Naslov — Address NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio (Tel. HEnderson 3889) f * NOVA DOBA (NEW ERA) URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE — OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1879. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 NO. 6. — ŠT. 6. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 7 — SREDA, 7'. FEBRUARJA, 1945 VOLUME XXI.—LETNIK XXI. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED TISOČLETJE SE JE SKRČILO MANILA ZAVZET.^ M - • ■ Pred dobrimi tremi 1 ^ se bili mčrali America?::;, Q rj?0 ti iz Manile, glavnega^-/*. V lipinov, pred japonsko ) * ' jo. Pretekli teden pa so / * ričani z veliko premočjo prib/, nazaj v Manilo in so v kratkem času očistili japonskih okupatorjev vse mesto. Med prvimi čini so zavzeli koncentracijsko taborišče pri univerzi St. Thomas in osvobodili 3,700 civilnih internirancev, Američanov in zaveznikov. Japonski odpor je bil primeroma slab in osvobojeno mesto ni preveč poškodovano. Predsednik Roosevelt je poslal brzojavne čestitke filipinskemu predsedniku 0-smeni in obenem obljubil, da bodo japonski zavojevalci pregnani z vsega ozemlja, ki so ga uropali. VZHODNA FRONTA Rusi še vedno prodirajo v Nemčijo, dasi z nekoliko zmanjšano brzino. Po poročilih v začetku tega tedna so bili prednji oddelki ruskih armad na najbližji točki oddaljeni le okrog 30 milj od Berlina. Na nekaterih mestih so Rusi prodrli že preko reke Odre, ki se smatra za zadnjo važnejšo nemško o-brambno črto pred Berlinom. Ostri boji se vršijo v srcu Šle-zije med mesti Breslau in Op-peln. Mesta Poznan, Koenigs-berg in Kuestrin so obkrožena in Frankfurt Rusi obstreljujejo. Ruska ofenziva je nekoliko počasnejša deloma zaradi močnejšega nemškega odpora, v glavnem pa zaradi podaljšanja ruske tr%nsportacijske zveze z zaledjem. ZAPADNA FRONTA' Na zapadni evropski fronti so zavezniki povsod v ofenzivi, toda vsled težavnega terena in močnih nemških utrdb je napredovanje le počasno. Nemci vsekakor poročajo, da pripravljajo zavezniki veliko ofenzivo na tej fronti. REŠENI UJETNIKI Pretekli teden je oddelek a-meriških vojakov s pomočjo filipinskih gerilcev rešil iz japonskega ujetništva iz ujetniškega taborišča Cabanatuan na otoku Luzonu 510 vojnih ujetnikov, po večini Američanov. Ti ujetniki so bili v japonskem u-jetništvu od maja 1942. Reševalci so se prikradli ponoči do taborišča, kakih 25 milj za japonsko črto, napadli in pobili japonske stražnike in rešili u-jetnike. Veselje rešenih ujetnikov je bilo nepopisno. VAŽNA KONFERENCA Vsi znaki kažejo, da se te dni vrši ali pa se je že završila važna konferenca med Rooseveltom, Churchilom in Stalinom. Datum in prostor konference mora iz varnostnih ozirov začasno ostati tajen. Znano je le, da so iz Washingtona odsotni Roosevelt, njegov svetovalec Hopkins in državni tajnik Ste-ttinius, iz Londona pa sta odsotna premier Churchill in zu nanji minister Eden. Na programu konference so ali so bili nedvomno vojni problemi, kakor tudi povojna ureditev Evrope in postopanje z Nemčijo, ko bo poražena. ZBOR PRAVOSLAVJA V Moskvi se je dne 31. januarja zbralo nad 200 ruskih pra-(Dalje na 5. strani) V preteklem januarju je mini-; lo dvanajst let, odkar je bivši •»vstrijski pleskar Adolf Hitler V ^al kancelar in faktični dikta-^ ^ ?nčije. Nastopil je s pro-bnovljenja nemške dr-/ 'obstojala tisoč let” ir. "''zagospodovala vsemu svete /o Hitlerjevemu programu so "bili Nemci določeni za go-podujoči narod med narodi sveta. Stari predsednik nemške republike, maršal Hindenburg, ki je priznal Hitlerja za državnega kanclerja, je kmalu umrl, in je bil pokopan v impozantnem mavzoleju v Tannenbergu, tam, kjer so bili Nemci leta 1914 odločno porazili ruske armade. Hitler je kmalu začel izvajati svoj program širjenja Velike Nemčije s priključenjem Avstrije, z razkosanjem Češkoslovaške, z napadom na Poljsko, Francijo, Belgijo, Holandsko, Dansko, Norveško, Anglijo in Rusijo. Na svojo stran je dobil Italijo, Finsko, Madžarsko, Ru-munijo, Bolgarijo in do znatne mere tudi Španijo. Dogovorno z Japonsko, ki je napadla naše Havajsko otočje, je istočasno z Italijo napovedal vojno tudi Zedinjenim državam. Jugoslavijo in Grčijo so kmalu pregazile nemške in italijanske armade, nakar so se razlile v Afriko in dosegle vrata samega Egipta. Nemške armade so se razlivale kot vseuničujoča poplava od Ka-spiškega morja in afriške obale do ledenega norveškega in ruskega severa. » Nemški vojaki, kjer koli so bili, so arogantno izjavljali: Danes kontroliramo Evropo, jutri bomo pa kontrolirali ves svet! Nemške armade niso upoštevale nobenih mednarodnih dogovorov z ozirom na bojevanje. Z vojnimi ujetniki so postopali kot z zločinci in civilno prebivalstvo v okupiranih deželah so terorizirali, trpinčili, izseljevali in morili na debelo. Vsa grozodejstva divjaških Hunov in krvoločnih Turkov so obledela vpričo nemškega terorja. Za dobro mero so zasedene dežele oropali vsega, kar je imelo kakšno vrednost zanje, ter požgali in razdejali tisoče velikih in malih mest in vasi. Takega razdejanja Evropa v svoji zgodovini ni bila še doživela. Nemško ime in vse, kar je nemškega, je in bo ostalo osovraženo in preklinjano še desetletja in stoletja. » Toda “tisočletno” nemško carstvo se je pričelo krčiti v trenutku, ko so Rusi prvi ustavili Nemce ob Volgi in jih pričeli potiskati nazaj. Kmalu potem so bili Nemci in fašistični Italijani pregnani iz Afrike in iz večjega dela Italije, nato iz Francije, Belgije, dela Holandske in Norveške, iz Grčije, Rumunije in Bolgarije ter iz delov Jugoslavije in Češkoslovaške. Nemške zaveznice: Italija, Bolgarija, Rumunija, Madžarska in Finska so izbite iz vojne. Danes Nemci kontrolirajo le še severni del Italije, Avstrijo, majhen kos Madžarske, Dansko ter del Holandske in Norveške. V Jugoslaviji se vzdržujejo samo še v nekaterih postojankah. Najhujši udarec pa je dobilo "tisočletno” nemško carstvo z zavezniško invazijo same Nemčije. Američani, Angleži in Francozi jo( polagoma drobijo od (Dalje na 5. str.) Vzgoja otrok za novi svet Sledeči članek je v originalu napisala pomožna kuratorica antropologije v Ameriškem muzeju narodne zgodovine. Američani imajo danes pred seboj problem vzgoje otrok, ki bodo morali biti sposobni, da se prilagode biti doma kjerkoli na svetu. In ta problem je na ramah staršev, ki sami morda prihajajo bodisi odkod iz Karpatov, ali iz kake naselbine v pogorju Appalachians, ali ki so bili morda vzgojeni in odgojeni v ulicah starega sveta, v Milanu, ali kakem drugem evropskem mestu, ali pa v ulicah novega sveta kje v Bostonu in drugod. V prošlosti, ko so ljudje še živeli v manjših skupinah, ter so le izjemoma zapustili kraj ali mesto, kjer so se rodili, je bilo nekaj naravnega, da so starši odgajali otroke tako, da se niso dobro počutili med tujim svetom. Naučili so jih, da je le hrana, ki so jo bili naučeni doma, res dobra in užitna, dočim so smatrali hrano drugih skupin ali rodov za slabo ali tako, ki se jo vrže le svinjam in psom. Naučili so otroke vsakojakih predsodkov, ter jih svarili, naj se varujejo piti iz posode, ki so jo uporabljali ljudje druge skupine ali rodu, kot njihovih ležišč, a še posebno so jim zabičevali, naj se pazijo pred sklepanjem prijateljstev z moškimi ali ženskami druge skupine, kajti taka prijateljstva bi znala privesti do zakona—tu pa bi, bodisi privedlo pod domači krov človeka tuje skupine, ali pa odvzelo staršem otroka—oboje je bilo nezaželje-no. Otroci so bili učeni, naj bodo ponosni na svoj rod ali skupino, njihov jezik in navade ter moralni standard ali višek, a tuje naj zavračajo in odbijajo. Ako bi bil ta sistem vzgajanja otrok