stnik 8 alpina 5 f NOVOGRADNJA Precej časa je že cd tedaj, ko smo začeli govoriti o novcgrad nji. Tudi pomanjkanje prostora posebno skladiščnega je že dalj časa problematično. Dokler smo lahko imeli v najema zadružne hleve, smo pomanjkanje prostora še za silo reševali. Vendar je bila ta rešitev le začasna. Kmetijska zadruga Žiri, ki je takrat razpolaga s hlevi,je po stavila sledeči pogoj: Če hoče mo te prostore še naprej zadržati za svoje potrebe, naj hleve odkupimo. Če pa ji ne bi odkupili, bodo na razpolago drugim. Z ozircm na to, da so objekti še kar oddaljeni od sedanjih prostorov, smo se odločili, da bi raje sani zgradili stavbe približno take površine ali malo večje kvadrature kot je površina enega hleva, člani de -lavskega sveta se verjetno še spominjajo, ko je bil sprejet sklep za izgradnjo skladiščne hale v velikosti cca 1100 m2, vendar take korsbrukci je, da je prostore mogoče kasneje preurediti v proizvodne oddelke„Z gradnjo smo nameravali začeti že jeseni lansko leto, vendar so se pripravljalna dela in od kup zemljišča tako zavlekla,da bi večina gradnje potekala pozimi. Za to se pa nismo odločili, ker bi s tem trpela kvaliteta zgradbe. Ideje in načrti so počakali do spomladi,med tem časom pa je perspektivni plan pokazal, da je nesmiselno v prostor takih dimenzij namestiti skladišče,temveč je bolj smoterno, da v te prostore preselimo proizvodne oddelkes obstoječe prostore v stari stavbi pa uporabimo za skladišče in šivalnice. Iz tega razlega se je prvotna oblika hale tudi precej povečala,to pa zato, da povežemc obstoječo sta ro tovarniško zgradbo in mehanično delavnico in da bo možno v ta prostor preseliti čimveč proizvodnih oddelkov in organizirati sedoben tehnološki postopek. Z czirom, da smo imeli v lanskem letu poplavo na območju tovarniškega dvorišča, smo tudi nivo ha le spremenili od prvotne zasnove Po prvotnem projektu je bil tlak hale v višini terena Petričeve njive. Po novi zasnovi pa bomo tlak dvig ili za cca 1 meter,to je za lo cm višje kot je tlak v mehanični delavnici. Razumljive je, da je ta zasip veljal cca lo milj. S din, vendar bi bila even tuelna škoda v primeru poplave lahko mnogo večja. Nadalje bo verjetno zanimiva tudi oblika hale. To je pritlična stavba na jekleni konstrukciji. Streha je stopnjičasta, to je v shed izvedbi. Tako vsa dnevna svetloba prihaja iz vrha. Da pase zagotovi čimenakomernejša o~ svetlitev delovnega prostora v oblačnem in sončnem vremenu,pa so strešna okna vsa obrnjena pre ti severu. To jc ugodno tudi zato, da poleti hala ni prevroča. Nosilni stebri strešne konstrukcije bodo v razmaku 12 metrov v prečni in vzdolžni smeri. Ti bodo tudi v celoti nosili stresno konstrukcijo. Zid oziroma lupina hale bo samostojno temeljena , kjer je upoštevana možnost,da v primeru nadaljnje povečave zid porušimo in halo podaljšamo v poljubni smeri brez nevarnosti, da se poruši streha, Osvetlitev halo bo splošno tako močna, da bo vseeno, kje bo delovno mesto.. Prezračevanje in ogrevanje bo tcplczračnc s kanali pc tem sistemu kot v t težki montaži,vendar z možnostjo, da s kasnejšimi dodatnimi investicijami uredimo kli-mo-naprave, Električni priključki strojev, ki bodo izven proizvodnih trakov, bodo od stropa navzdol, take da bo možno stroje razvrščati poljubno, kakor bo to zahteval tehnološki proces proizvodnje. Gradbena, obrtniška in instalacijska dela je prevzelo Splošno" gradbeno podjetja TEHNIK iz Škofje Loke. Njegova ponudba je bi a gl^de na konkurenčnost najugodne jša. Vzporedno z gradnjo hale pa bomo začeli graditi tudi vezni objekt med sedanjim skla -diščen gotovin izdelki v in ob ratno-upravno zgradbe. Ta vezni objekt bo podkleten in dvonadstropni, Kleti bodo uporabljene za