno. Zabavo, koja je bila jako živahna, počastilo je več imenitnih gospodov s svojim pohodom. Mladi Tržaški svet zabaval se je ,.do belega dne". Še jedna za predpust. Pred par dnevi šel se je g. Matkovič, vodja lista „Mattino", sprehajat po „Acquedottu". No, to ni nič posebnega. Toda najedenkrat napadejo ga trije „gospodiči", ter ga prično neusmiljeno pretepati s kamni, boksari itd. Ubogi žurnalist se je branil s svojo gorjačo, a vendar dobil je nekaj prav globokih ran. Odpeljali so vsega krvavega domov. Med hrabrimi vitezi-prete-palci bil je tudi nek uradnik „Lloydov". Spravili so jih pod ključ. — Jaz nimam navade trobiti škandalov med svet, a to sem storil le radi tega, ker naši uasprotniki z velikim zadostovanjem poročajo vsako surovost, kojo stori kak kmetski, slovenski fant. Tacih prizorov pa, kakor je bil gori opisani, ima Trst mnogokrat. Tako je bil izdajatelj zloglasne „Alabarde", dr. C i a 11 o, že brezštevilnokrat na tak način tepen. Danes je bil pogreb gosp. dr. Aleksandra G o r a c u c c h i j a. Nekdaj bilje zdravnik dvora v „Miramaru", a še dandanes izvrševal je veliko zdravniško prakso. Njega je pač vsak Tržačan poznal. Po zimi in po leti nosil je kratek „frak" in pa belo ovratnico Od zore do mraka bil je na nogah. Sedaj si ga videl peš korakati k svojim bolnikom, kmalu zopet v kočiji ali pa v tramvaju. Mož je bil skozi iu skozi originalen. Pečal se je tudi s slovstvom. Prav letos obhajal je svojo osemdesetletnico, o kteri je sprejel mnogo čestitek. Lansko leto spisal je brošurico, v kteri dokazuje, da kolera ni nalezljiva bolezen. Tudi je bil neki mnenja, da lanska naša epidemija ni bila prava azijatska kolera, ampak gastrična mrzlica združena z vročinsko boleznijo. Nai je bila kar koli, toda gotovo je, da je končala 500 ljudij in mestno blagajuico olajšala za več nego sto tisoč goldinarjev! Iz Gradca, 7. febr. (Občni zbor a k a d e-m i č n e podružnice sv. Cirila in Metoda.) To je bilo navdušenje, to je bila radost! Vsakemu je iz oči sijala sreča, zadovoljstvo ter navdušenost, da se je zbrala na poziv odbora toliko množica vi-sokošolcev v prijaznih sobanah „pri Kralju". Veselilo pa nas je tembolj, da so nas jako mnogobrojuo počastili zastopniki vseh slovanskih narodov; veselilo nas je, ker smo imeli priliko opazovati, da tudi ti gospodje mislijo in čutijo kakor mi, da so tudi oni pripravljeni, malemu a čilemu našemu narodu z vsemi svojimi močmi in sredstvi koristiti. Med Slovenci videli smo tii Hrvata, tam Čeha, ondi Poljaka itd. jako zanimajočega se za razvoj in napredek Slovenstva. Gospod vrednik! Dopisniku Vašemu manjka besedij, da bi primerno opisal to raznovrstno a vendar jednako misleče zastopništvo, da bi izrazil občno navdušenost, ki je zbralo vse to gospode v bratski krog, dovolite toraj, da z mirno besedo opišem ta v resnici res slovanski večer. Po prav iz srca izvirajočem pozdravu vrlega in za našo podružnico mnogo zasluženega predsednika cand. jur. gosp. Rog i na, pričel se je dnevni red. Ko sta gg. tajnik iu blagajnik poročala o društvenem gibanji v preteklem letu, prešlo se je na volitev novega odbora, v kterega se je izbral „per acclama-tiouem" in z navdušenimi „živio"-klici za predsednika občeznani in priljubljeni dosedanji blagajnik g. Peter de Francesehi, stud. med., od ko-jega smemo za trdno pričakovati, da bode z vsemi silami delal na to, da raste in procvita podružnica, ki mu je po lastni njegovi izjavi izmed vseh slovenskih društev najbolj k srcu prirastla. Istotako