docela uspešen, bi ne bil nikdar nihče spravil skupaj toliko poguma, da bi odšel v Zedinjene države ... in ta dežela bi bila še danes prazna, oziroma bi po njej še vedno potovali sem-intja Indijanci, katerih pradedje so prišli v to deželo iz Azije, kot posamezni rodovi . , . Priseljenci, ki so prišli v to deželo, so morali imeti malo več poguma, kot so. jim ga vlili starši z vzgojo, ker drugače bi sploh nikdar ne šli na pot. Prvi naseljenci so potem poslali po svojce ali (Dalje na 2. strani) VREMENSKI PREROK RAZNE SLOVENSKE VESTI V Zedinjenih državah velja za nekakega vremenskega preroka groundhog ali woodchuck, nekakemu malemu jazbecu podoben kosmatinec, ki prespi zimo v gorki podzemeljski luknji. Pravijo, če groundhog pride pogledat na svetlo 2. februarja, na “Groundhog Day,” in vidi svojo senco, ugane, da bo zima trajala še šest tednov, in gre nazaj spat. Groundhog day je 2. februarja, kot svečnica v starem kraju. Tam velja kmečka prerokba, da če na svečnico prej kane od strehe kot od sveče v cerkvi, bo sledila še huda zima. Drugi dan februarja ima torej v Novem in Starem svetu nekak vremenski pomen. Groundhog je doma v Zedinjenih državah in Canadi, zato Slovenci zanj nimamo točnega imena. Ako bi angleško označbo točno prevedli, bi dobili podzemeljskega prašiča. V latinščini (Dalje na 2. strani) Letno zborovanje glavnega odbora Ameriške bratske zveze se bo pričelo v ponedeljek 12. februarja v glavnem uradu v Elyu, Minnesota. Federacija društev Ameriške bratske zveze v zapadni Penn-sylvaniji bo zborovala v nedeljo 25. februarja v Slovenskem domu na 57. cesti v Pittsburghu. Pričetek zborovanje je določen za 2. uro popoldne. * Slovenski dom na Danube St., v Little Fallsu, N. Y., priredi predpustno veselico v soboto 10. februarja zvečer. * Dramsko društvo “Ivan Cankar” v Clevelandu, Ohio, vpri-zori zanimivo šaloigro “Vdova Rošlinka” na pustno nedeljo, 11. februarja. Prireditev bo v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. in se bo pričela ob 7. uri zvečer. , * Tajnik društva št. 173 ABZ v Clevelandu, Ohio, sobrat Frank Benigar, je pretekli teden dobil brzojavno obvestilo, da se bo moral njegov šin vojak podvreči operaciji za tvor na možganih. Operacija se bo izvršila v vojaški bolnišnici v Modesti, Calif., kamor je bil pacijent z letalom premeščen z bojišča na Pacifiku. Oče, Frank Benigar, se je nemudoma podal z letalom v Californijo. Po pravkar došlem poročilu je fant operaciji podlegel. Iskreno sožalje pTizadeu družini! * ' Joseph Korbar, član društva št. 89 ABZ v Gowandi, N. Y., je dobil iz Washingtona poročilo, da je bil njegov sin saržent Stanley Korbar ranjen v obe roki in ramo. Služil je pri prvi armadi v Belgiji kot inženir. V vojaško službo je bil pozvan v marcu 1943 in preko morja je bil poslan v aprilu 1944. Njegov brat Henry je tudi v Belgiji. * Revija “Life,” datirana 10. februarja, bo prinesla zanimive ilustracije iz življenja in bojev Jugoslovanske osvobodilne armade in ruske armade v Jugoslaviji. Rojaki, katere zanima, naj bi si nabavili dotično izdajo revije Life. * Med osvobojenimi vojnimi ujetniki iz taborišča Cabanatau na filipinskem otoku Luzonu je bil tudi Slovenec Peter P. Pirnat iz Clevelanda. Bil je med ameriškimi vojaki, ki so bili leta 1942 zajeti na Bataanu, ter je vse od takrat živel v japonskem vojnem ujetništvu. Pretekli teden so ameriški strelci in filipinski gerilci z drznim napadom rešili iz dotičnega taborišča vse ujetnike, katerih je bi- lo nad 500. O JUGOSLAVIJI Dela na domačih vrtovih JUGOSLOVANSKI PROBLEMI Poljedelski department v Washingtonu nas že zdaj opozarja na nadaljno potrebo “Victory gardens” in pridelovanja razne povrtnine na domačih vrtovih. V preteklem letu je bilo na takih vrtovih pridelano milijone ton živil, in to na prostorih, ki so bili v prejšnjih časih pokriti s črepinjami, starimi škatlami in drugo ropotijo, ali poraščeni s plevelom. Obdelanje takih prostorov je olepšalo okolico, obenem pa mnogo prispevalo za potrebe domačih kuhinj. Naši farmerji sicer pridelajo več živil kot so jih kdaj prej, toda zahteve vojnih časov so velike in bodo ostale velike, dokler bo trajala vojna in najbrž še nekaj časa potem. Poleg tega je doma pridelana zelenjava sveža, kar se ne more vselej pričakovati od kupljene, posebno v teh časih preobložene transportacije. V tej zgodnji letni s.ezoni je seveda obdelovanje vrtov v večini dežele še izključeno; izjemo tvorijo le naše gorke južne države. Ni pa prezgodaj preskrbeti si cenike semenskih tvrdk in naročiti semena za pomladno pose-tev. Upoštevati je treba, da tudi semenske trgovine občutijo pomanjkanje delovnih moči in dajejo lahko boljšo postrežbo, če so naročila razdeljena na daljše razdobje. Prejeta semena naj se do porabe hranijo v kakem suhem, zračnem in hladnem prostoru. V lepem in suhem vremenu, ki ga bodo vsaj nekateri kraji naše dežele deležni že v tem mesecu, je mogoče popraviti vrtne ograje, izkopati jarke za odtekanje odvečne vode, kjer je to potrebno, in navoziti gnoj, kjer je prilika. Hlevski gnoj je še vedno najboljše gnojilo, in, kjer ga je mogoče dobiti, naj domači vrtnar ne prezre take prilike. Gnoj naj potem čaka na kupu na gredi do porabe. Semena nekaterih povrtnin je mogoče posejati na prosto zelo zgodaj v sezoni. Kakor hitro se zemlja toliko otaja in osuši, da jo je mogoče obdelovati, se lahko posejejo na prosto semena takih povrtnin, kot so na primer korenje, peteržilj, zelje, redkvica, solata in grah. Nič ne škodi, če zemlja preko posetve še začasno pomrzne, kajti semena ne (Dalje na 5. strani) VOJAKI MISLIJO Korespondent James B. Res-t,on poroča iz Washingtona, da je ameriški državni department potom poslanika R. C. Pat-tersona pri jugoslovanski vladi, v Londonu prijateljsko svetoval kralju Petru in premierju šubašiču, da sporno zadevo jugoslovanske provizorične vlade ugodno rešita. Poslanik Patterson je kralja in šubašiča trikrat obiskal in poudarjal, da je po mnenju washingtonske vlade v splošnem interesu, da je (Dalje na 5. str.) Ameriški korespondent William Walton, ki je preživel dve leti med ameriškimi vojaki v Angliji in na zapadni evropski fronti ter se je nedavno vrnil v Ameriko, poroča v reviji “Time” o svojih vtisih, ki jih je dobil med vojaki. Vojaško življenje, kot ga je on videl, je v glavnem nakladanje in prevažanje municije, kopanje zako-pov, bojevanje v mrazu, dežju in snegu in pobijanje sovražnikov. Vmes pa je mnogo čakanja, in takrat vojaki mislijo in govorijo. Včasih se pogovarjajo o razmerah doma in o dekletih, ki so jih poznali, toda dostikrat razpravljajo o resnejših problemih. Na primer, mnogi sodijo, da bodo morali ostati še mesece po porazu Nemčije v okupacijskih armadah. Ugibajo, kaj bi bilo treba storiti z Nemčijo, da se ne začne pripravljati na novo vojno. Nekateri se zavedajo, (Dalje na 2. strani) Poročila, došla pretekli teden iz Londona, javljajo, da se je mladi jugoslovanski kralj Peter podal sili razmer in pristal v načrt za provizorično vlado v Jugoslaviji, za katerega sta se bila zedinila ministrski predsednik Ivan šubašič in maršal Tito. Načrt sta bili odobrili vladi Anglije in Rusije, in, kolikor je znano, mu tudi ameriška vlada ni nasprotovala. Kralj Peter je uvidel, da njegov kraljevski naslov ne pomeni dosti vpričo Anglije in Rusije in Narodne osvobodilne vojske v Jugoslaviji, zato je pogoltnil svojo trmo in pristal v načrt. Omenjeni načrt določa vzpostavitev regentskega sveta v Jugoslaviji, ki naj nadomešča kralja, dokler v deželi ne bodo izvedene volitve. Določa tudi, da mora kralj Peter toliko časa ostati v inozemstvu, dokler se ljudstvo z glasovanjem ne izrazi, če ga hoče nazaj ali ne. V