povečavo kuhinje,pritličje in prvo nadstropje za V proizvodnjo oziroma skladišče, drugo nadstropje pa za upravo. Površina vseh prostorov je cca 5co m.2. Rok za izgradnjo hale je do konca septembra letos, dočim bo vezni objekt končan v treh mesecih po pričetku del. Celotna investicija za oba objekta bo predvidoma znašala cca 350 miljonov starih dijj. Eraest MLAKAR KONFERENCA IPM Kakšne modele bcac prodajali v letošnji jesensko-zimski sezoni, katere materiale in barvne nianse bomo uporabili, s čim bo mo najbolje postregli potrošnikom v štiridesetih prodajalnah širom naše domovine, o vsem tem pa o najrazličnejših težavah,ki tarejo kolektive prodajaln, smo razpravljali na peslevedski konferenci v Bohinju v dneh od 8. do 12. aprila. Doslej smo kolekcije tujih dobaviteljev pogoste izbrali na brzino kar na konferenci, med -tem ko je za to konferenco po -sebna strokovna komisija izbrala najboljše tuje modele, ki bodo dopolnjevali domače kolekcijo v prodaji. Poslovodje so imeli tako več časa za izbirmo med modeli j za primerjave med domačimi in tujimi, skratka izbira je bila premišljena, kar je nujno,saj je od izbire in naročila na5kon-ferenci odvisen prodajni uspeh in zaleženost prodajaln. Na kratko naj omenim ponudbe tujih dobaviteljev, iz česar lahko sklepamo vsaj približno prodajno ponudbo na tržišču v jesenski sezoni. Zelo pestre so bile kolekcije ženskih škornjev in moških gležnarjev, katerih je lanske jesen zelo primanjkovalo, izbira otroških škerenjčkov, pa čeveljčkov in nizkih otroških, čevljev je bila zares čudovita. Pri moških nizkih čevljih se spet upo -rabi ja j o., malo ožja kopita, medtem ko so materiali največ klasični ter najrazličnejši antiki. Ponudba konkurence ni mnoge pred nami, presenetljiva po modnesti artiklov, materialih, fi-nišu izdelave in udobnosti je bila k* i s 17 j | j "T 19 T" I 2o 22 s 23 24 , l i i 25. i ■1 26 ' a 127 M __ < € 28 I 291 ' f r ' \4 30 j i ;i 3i s !i M/, 32 1 ___j t i ; H 33 ' !i ! 34 —j! 35 i? i 1 1 lezo, 15. naselje na periferi 32» važen notranji organ, 24. osebno, 25. v grški mitologij duze, 26. dva soglasnika, 30. avtomobilska oznaka Livna. VODORAVNO; 1. ime žirovskega kvinteta narodno zabavne glasbe, 6. gora v Kamniških Alpah, 8. osebni zaimek, 9» s oglasnik in samoglasnik, lol v glasbi mehka to -novska lestvica, 11. albanska de narna enota, 12. znamka težjih italijanskih avtomobilov, 13. mena pri izmeničnem toku, 14. naj •• nižji čin v JLA, 16. ženski pevski glas, 17. znak za'kemično prvino iridij, 18. kitajska denarna enota, 2o. reka'v Albaniji, in Metohiji, 22. prislov časa, 23. kositer, 25. nalivna peresa, na-livka, (imenovana po izdelovalcu), 27. slovensko podjetje za distribucijo električne energije, 28. različni črki, 29. osma, šestnajsta in tretja črka, 3o. okrajšano moško ime. 31. A ntcn Drmota, 32. domač izraz za bal -kon pri gorenjskih kmečkih hišah, 33. sodobni slovenski slikar (Karel), 35. žensko ime, NAVPIČNO; 1. mesto v Sloveniji, kjer je bilo 19/2 1944 zgodovinsko zasedanje SNOS-a, 2. menično jamstvo, 3- veznik, 4. različni črki, 5. delavec v težki indu -stri ji, 6. nizka predalna omara, 7. pletena torba, 11. abeceda in jezik, 13. kemični simbol za žeji Ljubljane, 19. ploščinska mera, domač izraz za izročitev denarje, i krilati konj, rojen iz krvi Me-oklopno vozilo, 32. želatina, 34. Sestavil-.Vladimir PIVK OLANE KOLEKTIVA OBVEŠČAMO, DA V PRILOGI DANAŠNJEGA BILTENA OBJAVLJAMO TEMO ZA DISKUSIJO; NOVE OBLIK7]] V UPRAVLJANJU PODJETJA, Prilega za diskusijo NOVE OBLIKE V UPRAVLJANJU PODJETJA V 19-tih letih,odkar je v Jugoslaviji proglašeno načelo samoupravljanja, je samoupravni sistem na vseh področjih družbene dejavno -sti sprostil toliko ustvarjalnih sil, da smo