stnik 8	alpina
5

f
NOVOGRADNJA
Precej časa je že cd tedaj, ko smo začeli govoriti o novcgrad nji. Tudi pomanjkanje prostora posebno skladiščnega je že dalj časa problematično. Dokler smo lahko imeli v najema zadružne hleve, smo pomanjkanje prostora še za silo reševali. Vendar je bila ta rešitev le začasna. Kmetijska zadruga Žiri, ki je takrat razpolaga s hlevi,je po stavila sledeči pogoj: Če hoče mo te prostore še naprej zadržati za svoje potrebe, naj hleve odkupimo. Če pa ji ne bi odkupili, bodo na razpolago drugim.
Z ozircm na to, da so objekti še kar oddaljeni od sedanjih prostorov, smo se odločili, da bi raje sani zgradili stavbe približno take površine ali malo večje kvadrature kot je površina enega hleva, člani de -lavskega sveta se verjetno še spominjajo, ko je bil sprejet sklep za izgradnjo skladiščne hale v velikosti cca 1100 m2, vendar take korsbrukci je, da je prostore mogoče kasneje preurediti v proizvodne oddelke„Z gradnjo smo nameravali začeti že jeseni lansko leto, vendar so se pripravljalna dela in od kup zemljišča tako zavlekla,da bi večina gradnje potekala pozimi. Za to se pa nismo odločili, ker bi s tem trpela kvaliteta zgradbe. Ideje in načrti so počakali do spomladi,med tem časom pa je perspektivni plan pokazal, da je nesmiselno v prostor takih dimenzij namestiti	skladišče,temveč je bolj smoterno, da v te
prostore preselimo proizvodne oddelkes obstoječe prostore v stari stavbi pa uporabimo za skladišče in šivalnice. Iz tega razlega se je prvotna oblika hale tudi precej povečala,to pa zato, da povežemc obstoječo sta ro tovarniško zgradbo in mehanično delavnico in da bo možno v ta prostor preseliti čimveč proizvodnih oddelkov in organizirati sedoben tehnološki postopek. Z czirom, da smo imeli v lanskem letu poplavo na območju tovarniškega dvorišča, smo tudi nivo ha le spremenili od prvotne zasnove Po prvotnem projektu je bil tlak hale v višini terena Petričeve njive. Po novi zasnovi pa bomo tlak dvig ili za cca 1 meter,to je za lo cm višje kot je tlak v mehanični delavnici. Razumljive je, da je ta zasip veljal cca lo milj. S din, vendar bi bila even tuelna škoda v primeru poplave lahko mnogo večja. Nadalje bo verjetno zanimiva tudi oblika hale. To je pritlična stavba na jekleni konstrukciji. Streha je stopnjičasta, to je v shed izvedbi. Tako vsa dnevna svetloba prihaja iz vrha. Da pase zagotovi čimenakomernejša o~ svetlitev delovnega prostora v oblačnem in sončnem vremenu,pa so strešna okna vsa obrnjena pre ti severu. To jc ugodno tudi zato, da poleti hala ni prevroča. Nosilni stebri strešne konstrukcije bodo v razmaku 12 metrov v prečni in vzdolžni smeri. Ti bodo tudi v celoti nosili stresno konstrukcijo. Zid oziroma lupina hale bo samostojno temeljena , kjer je upoštevana možnost,da v primeru nadaljnje povečave zid porušimo in halo podaljšamo v poljubni smeri brez nevarnosti, da se poruši streha,
Osvetlitev halo bo splošno tako močna, da bo vseeno, kje bo delovno mesto.. Prezračevanje in ogrevanje bo tcplczračnc s kanali pc tem sistemu kot v t težki montaži,vendar z možnostjo, da s kasnejšimi dodatnimi investicijami uredimo kli-mo-naprave,
Električni priključki strojev, ki bodo izven proizvodnih trakov, bodo od stropa navzdol, take da bo možno stroje razvrščati poljubno, kakor bo to zahteval tehnološki proces proizvodnje.
Gradbena, obrtniška in instalacijska dela je prevzelo Splošno" gradbeno podjetja TEHNIK iz Škofje Loke. Njegova ponudba je bi a gl^de na konkurenčnost najugodne jša.
Vzporedno z gradnjo hale pa bomo začeli graditi tudi vezni objekt med sedanjim skla -diščen gotovin izdelki v in ob ratno-upravno zgradbe. Ta vezni objekt bo podkleten in dvonadstropni, Kleti bodo uporabljene za povečavo kuhinje,pritličje in prvo nadstropje za V proizvodnjo oziroma skladišče, drugo nadstropje pa za upravo. Površina vseh prostorov je cca 5co m.2.
Rok za izgradnjo hale je do konca septembra letos, dočim bo vezni objekt končan v treh mesecih po pričetku del. Celotna investicija za oba objekta bo predvidoma znašala cca 350 miljonov starih dijj.
Eraest MLAKAR
KONFERENCA IPM
Kakšne modele bcac prodajali v letošnji jesensko-zimski sezoni, katere materiale in barvne nianse bomo uporabili, s čim bo mo najbolje postregli potrošnikom v štiridesetih prodajalnah širom naše domovine, o vsem tem pa o najrazličnejših težavah,ki tarejo kolektive prodajaln, smo razpravljali na peslevedski konferenci v Bohinju v dneh od 8. do 12. aprila.
Doslej smo kolekcije tujih dobaviteljev pogoste izbrali na brzino kar na konferenci, med -tem ko je za to konferenco po -sebna strokovna komisija izbrala najboljše tuje modele, ki bodo dopolnjevali domače kolekcijo v prodaji. Poslovodje so imeli tako več časa za izbirmo med modeli j za primerjave med domačimi in tujimi, skratka izbira je bila premišljena, kar je nujno,saj je od izbire in naročila na5kon-ferenci odvisen prodajni uspeh in zaleženost prodajaln.
Na kratko naj omenim ponudbe tujih dobaviteljev, iz česar lahko sklepamo vsaj približno prodajno ponudbo na tržišču v jesenski sezoni. Zelo pestre so bile kolekcije ženskih škornjev in moških gležnarjev, katerih je lanske jesen zelo primanjkovalo, izbira otroških škerenjčkov, pa čeveljčkov in nizkih otroških, čevljev je bila zares čudovita. Pri moških nizkih čevljih se spet upo -rabi ja j o., malo ožja kopita, medtem ko so materiali največ klasični
ter najrazličnejši antiki. Ponudba konkurence ni mnoge pred nami, presenetljiva po modnesti artiklov, materialih, fi-nišu izdelave in udobnosti je bila k<lekcija JADRANA iz Nove Gorice. Tako naši kot tuji med li ženskih škorenjčkov so v primerjavi z lanskimi žele izpcpclnjeni, poudarjajo vi-tiiest in eleganco, kar so modeli preteklih let skrivali, ri.idoli naših salenk so bili zelc pohvaljeni, medtem ko kolekcije priznanih tcvarn ženske obutve Lede, Kostane, Gazele po mojem niso kot v preteklih sezonah.
Za izdelavo ženskih salonk so uporabljeni raznih antik boksi, antik finis prevleke in na jra-zlične jše vrste kreko boksa, spet pa je precej zastopal lalc, ki je bil zadnje čase manj iskan. Modele krase najrazličnejši ekrasni šivi in zares lepi ekrasi, ki v kombinaciji z enako torbico pred -stavi jajc pravi medni dedatek.
Tudi naročanje za posamezne prodajalne je bilo novo. Vsak poslovodja je izbiral med osvojenimi domačimi in tujimi modeli, katere so spremljale tudi cene, tako da je vsak posle vodja pred naročilom ocenil kupno zmogljivost svojega tržišča in naročil iz pesamezne skupine čevljev zares le ti -sto, kar smatra, da bc najbolje predajal v prihodnji sezoni. Mncgi so se držali tradi -cionalhih naročil modelev iz sedanje ali celo lanske sezone, medtem ko so zlasti mlajši poslovodje smelo naročili nove modele, ker menijo, da je po-
trošniku treba vsako sezono osvežiti izbiro in jih privabiti z mednimi novostmi.
Za jesensko-zimsko sezone je bilo naročenih 223.ooc parov domr če obutve (lani 172.5eo parov, čeprav so jih prodajalne dobile več ket 3o.occ parov manj), izrazito je pcvečanc naročilo ženskih škorenjčkov in salenk (ti vrsti domače obutve sta zelc dcbrc prodajni) in tudi moških nizkih čev ljev, ki pa se v zadnjih zonah dobro uveljavljajo. Od tuje cbu-tve so večja naročila le v izdelavah, ki jih dema nimamo ter v modelih otreške cbuttfe, katere doma ne proizvajamo več, v^ko se zono pa je na tržišču veliko pomanjkanje otroških čevljev.
»
Na splošnem delu poslovodske konference smo se pogovori1! o te -žavah v proizvodnji za iesenko sezone, o letošnjem izvozu, o uspehih v lanskem poslovnem letu in o načrtih za prihodnje.
Poslovodje so odlcčno zahtevali, da mora biti naša prcii\odnja za letošnjo jesenske-zimsve sezono sigurna, da se tako ko+ lani ne sme več dogoditi, ko so prodajalne dobile ženske in moške škor -nje šele pred koncem sezone. Po mnenju vseh poslovodij bomo na tržišču uspeli le s čim tesne j -šim sodelovanjem prc'zvcdnje in trgovine, skratka, da bomo potrošnikom nudili modno b^ago v času največjega povpraševanja.