izvolili so se v odbor gg.: stud pharm. Miloš Vežic, podpredsednik; stud. phil. Fr. Gestrin, tajnik; stud. jur. M. Gumplovicz, njega namestnik; stud. med. Radovan R e p i č, blagajnik; stud. med. Vinko Stepanek, in stud. techu. Robert Hoch pl. D e s e u i š k i, namestnika. Z nado, da bode novi odbor istotako kakor od-stopivši, imenitno zastopal podružnico, pozdravljamo ga najsrčneje, želeč mu srečo na pot v delovanji za vzvišeno narodno stvar. Z volitvami bil je Končan oficijelni del in sedaj še le razvilo se je pravo slovansko družbinsko življenje. V krasnih in vse prisotne v slovanskem mišljenji vtrjajočih govorih, — med kterimi je bil z buruim odobravanjem ter splošnim priznavanjem sprejet oni mag. pharm. g. Tadeja M u k o 1 o v e c k y j a, povdarjajoč slovansko vzajemnost — približala se je mnogo prekmalo polu-uoč, ko smo se spominjajoč se besed pesnikovih: „A ko ločitve pride čas, Na razna pota žene nas" z vspehom vzadovoljeni, razšli, podavši 6e mirno domov. — Predno končam skrome te vrstice, ne morem si kaj, da ne omenim onih gospodov, ki so bodisi z godbo, bodisi s petjem, jako mnogo pripomogli v to, da nam je bil ta večer tako lep. V prvi vrsti gre hvala vodji hrvatsko-slovenskega god-beuega kluba, gosp. stud. med. Kuharju, ki je svoje goslarje s pravim godbenim znanstvom v kratkem času dveh mesecev tako izborno izvežbal. Godcem pripomogel je v zabavi izvrsten kvartet, obstoječ iz gospodov: M u k o 1 o v e c k y j a, Z e 1 i c a, Brodnika in Z o 11 j a. Končujoč kličem akademični podružnici kakor tudi vsej slovansko misleči mladini Graški: „Le tako naprej!" Domače novice. (Petnajst goldinarjev) poklonil je deželni pred-seduik g. baron W i n k 1 e r blagajnici veteranskega društva. (Na veteransko veselico) zbralo se je v nedeljo zvečer blizo 400 veteranov iu mnogo Ljubljanskih odličnjakov vojaškega in meščanskega stanu. Izmed prvih omenjamo divizijonarja tukajšnjega, feldmar-šallajtenanta Keil-a, brigadirja generala Grol-lerja in polkovnika Herj ro vskega. Izmed civilnih dostojanstvenikov pa župan Grasselii, trgovinske zbornice predsednika Kušarja itd. Načelnik veteranov, g. Mihalič posvetil je presvitlemu cesarju navdušen govor, za kterim je svirala vojaška godba cesarsko pesem, navzoči so pa naudušeno zaorili trikratni ,.Zivio". (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici bo imela 13. februvarija t. 1., t. j. prihodnjo nedeljo, svoj letni zbor, h kteremu se vabijo častiti udje, da se ga v obilnem številu vdeležijo. O tej priložnosti se bodo pobirali tudi letni doneski. Vabijo se s tem tudi neudje s prošnjo, k družbi pristopiti. Med zborovanjem bode p>itje iu tombola. Zborovanje bo v hiši g. Franceta Podboja. Odbor. (Pisarja) proti mesečni plači 20 gold. sprejme c. kr. okrajna sodnija v Ribnici takoj. (Veselica), ktero je bila priredila Premska p o d r u ž n i c a d r u ž b e s v. O i r i 1 a in Metod a, vrgla jo čistega dohodka 6 gld, 10 kr., kar se je že odposlalo družbenemu blagajniku. (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) za Ptuj iu okolico ima v četrtek 17. februvarija t. 1. ob 7. uri zvečer v »Narodnem domu" svoj redni letni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega zbora; 2. načelništva letno poročilo; 3. volitev novega načelništva; 4. nasveti iu želje. K obilni udeležbi vabi uajuljudneje vse podruž-ničarje podružnični prvomestnik dr. Josip Cuček. (Vabilo) k veselici, ktero priredi „Bralno društvo" v Šempasu dne 13. februvarija v Rijavčevi sobani. Spored: 1. Petje. 