iz zaostale in razrušene dežele postali ena od tistih dežel, ki se najhitreje razvijajo in to praktično brez pomoči tujega kapitala. Nagli razvoj tehnologije, v kateri dobiva vse večji pomen avtomatizacija, spremlja prav tako nagel razvoj blagovno-denarnih odnosov, saj je tudi. to bistven pogoj za vključitev v svetovni trg in za vključitev naše dežele v vrsto razvitih dežel, ne samo v pogledu produktivnosti dela,'ampak tudi v pogledu življenskega standarda delovnih ljudi. -Vzporedne s tem pa mora iti tudi razvoj našega samoupravnega sistema . Delavski svet in upravni odbor sta v začetku imela precej omejeno pristojnost, saj je država še vedno urejala vse najpomembnejše elemente gospodarjenja, posebno pa še razpolaganje s sredstvi. Zato je bila v tem času funkcija organov upravljanja bolj v kontroli kot pa v gospodarjenju. Tako se je v tistem času zahtevalo, da mora biti v organih uprav Ijanja zastopano določeno število neposrednih proizvajalcev ( v delavskem svetu dve tretjini, v upravnem odboru pa vsaj polovica), da bi delavci lahko kontrolirali direktorja, ki je bil takrat stavnik države. Država pa je kmalu začela prepuščati podjetjem vse več samostojnosti, s tem pa je na delovne skupnosti prenašala tudi vse večje odgovornosti za gospodarjenje. Direktorji podjetij so izgubili lastnost državnih organov in postali odgovorni tudi delovni skupnosti podjetja. Direktor je dobil po zakonu položaj organa upravljanja, odpadle pa so vse omejitve glede števila neposrednih pro izvajalcev v organih upravljanja. Opuščanje pristojnosti države (deetatizacija) v gospodarstvu pa še ni končano. Vedno več pristojnosti prehaja na sama podjetja in druge delovne organizacije. Tako je letos že prepuščeno podjetjem, da sama urejajo poslovanje s svojimi sredotvi, razpolagajo z dohodkom, amortizacijo in vrsto drugih zadev, ki so bile doslej urejene z zakoni, med njimi celo obveznosti do narodne obrambe. Hkrati pa je sedaj prepuščeno delovnim organizacijam, da same urede tudi način in oblike upravljanja.- Po XV. amandmaju zvezne in republiške ustave s podjetjem upravlja de lovna skupnost podjetja, ki pa določene pristojnosti upravljanja lahko prenese na delavski svet. Delavski svet torej upravlja podjetje krt predstavniški organ v imenu delovne skupnosti, vendar samo v tistih zadevah, za katere ga. delovna skupnost pooblasti s statutom. Delavski svet je hkrati tudi edini organ upravljanja, ker svojih pooblastil v upravljanju ne mere prenašati naprej. Z drugimi besedami: delovna skupnost svoje samoupravne pravice in dolžnosti opravlja sama neposredno (n.pr. z referendumom, glasovanjem in ped,) ali pa jih v njenem imenu opravlja delavski svet (če ga delovna skupnost za to pooblasti). Ker je tehnično neizvedljivo, da bi delovna skupnost v velikem podjetju neposredno odločala o vseh mogočih vprašanjih, je razumljivo, da bc delavski svet tudi v prihodnje moral imeti precej široka pooblastila, posebno Še, ker ni več upravnega, odbora kot organa upravljanja in tudi direktor ni več organ upravljanja. Pač pa izhaja iz ustavnih določil in iz zakonov, ki so že vsklajeni s spremenjeno ustavo, naj imajo delavski sveti svoje izvršilne organe: kolektivne in individualne. S tem je prišla do izraza tendenca, naj se sistem upravljanja v delovnih organizacijah približa skupščinskemu sistemu, obenem pa je končno napravljena razmejitev med funkcijo upravljanja in izvršno funkcijo. Tako kot so zvezna in republiška skupščina predstavniški organi, ki upravljajo federacijo oziroma republiko v imenu občanov, tako so delavski sveti predstavniški organi, ki upravljajo podjetja v imenu članov delovne skupnosti . Vsaka skupščina ima svoje izvršne organe. Kolektivni izvršni