Anica GOVEKAR
PRIČELI SMC S PRIPRAVAMI DOKU -MENTACIJE ZA P< VEČANJE OBRATA V GORENJI VASI. REKONSTRUKCIJO BI IZVRŠILI ŽE LETOS, ČE BOMO USPELI DOBCTI KREDIT.
CGI3D SEJMA V PA DC VI
V dneh cd 25."do 27. aprila je bil v Padcvi 15. sejem čev ljev, izdelkov iz usnja, stro jcv in* izdelkov spremljajoče čevljarske industrije.
Ta sojem se veča iz leta v le to. V letu 1967 je sodelovalo 242 razstavljavcev na 5CC0 m2 razstavne površine, i960 leta 4oo na 1CCCC m2, letos pa nad 60C razstavljavcev v elegantnih in racionalno oblikovanih prostorih na 12CC0 m2 razstav ne površine Sejem v Padovi se nahaja v središču področja, v katerem izdelajo letno 67,000.000 parov čevljev.Glede na .■•-tM.lijanski izvoz čev -Ijev m usnjenih izdelkov, ka ter.i je znašal v lanskem letu 250 milijard lir. odpade na to področje 25$.
Razstava je bila odprta le 3 dni in je bila namenjena izključne domačim in tujim trgov cem, za cst.ile radovedneže pa sejem ni bil odprt. C as, v katerem je bil sejem odprt", smatrajo tako razstavljavci kot trgovci za najprimernejši, Razstavljavci lahko pripravijo svoje kolekcije za prihajajočo jesen in zimo,medtem ko trgovci lahko izbirajo —P-cl _z.adn.jih mednih težnjah.
Razstavljene je bilo veliko lepo .izdelanih med lov. Barve, katere so prevladovale, so bi le črni lak, rajv boks, veliko ševroa in pa novost- bian-tik. To je material, kateremu nanssejc antik na površino že v strojarni, Ko pa je čevelj
narejen in je še na kepitu, se s ščetke vrhnja plast po želji odvzame in take dobi čevelj nov izgled - skozi nianse se pokaže osnevna barva.
Oblike konic in peta sc ostale nespremenjene. Ie tu in tam je bilo videti kakšen ekstrem. Da je sejem zares zanimiv, dokazuje podatek iz preteklega leta, kc so sejem obiskali obiskovalci iz 36 držav.
Milan MOČNIK
KORIŠČENJI SREDSTEV SKUPNE PORAB 2
V tovarni in prodajni mreži smo oblikovali sredstva skupne porabe po sklepu delavskega sveta ob delitvi po zaključnem računu.. S.redstva skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo pa smo oblikovali na osnovi veljavnih predpisov tako, da smo cd vseh izplačanih osebnih dehrdkov obračunavali 4$. Iz 4?» sme odvajali 2o% za izgradnjo stanovanj borcev in 4$ za kritje razlike pri stanarini. Po teh oblikah smo formirali v tovarni do 16.4.1969 1,078.316,74 ND splošnega dela sredstev skupne porabe in 444.39o,4c ND za stanevanjsKc izgradnjo. V prodajni mreži je bile stanje 31.3. 1969 452.854,13 ND na računu sredstev za stanovanjsko izgradnjo pa je 114.661,69 ND.Delavski svet je na. svoji 1. seji odločal o tem, kako naj se razpoložljiva sredstva izkoristijo. Za letne dopuste bc vsak član kolektiva rejel 2.5od doseženih
osebnih dohodkov v preteklem 'leta in Še za kritje potnih stroškov po 13o,oo ND. Kdor bo letoval v Zlatorcgu v Uma-gu, prejme še 42,00 ND, otroci članov kolektiva po 21,00 ND in upokojenci po 42,oc ND. Za izplačila po naštetih kriterijih in za 12.4$ prispevek bomo porabili okoli 576.438.-NDo
Člani kolektiva prodajne mreže bodo prejeli za letovanje 2.5/ na osebne dohodke, doseže ne v letu 1966 in še vsak član po 25c,ocND za stroške vožnje. Za letovanje v Zlatorcgu bodo prejeli člani v prodajni mreži enak dodatek kot člani kolektiva tovarne. Isto bo velja lo za otrcke in upokojence. Regres bomo lahko izplačali zara di vezave sredstev skupne po -rabe v obratnih sredstvih šele po 1.7.1969.
V	kraju je še vedno v porastu privatna stanovanjska izgrad -nja. Za posamezne prosilce je delavski svet namenil skupno 3oc.ooo,oc din. Razpis teh sred stev s kriteriji za delitev je že objavljen na oglasnih deskah. Glede ostanka sredstev bo delavski svet še razpravljal. Splošna služba je namreč dala predlog, da se del sredstev nameni za nakup stanovanja. V slučaju, da ta možnost ne bo realizirana, bo c delitvi os -talih sredstev za privatno gradnjo še sklepal delavski svet.
V	prodajni mreži bo stanovanjska komisija za privatne gradnjo ali za nakup stanovanj sku paj 2oo.ooo,oo ND. Iz sredstev skupne perabe bomo tekočem letu plačevali tudi vse stroške za izobraževanje (redno in
izredne šolanje). Sredstva skup ne perabe bomo koristili tudi za izplačilo anuitet za stane -vanjske kredite /za razliko med anuitetami in obračunano amortizacijo/, za nabave ur za člane kolektiva, za dotacije in ostalo. Cd srodstev skupne porabe, ki jih borne rabili za vse os ta-
1
le potrebe razen za letovanje, za izobraževanje in za vse razne prispevke za narodno obrambo ali ob večjih elementarnih nezgo J dah, m or am c odvajati v republiki proračun 8$. Zaradi veliko pc j rabe obravnavanih sredstev bomo morali ob koncu leta plačati še p(seben prispevek. Delavski svet je na zadnji seji razdelil sredstva skupne porabe tudi za dotacije raznim prosilcem. Dotacije so prejeli: Sjndi™ j kalna pedružnica Alpine, godbe-na sekcija, judo klub, smučar -ski klub, mladinska organizacija v tovarni, esnevna šola, otročki vrtec ter ostale družbeno politične organizacije v kraju. Skup ne je delavski svet odobril za d dotacije 66.5oo,oc ND, Manjši .. del sredstev je ostal nerazdeljen Ta sredstva bomo rabili za teko- j če petrebe kolektiva.
Člane kolektiva mcram°obvestiti tudi c tem, da je delavski svet razpravljal c bodečem financiranju stanovanjske izgradnje.Sklenil je, da bcmc vsak mesec nalagali pri banki sredstva za stanovanjsko izgradnjo in na osnovi vloženih sredstev dobili pra -vico do kredita za člane kolektiva v višini 3o^. Pego j je, da sredstva vlagamo najmanj 13 mesecev zaporedoma. Če bomo uspeli vložiti 3oo.coc,oo ND bomo dobili 90.000,00 ND kredita z dobo vračanja 4 leta.
M. A.
- O -
LETOŠNJI" -JUBILANTI
9.	maja je 59 članov našega ko lektiva prejelo spominska da -rila za svoje 20-latno delo v podjetju. 20 let dela pomeni dejanske sodelovanje in pri -zadevanje pri razvoju podjetja in hkrati znak, kako moramo spoštovati člane kolektiva, ki so
s svojim dolgotrajnim delom prispevali, da je naše podjetje doseglo to stopnjo razvoja in uspehov.
Mlajši člani kolektiva so dolžni posnemati njihov zgled.
JUBILANTOM ISKRENO ČESTITAMO, JIM ŽELIMO MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU IN OSEBNE SREČE !
2o-letnico slavijo:
1.	Bajt Ivan
2.	Bogataj Anica 3„ Bogataj Ciril
4.	čadež Franc
5.	Dolinar Maksa 6,.	Erznožnik Ciril 7-	Erznožnik Iva
Erzncžnik Metod 9.. Gantar Ranči
10.	Gantar Stanko
11.	Gregorač Alojz
12.	Gregorač Joža
13.	Gregorač Marija 1A, Jerain Gabrijel 15» Jesenko Julija 16. Jurjevčič Jakob 17« Kavčič Heron 18. Kavčič Marica 19= Kavčič Vida
20.	Kavčič Viljem
21.	Kclenc Silva
22.. Kcgcvšek Kristina
23.	Kcpoč Alojz
24.	Kopač Frančiška
25.	Kopač Marija
26.	Košir Francka
27.	Kristan Draga
28.	Kristan Ivanka
29.	Kristan Marija 3c. Drmcta Vorana
31.	Mahnič Cilica
32.	Mlinar Anica 33- Mlinar Franc
34.	Mlinar Slavka
35.	Neveda Viktor
36.	Oblak Franc
37.	Oblak Janko
38.	Oblak Lidija
39.	Pečelin Franc 4c. Pečelin Pavla
41.	Pivk Marta
42.	Podobnik Ksenija
43.	Podobnik Štefka
44.	Pclanc Viktor
45.	Poljanšek Slavka
46.	Poljanšek Vida
47.	Praprctnik Marija
48.	Remic Slavka
49.	Ržen Lavrencija 5c. Slabe Kristina
51.	Sporiš Suzana
52.	Starman A lojz
53.	Šantej Anton
54.	Šubic Janez
55.	Tavčar Angelca
56.	Trček Nežka
57.	Trček Terezija
58.	Ugeničnik Hilda
59.	Žnidaršič Francka
Uprava
V tem mesecu je na Višji komercialni šoli Maribcr - oddelku za zunanjo trgovino kot izreden študent diplomirala tov. MARIJA STRLIČ
ISKRENO ČESTITAMO !