svrho, da je ta kraljeva iz-preobrnitev nekoliko lepše “iz-gledala,” je ministrski predsednik dr. Ivan šubašič formalno resigniral s svojim kabinetom vred, nakar mu je kralj takoj poveril sestavo novega ministrstva, z istim ali nekoliko izpre-menjenim osobjem. To je bilo izvršeno, in v novi vladi so večinoma isti ministri kot so bili v stari. Kolikor je znano, bo provizorična vlada Jugoslavije sestavljena po načrtu, ki sta ga bila prvotno sestavila in odobrila šubašič in Tito. n Iz gori omenjenega načrta, katerega kopijo nam je poslal Združeni odbor južnoslovanskih Američanov, navajamo v naslednjem nekatere važne izčrpke: Nova Jugoslavija bo neodvisna, federativna država, zgrajena na principih demokracije, kjer naj bo volja naroda upoštevana v vseh ozirih. Jugoslavija bo v inozemstvu reprezentirana kot dosedaj, vse do časa, ko bo ljudstvo s svobodnim glasovanjem določilo bodočo in stalno formo vlade. V svrho preprečenja morebitnih napetosti v deželi, je določeno, da se kralj Peter ne povrne v Jugoslavijo, dokler ljudstvo ne izrazi svoje volje v tem oziru. Za časa njegove odsotnosti je njegova oblast poverjena re-gentskemu svetu. Regentski svet bo imenovan z ustavnim aktom kralja, v soglasju s predsednikom Narodnega osvobodilnega odbora Jugoslavije, maršalom Titom, in s predsednikom kraljeve jugoslovanske vlade, dr. Ivanom Šuba-šičem. Regentski svet bo prisegel kralju, vlada pa bo prisegla ljudstvu. Vlada bo sestojala iz 28 ministrov. Ta forma vlade bo ostala v veljavi do konstituiranja nove ustavodajne skupščine. Nova vlada bo izdala prokla macijo, ki bo garantirala demokratične svobodščine in njihovo izvajanje. Osebna svoboda, svoboda pred strahom, svoboda vere, svoboda govora, svoboda tiska in svoboda zborovanja bodo izrecno poudarjane in garantirane ; istotako pravica do lastnine in privatne iniciative. Vsem narodnostim bodo priznane enake pravice in noben narod ne bo dominiral nad drugim. Volitve v ustavodajno skupščino bodo razpisane v treh me-(Dalje na S. strani) Vsak po svoje Vsak uspeh, pa naj bo izvoje-van na ameriški, britiški ali ruski fronti, pomeni uspeh za vse zaveznike. To odgovorni zavezniški činitelji tudi brezpogojno priznavajo. Neodgovorni in zagrizeni rusožrci pa skušajo rus-te uspehe omalovaževati pri vsaki priliki. Na primer, ko so ruske armade z veliko silo in brzino prodirale preko Poljske in v samo Nemčijo, smo sem in tja slišali na radio ali čitali v časopisih, da so Rusi na dotičnih točkah naleteli pač le na slaboten nemški odpor, zato so tako hitro napredovali. To omalovaževanje pa je hipoma utihnilo, ko je bilo uradno poročano, da so Rusi v prvih 15 dneh ofenzive pobili 295 tisoč Nemcev, nad 86 tisoč pa so jih ujeli, ter da so uničili ali zaplenili 590 nemških letal, nad tri tisoč tankov, skoro osem tisoč topov in skoro 25 tisoč trukov. Navedene številke kažejo, da to za Ruse ni bil kak paradni marš ali piknik. * Zdaj je predpust, idilična sezona mašker, pa so razmere take, da smo na maškere požabili. Edino kvizlingi jih še igrajo. * Javni in prikriti sovražniki slovanstva in največje slovanske države Rusije si mnogo prizadevajo, da bi očrnili Ruse. Ni dvoma, da imajo pri tem tukaj in tam nekaj uspehov, toda ‘prav gotovo jih nimajo med ameriškimi vojaki na zapadni evropski fronti. V listih smo čitali, da so ti naši vojaki tekom velike ruske ofenzive vsak' dan povpraševali, kako daleč v Nemčijo so že prodrli Rusi. Ti fantje se zavedajo, da kolikor več Nemcev bodo likvidirali Rusi, toliko prej bo vojna končana, toliko manj žrtev bo zahtevala od Američanov in toliko več se jih bo zdravih vrnilo domov. Ti fantje ter njihovi starši in sorodniki bodo vse svoje žive dni hvaležni Rusom, da so tako uspešno pomagali streti nemško pošast in končati prelivanje krvi. Ti fantje mislijo s svojimi možgani in bodo mislili tudi, ko se vrnejo v civilno življenje. * Prijatelj Cahej, ki sovraži zimo, katera se vleče brez konca in kraja, pravi, da ga mika, da bi podpisal bančno noto za tisoč dolarjev, plačljivo v treh mesecih. Trije meseci bodo pri taki obligaciji minili kot bi mignil in v deželo bo prišla pomlad kot bi mignil. * V listih smo čitali, da je ob času naglega ruskega prodiranja v Nemčijo od vzhoda, neki ameriški častnik na zapadni evropski fronti, ki je nadzoroval streljanje, šaljivo posvaril svoje topničarje: “Fantje, ne streljajte predaleč, da ne zadenete Rusov!” To je bila seveda besedna krilatica, toda obenem najsijajnejše priznanje ruskim armadam, ki so s tako vratolomno brzino prodirale od vzhoda. * Kdo je požigal slovenske vasi? Nemci in Italijani, seveda! Kdo je s silo pregnal najboljše slovenske posestnike z njihovih domačij ter tam naselil Kočevarje in Nemce iz rajha? Nemci, seveda! Kdo je tisoče naših ljudi odgnal na sužensko delo, v koncentracijska tabor išča, na morišča? Nemci in Italijani, se- (Nadaljevanje na 2. strani) GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembera $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VOL. XXI. NO. 6 Preizkus naših moči Amerika je močna cležela. Ne samo zato, ker je velika, ker ima mnogo prebivalstva ali ker je obdarjena z mnogimi naravnimi bogastvi; močna je predvsem zato, ker se ameriško ljudstvo zaveda svoje moči in zmožnosti. Z drugimi besedami povedano, povprečen Američan smatra za izvedljivo* vsako podvzetje; in najvecki at se ne moti. Ta ameriška samozavest je zrastla iz temu odgovarjajoče podlage. Prvotni beli naseljenci so prihajali v divjo deželo, kjer je bilo treba vse pogoje za kolikor toliko civilizirano življenje šele ustvariti, jih tako rekoč izsiliti iz divjine. Tega so bil zmozni le odločni ter fizično in duševno močni ljudje. In taki so prihajali v novo deželo; slabiči in bojazljivci so ostajali doma. V znatni meri je to veljalo tudi za poznejše priseljence. Prihajali so svobodo ljubeči in korajžni ljudje, katerim so postale starokrajske razmere pretesne, in so bili pripravljeni začeti novo življenje v novi deželi, V novih razmerah, dostikrat s skromnimi sredstvi in največkrat brez znanja jezika nove dežele. S trdim delom so si ustvarili eksistenco in nekateri celo neko blagostanje. Na ta način so postali močni in samozavestni, odločno kljubujoči vsem zaprekam in neprilikam. * * * Ameriško ljudstvo je izšlo zmagovito iz revolucionarne vojne, iz civilne vojne ter iz vrste gospodarskih kriz in depresij. Duh ameriškega ljudstva ni nikdar klonil, njegova samozavest še ni omajala. Iz vsake nevihte je zvezdnata zastava privihrala samozavestnejša kot prej. Ko nam je bila vsiljena sedanja vojna, smo se zdrznili, nato pa smo samozavestno zavihali rokave in šli na delo. Nismo želeli vojne, nismo je izzivali, niti nismo bili pripravljeni nanjo, toda, ko je prihrumela nad nas, smo jo pogledali odločno v obraz in se pripravili na boj. Vedeli smo, da je pred nami ogromno delo, zavr-šitev katerega bo zahtevala od nas mnogo truda, samo-zatajevanja, znoja, solz in kivi. Sovražnik, ki nas je smatral za slabiče in nedisciplinirane pomehkužence, se je motil, in se tega danes že v polni meri zaveda. Velike žrtve smo že doprinesli, pa bomo še nadaljne, dokler ne bo neprijetno delo dokončano. Naša telesa so včasih utrujena, naša srca so težka in večkrat zasenčena s temnimi slutnjami, toda naša odločnost za izvojevanje popolne zmage nad sovražnikom, za popolno zavišitev neprijetnega dela je z vsakim dnem večja. Zdaj se preizkušajo naše moči, in preizkušnjo bomo prestali. Ameriki ni ničesar neizvedljivega in ta zavest prešinja vsakega izmed nas. ® * * * Mnogi se spominjamo, da so nam nekateri črnogledi pesimisti, ki se jih povsod nekaj najde, že pred petindvajsetimi leti pierokovali, da