organ je izvršni svet (ali kot se v zadnjem času vse pogosteje sliši "via da"), individualni izvršni orgam pa je predsednik izvršnega sveta, ('"predsednik vlade"). V delovni organizaciji pa je individualni izvršni organ direktor (generalni direktor, ravnatelj, upravitelj ali kako drugače imenovan), kolektivni izvršni organ pa se lahko imenoval izvršni odbor ali kako drugače. O tem, kako naj bodo organizirani izvršni organi v delovni organizaciji, čdloča sama delovna skupnost s statutom. Dokler pa ne bo spremenjen statut, se vprašanje izvršnih organov začasno reši s sklepom delavskega sveta. Namen tako korenitih sprememb ustavnih določil je popolnoma očivi-den: 1. vsebinsko poglobiti in obogatiti samoupravne pravice in dolžnosti delovne skupnosti, 2. zaostriti odgovornost za izvajanje aktov delovne skupnosti in njenega organa upravljanja (delavskega sveta). Doslej so se te odgovornosti tako prepletale, da pogosto ni bil nihče dejansko odgovoren. Delavski svet, upravni odbor in direktor so namreč kot org.upravijanjavsi ukrepali v imenu delovne skupnosti, obenem pa so imeli tudi izvršilne funkcije. Koncepcija izvršnih organov delavskega sveta omogoča, da se tudi odgovornost teh organov postavi na enak način kot se to uvaja v skupščinah. To je takoimenovana politična odgovornost, ki se izraža približno takole: Skupščina zaupa nekomu mandat za sestavo vlade (izvrpnega sveta). Mandatar mora sestaviti in predložiti skupščini predlog liste članov vlade (ministrov) cz. izvršnega sveta. Pri sestavi liste mora mandatar gledati na to, d. bo sestavil takšne ekipo, ki bc lahko delal kot čelota ("tim"), obenem pa, da bo vsak član ekipe odgovoren za določeno delovno področje, na katerega se seveda mora spoznati. Skupščina razpravlja o predloženi listi in jo lahko sprejme, ali pa tudi odkloni. Če je skupščina sprejela predloženo listo, postane mandatar predsednik vlade. On in vlada kot celota odgovarjata za svoje delo skupščini. Posamezni člani vlade pa so odgovorni hkrati predsedniku vlade in skupščini. Oe vlada kot celota ali pa njen predsednik ne izvaja politike, ki jo je določila skupščina, lahke skupščina izglasuje nezaupnico. V tem primeru je "vlada padla", skupščina pa poveri mandat za sestavo neve vlade drugemu (lahke pa tudi istemu)mandatarju. Skupščina pa lahko zahteva tudi odpoklic posameznega člana vldde. Predsednik vlade takšnega člana odpekliče in predloži skupščini v v potrditev drugega. Ce pa tega ne stori, glasuje skupščina o zaupnici predsedniku vlade. Seveda predsednik vlade lahko tudi sam odpokliče člana, ki dela ne opravlja take kot se od njega zahteva, vendar mora odpoklic potrditi skupščina. Lahko pa se tudi zgodi, da se vlada ne strinja z neko odločitvijo skupščine, V tem primeru vlada kot celota poda ostavko. Ostavko pa lahko poda tudi posamezni člana vlade, če se ne strinja s kako odločitvijo skupščine, vlade ali predsednika vlade. Takšen sistem "politično odgovornosti" izvršnih organov je do skrajnosti demokratičen in obenem učinkovit. Izvršni or; an mora nepre -stane računati s tem, da ga predstavniško telo lahko vsak čas razreši, če ne bo delal tako kot se od njega zahteva. Predstavniško telo pa mera tudi gledati, da bo sprejemalo le take sklepe, ki se dajo uresničiti. Sedaj, ko se odločamo o tem, kakšne izvršne organe bomo imeli v podjetju, kako jih bomo volili in kakšno naj bo njihovo delovno področje, se samo ob sebi vsiljuje vprašanje: Zakaj ne bi v podjetju postavili odnosa med delavskim svetom in njegovimi organi, posebej pa še politične odgovornosti izvršnih organov, na enako bazo kot je to žs uvedeno in preizkušeno v našem skupščinskem sistemu ? Danes to ni le izvedljivo, ampak je tudi v duhu