2. Govor. 3. Petje. 4. | „Mutec", vesela igra v enem dejanji. 5. Samospev ' s spremljevanjem. 6. „Pravo junaštvo", podoba iz kmečkega življenja, spisal J. Stritar. 7. Srečkanje s 5 dobitki. 8. Petje. — Po besedi domača zabava. Vstopnina k besedi za neude 20 kr. Srečke po 10 kr. — Začetek ob ili6. uri popoludne. K obilni j vdeležbi vabi uljudno odbor. I (Bližajoča spomlad.) Med tem, ko Vam od j mnogih strani dohajajo poročila o hudi zimi, na- ' znanjam Vam pa jaz o bližajoči se spomladi. Ko sem šel 2. februvarija t. 1. popoludne k nekemu bolniku v Čekovnik, nabral sem nazaj grede popolno razcvetenega teloha in resja. Solnce sijalo je prav gorko, tako, da še zimske suknje potreboval nisem. (Kolera) pokazala se je jako huda, kakor se iz Oseka sporoča, v ondašnjej dcželuej bolnici. Ponoči od petka na soboto umrli so štirje bolniki za ! njo. Predvčeranjem so morali pa zopet štirinajst za kolero bolnih iz slavonske deželne bolnišnice v Oseško-Novomeško bolnišnico za kolerozne prenesti. Tele&rami. Dunaj, 8. febr. Polaniška zbornica. Grof Taaffe je odgovorjaje na Knotzovo interpolacijo zavračal napade, kakor da bi pravosodje na Češkem ne bilo neodvisno in nepristransko, kakor tudi glede trditve, da na pravosodje na Ceslcem vpliva narodnost in politično prepričanje. Grof Taaffe se odločno zabranjuje proti sumničenju, da bi bil na sodniško pravično razsodnost lcakoršen koli vpliv merodajen. Ker ima po državnih temeljnih postavah vsakdo pravico svojo misel v postavnih mejah izražati, jo toraj državno nadzorovanje ukrepov, ki niso v postavni meji bodi si formelno ali meritorično, s temeljnimi državnimi postavami popolnoma v soglasji. Gosposka se drži svojih postav. Če so bile posamične določila opravičene, se še ne da razpravljati, ker je obrok ugovoru še odprt. Sicer pa pravi Taaffe, da bi se z vladnim dostojanstvom nikakor ne strinjalo, kar-koli naj bi že odgovarjal glede Kn o t z o vi h napadov na vladno sistemo in cesarskega namestnika češkega, tako razžaljivi so bili oboji. Knotzov predlog, da naj se glede odgovora prične debata, se je zavrgel ob glasovanji po imenih z 140 glasov proti 101. Trst, 8. febr. Brzoplavu „Helios" namenjenemu v Carigrad zlomila se je ob isterškem obrežji os. Iz Trsta je takoj odšla „Minerva" sprejemat pošto in potnike. Zamuda znaša 48 ur. Budapešt, 8. febr. Med izrednimi delegacijami stanoval bo cesar v Budapeštu. Tudi cesarjeviča pripeljala so bodeta za nekaj dni tjekaj. Beroiiii, 8. febr. Deputaciji konservativnih volilcev rekel je Mol tke, tla jo položaj na vso moč resnoben in je deputaciji ob enem dovolil, da sme razglasiti to. V Magdeburgu prijeli so 24. socijalistov zarad udeležbe pri prepovedanih društvih. London, 8. febr. Socijalisti so hoteli napraviti bakljado na proslavo spomina, kako so lansko leto po Trafalgarsquare plenili. Policija ga jim je pa prepovedala. WasHimgtoti, 8. febr. Senat jo dovolil 21 milijonov dolarjev za pospeševanje oboroževanja vojne mornarice na obrambo obrežja. T m j «1. 