se naše slovenske podporne organizacije naglo bližajo svojemu zatonu. Priseljevanje je skoro ustavljeno, kako bodo organizacije eksistirale brez priseljencev? Take in slične jeremijade smo slišali. K sreči pa je bilo v vseh teh organizacijah dovolj članov ameriškega duha, kateri jim je bil morda prirojen ali so se ga nasrkali iz nove dežele. Ti so računali po ameriško: ako ne pojde naprej po starih načinih, bomo iznašli nove; toda pojde. Ameriška zavest je zmagala. Naše podporne organizacije so danes močnejše kot so bile kdaj prej. Našli smo nova pota za eksistenco in napredek. Od leta do leta smo izboljševali poslovalne sisteme, kar je privabilo v naše vi ste tisoče in tisoče novih članov, katerih sicer ne bi bili nikdar dobili. Vzpostavili smo mladinske oddelke, ki so dandanes najboljši viri pritoka novih članov. Z medsebojnimi stiki pri društvih, na konvencijah in potom naših glasil smo si postali bližji in obenem bolj lojalni našim organizacijam. Dosedaj smo vse preizkušnje dobro prestali. Prestali bomo tudi bodoče, če bomo močni in odločni in vedno pripravljeni se učiti, kot pravi Američani. Vojne in povojne razmere'bodo nam prinesle mar-sikako preizkušnjo. Naša dolžnost kot članov Ameriške bratske zveze je, skrbeti, da bo naša organizacija močna, ko pridejo te preizkušnje. V to svrho je potreben neprestan pritok novih članov. Ni prav, da se pridobivanje novih planov vedno prepušča istim osebam. Vsak član, ki ljubi svojo organizacijo, bi moral vsaj nekaj malega prispevati v tem oziru. Tako je bratsko in ameriško. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) veda! Kdo je kriv vse nepopisne bede v Sloveniji ? Hitler in Mussolini, seveda! Pa slišite, kako se naši kvizlingi dosledno izogibajo imenovati omenjene krivce, in vpijejo samo proti komunistom! Ali ni to čudno! * Iz Washingtona nas pozivajo, da ne potujemo na velike daljave, če ni absolutne potrebe. Veliki ameriški listi ponavljajo te pozive v uredniških člankih, istočasno pa priobčajo velike oglase krasnih, tisoče milj oddaljenih prezimovališč pod palmami sončnega juga. Tako nas spravljajo v skomine in skušnjave. Mi, ki nimamo niti časa niti denarja za izlete v gorke južne kraje, skušnjave lahko premagamo, a skomine nam ostanejo. ¥ Banke dandanes vše križem ponujajo posojila z odplačili na lahke obroke. Kdor veruje v lahka odplačila, ne bo izveličan, ampak razočaran. * Predsednik Hitlerjeve lutke, “neodvisne” Slovaške, monsig-nor Jožef Tiso, je nedavno odredil, da se vsi carinski uradniki uvrstijo v redno slovaško armado, ki se nevarno manjša zaradi dezertacij k partizanom. Carinske uradnike, kot veste, smo v starem kraju po domače imenovali iblajtarje in jih nismo posebno rešpektirali. Zato je tudi dvomljivo, da bi se jih ustrašili Rusi, ki prihajajo od vzhoda in pometajo kvizlinško nesnago. * V finančni sekciji velikega newyorškega dnevnika smo čita- li, da bo letos deset tisoč milijonov dolarjev več na razpolago za razne investicije kot lansko leto. Vzrok: ker so začasno ustavljene konjske dirke. Tisti denar je bil pripravljen za stave na konje oziroma na dirke. Kdo lastuje tisti denar? Ne tisti, ki se potijo v vojnih industrijah', ne tisti, ki se borijo za demokracijo na raznih frontah, ampak tisti, ki najbolj vpijejo proti Rusiji, kjer je grmaden je takih bogastev onemogočeno. * Neki ameriški pisatelj ugiba, kaj naj Amerika po vojni počne z nekaterimi osamljenimi in nenaseljenimi otoki v Pacifiku, katere je odvzela Japoncem. Morda bi bilo umestno enega teh otokov rezervirati za kvizlinge vseh dežel. Vse naj bi internira- li tam, od originalnega norveškega Quislinga, ki je dal vsem narodnim izdajalcem moderno ime, do Nediča, Paveliča in generala Rupnika. Nekaj manjših bi lahko prispevala tudi Amerika. Vsak naj bi dobil krilo iz slame in trnek za ribolov, potem pa naj si sam pomaga kot ve in zna. Seveda bi bilo treba izbrati otok, ki je najmanj tisoč milj oddaljen od vsakega drugega otoka ali od celine, da se v bodoče prepreči vsako širjenje kvizlinške kuge. * Milijoni ameriških, britiških in francoskih vojakov nazdravljajo ruskim armadam, ki tako uspešno sekajo glave nemškemu zmaju. Samopostavljeni zapeč-jaški generali v gorkih in varnih sobah pa istočasno iz svojih typewriterjev brizgajo gnojnico nanje. Ali ni to čudno? Na farmi Andreja Zwacka v gornjem delu države New York se je neka kokoška tako spozabila, da je izlegla jajce z natančnim obrisom japonske zastave, ki predstavlja vzhajajoče sonce. To je patriotičnega farmerja Zwacka tako razjarilo, da je izdajalsko kokoš na mestu ubil, nakar jo je družina pojedla v aj-mohtu. Škoda, da ni mogoče Japonce tako koristno likvidirati. * Po stari slovenski tradiciji vsi neuspešni ljubimci na pepelnični dan vlačijo ploh. Letos ga bo ^ačil oziroma ga že vlači Hitler, in sicer ne samo enega, ampak več kot ducat. Ženil se je skoro v vseh evropskih deželah in nekoliko tudi v Afriki, pa je povsod dobil ploh. In zdaj z vsemi temi plohi sopiha proti Berch-! tesgadenu. Prijatelj Cahej si to ! pepelnično slavnost predstavlja! sledeče: Narnaprej koraka Hitler, vprežen v telege kljukastega križa, na katerega so privezani zasluženi plohi. Za njim pa “pobira stopinj’ce” procesija kviz-lingov in belogardistov, obžarjena s krvavo glorijo, pevajoča primerne litanije, vsaka skupina v svojem jeziku. Rep procesije zaključuje' slovenski kviz-linški general Rupnik in poje tisto znano Prešernovo: “Kaj tam grče, kaj tam zvone? Kaj vrane frfetajo?—Mrliča djati v grob vele in bilje godrnjajo.” Procesija se bliža brezdnu prekletstva, kjer bo pokopan Hitler, pust vseh pustov, obenem s svojimi kvizlingi, ob navdušenem skovikanju sov in čukov in drugih mrtvaških ptičev. Kaj je v imenu? Nič, ali pa dosti, kakor se vzame. Na primer, Barbara je zame zelo lepo ime; tako je bilo ime najboljši ženski na svetu: moji materi. Pa tudi v tej deželi sem— oh, pa saj ni treba, da bi vse izblebetal. Barbara je sploh lepo ime tudi v okrajšavah in ni-jansah. Belokranjci rečejo Bariča, če je mlada, in Bara, če je bolj odrasla. Belokranjci se v nekaterih ozirih zelo lepo izražajo. Mi na primer rečemo: “Prijatelj, tako pa ne pojde!” Ali: “Dragi mpj,, ti si prepozno vstal!” Belokranjci pa pravijo: “Lepi moj, ti bi moral poznati našo Barico!” Ali kaj podobnega. Samo Belokranjice in Belokranjci some včasih tako nagovorili. Lepi moj, to se lepo sliši, p,a četudi,je nagovor mišljen bolj figurativno. To je bilo seveda pred leti, pa kljub temu še vedno mislim, da so Belokranjci sijajni ljudje. In v starem kraju vsi držijo s partizani, kot smo slišali. Tudi to je sijajno. Pri partizanih je tudi njihov ožji rojak, naš najodličnejši sodobni pesnik Oton Župančič, ki je pred leti v mladostni belokranjski razigranosti zapisal nagajivko: “Ali bi Barico, ali bi Marico, Ančico, Staziko—kam iz zadreg? Ljubica prava, ostani mi zdrava, zdaj bom kar ljubil dekleta vsevprek.” Pa pustimo .pesnika in njegove mladostne zadrege vpričo Baric in Maric in naslonimo se na baro. Bara je lepo in pomenljivo ime tudi v ameriškem smislu. Nekateri mislimo, da je bara sploh ena najsijajnejših ameriških institucij. Tam se razvežejo duše in jeziki in se zaiskrijo talenti, če ne bi bilo bar, ne bi nikdar vedeli, koliko skritih talentov je med nami: govornikov, pevcev, strategov, državnikov in generalov. Celo kakega admirala se najde, ki barko vozi pri bari. Br doma* čih Nemcev, predno so pokrajino zasedle jugoslovanske in ruske čete. Povorka 10,000 vozov in 17,000 konj je potovala dva meseca, da je dospela “na varno” v Nemčijo. . by clULlAN OLLENDOT2TF. m K NAŠA MORNARICA O aktivnosti naše vojne mornarice na Pacifiku malo slišimo, toda pretekli teden je bilo iz Washingtona izdano poročilo, da je tretja ameriška flota, pod poveljstvom admirala Halseya, v preteklih petih mesecih potopila 89 japonskih vojnih ladij, 563 transportnih in pomožnih ladij ter uničila 4,360 sovražnih letal. Poškodovanih je bilo 152 japonskih vojnih ter 1,011 transportnih in. pomožnih ladij. Pri tem je bilo potopljenih ali ubitih do sto tisoč Japoncev. Take izgube bodo Japonci prej ali slej čutili. 