časa. Glede položaja individualnega izvršnega organa (direktorja) sedanji predpisis določajo le tc, da ga voli in odpokliče delavski svet. Ker niti posredno ni več predstavnik družbene skupnosti, občinska skupščina ne sodeluje več pri njegovi izvolitvi, tako kot je bilo doslej, Torej ni nobene ovire, da bi bil položaj direktorja odvisen od delavskega sveta nq principu politične odgovornosti tako kot je položaj predsednika vlade odvisen od skupščine. Direktor bi bil torej odstavljen, če bi mu delavski svet izglasoval nezaupnico in to no samo zaradi določenih nepravilnosti v njegovem delu (kakor doslej) ampak tudi, če se delavski svet ne bi strinjal z njegovimi načelnimi stališči. Po drugi strani pa bi direktorju bilo treba omogočiti večji vpliv pri sestavi vodilne ekipe v podjetju, ker sicer ne mode odgovarjati za dele te ekipe„ Sicer pa ideja o takšnem položaju direktorja ni nova. Sprožili so jo že lansko leto slovenski sindikati, z znanstvenega stališča pa je bila obdelana in sprejeta tudi na jugoslovanskem simpoziju o upravljanju lansko lete na Bledu. To ideje je gotove imela v mislih tudi zvezna skupščina, ko je sprejemala omenjene ustavne spremembe. Prav tako ni nobene ovire za to, da ima kolegijski izvršni organ v podjetju takšen položaj kot vlada v skupščini. Lahko bi torej imeli odbor, ki ga sestavljajo stvoKcvni delavci, od katerih odgovarja vsak za svoje področje dela (resor), važnejše odločitve pa sprejemajo kolektivno. Mandat za sestavo takšnega odbora bi dobil direktor, ker bi bil on tudi predsednik odbora. Delavski svet bi z glasova -• njem potrdil ali odklonil listo, ki jc predloži direktor. Če je lista odklonjena, lahko,delavski svet zaupa direktorju nov mandat, lahko pa tudi glasuje o zaupnici direktorju. Tudi potem, ko je upravni odbor potrjen, lahko delavski svet vedno glasuje o zaupnici direktorju, odboru kot celote in njegovim posameznim članom. Prav tako pa lahko direktor, odbor kot celota ali posamezen njegov član poda odstavko. Glede na to, da je podjetje prostorno veliko bolj omejeno kot je skupščina, pa je treba biti previden, da ne bi v takšnem izvršnem organu spojili funkcij, ki sc pc svoji naravi nespe- Do takih primerov bi lahko prišlo posebno v personalnih zadevah. Tako n. pr. takšen odbor ne bi mogel sklepati o pritožbah na odločbe direktorja, saj bi bil ta odbor odvisen od direktorja precej bolj kot pa je bil doslej upravni odbor. Prav tako pa tudi delavski svet ne bi mogel neposredne prevzeti vloge drugostopnega organa, ker je to izvršilna funkciia. Oblika odbora po zgledu vlade bi bila zelo primerna za vse poslovne zadeve, pri katerih reševanju je potrebna strokovnost, medtem, ko bi za druge zadeve kazalo iskati prikladnejše oblike izvršnih organov Tako bi torej lahko imeli v podjetju več kolegijskih organov in sicer: 1. poslovni odbor, ki bi reševal tekoče poslovne zadeve v skladu s poslovno politiko, ki jo začrta delavski svet s splošnimi akti, Jplani, programi, pravilniki in sklepi) 2. odbor za kadrovsko politiko: ta naj bi odlečal o zadevah iz do-- lovnih razmerij (sprejem in odpuščanje, razmeščanje, izvajanje razpisov, izobraževanje) v skladu s splošnimi akti delavskega svata; 3. odbor za narodno obrambo: ta naj bi skrbel za izvajanje ukrepov, ki jih podjetju nalaga družbena skupnost, 4. nadzorni odbor: ta naj bi skrbel za to, če izvršni organi in strokovne službe ukrepajo v skladu s splošnimi akti (statut, pravilniki, sklopi DS) Kadar bi nadzorni odbor začel postopek pc lastni inciativi, ali na predlog kakega člana delovne skupnosti ali organizacije, bi njegov sklep imel obliko priporočila ali opozorila ustreznemu organu. Kadar pa bi nadzorni organ reševal po prigovoru ali