KVALITETA IN KONTROLA
Na našem in tujem t"gu postaja konkurenca iz dneva v dan močnejša, tako da sta kvaliteta in s tem kontorla postala zelo važen element proizvod -nje.
Da bo vsakdo lahko s polno odgovornostjo opravljal svoje de lo, kajti kvaliteta čevlja je stvar vseh nas, si moramo razjasniti nekaj zelo pomembnih vprašanj: zakaj je kvaliteta potrebna, kontrola in njena vloga, reklamacije in naš od -nos do njih, polog visoke produktivnosti je potrebna stalna skrb za visoko kvalitet to dela in ne nazadnje, kdo bo vse odgovoren zva kvaliteto iz delkov.
Naj poskusimo odgovoriti na pr vo vprašanje. Mislim, če hočemo govcriti o kvaliteti, da mo ramo .imeti v mislih vse tiste faktorje, ki vplivajo na kakovost proizvedenega čevlja. S tem namreč, da je čevlje pro -izveden nastane vprašanje prodaje. Končno oceno nam dajo šele potrošniki, ki čevlje kupujejo S seboj bomo lahko zadovoljni le, čebo zadovoljen tudi pctrošnik. Samo, če bi bilo kupcem vseeno, kakšen čevelj bo kupil potem bi vprašanje kvalitete ne bilo pomembno. Vemo, da odgovor na prvo vprašanje ni lahek. V težnji za kvantiteto se kaj rade pozab -l.ja kvaliteto čevlja in je zato naloga kontrole, da ugotavlja in opozarja n.\ nepravilnosti v proizvodnji. Seveda so te napake, ki jih ugotavlja kon -
trola, tako subjektivnega kot objektivnega značaja. Naj jih nekaj naštejemo: Včasih kontrukcija modela povzroča razne težave, trganje usnja pri pre izvodnji in nošn ji , premalo na t ar. čna izdelava gornjih delov kot s sestave, tanjšanje, šivanje gornjih delov, površnost pri sestav lja4ju barv, nepravilne veliko -sti peta, netranjkov, podplatov in podobno. Da pride do takih na pak je dostikrat kriv material. Kratki so dobavni roki, tako da ni vselej možne vračati slabih in nepravilnih materialov dobaviteljem, Zaradi pregrobih, trdil tankih ali nepravilno tanjšanih materialov se pojavljajo težave pri cvikanju in obdelavi čevlja, tako da nastaja zaradi tega škarl
Zaradi vseh zgoraj navedenih na -pak je bilo lani v proizvodnji precej nekvalitetne obutve. Tudi reklamacij kupcev je bilo vse pre več. To predstavlja veliko zgubc za naše podjetje. Ker je bil velik del teh napak subjektivnega, značaja (v montaži so obtolčeni, odrgnjeni gornji deli ipd.), jih moramo hitro odpraviti,saj znašajo škart in reklamacije 5$ vseh izdelkov, normalno pa naj bi bilo do 2$.
Zato je naloga nas vseh, ne samo montaže, šivalnic oz. neposredne proizvodnje nasploh, ampak tudi razvojne, nabavne in prodajne ter planske službe in seveda tudi kon trole, ki naj onemogoča prodajo slabih izdelk^v, da skrbimo za zadovoljivo kvaliteto, po kateri je naša tovarna postala znan doma in v svetu. Zato je potrebna pedantnost pri načrtovanju modelov in v proizvodnji. Mnenje nekaterih, da je kontrola v naši to
varni prestroga, ne drži, ker nam reklamacije dokazujejo na spretno. Celotni "cdilni ka -der kot tudi vsi estali morajo zate gledati, da se bo kva liteta še pobcljsala, ker bc-mo s tem prihranili velike sredstev in še pevečali sloves ALPINE.
Heron ŠUBIC
KAJ PA ODGOVORNOST ?
V sedobni teoriji samoupravnega sistema opažamo vedno pc gosteje poskus, doseči pravilno razmerje med samoupravljanjem in vedenjem. V zadnji številki revije "Teorija in praksa" avtor Franc Urevc z novih vidikov osvetljuje neve možnosti razvoja samoupravljanja, osred nja vsebina sestavka pa je posvečena odgovornosti in kako z novimi spremembami deseči do.sle~_ dno strok-vne odgovornost. Bistvene za samoupravljanje je kot vemo, ravno to, da se družbeno ekonomski odnosi demokratični, da so to odnosi enakeprav nih sodelavcev, ki gospodarijo z družbenimi sredstvi in si na temelju vloženega dela delijo dchcdek. V času skokovitega -tehnološkega napredka, v času vse večje delitve dela si ne moremo predstavljati nobenega družbeno-ekonemskega sistema brez organizacije, ki zelo na -tančno usmerja celotno delova -nje k vnaprej programiranim ciljem. Skratka ne znam si predstavljati, da bi lahke samoupravni sistem učinkovito deloval brez sposobnih strokovnih služb, brez organizatorjev de-
la in poslovanja, to pa pomeni brez ljudi, ki je njihova glav na naloga, da koordinirajo delo drugih. Take pravi avtor sestavka .
Dnevna praksa nam prinaša dovolj dokazov, da se premalo zavedamo, kako vpliva odgovornost^posameznikov na rezultate poslovanja.Odgovornost razumemo kot zavestno spr / jemanje nalog in dolžnosti, pri katerih sodeluje naša sposobnost in znanje.
Ko seštevamo rezultate dela posameznih obdobij, pravimo:"Analizira jmc, kako in kaj je bilo, da smo to dosegli". Izgleda pa, da smo se s tem že oddaljili od razlage, pa poglejmo- resnici v oči.
Ker je samoupravni sistem, sme vsi dolžni pc svojih sposobnostih in znanju sodelovati pri ustvarja nju novih vrednosti. Naše vsakdanje delo se sestoji iz številnih odgovornih nalog,ki jih nekateri rešijo površno, komaj zadovoljive ali pa dobro,zelc dobro. Široka skala pojmov je te in ni mogoče stalno ugotavljati, kake kdo svoje delo opravi. Ce je opravljeno dobro, kvalitetne, je tu gcvera o odgovornosti. Ni vedenje same zaradi tega, da bi pri take številnem kolektivu ugotavljali odgovornost in pravil no izpoliijevanje poverjenih na log. Ko delamo pravilnike in vred netimo posamezne delovna mesta ~~ skušamo nagrajevati pc učinku.Vsakdo misli od tem, da mera biti dele dobro in kvalitetne opravljeno pa naj to volja za proizvodne fazo ali pa umsko delo v te j ali oni službi podjetja. Hočem povedati, da v sedanjem . razvoju družbe računamo na vestnost in odgovornost posameznikov in to vseh, ki so v kolektivu.
ZaKaj se vsakodnevno srečujemo s
tolikimi nepravilnostmi? Toliko napak se naprnvi in vse to zmanjšuje uspeh. Ko vse to seštejemo, se veljko pozaa, preveč. Neodgovornost mnogih slabi našo poslovno moč. Ko bi se napake vsaj manjšale, bi rekel, da gremo naprej, se približujemo cilju. Tega pa ni. Pozabljamo, da imamo vsi koristi od našega dela in da je delo naša dolžnost in celo čast. Tc često premalo spoštujemo. Ko analiziramo neuspehe pa ne vidimo, da je bila skupna odgovornost preslabotna in da vsak ni napravil na svojem delovnem mestu tega, kar bi moral. Ce hočemo res kaj doseči v sedanjosti in prihodnosti, bo morala biti odgovornost posameznika znatno večja. Zavedajmo se, da je naš bodoči razvoj dejansko pot v smeri odgovor"-., nosti, ki se jo moramo v vsa -kem trenutku zavedati.
Na slehernem delovnem mestu bi morala biti prisotna popolna odgovornost do dela, ki ga opravljamo in ko bomo to do -segli, bomo presenečeni in zadovoljni. Samoupravni razvoj bo dosegel svoj največji uspeh.
R. I.
NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA
Iz meseca v mesec se povečuje število zaposlenih delavcev.
V	aprilu sme povečali število zaposlenih za 12 delavcev,tako da skupne število zaposlenih ob koncu aprila znaša 1176 delavcev.
V	aprilu so stopili v delovno
razmerje: 3j.lva Istenič, Rozali-ja Malovašič, Jožica Kosmač, Er-znežnik Maksimiljana, Cirila Cade ž, Vera Jesenko, Marta Božič, Vida Lapajne in Silva Pivk. Z delom sta prenehala Franc Gantar in Marjan Maček.
V	obratu Gorenja vas v tem mesecu ni bilo sprejetih novih delavcev, niti ni bilo primerov odpovedi delovnega razmerja.