'hen a tanker rammed the SS Uruguay with 4700 troops aboard, Chief Officer Pardoe dropped into the pitch black flooded depths of his vessel and yanked trapped and injured men from certain death. Disregarding all danger, he directed the construction of a temporary bulkhead that enabled the ship to make port. Chief Officer Pardoe wears a Merchan: Marine Distinguished Service Medal for his bravery. Buy War Bonds to back the men who ferry our troops to battlefronts. u. S. Treasury Dcpartiruni POZIV NA. PREDAJO Zavezniški letalci sipljejo na Nemčijo letake, s katerimi pozivajo nemško vojaštvo, da preneha z odporom, ker da je vojna izgubljena za Nemčijo in da vsak nadaljni odpor bo le povečal njene žrtve. V letakih se omenja, da zavezniki postopajo z vojnimi ujetniki po določbah mednarodnih dogovorov in da posamezniki, ki niso imeli ničesar opraviti pri zločinih voj- OBSOJEN PROFESOR V Belgradu je bil obsojen na 8 let zapora univerzitetni profesor dr. Žarko Stupar zaradi sodelovanja z Nemci. Dokazano mu je bilo, da je prostovoljno služil Nemcem kot tolmač, da je služil kot finančni minister v kabinetu kvizlinga Nediča, da je politično in pravno sodeloval z nemškimi okupatorji in kviz-lingi in da je z radijskimi govori poveličeval nemške okupatorje in kvizlinga Nediča. Stupar je odklonil zagovornika in se je pri obravnavi zagovarjal sam. O JUGOSLAVIJI (Nadaljevanje s 1. strani) čim prej vzpostavljena provizorična vlada v Beogradu, da more biti poslana ameriška misija k reprezentativni vladi. Med Jugoslavijo in Bolgarijo je bilo s prvim februarjem spet vzpostavljeno poštno poslovanje. Kvizlingi, ki vladajo “neodvisno” Hrvatsko, so odredili v Zagrebu ukinjenje krušnih nakaznic od 6. februarja naprej. Od tega datuma naprej naj ljudstvo samo gleda, kje in kako bo dobilo kruh. Sodi se, da se hrvatski kvizlingi pripravljajo na beg in bodo skušali pustiti kar največji kaos v hrvat-skem glavnem mestu. V teku zadnjih osmih mesecev je bilo iz Jugoslavije od-premljenih v začasna zavetišča v južni Italiji okrog 500 otrok, po večini sirot. Zavetišča so v oskrbi zavezniške komisije v I-taliji. Tam so otroci cepljeni proti boleznim, oblečeni in hra- JUGOSLOVANSKI PROBLEM (Nadaljevanje s 1. strani) secih po osvoboditvi vse dežele. Volilne postave bodo garantirale svobodne volitve, svobodo zborovanja in govora, svobodo tiska, volilno pravico za vse in tajno glasovanje. Neodvisne ali združene politične stranke, korporacije, skupine in posamezniki, ki niso sodelovali s sovražnikom, bodo mogli predložiti svoje liste kandidatov za izvolitev. Vsi tisti pa, katerim bo dokazano sodelovanje s sovražnikom, ne bodo mogli voliti, niti ne bodo mogli biti izvoljeni. Do sestanka ustavodajne skupščine bo imel postavodajno oblast Protifašistični koncil narodnega osvobojenja Jugoslavije. Ena prvih dolžnosti nove vlade bo organiziranje demokratične sodne oblasti v deželi. Sodišča bodo neodvisna in sodniki bodo sodili po postavi in vesti. Kralj Peter bo lahko razpolagal s svojimi posestvi in imovino v deželi tekom njegove odsotnosti. V tem času bodo njegova posestva pod nadzorstvom re-gentskega sveta. V primeru onemoglosti, bolezni, smrti ali resignacije katerega člana regentskega sveta bo kralj, na priporočilo vlade, imenoval naslednika. V letošnji hudi zimi so ponekod zajci napravili mnogo škode na mladih sadnih drevesih, ki niso bila ovita ali drugače zavarovana. Sneg je zajcem pokril travo in drugo zelenje, pa so glodali lubje mladih dreves. Ako je deblo drevesa oglodano krog in krog, se drevo navadno posuši. Ako je drevo oglodano le deloma, ga je morda mogoče še rešiti s tem, da se rane zamažejo s cepilno ali vrtnarsko smolo, katero je mogoče kupiti v vsaki trgovini s semeni in drugimi vrtnarskimi potrebščinami. Ako so vsled visokega snega zajci oglodali drevesce primeroma visoko, je najbolje poškodovane dele gladko odrezati, nakar bodo nove mladike pognale iz nižjega dela drevesa. Seveda, odrezanje ne sme biti nižje od mesta, kjer je bilo drevo cepljeno, sicer dobimo divjino. Večina sadnih dreves je namreč cepljena na divjake ali lesnike. TISOČLETJE SE JE SKRČILO (Nadaljevanje s 1. strani) zapada, od vzhoda pa so se ruske armade privalile preko Poljske in se zagrizle globoko v nemško Šlezijo in Vzhodno Prusijo. Rusi so se zakleli, da morajo priti in da bodo prišli v Berlin, in vsi znaki kažejo, da bodo res kmalu tam. Z zavzetjem Berlina sicer najbrž še ne bo vojna končana, toda nemške sanje o tisočletni nemški državi so se že razkadile. Tisoč let se je skrčilo na .malo več kot tisoč dni. DELO NA DOMAČIH VRTOVIH (Nadaljevanje s 1. strani) bodo vzkalila in mlade rastlinice ne bodo prišle na dan, dokler ne bo primerno gorko zanje. Zgodnja posetev pa jim da zgoden začetek. Za take zgodnje posetve naj se izbere sončen in zavarovan košček vrta, kjer voda ne zastaja. Včasih se take posetve obnesejo, včasih ne, toda v malem je vredno poskusiti. V februarju je tudi že čas za čiščenje sadnega in drugega drevja in obrezovanja vinske trte. Posebno za trto je važno, da se obreže primerojna zgodaj v sezoni; ako je obrezovanje pozno, ko se že začne gibati rastlinski sok, se rane močno solzijo, kar slabi rastlino. DOPISI Ely, Minn. — Dne 28. januarja se je v tukajšnem Jugoslovanskem domu vršila seja podružnice št. 6 SANS, in so bili za leto 1945 izvoljeni sledeči uradniki: Frank Golob, predsednik; Joseph L. Champa, podpredsednik; Frank Tomsich, Jr., tajnik; Louis Champa, blagajnik; John Otrin, zapisnikar; Anton Knapp, Jacob Kunstelj in Angela Champa, nadzorniki. Sklenjeno je bilo, da v bodoče bomo zborovali vsako ČETRTO SREDO v mesecu, in sicer se bodo seje vršile v J. N. Domu ob pol osmih (7:30) zvečer. Po seji podružnice SANSa je tudi postojanka JPO, SS izvolila nov odbor za leto 1945. ki je sledeč: Frank Golob, predsednik ; Joseph L. Champa, podpredsednik; Frances Jenko, tajnica; Louis Champa, blagajnik;-John Otrin, zapusnikar; Anton Knapp, Jacob Kunstelj in Angela Champa, nadzorniki. Na seji ni bilo 'velike udeležbe, toda tisti, ki so bili, so razpravljali ali z zanimanjem sledili razpravam o raznih zadevah, tikajočih se pomoči jugoslovanskemu ljudstvu v starem kraju. Naj bo še omenjeno, da je tukajšnji Jugoslovanski narodni dom daroval $150.00 kot božično darilo JPO, SS, in na zadnji seji je bil sprejet sklep, da se bo iz Domove blagajne vsaki mesec prispevalo $10.00 za JPO, SS in $10.00 za SANS.—Za postojanko 6 SANS: Frank Tomsich, Jr., tajnik. Pittsburgh, Pa.— Federacija društev Ameriške bratske zveze v zapadni Pennsylvaniji bo zborovala v nedeljo 25. februarja v Slovenskem domu na 57. cesti v Pittsburghu. Pa. Začetek zborovanja je določen za 2. uro popoldne. To bo glavna ali letna seja, na kateri bo voljen federacijski odbor za leto 1945. Društva so vabljena, da pošljejo svoje zastopnike na to sejo. — Za federacijo društev ABZ v zapadni Pennsylvaniji: John Simončič, tajnik. Pittsburgh, Pa.