pritožbi , na katere imajo pravico člani delovne skupnosti proti posamičnim aktom izvršnih organov, bi izdal odločbo kot drugostopenjski organ. Poleg navedenih or anov naj bi delavski svet imel tudi v bodoče stalne komisije za posamezna področja: - za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti - za stanovanjske zadeve - za nagrajevanje., za varnost pri delu, itd. Tudi te komisije so že doslej imele v nekaterih zadevah izvršilne funkcije in bi jih lahko uvrstili med izvršne organe. Ce se odločimo za navedeno obliko izvršnih organov, je treba določiti tudi način njihove izvolitve in odpoklica, ter trajanje njihove, mandatne dobe. Gled na to, da bi poslovni odbor imel v rokah z gospodarskega stališča na jpomembnejše izvršilne funkcije, za katere je potrebno določeno strokovno znanje, je treba sestavo,in pa odgovornost tega odbora postaviti drugače kot za ostale odbere in komisije. Zato ti bila za poslovni odbor najprimernejša tista oblika, ki smo jc vzao-rejali z vlado. V tem primeru, bi tisti, ki ga delavski svet potrdi za člana poslovnega odbora s tem avtomatično postal tudi vodja določenega sektorja v podjetju. Ce bi pa nekdo izgubil zaupanje kot član poslovnega odbora, bi s tem izgubil tudi položaj vodje sektorja.Na ta način bi vodilna ekipa v podjetju odgovarjala neposredno delavskemu svetu kot celota, poleg tega pa bi bil delavskemu svetu odgovoren tudi vsak posamičen član. Njihova odgovornost bi bila torej mnogo ostrejša in konkretnejša kot doslej. Tu nastane vprašanje, koga direktor kot mandator lahko predlaga v poslovni odbor? Vsekakor ljudi, ki imajo strokovno izobrazbo, kakršna je predpisana s statutom. Ce bi predlagal nekoga, ki še ni član delovne skupne-ti, pa bi odbor za kadrovsko politiko moral prej izvesti natečaj, ^ako pa bo z delovnim razmerjem tistega, ki je razrešen kot član poslovnega odbora, obenem pa tudi vodja sektorja9 (To vprašanje velja tudi za direktorja, če dobi nezaupnico.) Razrešenemu delavcu seveia ne bi obenem prenehalo tudi delovno razmerje, pač pa bi ga bile treba razmestiti na drugo delevne mesto, v skladu z njegovo strkevno izobrazbo. Sele, če ne bi bilo možno najti ustreznega delovnega mesta, ali pa če razrešeni delavec ne bi maral sprejeti drugega delovnega t esta, ki prišla v peštev odpoved. Enako bi bilo tudi v primeru, ko član poslovnega odbora ali direktor sam poda ostavko. -• S - če je razrešene poslovni cdber kot eelelsa, mera opravljati pi sle še v naprej, dokler delavski svet ne pctrdi novega. To bi veljalo tudi za posameznega člana, ki bi bil razrešen. Mandatna doba. poslovnega odbora naj bi trajala 1 leto. Delavski svet pa bi lahko kadar koli razpravljal o delu poslovnega odbora in direktorja in ob vsakem važnejšem vprašanja glasoval o zaupnici poslovnem odboru. Direktor pa bi ob važnejših vprašanjih (posebno dolgoročnih) tudi sam zahteval zaupnico » Poslovni odbor naj bi volili takrat, ko delavski svet sprejema letni zakl-firjučni račun. Cb tej priložnosti naj bi delavski svet obvezno glasoval o zaupnici direktorju. Direktor, če bi dobil zaupnico, pa bi predlagal listo poslovnega odbora za naslednje lete in obenem podal svoj svoj koncept poslovne politike za naslednje leto. Glede na to, da naj bi bili člani poslovnega odbora strokovni, delavci^ ne pa predstavniki volilcev, ni razloga, da nekdo ne bi smel biti član poslovnega odbora več let zapovrstjo, torej vse dotlej, dokler uživa zaupanje direktorja in delavskega sveta. \ Tudi če je razrešen poslovni odbor kot celota, so posamezni njegovi ^ člani lahko ponovno izvoljeni v novi poslovni odbor . Enako bi mo- \ rali urediti tudi volitev direktorja. Direktor naj bi bil na svojem ■ \ položaju toliko časa, dokler