V	prodajni mreži smo zaposlili
6 delavcev: Puljko Olga - Zagreb I, Davinič Katic§ - Beograd I,Go-gcljak Vilma - Subctica, Osojnik Terezija-MariborFučka Janja -Ajdovščina in Tisaaer Krunislav-Sl. Brod. Delovno razmerje je pre nehalo Zavrl Janezu - Ljubljana II.
V	lanskem letu smo imeli poprečje zaposlenih 1112 delavcev, ločeno
_po_.obratih ALPINA Žiri 848, ALPI-NA Gorenja vas 112 in v prodajni mreži 152. Poprečje zaposlenih cb koncu aprila letos pa je sledeče: skupaj 116C delavcev, od tega ALPINA Žiri 873, Gorenja vas 129 in prodajna mreža 158. Za obdobje 4 mesecev je to lep napredek.'
A. F.
Delavcema FRANCU GANTAR in MARJANU MAČEK želimo ob odhodu v po -koj mnogo let prijetnega počitka !
Poročili so se:
Demšar - Lapajne Marinka Naglic - Košir Marija Reven - Pajer Marija Miklavčič - Borcvnik Ana Jelovčan - Potočnik Cveta
ISKRENO ČESTITAMO !
DOGODEK V ^ TRI JE C? ZCRII
Prejšnji mesec nas je prizadela vest o požaru v tovarni o butve "ASTRA" v Zagrebu. Smrtne žrtve in nastala materialna škoda vse te je drage plačano cpczorilo, da se kaj takega ne sme zgoditi. Vemo, da tehnološki postopek v naši dejavnosti zahteva obdelavo material^ in manipulacije z "lahkovnetljivimi snovmi. Stalna prisotnost teh,snovi.v preiz -vodnem oddelku nas zavaja na mi sel, da znamo ravnati s temi snovmi in, da smo pri tem dovolj pazljivi. Vendar pa je to le videz, ki dostikrat vara.Ze najmanjša nepazljivost ali malomarnost lahko tudi pri nas povzroči enako katastrofo. Vemo, da ogenj v naš L tovarni niti ni tako redek in da sta samo hitra reakcija in prisebnost delavcev tista dva činitelga, ki preprečita posledice. Zato bedimo previdni povgcd in vedno. Ne prižigajmo vžigalic in vžigalnikov v oddelkili! Kadil-.ci, pazite na odvrženi ogorek! Dolžnost vsakega, člana kelekti -va je, da vsako po anjkljivcst, ki bi bila lahko vzrok za pc žar, takoj javi odgovorni osebi. Pri izvajanju ukrepev za požarno varnost pa nam ne sme biti žal denarja. I ben ukrep ni odveč in ne predrag.
Marija KASTELIC
NADALJUJEMO POT
Vse se je nekako pomirilo, vsaj take so bile nekatere želje. Pa spet. pride kaj vmes in se znova začne. Mirno je mesec dni, prazniki, za nami.se volitve v skupščinske organe. Ko bo to skozi, je bilo rečeno, bomo pa prišli do referenduma in na jasnem si bomo.
Skupščina občine Logatec je imela prvo sejo 23. aprila. Poleg ostalega je bile tudi nekaj be ■& sed o žirovskem vprašanju. Predstavniki občine so zagotovili,da bedo takoj vložili zadevo skup -ščini SRS, ki pc ustavi odgovarja za političnoteriterialno razdelitev. Ko da Skupščina SRS svoj pristanek, bo občina Logatec v Žireh- razpisala referendum.Take sedaj ta stvar izgleda. Rečeno in pcvdarjenc. je bilo, da se ne sme s tem zavlačevati, ker to • bistveno škodi družbenem življenju.
Komentarji so se nadaljevali in marsikaj takega je bilo slišati, predvsem na sestankih, ki ne sodi v sedanjo razlago reševanja družbenih protislovij. Prav bi bilo, da zvemo čimprej tudi mišljenje Škofje Doke in tako dosežemo , pravilne primerjanje poleg že povedanih prednosti.
Precej presenetljive je pa pose -gel vmes Ljubijanski'dnevnik, ki je prinesel sestavek o žirovskih puntarjih. To, kar je sedaj v Zi-reh, najbrž ni puntarija, ampak kvečjemu zavzemanje za boljši in
hitrejši razvoj kraja. Tovariš Bačnar jo v svojem pripove&o -vanju načel dejstva, ki ne sodijo v izraz resnica, istočasno pa skuša še poučevati mlade Žirovce zgodovino.
Poglejmo posamezne stvari. Kako so potekali zbori volivcev, se še dobro spominjamo. Zanimivo je to, da so bili izjemno obiskani. Kdcr je zbore obiskal najbolje ve, koliko je bila tep tana demokracija. V Stari vasi je zbor volivcev vodil predsed nik občine, ki je bil odgovoren za demokratičnost in mu tega ni mogoče oporekati..Res pa je, da so bili govorniki cd kriti in direktni pa tudi dc -volj glasni. Kdor je imel kaj povedati,je lahke prišel na vrsto. Da bi iz Alpine hodila e-kipa od zbora do zbora, to tudi ni res. Udeležil sem se treh zborov: na Dobračevi, v Žireh in Stari vasi, kamor bi po njegovem edine smel iti. To je demokracija. Zakaj sem se udeležil ostalih dveh zbe -rov, je bilo jasno povedano v prejšnji številki, ko je bilo zapisane, da zaradi tega, ker se predstavniki občine nedemokratično reagirali na izvaja -nje posameznikov v Račevi in na Ledinici.
Cas pa bo že, da poznamo nekaj esnevnih točk naše Ustave, ki govore c svobodi gibanja, go -vorjenja in podobno. Na vseh treh zborih sem se sre čal z najvišjimi predstavniki občine, ki so imeli, tako kot jaz, priložnost nasprotnega do k,:.zevanja. Mnenje večine, vemo, je bilo drugačno od njihovega.
Tovarišu Dačnarju ni všeč, ko je bilo v prejšnji številki po
vedanega nekaj o strokovni komisiji. V Geropekah je bila žele številna komisija. Strokov -njaki se običajne pozanimajo na obeh straneh, da potem lahko povedo svoje objektivno mnenje.Z nobenim od teh pred sejo nisem imel prilike govoriti. Te gotove ni prav, bile je to spretno zrežirano. Omenim pa naj te, da je poleg teh strokovnjakov, ki so bili v Gorcpekah, še dovelj žirovskih zelo priznanih stro -kevnjakev, ki bi pa verjetno tudi drugače spregovorili, poleg tega so pa tudi res Žirovci.
Zgodovina Žircv je bila že zdav naj napisana in jo bo težko po-tvarjati. Kdcr jo količkaj pozna, lahko ve, da je vezana na škofjeloško zgodovine in geografsko strukture. Naseljevanje na -ših predelov je bile v 13. stoletju in to je bilo delo frei -sinških škofov. Stare listine c tem prepričljivo govore in ni dvoma, da spadamo v zgodovine Lkofje Irke in njenega zaledja. Priznani slovenski zgodovinarji sc te znanstveno obdelali in bi se bilo krivične spuščati v te. Torej ima jc mladi Žirovci pravico črpati resnico iz uradnih znan ..stvenih virov. Gas NOB pa je še enkrat potrdil, da smo del Go -renjske, saj so se Žirovci priključili gorenjskim partizanom in 3e bojevali v loškem pogorju, na Gorenjskem in drugod. Zgodovini pa pri prikazovanju pc maga še geografija, ki,z Žircv-sko kotlino zaključi določeno ob moč je s svo jimi značilnostmi. Ko bi sedaj tujec prišel skezi Žiri, bi pa še vedno videl lične oznake na Selu in v Scvri, da je tu okraj Iranj. Torej se le ne zatajimc in vemo,kje smo. Ugotovili smo, da obstojata dva
pojma: resnica in govoriti resnico. Mi borne ostali kar pri resnici. Prav bi bilo, da pc resnici pridemo dc neve kvalitete, ki je v našem primera petrebna in da ne dosežemo novih petverb zgodovine.
R. I.
PREDSTAVLJA 33
ČEVLJARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER ŽIRI
2C, julija letos poteče dvajset let, ko je takratno Ministrstvo za industrijo SRS in Ministrstvo za delo SRS glede na potrebe in na predlog Tovarne športnih* čevljev Žiri, sedanje Alpine, z odločbo P-8055/2 z dne 2c.7.1949 ustanovilo Industrijske čevljarsko šole v Žireh. Namen ustanovitve te šele je bil, da izobražuje učence praktično in stro -kovno-teoretično v svojih učnih delavnicah za potrebe čevljarske industrije z območja SR S love -ni je. šola je internatskega zna čaja in nudi učencem pod ugodnimi pogoji vso oskrbo. V letu 196c se je šola reorganizirala, ko se je iz Ljubljane preselila v Žiri Čevljarska šola, ki je izobraževala učence za čevljarsko obrt naše republike. Vse od tedaj dela šola v okviru Čevljarskega šolskega izebraže -valnega centra Žiri z industrij-
v
skim in obrtnim oddelkom. Sole upravlja delovni kolektiv z zastopniki javnosti (zastopniki po dje ti j, Gospodarske zbornice SR3 in Občinske skupščine Logatec).