—Poročano je že bilo, da je bilo od tu že poslano nekaj obleke v zbiralnico v New York, da se od tam-odpošlje potrebnemu ljudstvu v Jugoslavijo. Zdaj spet nekaj zbiramo, toda, če bomo tako ma-lodušni, kot smo pričeli z novim letom, ne bo kaj dosti pošiljati. Zato, pojdimo na delo in ne ozirajmo se drug na drugega. Prispevajmo sami in poprosimo za prispevek,soseda, čeprav ni naše narodnosti. Morda bo našel kaj ponošene obleke, morda kaj nepokvarljivih živil, kar bo pripravljen prispevati. Našim ljudem v starem kraju bo to zelo prav prišlo. Naši hrabri borci v Jugoslaviji se bore ne samo za svojo osvoboditev, am-(Dalje na G. strani) 'Anton Okolish: Držimo se naših organizacij! Dogaja se, da pride v hišo našega rojaka agent zavarovalne družbe in začne na vse pre-tege hvaliti zavarovalnino, katero more on dati. Ako mu rojak omeni, da že ima zavarovalnino v eni ali drugi naši bratski organizaciji, postane še bolj živahen. Priliznjeno mu hiti zatrjevati, da more njegova družba dati boljše pogoje z manjšimi mesečnimi asesmenti kot jih on sedaj plačuje pri društvu. Ni vam treba hoditi na seje, ne k zdravniku na preiskavo. Kadar ste onemogli vsled bolezni ali poškodbe, vam prinesem podporo v hišo, med tem ko morate pri vaši organizaciji čakati prej še društvene seje in potem mogoče še več tednov, predno dobite podporo. Tako in podobno govori agent. Mnogo naših ljudi je že nasedlo takim sladkim besedam a-genta. Prej ali slej pride razočaranje. Rojak je le poslušal, in, ker je sam pošten, je bil v veri, da je tudi agent pošten, in se ni potrudil, da bi bil še prej prečital sprejemno polo, katero mu je dal agent podpisati. Pa tudi, ako jo bil čital, bi v mnogih slučajih ne vedel, vsaj natančno ne, kaj je v poli natiskano. Legalne besede so celo v slovenskem jeziku težko razumljive in toliko manj razumljive so v angleščini. Kar se je obljubilo po agentu, se ne plača. V polici ali certifikatu je namreč določba, da vsaka obljuba dana zavarovancu po a-gentu, je neobvezna in neveljavna in da je obvezno le ono, kar je v polici tiskano. Rojak se jezi, kolne. Ker pa je bil agent tujec, “Anglež”, se naš rojak ne pritožuje. Pritoževati se sploh nima kam, ker tam nimajo porotnega odbora ne konvencij. Mirno potrpi in celo sram ga je povedati drug'ife, da ga ne bi imeli za bedaka, ker se je dal prevariti agentu. K meni je prišel pred časom rojak. Dober in pošten človek in moj prijatelj. Prosil me je da naj grem z njim v urad zavarovalne družbe, češ, ti znaš bolje govoriti kot jaz. Seboj je i-mel polico (certifikat), na katerega je plačeval precej dolgo let nad trideset dolarjev na leto. Polica je določevala na prvi strani izplačilo polne zavarovalnine, ne samo v slučaju smrti, ampak tudi v slučaju popolne onemoglosti. Rojak je bil popolnoma onemogel, ter imel s seboj tozadevno zdravniško spričevalo. “S čim vama moremo postreči, gentlemana,” se je naju prijazno vprašalo, ko sva prišla v bogato opremljeno sobo zavarovalne družbe. Ko sem jim pojasnil, po kaj sva prišla, je prišlo drugo vprašanje po starosti zavarovanega rojaka. Ko se jim je povedalo, da je star nekaj mesecev več kot petinšestdeset let (65), se je uradnikom razlil smehljaj čez obraze. Takoj zatem je začel eden izmed njih arogantno govoriti meni: “Kdo si ti? Ali si njegov advokat?”. “Ne”, sem mu odgovoril. “Le njegov prijatelj sem in prišel sem le na njegovo prošnjo”. Začel se je pomilovalno smehljati. “Ali si čital vse določbe v njegovi polici?” me je zopet vprašal. Ko sem mu povedal, da ne, je rekel, da naj sedem in pazno prečitam vse, predno bomo nadalje govorili. Ubogal sem ga in čital. Bolj na koncu in z drobnimi črkami je stalo črno na belem, da se cela zavarovalnina izplača popolnoma onemoglemu zavarovancu le tedaj, ako ni do-segel starosti petinšestdeset let. Kdor ne vidi prefriganosti v taki določbi, je slep. Družba ve dobro, da je malo zavarovancev popolnoma onemoglih pred 65. letom. Ve tudi, da se malo ljudi pobriga natančno preštudirati vse določbe police. Ve tudi to, da je mnogo ljudi, tudi takih, ki so tukaj rojeni, ki ne razumejo dobro angleščine, posebno ne take, ki se rabi v legalnih listinah. V časopisih in v magazinih, kjer se oglašajo zavarovalne družbe, vidimo slike, katere kažejo palače, večnadstropne palače, katere lastujejo. Poleg slik vidimo poročilo, da znaša njih premoženje mnogo milijonov. Sto in še več. Vse to ljudem imponira. Čudi pa se mno-gokateri, kako je to, da morejo zavarovalne družbe graditi taka poslopja in lastovati toliko milijonov premoženja. Plačevati dividende delničarjem. Dajati dobre plače uradnikom in a-gentom. Primerja se take zavarovalne družbe našim organizacijam in zdi se jim, da smo mi v primeru z njimi pravi siromaki. Upam pa, da ko boste to prečitali, se ne boste več čudili; ne lepim poslopjem, ne dividendam in ne plačam. Upam tudi, da bodo te vrstice1 mogoče pripomogle k temu, da se bo bolje upoštevalo naše lastne bratske podporne organizacije. Vesel bom tudi, ako sem s tem tega ali onega opozoril, da bo bolj previden, ako k njemu pride a-gent, in se ne bo dal prevariti, ter se bo tako obvaroval razočaranja pozneje. daljnih $450.00. Domovi po malih naselbinah nimajo tolikih stroškov kot Dom v velikem mestu, zato bi morda mogli brez velikih težkoč prispevati primerne vsote. Vse, kar je bilo prispevano v denarju, je bilo od centa poslano na pristojno mesto. Pred zaključkom naj še opozorim zbiralke in šivalke, da ne pozabijo priti v četrtek v Slovenski dom na 57. cesti. Na svidenje! — Za slovenski odsek pomožnega odbora za Jugoslavijo v Pittsburghu: Pauline Fabec, tajnica. DOPISI (Nadaljevanje s 5. strani) pak tudi za poraz našega skupnega sovražnika, nacifašizma. Borijo se proti istemu sovražniku kot naši ameriški vojaki, in vredni so vse podpore, ki jim jo moremo dati, pa če vzamemo stvar z ameriškega ali pa s slovenskega stališča. Sicer pa mislim, da ameriški Slovenec, ki odreče pomoč narodu, iz katerega izhaja, in ki sedaj preživlja take kritične čase, ni vreden, da bi se še nadalje prišteval med Slovence. Tudi rojaki v okoliških naselbinah naj bi se zganili in nekaj storili v tem oziru. Saj niso tako nazadnjaški, da bi ne vedeli kje pričeti. Izbere naj se odbor, kateremu se poveri zbiranje ponošene, pa še dobre obleke, dobrega obuvala, nepokvarljive grocerije, denarja itd. Ako zbranega blaga ne morejo sami naprej odposlati, naj pripeljejo v Pittsburgh na 57. cesto. Me, ženske, bomo blago razbrale in razvrstile, moški pa ga bodo povezali in odposlali na pristojno mesto. Glavno je, da je obleka čista in ne preveč ponošena. Naselbina Loysburg je posnemanja vredna; od tam so pripeljali že precej obleke, nove in ponošene, in nekaj parov novih čevljev. Naj lepša hvala Mr. Dolencu in vsem ostalim darovalcem! Tudi iz Moon Runa so pripeljali nekaj obleke v še precej dobrem stanju. Mr. in Mrs. Vehar iz Harmarville sta pripeljala precej obleke in živil. Nekaj obleke in nekaj zabojev živil so pripeljali tudi iz Ches-wicka. Pittsburgh je tudi nekaj denarja iz Cheswicka in Harmarvilla skupaj poslal na pristojno mesto. Imena darovalcev so bila skupno s pitts-burškimi darovalci priobčena v slovenskih časopisih; seveda, tistih, ki so prispevali po $5.00 ali več. Iz Imperiala so že drugič pripeljali obleke; zdaj 337 funtov, in 120 funtov kave. Vse lepo zloženo, samo za odposlati. Iz Mid'tvaya so poslali 70 funtov obleke in dva zaboja čevljev. Naj lepša hvala vsem darovalcem in nabiralcem v imenu re-lifnega odbora in v imenu našega pomanjkanje trpečega naroda v starem kraju. Kaj pa naši Slovenski domo- vi v raznih naselbinah? Slovenski dom v Pitsburghu je žri prispeval $550.00 in bo še na- Salida, Colo. — Na seji društva Sv. Alojzija, št. 78 ABZ, ki se je vršila 21. januarja, smo med drugim tudi razpravljali, kaj ukreniti, da dobimo nekaj financ za našo društveno blagajno, ki se je popolnoma izpraznila. Vsi člani in članice so torej