uživa zaupanje delavskega sveta, pa naj y bo to 1 mesec ali pa lo let. Toroj bi mehanična reelekcija (doslej \ vsaka 4 leta) odpadla, vendar pa bi, kot že rečeno, o zaupnici direktorju obvezno glasovali vsako leto ob sprejemu zaključnega računa. \ Drugi odbori in komisije delavskega sveta naj bi se velili in razre- \ ševali na enak način kot poslovni odbor. Razlika bi bila le v tem, da \ članstvo v odboru ne bi bilo vezano na delovno mesto. \\ Delavski svet bi mandat za sestavo,odbora ali komisije poveril ene- \ mu od članov delavskega sveta. Če bi delavski svet predložene listo / odklonil, bi poveril nov mandat drugemu (ali pa tudi istemu) članu !; vse dotlej, dokler lista ne bc ustrezala delavskemu svetu. I Izjemoma naj bi bil mandatar za sestavo odbora za narodno obrambo di- J rektor, za člane nadzornega odbora pa bi mogoče kazalo postaviti kot ^ pogoj določeno izobrazbo (n.pr. vsaj srednjo šolo). Glede sestave članov odborov in komisij, bi bilo treba uvesti omejitev, da člani pohlevnega odbora ne morejo biti obenem člani drugih, odberov in komisij, razen odbora za narodno obrambo. Metode dela drugih odborov in komisij bi se nekoliko razlikovale od metod dela poslovnega odbora, ^snovna metoda - Timsko delo - bi bila •• -alc-er zastopana povsod. Razlika pa je v tem, da je funkcija članov * poslovnega odbora povezana z delovnim mestom, medtem ko člani drugih odborov in komisij to funkcijo opravljajo neodvisno od delovnega izjesta in zato ne morejo odgovarjati za določeno področje. Zato bi ti odbori in komisije delali na podlagi materiala, ki ga pripravi strokovna služba. Ta pa mora skrbeti tudi za izvajanje sklepov. Mandatarjem v takšnem sistemu se naklada velika odgovornost. Ker si sami izbirajo sodelavce, se pozneje ne morejo izgovarjati na te, da imajo vezane roke. Da bi se mandatarjem pomagalo napraviti čira boljšo izbiro, bi kazalo uvesti v prakso (ali pa tudi v statutu predpisati), da se vsak mandatar preden predloži.liste delavskemu svetu, posvetuje s političnim aktivom, ki ga sestavljajo vodstva družbeno-pclitič-nih organizacij v podjetju (sindikat, zveza komunistov, mladina). Proti takšnem sistemu organiziranja izvršnih organov delavskega sveta, bo morda kdo ugovarjal, češ, da bomo s tem uvedli v podjetju določeno nestalnost, saj bo vsak čas lahko vsakdo odpoklican ali pa bom sam odstopil ket član izvršnega crgana. To je seveda ras. Vendar pa ni nič! slabega v tem, če se ljudje na odgovornih položajih zavedajo, da lahko vsak čas izgubi položaj. Poleg tega pa splch ni nujno, da bi pogosto menjali izvršne organe, saj jih že sama možnost nezaupnice sili k temu, da delajo tako kot delavski svet od njih zahteva. Drugi bo mogoče ugovarjal, da bo takšen sistem uvedel v podjetju diktaturo, zato ker bo posameznik imel večja pooblastila kot doslej. Prav gotovo je, da povečana odgovornost zahteva tudi večja pooblastila., vendar se ta pooblastila nanašajo samo na izvršne funkcije in torej ne gredo v škodo pač pa v prid samoupravljanja. IT a koncu moram naglasiti, da opisani način organiziranja izvršnih organov ni edina možnost. Če delovni skupnosti bolj odgovarja takšen univerzalni organ, kot je bil doslej upravni odbor, ji nihče tega ne more prepovedati. Poleg tega pa tudi ni nujno, da se funkcija člana poslovnega odbera veže na delovno mesto. Lahko bi za člana odbora določili najmanjše stopnjo izebr zbe. Skratka, možnosti imamo neomejene. Zato ni namen tega sestavka, da bi vsiljeval neko rešitev, pač pa naj bi bil le prispevek k diskusiji. Ce bede člani delavskega sveta ob sprejemanju sklepa o začasni ureditvi izvršnih organov upoštevali tudi mnenja, ki so podana v tem sestavku, bo njegov namen dosežen. Stojan PERTCVT