Šolo vedi upravni edber Centra, in ravnatelj. Tekoče stroške šole pokriva v minimalnih zneskih od aprila letos Republiška izobraževalna skupnost SRS, pedagoško strokovno pa vodi šolo Zavod za šolstvo S RS iz Ljubljane .
V	šoli se lahko izobražujejo učenci za potrebe čevljarske industrije za pet poklicev in sicer :
1.Prikrojevalec	zgornjih delov obutve
2.	Izdelovalec spodnjih delov obutve
3.	Sivalec zgodnjih delov obutve
4.	Navlačevalec zgornjih delov obutve
5.	Dodelovalec obutve.
Za potrebe čevljarske obrti se učenci v obrtnem oddelku lahko izobražujejo za:
1.	Izdelovalec zgornjih delev obutve
2.	Izdelovalec spodnjih delov obutve (čevljar).
Šolanje traja za učence, ki se izobražujejo za enega izmed industrijskih poklicev dve leti.Za učence iz čevljarske obrti, ki se učijo za izdelovalca spodnjih delev pa traja šela tri leta.
V	šolo se v industrijski in obrtni oddelek lahko vpišejo le učenci, ki so uspešno končali osem -letko. V šoli je v letošnjem le tu vpisanih v štirih industrijskih in dveh obrtnih oddelkih preko 120 učencev, ki pa so v ve čini dekleta in je le malo fantov .
Na žel jo.Industrijskega kombinata ^LANIICA Kranj in Tovarne obutve PEKO Tržič je naš center organiziral v letu 1966 v Kranju dislocirani oddelek, s katerim
je učencem omogočeno, da stanujejo doma. Vsi učenci, ki se šo lajo v Kranju, so štipendisti tovarn Planike in Peka. Cddelek v Kranju vedi naš strokovni učitelj tov. Zavrl ing. Janez, ki skrbi tudi za reden potek praktičnega pouka v podjetjih.Pouk je organiziran tako, da imajo učenci teden dni strnjen praktični pouk v šolskih delavnicah ali pedjetjih, teden dni pa strnjen strokovno teoretični pouk. Praktični p'uk v učnih delavnicah vodijo učitelji praktičnega pouka, v podjetjih pa pod vodstvom inštruktorjev. Učenci iz čevljarske obrti pridejo v šole le k strokovno teoretičnemu pouku, dočim jih v praktičnem delu usposobijo obrtni čevljarski mojstri ali obrati, iz katerih se učenci, ki imajo z njimi sklenjene učne pogodbe.
Učenci, ki biva jo,v Dpmu učen -cev, sc ped vzgojno učnim varstvom za katerega skrbi ravna -telj in vzgojitelj. Ob večerih so zanje organizirane pod vodstvom vzgojitelja redne učne u-re .
V	šoli ebsteja skupnost učencev, ki jc vodi izvoljeno vodstvo u-čeneev in mladinski aktiv.
V	okviru šole je organizirano tudi Selško športno društvo ČEV-
IJAR Žiri, ki skrbi za športno življenje vseh učencev.
V	okviru skupnosti učencev občasno organiziramo razna vzgojna predavanja za vse učence in predvajamo filme. Učenci v okviru raznih sekcij in krcž.*< v samostojno pripravljajo razne šolske proslave in prireditve, organizirajo mladinski ples ka -ko± tudi medsebojno učno pomoč, pomagajo pri skrbi za potreben
red, disciplino in čistočo v razredih, delavnicah in domu učencev .
Za izvajanje teh nalog skrbi 11-članski delevni kolektiv, za izvajanje strokovno teoretičnega in praktičnega pouka pa sc angažirani še najboljši strokovnjaki iz A lpine, Peka in Planike, ki honorarno poučujejo v šoli in neposredno dopolnjujejo in bogatijo znanje učencev poleg lastnih učnih moči. V zel( trdno oporo nam je tovarna čevljev Alpina s svojimi modnimi in proizvodnimi izsledki, sodelovanjem ter mnogokrat tudi z materialno pomočjo, da lahko premagujemo tekoče težave in rešujemo zahtevne naloge, ki jih prinašata nagel raz voj in čas.
V preteklem letu smo organizirali v Kranju cddelek Zagrebške višje tehnične čevljarske šole. Izreden študij je v seminarski obliki v popoldanskem času, na katerem predavajo njihovi priznani strokovnjaki in bomo tako dobili v treh letih prve čevljarske inženirje prve stopnjel
Šola je v teh dvajsetih letih obstoja in delovanja dala velike število kadrov, ki so danes že v slehernem čevljarskem podjetju v Sloveniji osnovni in organizacijsko- strok ovni kader in prodajalci obutve širom naše domovine. Iz navedenega zapisa je podana, le bežna slika in si bo bralec iz teh nekaj stavkov lahko ustva.ril le skop pregled našega dela.
Peter NAGLIC
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
TRV Ljubljana pripravi vsako zimsko sezono javno mladinsko radij-
sko oddajo "Spoznavajmo svet in domovino". Za to tekmovanje izbere tiste slovenske kraje, kisso še manj znani in so pripravljeni sodelovati. Tako smo se vključili tudi Žirovci.
Na začetku tekmovanja je bilo skupaj 16 krajev. Z žrebom so določili tekmovalne ekipe za prva srečanja. Mi smo tekmovali z Ribnico na Dolenjskem. Tekmovalci so bili odlično pripravljeni, saj so odgovorili na vsa naša vprašanja.Tudi gledalci v dvorani so odgovorili na večino vprašanj; znanje obeh. pa nam je prineslo zmago, in sicer je bila razlika v točkah 19:17. S to zmage smo bili vključeni v četrtfinale -srečanje z Žalcem. V Žalcu smo videli za nas težkega nasprotnika, zato smo bili priprav - . ljeni tudi za poraz. Vendar smo se kljub temu vneto pri -pravijali in si tudi pribori -li zmago (16*11). 26. aprila je bilo na vrsti polfinalno srečanje s Hrastnikom. Hrastnik je kraj, ki ima bogato zgodovino in so lahko postavili zelc težka medmestna vprašanja. 0 Žireh pa je male napisano, zato se težkih med -mestnin vprašanj ne da postaviti. Vprašanja morajo biti namreč sestavljena iz literature, ki se lahko dobi v knjižnicah., Zato smo že z medmestnimi vprašanji izgubili precej točk, poleg tega pa še tekmo -valci niso najbolje odgovarjali. Hrastničani so zmagali in se bedo v finalnem srečanju pomerili z Dravogradom. Končni zmagovalec prejme nagrado 5.COO.- N din v obliki praktičnega dari-"la (televizorja, radioaparata itd. )
Letos smo Žirovci prvič sodelovali na tej oddaji in je bila za nas kar uspešna, drugič pa se bomo še bolj potrudili.
Silva BAJT
PRVOMAJSKI IZLET BUDIMPEŠTA, PRAGA, DUNAJ
Prepotoval sem že precej zahodnih držav, zat.e me je tokrat vlekle na vzhod. V sredo 3c. aprila smo se prvič napotili na tako dolg družinski izlet. Vreme je bilo kot naročeno, ko smo vozili preko Ljubljane, Zagreba in Varaždina preti Madžarski meji. Po minimalni forn malnosti na naši carini smo že zapeljali skozi nekdaj tako zloglasne železno zaveso, ki pa do danes ni ostala brez sledov. Srečanje z vojaki na meji je bile za nas nenavadno. Nekaj naši in italijanskih avtomobilov je vstavilo pred zapornico. Toda nihče se ni menil za nas. Končno so se nas le usmilili in začeli s temeljitim pregledom. Po dobri uri brezsmiselnega čakanja so nam šele povedali, da mora vsak, ki potuje na Madžarsko, zamenjati pet tisoč starih dinarjev v njihove forinte. Ta denar je treba porabiti pri njih, ker ga nihče ne zamenja. Zanimivo je, da tega denarja niso hoteli niti v njihovi menjalnici na češki meji. Tega denarja nam je c-stalo še nekaj tisočakov. Protestirali smo, kakšna država je to,ker noče lastnega denarja. Nismo dobili odgovora, le češki carinik, tu so namreč skupaj, se je nasmehnil in dodal: "To se vprašamo tudi mi."
Končne srno prešli meje in cdbr zeli proti Blatnemu jezeru.Pred nami se je odpiral nov svet. Ostali smo sami na neskončno dolgi ravni cesti. Le tu in tam smo srečali kakšno vozilo, ali pa je stalo cb cesti, veznik pa se je trudil, da bi ga spravil v pogen. To je značilno tudi na čeških cestah, kar je povsem ra zumljivc, saj so v teh dveh deželah v prometu vozila celo iz leta 192o,
Sonce se je že spuščalo za valovito pokrajino, ko smo prispeli do Blatnega jezera. Peg -led na jezerc je bil čudovit. Zlato rumeni žarki so se prelivali čez gladino in se tajinst-veno zgubljali na nizke hribe, k?, or je zahajalo sonca. Pot nas je vodila dalje ob jezeru mimo lepo urejenih počitniških. hišic in lepe pokrajine. Povsem se je že zmračilo,ko smo prispeli do Budimpešte in že smo imeli 550 km poti za seboj.