vabljeni, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 18. februarja, da se dogovorimo, kaj storiti. Ali naložimo naklado na društvene člane, ali priredimo kako zabavo, ki bi prinesla nekaj dohodkov za društveno blagajno, ali ukrenemo kaj drugega. Tako ne more iti več naprej. Društvo ima izdatke vsak mesec, dohodkov pa od nikoder. Torej člani in članice, vi ste gospodarji društva, zato pridite na sejo v nedeljo 18. februarja, in povejte, na kak način naj se pomaga naši društveni blagajni na noge. Tu v naših gorah smo imeli dosedaj lepo zimo, brez snega in toplo, skoro kot poleti. Dne 20. januarja pa je tudi nas zima našla in je ostala pri nas. Sicer je brez snega, toda toplomer kaže skoro vsak dan pod ničlo. Bratski pozdrav! Frank Botz, tajnik društva št. 78 ABZ. Na januarski seji je dosedanji društveni odbor dobil zaupnico s tem, da je bil, z eno izjemo, ves ponovno izvoljen. Odbor je sestavljen sledeče: Magdalena W i d i n a, predsednica; Mary L. Bodack, tajnica in blagajničarka; Anna Solomon, predsednica nadzornega odbora; Barbara Bubash in Mary Cve-tas, nadzornici. Hvala Mary Kos v Morleyu, Colo., za prijazno pismo in fotografije. Polagoma bom že rešila tudi mojo osebno pošto. Vsemu članstvu Ameriške bratske zveze pošiljam sezonske pozdrave za Valentinovo. Mary L. Bodack, tajnica društva št. 182 ABZ. Butte, Mont.—Na seji društva Sv. Martina, št. 105 ABZ, ki se je vršila 21. januarja, je bil ustoličen sledeči odbor: Sam Orlich, predsednik; Frank Tomich, podpredsednik; John Laurich, tajnik in blagajnik; Mary Laurich, zapisnikarica; Charles Lousen, John Butala in Frank Lovshin, nadzorniki. Podpisani tajnik želi, da bi bili člani v bodoče bolj točni s plačevanjem asesmentov. Ako kateri član iz kakega vzroka ne bi mogel plačati pravočasno, naj me obvesti. Ček . za asesment pošljem na glavnega blagajnika običajno zadnji dan v mesecu, zato naj bi člani skrbeli, da plačajo svoje asesmente vsaj do tega dne. Naše seje se bodo v tekočem letu vršile v običajnem prostoru vsako tretjo nedeljo v mesecu in se bodo pričenjale ob 7. uri zvečer. Člani so prošeni, da se v kar največjem številu udeležujejo mesečnih sej. Bratski pozdrav! —Za društvo št. 105 ABZ: John Laurich, tajnik. je domove. Zatorej, odločite se že sedaj za pristop k kegljarski ligi prihodnjo sezono. Bratski pozdrav! John Gottlieb, tajnik kegljaške lige. Pittsburgh, Pa.—članice društva št. 182 ABZ želim tem potom obvestiti, da je bila na naši januarski seji v zadovoljstvo vseh navzočih članic, razčiščena neprijetna situacija, katero sem bila omenila v mojem zadnjem dopisu v Novi Dobi. Vsled nekih neosnovanih govoric, ki so se začele v salunu, sta bili predsednica in tajnica postavljeni v sumljivo luč. Značilno je, da dotič-nih govoric ni začela ženska. Ta zadeva, kot omenjeno, je zdaj rešena. Na naši januarski seji je bil čitan zapisnik naše oktober-ske seje ter je bil odobren kot čitan. Od prizadete članice je bila s tem odvzeta vsaka sumnja morebitnega nepravilnega postopanja. Upam, da prizadeta članica pozabi krivico, ki ji je bila storjena, in da ostane aktivna v društvu in naklonjena istemu kot dosedaj. Omenim naj tudi, da je bil na januarski seji soglasno odobren izdatek $3.75, izdan za okrepčila članic na oktoberski seji. Naša pravila nikjer ne prepovedujejo takih izdatkov. Tiste članice, ki so že plačale dotične malenkostne vsotice nazaj v blagajno, bodo dobile denar povrnjen ob priliki, ko bodo plačale bodoči asesment. S tem je ta zadeva za društvo zaključena. 'V zadevi srečkanja ali “rafla-nja” bi na tem mestu prosila, da sobrat urednik izjavi, če sem bila v pravem, ko sem trdila, da se take reči ne morejo priobčati v Novi Dobi. (Da, sosestra tajnica je v pravem. V listu, ki se razpošilja po pošti, je prepovedano priobčati vse, kar se tiče srečkanja ali raflanja, in vse, kar se tiče dobitkov, ki so odvisni od sreče. Dovoljeno ni niti oglaševati “bingo” iger in kartnih zabav. V teh ozirih so poštne avtoritete jako stroge. List, ki bi kršil omenjene poštne regulacije, bi se izpostavil nevarnosti denarne kazni, in pri ponovnih kršitvah izgubi pravici? do poštnine drugega razreda. Opomba uredništva.) Ely, Minn.—V nedeljo, 20. januarja, se je vršila seja JPO, SS št. 6, na kateri se je izvolil odbor za 1495. Na žalost, udeležba ni bila poVoljna. Vzrok je najbrž to, ker si posamezni misli, saj bodo brez mene tudi naredili. Izgovora, da eden ali drugi ni znal, bi ne smelo biti, ker je bila seja naznanjena v “Ely Shopper,” katerega dobi vsaki dom v mestu. Na zadnji seji je bilo odločeno, da se seje JPO vrše vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 uri zvečer v Jugoslovanskem narodnem domu, namesto vsako četrto nedeljo. Dragi rojaki, ako vam je kaj pri srcu trpeči narod v domovini, zanimajte se za delovanje JPO, pomagajte po svoji moči in udeležujte se teh važnih sej. Jugoslovanski narodni dom je kot božično darilo prispeval $150 v blagajno JPO, poleg tega pa še prispeva mesečno po $10. Ponovno vas opominjam, da se udeležite prihodnje seje v sredo, 22. februarja ob 7:30 zvečer. — Za postojanko št. 6 JPO, SS: Frances S. Jenko, tajnica. Waukegan-North Chicago, lil. —Prihodnja seja Jugoslovanskega pomožnega odbora se bo vršila v nedeljo, 11. februarja ob 3. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu. Med raznimi razpravami imamo rešiti tudi podrobnosti glede priprav za igro “Norec,” katero bodo vpri-zorili chicaški igralci v Slovenskem narodnem domu v nedeljo 18. marca. Čisti prebitek iste je namenjen v pomoč našim hrabrim partizanom v Jugoslaviji. Apeliramo torej na naše rojake, da se te seje polnoštevilno udeleže, ker s pripravami za to priredbo bo precej dela, ako hočemo, da bo imela popolen finančen in moralen uspeh. — Za odbor: Joseph Zorc. Braddock, Pa.—članstvu društva št. 31 ABZ naznanjam, da sem prejel zvezine stenske kole- darje. Vsi tisti, ki jih želijo imeti, naj pridejo na sejo 18. februarja. Odaljenim članom jih bom pa poslal po pošti, kadar | bom imel priložnost. Na eni pošti so mi dali navodilo, da jih zvijem, pa jih bodo odposlali; jaz bom pa prej poskusil na drugi pošti. Začasno pa prosim nekoliko potrpljenja. Bratski pozdrav !—Za društvo št. 31 ABZ: Martin Hudale, tajnik. Cleveland, O. — Pri dramskem zboru “Ivan Cankar” bomo igrali izvrstno komedijo po .imenu “Vdova Rošlinka,” na pustno nedeljo, 11. februarja, ob 7. uri zvečer, v Slovenskem narodnem domu. Ta komedija je kot nalašč za vprizoritev na pustno nedeljo, že naslov igre takoj pove, da se gre za ženitev in da bo to najbrž kaka zrela vdova, ki gre za kakim mladim ženinom. Da je to posebne vrste vdova, si tudi lahko predstavljamo, ker drugače je ne bi pisatelj Cvetko Golar ovekovečil in jo dal na papir, da bo vzbujala smeh in dobro voljo povsod, kjer jo bodo videli in slišali. Ah, to 'bo krasna vdova! Saj ji še Janez njen mladi ženin to prizna, ko pravi: “Marjana, ti ga pa pihneš! Saj si polna kot zrela buča v zelniku. Pri-mej Lovdan! Tole vince in ti Marjana, presneto ogrejeta človeka!” In ona mu ob gotovi priliki pa takole govori: “Janez, na srce mi roko položi, glej kako bije. Oh, kar sladko me je spreletelo, kot bi me angelčki pobožali. Janez, kako si zagorel in zdrav! Kako prijetno mi denejo tvoje oči, vedno bi gledala vanje. In lepo dišiš, kot po samih vijol’-cah.” Gotovo ste že uganili, da bo igrala naslovno vlogo v tej komediji znana Cankarjeva igralka Josephine Milavec-Levstik. To bo vdova vzor vseh vdov. Tudi Janez bi bil izgubljen, ako bi vdova ne imela 20-letne hčere Manice, ki ne zaostaja v ničemer za svojo' materjo, ne v mikavnosti, ne v temperamentu. “Fantje bežite, dekleta in vdove gredo!” bi