5 in 6. februvarija. .r MaHčn: M. Kaufmann, zasebnik s soprogo, z Dunaja. — Pissko, Nowak, Mraulag, Deutgch, Sinok in Glas, I trgovci, z Dunaja. — Klein in Litner, trgovcu, iz Prage. — W. Kornmiiller, posestnik, iz Kastovo. — Jožef Lipold, posost-nik, z družino, iz Mozirja. — Majdič, posestnik, z družino, iz Mengša. — Leopold Glass, trgovec, iz Nemčije. — Dr. Janez Hanusz, irofesor, z Dunaja. — Romann Meyer, zasebnik, z Dunaja. — Seumullor, Heiaemann, Gorich, Gliiek in Stern, trgovci, z Dunaja. Pri Slon,t: Eisert, Schlesingor, Abeleš, Havelka in ITumel, trgovci, z Dunaja. — Jakob Becker, potovalec, iz Prage. — Alojzij Laznovsky, umetnik glasbe, iz Prago. — Prano Langmann, umetnik glasbo, iz Upnico. — 0. Liidersdorf, potovalec, iz Nemčije. — E. Tliomas, potovalec, iz Ogerskega. — Franc Rudorer, umetnik, s sinom, iz Gradca. — Dr. Ford. Zoisser. zdravnik, iz Bleda. — Janez Schepitz in Franc Oliino, potovale«, z Dunaja. — Rudolf Robiezok, vojaški višji zdravnik, iz Gradca. — Ant. Mattersdorfer, potovalec, iz Reko. Pri Bavarskem dvorit: Janoz, Jakob in Genovefa Graschitz, zasobniki, iz Gornjo Štajarskoga. Pri Južnem kolodvoru: J. Koper, kupčovaloc, iz Gradca. — Alojzij Jerše, župnik, iz Dobovca. — Knizeek in pl. Porsich, trgovca, iz Trsta. — A. Hatmann, zasebnik, iz Abacijo. Vremensko sporočilo. ® Čas Stanje 3 J .Sag -----Veter Vreme a .„„,„,,_!. zrftkomora toplomera o opazovanja T mm popCehiju S g |T.~u. z j nt. I 74(1-78 — 8 U I brozv. megla „ ln 7.2. u. pop. 743-78 - 4-4 si. vzh. sneg 11 lu 9. u. z ve 5. 745-06 — 98 si. vzh. jasno sneg Zjutraj oblačno, od enajstih dopoludno pa do štirih po-poludno jo snežilo, potom jasno. Srednja temperatura — 7'5"0., za 71° pod normalom. (Telegratično poročilo.) 8. februuvarija. Papirna renta 5% po J00 g!, (s 16% davka) Sreberna R% .. 100.,' (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini....... Nemške marke Zahvala. Iskreno zahvalo izrekava v svojom in zapuščenih imenu proštu Novomeškemu, pročastitemu gospodu Potrti Ur liti, kakor tudi vsim drugim prcčastitiin gg. duhovnikom, uradnikom, meščanom, ki so blagovolili skazati zadnjo čast ranjkemu gosp. proštu Metliškemu. Isto tako hvala vsemu druzeinu zbranemu ljudstvu za obilo sočutje pri sprevodu ljubega nam ranjkcga prijatelja in predstojnika V Metliki, dne G. februvarija 1887. Alojzij Pehani, Ivan Pavlic, kaplana. 73 nI 20 kr 80 . 80 „ 109 . 60 „ 97 . 20 „ 852 . - „ 274 „ 25 „ 127 „ 80 „ " 1» »i 10 „ 10 „ 6 „ 02 „ 62 „ 72'/, „ Št. 20G0. Ustanova. G) Pri podpisanem magistratu jo za tekočo leto podeliti ustanova znašajoča 100 gold , ktero jo mestni odbor Ljubljanski povodom srebrne poroke Njih Veličanstev osnoval 1879. leta. Pravico do te ustanove imajo štirje ubogi učenci obrtno šole, ki so lepega obnašanja. Prošnjo podprte s potrebnimi spričevali, vložiti je do 10. marca 1S87 potom šolskega ravnateljstva. Mestni magistrat ljubljanski dno 1. februvarja 1887. 4< t>>< J j ^ i Gospodarski list s podobami. Štev. TI. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Vzorna kipelna in vinska klot. — Izpcljcvanje in raztroševanje gnoja po zimi. — Je li pri ljudski šoli treba vrta? —Ali so splava vrbo saditi? — Pridelovanje zgodnega graha. — Strglajto kravo. — O krompirju za some. — Triumpf oves. — Nov stroj za joi-njenje. — Gospodarske novico. — prnšanja in odgovori.— Uradne vesti e. kr. kmetijske družbo kranjske. — Tržna poročila. ..Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli, ter stane za celo leto 2 gold. Gg. učitelji in šolsko knjižnico dobivajo list za polovico cene. (1) priobčeni v „K m e t o v a 1 c u" i m aj o najboljši vspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečnih krogih. Zelo priporočljiv jo ,Jvmetovnlec" za objavljonja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov uli potrobščin. Da omogočim vsakemu omisliti si, kar jo v vsaki sobi naj-praktičnejo in najlepše, nastavil sem svojim diviniom za malo časa nizko ccno 25 *>i