Pričakovali smo prave predpraz-nično razpeloženje in precej -šnjo živahnost v tem velemestu. Tu pa sme bili nekoliko razeča rani. Široke ulice sc bile slabo razsvetljene, skoraj prazne in brez znakov praznovanja. Le tu in tam je bilo videti majhne zastavice, ki so spominjale na nekaj državnega. Zapeljali smo preko novega mostu v center mesta in nartcirali. Tudi v središču mesta ni bilo kaj več ži -vahnosti. Promet se odvija ve-čineraa s tramvaji, avtobusi ali peš. Ves tempo podjetja je zelo počasen. Po trgovinah in lokalih sc precej brezbrižni do strank, menda niso plačani po učinku in že prvi hip pri njih opazi prav tista nerodnost dc
tujcev, ki so jo pred leti očitali nam. Naj povem primer, da pri najboljši volji nismo nikjer mogli kupiti razglednice mesta, niti ne v hotelu, kjer sme prenočili. Prenočišče se lahko dobi in ni jdrago.
Zjutraj smo si šc enkrat ogledali mesto, ki se je vse kopalo v soncu. Razsežni mostovi preko Donave, ki povezujejo oba mestna dela,dajejo mestu veličasten videz. Le ulice sc nekam otožno brez sodobnega blišča zavita v svojo staromodno pregrinjalo. Pravo nasprotje temu pa je moda oblačenja. Mehčani sc oblečeni solidne. Pri dekletih še vedno prevladuje mini krilo, fantje pa so oblečeni elegantno in še ne nosijo beat pri -česk.
Morali smo se posloviti od Budimpešte in se napotiti proti Slovaški. Spet smo se vozili po lepo valoviti pokrajini. Na vse strani so se razprostirala nepregledna polja in ne malo smo bili presenečeni, da so kolhozniki delali po vseh poljih na sam praznik dela. Na -pravili sme nekaj posnetkov, toda njihov vodja je od daleč ostro pro testiral, mi pa sme odhiteli proti Češki meji. Pc krajšem carinskem pregledu, smo že vodili po lepi Slovaški, ki močno spominja na naše Hrvaško in njene prebivalce.
V majhnem mestecu Lipnik pri Levicah sme obiskali Nadjinino dopisno prijateljico. Tu smo bili sprejeti in pogoščeni kot pravi bratje. Spoznali smo, kake Čehi cenijo Jugoslavije, naš Tito pa jim je pravi simbol bratstva in svobode .
Naši gostitelji so bili ljudje, ki sc prišli iz dežele in so zaposleni v tovarni parnih kotlov. Mož je tehnik in zasluži na mesec
'7c.ooc din, žena pa vezi žerjav, kar je za naše pojme nekolike nenavadno in zasluži 5o.coo din. Delajo osem ur in imajo proste sobote. Delovna doba pri njih traja za moške do petinšestdesetega leta in za ženske do šestdesetega leta starosti.Osnovno šolanje pa je obvezne devet let,, Nasplosne je pri njih stan dard nekoliko nižji k)t jugoslovanski , Stanovanjs imajo lepo urejena in opremljena z vsemi potrebnimi aparati za dom in družino, le vsi predmeti so obdelani malo bel j grobo kot pri nas. Privatne gradnje je malo, večji del gradi drŽava. Precej več kot stanovanja grade ceste. ICar neverjetno se zdi motoriziranemu turistu, da grade tako raz-sezna cestišča, obenem pa tako zavirajo razvoj motcrizacije. Znano je namreč, da ima neka jsto tisoč Cghcv že pc par let plačane domače škode, pa jih ne dobe ker preveč izvozijo. Pri vsem fcem razmišljanju o razvoju njiho v3 motorizacije pa ima človek občutek, da se res plansko pripravljajo, ko bodo avtomobili preplavili deželo, pri nas pa je bilo to ravno obratno.
Že drugega maja smo se morali posloviti od te simpatične družine seveda z vabilom, da tudi oni obiščejo Jugoslavije. Na -potili smo se po vsej dolžini češke preko Brna proti Pragi. Kdo ne bi poznal njenih enoletnih nemirov in upornosti. To je ,_mesto z nekaj nad miljon prebivalci in na prvi pogled nič bolj živahno od Budimpešte. Zapeljali smo v široke in skoraj prazne ulice, se ustavili in napravili posnetek za spomin, pogledali na zemljevid mesta in
že nam je priskočil na pomoč prijazen meščan ter nas vprašal, kam želimo. Ni mu bile žal pol ure, da nas je spremljal do našega znan ca inženirja Hubača. Ta je bil namreč kot študent vodič čeških turistov po Jugoslaviji, nam pa je razkazal njihovo Prago. Po prvih vtisih se mi je Praga cd Evropskih mest zdela še najbolj podobna Parizu. Skozi mesto teče Vltava, nad njo pa se dvigajo Hradčani s starim delom mesta. Tu stoji tudi vladna palača in znamenita srednjeveška cerkev sv. Vita.
Pogled iz Hradčancv na to uporno mesto je ganljiv in nehote se ti vsiljuje misel, da nekdo bdi nad njim in mu veli, ostani tako, kot si bilo pred deset leti. Zapeljali smo se nazaj v središče mesta in si ogledali znamenitosti: Karlav most, Mestni taeter, Staro-mešlski orlov in glavni mestni trg Vaclavske namesti. Na tem trgu stoji tudi narodni muzej, ki pa je močno poškodovan od lanskoletnega napada. Tega Pražani ne poza bi jo povedati. Poleg te znamenite stavbe je bilo požganih in poškodovanih še nekaj drugih javnih zgradb med njimi tudi palača RTV.
Splošen vtis iz Prage: Mesto jo močno zaostalo v razvoju v pri -merjavi z drugimi evropskimi mesti. Trgovine so slabo založene. Promet pc ulicah je nekoliko ži-vaiinejši kot v Budimpešti. V prometu je še neverjetne veliko pred vojnih avtomobilov. Njih rja in razbitost ne moti niti prometnih uslužbencev. Ko vidiš skupino takih avtomobilov parkiranih ob kraju ceste, imaš občutek, da jih je tam nekdo pustil že po prvi svetovni vojni.
Ljudje v Pragi so nekoliko bolj
živalmi kct v Budimpešti. Mode imajo nekako isto, le da fantje že nosijo beat pričeske. Precej živahnosti dajejo mestu tuji turisti, izključno samo zahodni in mladina, ki gre svojo poti Zbira se v manjše skupine in pre peva nekakšne protestne pesmi. Zanimalo nas je, zakaj v mestu ni videti vzhodnih turistov.Povedali so nam, da jih po lanski aferi ni, menda jih ne puste njihove dežele zaradi varnosti. Tujih vojakov nismo videli. Tu9 di ti iz istih razlogov ne smejo iz svojih taborišč, ki so nameščena izven mest. Češki vojaki pa uživajo večjo demokracijo, celo štopajc ob cestah in se vozijo v druge kraje. Po ulicah pa patrolirajo skupaj z miličniki. To je menda le navidezni ukrep varnosti za oči okupatorja.
Vprašali smo, kako je z njiho -vim potovanjem v d^uge -dežele. Dejali so, da je zelo omejeno, le nekaj tisoč Pražanov dobi dovoljenje in to samo za dežele s socialistično ureditvijo. Maj -bolj je za njih zanimiva Jugo -slavija. Že zvečer stojijo v vrstah za dovoljenja za naslednji dan,za vzhodne države pa ni za-niman ja.
Po tridesetih kilometrih vožnje po mestu smo si na kratko ogledali njegove znamenitosti in pre nočili v hotelu Solidarita. Prenočišče in zajtrk je stalo tri-tisoč din na osebo. Po nepozabnih vtisih v mestu duhovitega £vejka smo se 3» maja podali na 820 km dolgo pot preko Dunaja proti domu. Mimogrede smo si ogledali še Dunaj, .i e s t o sanj naših babic in prababic. Po dolgi utrudljivi vožnji je hčerki zanimal le še za-
baviščni Prater. Povzpeli smo so z znamenitim dunajskim kolesom vi soko nad mestne strehe. Pogled z višine na velemesto je čudovit. Pc krajšem ogledu Dunaja smo se odpeljali preko Gradca proti Ma -riboru ter 4. maja sreeno prispeli domov.
Za konec pa še podatek za šoferje in nasvet bodočim turistom. Prevozili smo 2120 km z avtom Ford 12 M 1300 ku, poraba goriva znaša točno 8 1 na 100 fam. In turisti. Kadar se boste podali na take dolgo pot, vam svetujemo, da greste spomladi ali jeseni,poletno vročino pa izkoristite za morje in planine.
Jože PETERNELJ
ŠPORT
-Žirovske pionirke republiški prvak v košarki-
Naši najboljši košarkarski klubi, ki nastopajo v prvi zvezni ligi, so prenehali z borbami za točke. Najboljši bodo odšli sedaj na treninge državne reprezentance, ki si bo v kvalifikacijah poskušala priboriti vstop na Evropsko prvenstvo v košarki. Nasprotno pa sc klubi v II. ligi zahod in vzhod ter v republiški ligi šele dobro pričeli z tekmovanji.
V senci teh tekmovanj pa je potekalo tudi republiško prvenstvo pionirjev in poincrk v košarki. Obe žirovski ekipi sta se plasirali v polfinale tega tekmovaaja. Prvi so v polfinalu poskušali srečo fantje v Trbovljah. Prvo tekmo so dobili, žal pa so odločilno tekmo z domačini izgubili ter tako
izpadli i z nadaljnjega tekmcva-
i i a.