bila dobra prislovica v tem slučaju. Menda vas že “firbec” drži, kdo bo neki ta fant od fare, ki je Rošlinko tako omamil? Jo-sie si je izbrala Čeha, Ivana Čeha, navdušenega partizana. Vžgal bo enak ogenj tudi pri ostalih vdovah in dekletih v dvorani. Ampak moški svet mu bo šele zavidal in si želel biti v njegovih čevljih na pustno nedeljo. Ostale vloge bodo igrali: Dorothy Skedel, Anton Eppich, Joyce Gorshe, Joe Skuk, Tinko Vdovič, Anton Smith, John Nosan, Marion Belle in Richard Flajšman. Igra ima samo tri dejanja, brez kake izpremembe, zato ne bo trajala dlje kot dve uri in pol. Godi se na Gorenjskem, toda izmed navedenih igralcev ni niti enega Gorenjca, največ je pa Dolenjcev. Vdova in njena hči sta potomki Dolenjcev, a Janez je pravi Kraševec. Toda igrali bodo gorenjsko igro No-tranjci in Dolenjci, da se bo kar kadilo, če ne verjamete, pa pridite pogledat. Torej na veselo svidenje pri “Vdovi Rošlinki”! Tončka Simčič Jennie Ferlič $10.00, Anton Starman $10.00, Frank Usenich-nik $7.50, Ignac Bozovichar $4.00. Po sklepu seje 18. januarja se je vsoto $731.96 poslalo na pristojna mesta ,in sicer $365.98 glavnemu blagajniku SANS in $365.98 pa glavnemu blagajniku JPO,SS upajoč, da se bo to vsoto čim preje in čim uspešneje porabilo v pomoč stari domovini. Odbor se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na en ali drug način pripomogli do tako lepega uspeha. Uverjeni bodite, daj vam bo narod enkrat za ta vaši trud iz srca hvaležen, še prav posebno lepa hvala Mrs. Mary Kershisnik in Mrs. Angeli Ker-shisnik, ki sta spekli potice zal to prireditev, kakor tudi vsem! onim, ki so se trudili od hiše do hiše s prodajanjem vstopnic. Da se jim da javno priznanje in da se jim vsaj deloma oddolžimo za njih trud naj navedemo tukaj njih imena: Mr. in Mrs. Joe Pershin, Anton Starman, Frank Jamnik, Mrs. Martin Stalik, Mrs. Mary Pivk, Lincoln Market, J. Iskra, Mrs. Mary Kershisnik, Jerry Chadez, John Porenta, Leo Luzan, Tom Chadez, Valentin Marcina in Martin Mehle, Tom Kos in Valentin Homec, Mrs. Rose Omejc, Mrs. Leo Poljanec, Frank Grum in Jack Podbev-sek. Iskren pozdrav vsem zavednim in dobrosrčnim rojakom in rojakinjam po širni Ameriki, kateri se trudijo v pomoč revnemu narodu v stari domovini. Za odbor postojanke št. 5 SANS in postojanke št. 7 JPO,-SS: . Matt Leskovec. Rock Springs, Wyo. — Da se tudi v naši naselbini zopet poživi delo za pomoč trpečemu ljudstvu Jugoslavije, sta postojanke št. 5 SANS in postojanka št. 7 JPO.SS sklenili na svoji skupni seji dne 4. decembra, da se v ta namen priredi plesno zabavo na dan 13. januarja. Danes z veseljem beležimo rezultat te prireditve, ki je bil nepričakovano zadovoljiv. čisti preostanek veselice znaša $633.85, Darovi ,ki smo jih prejeli od posameznikov pa zna šajo $98.11. Imena in vsote darovalcev so: Frank Gosar $26.61, dr. E. S. Lauzer $25.00, Frank Usenichnik in John Putz Blacksmith Shop $15.00, Mrs. Chicago, lil. — Skupina Spo-larjevih hotelov se je.dobro postavila zadnji petek. Prekosila je vse ostale skupine. Seveda je vzela vse tri igre, in sicer od društvene skupine Liberty Bell štev. 70. K zmagi se ima skupina zahvaliti najboljši keg-ljačici Jennie Zorko, ki jih je ta večer v eni igri podrla največ je število, a v skupini treh iger je. na drugem mestu. Rezultat glejte spodaj. Med Huja-novo gostilno in Gottliebovo cvetličarno je pa rezultat ta, da so se gostilničarji morali zadovoljiti z eno igro, dve so pa vzeli cvetličarji, čeravno je Hu-janov kapitan Frank Kovačič bil ta večer najboljši izmed vseh kegljavcev. Tudi Hujan sam je bil dober, podrl jih je 62 nad njegovo povprečnost. Najboljši izmed vseh kegljavcev so bili: V posamezni igri Jennie Zorko, 195; Andrew Stopar, 190; Max Bruckman, 185. V skupini treh iger pa: Frank Kovačič, 525; Jennie Zorko, 489; Louis Dolmovich, 466. Prihodnji petek je boj napovedan po sledečem redu: Gott-liebova cvetličarna proti Spo-larjevo skupino New Market-Blue Island Hotels in Hujano-va gostilna proti Liberty Bell, štev. 70 ABZ. Ali bo zopet kakšen “cleansweep”? Zadnji teden sem na tretji strani Nove Dobe v angleščini čital zelo zanimiv članek izpod peresa našega 2. gl. podpred-nika Antona Krapenca. Priporočam vsem članom in članicam, da isti članek prečitate. K temu članku jaz pripomnim tole: Pri organiziranju keglarske lige dve sezoni so se nekateri stari kegljači izgovarjali, da so časi preresni za sport. Seveda, vsaka stvar izgleda taka, s kakršnimi očali jo ogledate. Moje mnenje o tem je, da moramo obdržati sport, da bodo lahko naši fantje brez težav organiziranja nadaljevali, ko se bodo zmagoslavni vrnili na svo- Sl. Louis, Mo. — Ponosna sem, da morem poročati, da je bila januarska seja društva Missouri Eagles, št. 87 ABZ, bolje obiskana, kot so bile prejšnje seje, in da je bil s tem storjen dober začetek. Na tej seji so bili instalirani društveni uradniki, nakar so bili izvršeni splošni društveni posli. Po seji so bila servirana okrepčila. Zdi se, da so se vsi navzoči dobro zabavali. Prav za prav jim je razvedrilo po seji tako ugajalo, da je bilo takoj na licu mesta sklenjeno, da naj se na sličen način servirajo okrepčila po vsaki mesečni seji, da se tako v bratskem razpoloženju nekoliko razvedrimo. Na takih sestankih se bomo medsebojno bolj seznanili, ne samo kot sobrati in sosestre, ampak tudi kot prijatelji. Za po februarski seji nam je obljubila potico sosestra Jeanne Praprotnik. In rečem vam, ona zna speči potico, ki je vredna svojega imena! Na zabavi po zadnji seji so člani poskušali potico, dano od Mrs. Kodelja, člani smejo na te naše sestanke po sejah povabiti tudi svoje prijatelje nečlane. Na zadnji zabavi se je več članov izrazilo, da kdor se je enkrat udeležil take seje in sledeče zabave, bo prišel na vsako. Torej, tisti, ki niste bili med nami po januarski seji, ne pozabite, da bo slična domača zabava sledila februarski seji, in da vam bo lahko žal, če ne boste navzoči. Pri tej priliki žeiim čestitati Johnu Begu za njegov 18. rojstni dan. Johnny je stopil v trgovsko mornarico v novembru 1944, in križari sedaj nekje "po širokem morju, dostavljajoč blago tja, kjer je potrebno. Mnogo sreče, Johnny! Nekje na Pacifiku bo ta mesec obhajal svoj 22. rojstni dan Cpl. Rudy Grabrian. Naj ga spremlja dobra sreča vsepovsod. Naj izrazim moje iskrene čestitke k njenemu rojstnemu dnevu tudi so-sestri Mary Praprotnik. Naj ji usoda nakloni še mnogo rojstnih dni v zdravju in sreči! Pri tej priliki naj izrazim tudi moje iskreno sožalje Jeanni Praprotnik, katere brat se je smrtno ponesrečil z bombnikom nekje v Tennessee dne 15. januarja. Carl Lousha, brat Agnes Lousha, je poročan kot pogrešan nekje nad Nemčijo od 2. decembra 1944. Upamo in želimo, da družina kmalu dobi poročilo, da je na varnem. Sedaj služi v vojnih silah Zedinjenih držav deset naših članov. Upamo, da se po doseženi zmagi vsi zdravi vrnejo med nas. Skorajšnjega okrevanja želimo sosestri Paulini Beg, ki je v okrajni bolnišnici z zlomljeno nogo; istotako tudi sobratu Josephu Gusic. člani in članice, ne pozabite, da se naša prihodnja seja vrši v nedeljo 11. februarja ob 3. uri popoldne v “Riesz” dvorani, na 7th St. & Ann Ave. Po seji bodo servirana okrepčila. Na svidenje! — Za društvo št. 87 ABZ: Emily Kodelja, tajnica. yr ra** VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge LIBERALNE OBRESTI St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Avenue. HEnd. 5670 VESTI iz bojnega polja in o splošnih dogodkih širom sveta, lahko dnevno citate v ENAKOPRAVNOSTI Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine, obrnite se na našo moderno urejeno tiskarno. Vsako delo točno in po zmerni ceni izvršeno.