Več srečo se imela dekleta,ki so polfinalna srečanja igrala doma. V skupini, z ekipami osnovnih šol iz Pivke, Kette Murn iz Ljubljane in Trate iz Škofje Loke, so bile prve in tako dobile pravijo do nastopa v finalu. Finale je bil v Hali Tivoli v Ljubljani jlJI sicer 26. in 27. aprila. Sodelovale so (.kipe; III. osnovne šole M, Sobota, P.adenci, D.Ke -tte Ilirska Bistrica, D. Kumar 'Ljubljana, T- Ceč Trbovlje in Žiri .
Igrali so v dveh skupinah, zmago— val3a vsake skupine pa sta po -tem medseboj odločila, kdo je naj ooljši v republiki. Žirovke sc najprej premagale D. Kette z re-...ul batom 29:18, nato Radence z 29:7 - V finalu sc igrale z III. osnovne šel o M. Sobota in zmagale z 14:1C in tako zasedle prve mesto.
Vsekakor Je tc izreden uspeh naših mladih tekmovalcev in prizna i je Dar.Lju in Marku Erznožnik za načrtno delo pri vzgoji mladih in dobrih košarkarjev.
Tudi člani košarkarskega kluba KIADIVAR se marljivo pripravijaj-jo na start v Gorenjski ligi. V ta namen so odigrali že tudi dve trening tekmi in sicer z Idrijo ter zmagali z 72:31 ter člani in mladinci med seboj, rezultat pa je bil. 7o:62 za člane. Ti dve tekmi sta pokazali, da klub lahko sestavi dobro ekipo in da so vsi tekmovalci zelo izenačeni, take da med prvo m drugo postavo ni -.obene razlike .
Tudi. s tekmovalci iz Dolenjega ?' ogatca sme se domenili, da bedo prišli igrat. Toda kljub temu,da
je bile vse podrobno dogovorjeno, niše prišli, niti nas niso obvestili, zakaj jih ne bo.
V prvem delu tekmovanja bodo doma igrali samo dve tekmi in si cer 15. tega meseca z Ekipe Basket iz Kranja in čez 14 dni z Ra dcvljico. Gostovat pa bodo odšli še dvakrat in sicer v Plropo in Medvode. 8.maja pa so že odigrali prvo tekmo v Kranju s Kranjem,ki so jo po izredno napeti in ogorčeni borbi izgubili z 67:66. Za začetek je to vsekakor prav lepo, z malo več sreče ter ob normalnej-ših pogojih kot so vladali, na tekmi pa bi lahko zmagali, saj so nekaj časa vodili cele z 14 točkami prednosti. Toda vsak začetek je težak, posebno pa še za novinca, ki prvič tekmuje v ligi, Upajo, da bodo imeli doma več sreče,obenem pa se zanašajo tudi na to, da jih bodo gledalci dobro podprli, saj sc v Kranju videli, kaj pcae-ni, če imaš glasno občinstvo.
Miha KOVEKAH
FILMSKI SPORED V KINU SVOBODA ŽIRI za čas od 15.5. do 15-6,69
17.-18.5. KOMISAR X
nemški kriminalni
21.5.	IZGUBLJENA ŽENA
španska drama 24.-25.5. BONIE IN KLAVDE
ameriška drama 28.5.	ŽIVLJENJE NA NITKI
ameriška drama
31.5.	AVANTURISTI 1.6. francoska drama 4.6. PERSONA
švedska drama 7-8.6. NORČIJE PARDIJANA
francoski pustolovski
11.6.	V SENCI KOTLA -amer.west
Anton ŽAKELJ ZBEGANI Ž
Ves zbegan in preplašen sem, kaj storil naj bi sam ne vem, kako naj se opredelim, da zopet blažen mir dobim.
V objemu šem logaškem zdaj pa k Loki spet želim nazaj, brez miru je in pokoja, zdaj ubc-ta duša moja.
Če zgodovina nas uči, da k Loki smo pripadali, zakaj trditev ta velika, zdaj se tu pa tam zanika
Ker geografski položaj, je tudi važen za naš kraj, me zdaj prepričati žele, naj k Loki bi pridružul se.
A drugi, skušeni možje, ta čas takole govore: "V Logatec vodi naša pot, iskati nimaš kaj drugod."
I R 0 V S C
Le kaj na revček zdaj storim, kako naj se opredelim, ko pride odločitve čas, in treba bo oddati glas.
Le ena misel še živi, ki more me tolažiti, tribuna javna nam pove, kako naj vsak odloči se.
Prišel trenutek bo napet, ko referendum bo nared in zgodovine nova stran zapisana bo na ta dan.
Izjasnil se bo naš občan, bo šel li na gorenjsko stran, al'Notranjec bo še v naprej, kot bil je osem let doslej.
Takrat se bo za vekcmaj Žirem določil položaj, končan bo vsakršen prepir, v Žireh bo spet zavladal mir.
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo ALPINE tovarne obutve ŽIRI.
Ureja ga uredniški odbor: Silva Burnik
Jože Peternelj Albinca Možina Vladimir Pivk .A lfonz Zajec Anton Žakelj Anton Hribar
Ivan Canuder - odgovorni urednik Majda Jesenko -e- glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 100C izvodov.
Žiri, 15. maja 1969
K R Z A N K A
.1 • t	1	2 • 1	3, i	4 i	"" ' ! 5 ! 1	1 j
116 i		! i l			i	
! 8		!	m	'////,	9 i	
lo				11	]	
12 t I i I		/,/j 'M	«i 1			i t 1 t
|! 14 j i		15				i II
16 >* i			s	17	j	| j
"T			19		T" I	
		2o				
	22		s	23		24 , l i
i 25. i		■1	26			' a
127 M __	<			€	28	
I 291 ' f r '			\4	30		j i
;i 3i s !i		M/,	32			1 ___j t i ;
H 33 ' !i !		34				
—j! 35 i?					i	1 1
lezo, 15. naselje na periferi 32» važen notranji organ, 24. osebno, 25. v grški mitologij duze, 26. dva soglasnika, 30. avtomobilska oznaka Livna.
VODORAVNO; 1. ime žirovskega kvinteta narodno zabavne glasbe, 6. gora v Kamniških Alpah, 8. osebni zaimek, 9» s oglasnik in samoglasnik, lol v glasbi mehka to -novska lestvica, 11. albanska de narna enota, 12. znamka težjih italijanskih avtomobilov, 13. mena pri izmeničnem toku, 14. naj •• nižji čin v JLA, 16. ženski pevski glas, 17. znak za'kemično prvino iridij, 18. kitajska denarna enota, 2o. reka'v Albaniji, in Metohiji, 22. prislov časa, 23. kositer, 25. nalivna peresa, na-livka, (imenovana po izdelovalcu), 27. slovensko podjetje za distribucijo električne energije, 28. različni črki, 29. osma, šestnajsta in tretja črka, 3o. okrajšano moško ime. 31. A ntcn Drmota, 32. domač izraz za bal -kon pri gorenjskih kmečkih hišah, 33. sodobni slovenski slikar (Karel), 35. žensko ime,
NAVPIČNO; 1. mesto v Sloveniji, kjer je bilo 19/2 1944 zgodovinsko zasedanje SNOS-a, 2. menično jamstvo, 3- veznik, 4. različni črki, 5. delavec v težki indu -stri ji, 6. nizka predalna omara, 7. pletena torba, 11. abeceda in jezik, 13. kemični simbol za žeji Ljubljane, 19. ploščinska mera, domač izraz za izročitev denarje, i krilati konj, rojen iz krvi Me-oklopno vozilo, 32. želatina, 34.
Sestavil-.Vladimir PIVK
OLANE KOLEKTIVA OBVEŠČAMO, DA V PRILOGI DANAŠNJEGA BILTENA OBJAVLJAMO TEMO ZA DISKUSIJO; NOVE OBLIK7]] V UPRAVLJANJU PODJETJA,
Prilega za diskusijo
NOVE OBLIKE V UPRAVLJANJU PODJETJA
V 19-tih letih,odkar je v Jugoslaviji proglašeno načelo samoupravljanja, je samoupravni sistem na vseh področjih družbene dejavno -sti sprostil toliko ustvarjalnih sil, da smo iz zaostale in razrušene dežele postali ena od tistih dežel, ki se najhitreje razvijajo in to praktično brez pomoči tujega kapitala.
Nagli razvoj tehnologije, v kateri dobiva vse večji pomen avtomatizacija, spremlja prav tako nagel razvoj blagovno-denarnih odnosov, saj je tudi. to bistven pogoj za vključitev v svetovni trg in za vključitev naše dežele v vrsto razvitih dežel, ne samo v pogledu produktivnosti dela,'ampak tudi v pogledu življenskega standarda delovnih ljudi.
-Vzporedne s tem pa mora iti tudi razvoj našega samoupravnega sistema .
Delavski svet in upravni odbor sta v začetku imela precej omejeno pristojnost, saj je država še vedno urejala vse najpomembnejše elemente gospodarjenja, posebno pa še razpolaganje s sredstvi. Zato je bila v tem času funkcija organov upravljanja bolj v kontroli kot pa v gospodarjenju.
Tako se je v tistem času zahtevalo, da mora biti v organih uprav Ijanja zastopano določeno število neposrednih proizvajalcev ( v delavskem svetu dve tretjini, v upravnem odboru pa vsaj polovica), da bi delavci lahko kontrolirali direktorja, ki je bil takrat stavnik države. Država pa je kmalu začela prepuščati podjetjem vse več samostojnosti, s tem pa je na delovne skupnosti prenašala tudi vse večje odgovornosti za gospodarjenje. Direktorji podjetij so izgubili lastnost državnih organov in postali odgovorni tudi delovni skupnosti podjetja. Direktor je dobil po zakonu položaj organa upravljanja, odpadle pa so vse omejitve glede števila neposrednih pro izvajalcev v organih upravljanja.
Opuščanje pristojnosti države (deetatizacija) v gospodarstvu pa še ni končano. Vedno več pristojnosti prehaja na sama podjetja in druge delovne organizacije. Tako je letos že prepuščeno podjetjem, da sama urejajo poslovanje s svojimi sredotvi, razpolagajo z dohodkom, amortizacijo in vrsto drugih zadev, ki so bile doslej urejene z zakoni, med njimi celo obveznosti do narodne obrambe. Hkrati pa je sedaj prepuščeno delovnim organizacijam, da same urede tudi način in oblike upravljanja.-
Po XV. amandmaju zvezne in republiške ustave s podjetjem upravlja de lovna skupnost podjetja, ki pa določene pristojnosti upravljanja lahko prenese na delavski svet. Delavski svet torej upravlja podjetje krt predstavniški organ v imenu delovne skupnosti, vendar samo v tistih zadevah, za katere ga. delovna skupnost pooblasti s statutom. Delavski svet je hkrati tudi edini organ upravljanja, ker svojih pooblastil v upravljanju ne mere prenašati naprej. Z drugimi
besedami: delovna skupnost svoje samoupravne pravice in dolžnosti opravlja sama neposredno (n.pr. z referendumom, glasovanjem in ped,) ali pa jih v njenem imenu opravlja delavski svet (če ga delovna skupnost za to pooblasti). Ker je tehnično neizvedljivo, da bi delovna skupnost v velikem podjetju neposredno odločala o vseh mogočih vprašanjih, je razumljivo, da bc delavski svet tudi v prihodnje moral imeti precej široka pooblastila, posebno Še, ker ni več upravnega, odbora kot organa upravljanja in tudi direktor ni več organ upravljanja.
Pač pa izhaja iz ustavnih določil in iz zakonov, ki so že vsklajeni s spremenjeno ustavo, naj imajo delavski sveti svoje izvršilne organe: kolektivne in individualne. S tem je prišla do izraza tendenca, naj se sistem upravljanja v delovnih organizacijah približa skupščinskemu sistemu, obenem pa je končno napravljena razmejitev med funkcijo upravljanja in izvršno funkcijo. Tako kot so zvezna in republiška skupščina predstavniški organi, ki upravljajo federacijo oziroma republiko v imenu občanov, tako so delavski sveti predstavniški organi, ki upravljajo podjetja v imenu članov delovne skupnosti .
Vsaka skupščina ima svoje izvršne organe. Kolektivni izvršni organ je izvršni svet (ali kot se v zadnjem času vse pogosteje sliši "via da"), individualni izvršni orgam pa je predsednik izvršnega sveta, ('"predsednik vlade").
V delovni organizaciji pa je individualni izvršni organ direktor (generalni direktor, ravnatelj, upravitelj ali kako drugače imenovan), kolektivni izvršni organ pa se lahko imenoval izvršni odbor ali kako drugače.
O tem, kako naj bodo organizirani izvršni organi v delovni organizaciji, čdloča sama delovna skupnost s statutom. Dokler pa ne bo spremenjen statut, se vprašanje izvršnih organov začasno reši s sklepom delavskega sveta.
Namen tako korenitih sprememb ustavnih določil je popolnoma očivi-den:
1.	vsebinsko poglobiti in obogatiti samoupravne pravice in dolžnosti delovne skupnosti,
2.	zaostriti odgovornost za izvajanje aktov delovne skupnosti in njenega organa upravljanja (delavskega sveta).
Doslej so se te odgovornosti tako prepletale, da pogosto ni bil nihče dejansko odgovoren. Delavski svet, upravni odbor in direktor so namreč kot org.upravijanjavsi ukrepali v imenu delovne skupnosti, obenem pa so imeli tudi izvršilne funkcije.
Koncepcija izvršnih organov delavskega sveta omogoča, da se tudi odgovornost teh organov postavi na enak način kot se to uvaja v skupščinah. To je takoimenovana politična odgovornost, ki se izraža približno takole:
Skupščina zaupa nekomu mandat za sestavo vlade (izvrpnega sveta). Mandatar mora sestaviti in predložiti skupščini predlog liste članov vlade (ministrov) cz. izvršnega sveta. Pri sestavi liste mora mandatar gledati na to, d. bo sestavil takšne ekipo, ki bc lahko delal kot čelota ("tim"), obenem pa, da bo vsak član ekipe odgovoren za določeno delovno področje, na katerega se seveda mora spoznati. Skupščina razpravlja o predloženi listi in jo lahko sprejme, ali pa tudi odkloni. Če je skupščina sprejela predloženo listo, postane mandatar predsednik vlade. On in vlada kot celota odgovarjata za svoje delo skupščini. Posamezni člani vlade pa so odgovorni hkrati predsedniku vlade in skupščini.
Oe vlada kot celota ali pa njen predsednik ne izvaja politike, ki jo je določila skupščina, lahke skupščina izglasuje nezaupnico. V tem primeru je "vlada padla", skupščina pa poveri mandat za sestavo neve vlade drugemu (lahke pa tudi istemu)mandatarju. Skupščina pa lahko zahteva tudi odpoklic posameznega člana vldde. Predsednik vlade takšnega člana odpekliče in predloži skupščini v
v
potrditev drugega. Ce pa tega ne stori, glasuje skupščina o zaupnici predsedniku vlade. Seveda predsednik vlade lahko tudi sam odpokliče člana, ki dela ne opravlja take kot se od njega zahteva, vendar mora odpoklic potrditi skupščina.
Lahko pa se tudi zgodi, da se vlada ne strinja z neko odločitvijo skupščine, V tem primeru vlada kot celota poda ostavko. Ostavko pa lahko poda tudi posamezni člana vlade, če se ne strinja s kako odločitvijo skupščine, vlade ali predsednika vlade.
Takšen sistem "politično odgovornosti" izvršnih organov je do skrajnosti demokratičen in obenem učinkovit. Izvršni or; an mora nepre -stane računati s tem, da ga predstavniško telo lahko vsak čas razreši, če ne bo delal tako kot se od njega zahteva. Predstavniško telo pa mera tudi gledati, da bo sprejemalo le take sklepe, ki se dajo uresničiti.
Sedaj, ko se odločamo o tem, kakšne izvršne organe bomo imeli v podjetju, kako jih bomo volili in kakšno naj bo njihovo delovno področje, se samo ob sebi vsiljuje vprašanje:
Zakaj ne bi v podjetju postavili odnosa med delavskim svetom in njegovimi organi, posebej pa še politične odgovornosti izvršnih organov, na enako bazo kot je to žs uvedeno in preizkušeno v našem skupščinskem sistemu ?
Danes to ni le izvedljivo, ampak je tudi v duhu časa. Glede položaja individualnega izvršnega organa (direktorja) sedanji predpisis določajo le tc, da ga voli in odpokliče delavski svet. Ker niti posredno ni več predstavnik družbene skupnosti, občinska skupščina ne sodeluje več pri njegovi izvolitvi, tako kot je bilo doslej, Torej ni nobene ovire, da bi bil položaj direktorja odvisen od delavskega sveta nq principu politične odgovornosti tako kot je položaj predsednika vlade odvisen od skupščine. Direktor bi bil torej odstavljen, če bi mu delavski svet izglasoval nezaupnico in
to no samo zaradi določenih nepravilnosti v njegovem delu (kakor doslej) ampak tudi, če se delavski svet ne bi strinjal z njegovimi načelnimi stališči.
Po drugi strani pa bi direktorju bilo treba omogočiti večji vpliv pri sestavi vodilne ekipe v podjetju, ker sicer ne mode odgovarjati za dele te ekipe„
Sicer pa ideja o takšnem položaju direktorja ni nova. Sprožili so jo že lansko leto slovenski sindikati, z znanstvenega stališča pa je bila obdelana in sprejeta tudi na jugoslovanskem simpoziju o upravljanju lansko lete na Bledu. To ideje je gotove imela v mislih tudi zvezna skupščina, ko je sprejemala omenjene ustavne spremembe. Prav tako ni nobene ovire za to, da ima kolegijski izvršni organ v podjetju takšen položaj kot vlada v skupščini. Lahko bi torej imeli odbor, ki ga sestavljajo stvoKcvni delavci, od katerih odgovarja vsak za svoje področje dela (resor), važnejše odločitve pa sprejemajo kolektivno. Mandat za sestavo takšnega odbora bi dobil direktor, ker bi bil on tudi predsednik odbora. Delavski svet bi z glasova -• njem potrdil ali odklonil listo, ki jc predloži direktor. Če je lista odklonjena, lahko,delavski svet zaupa direktorju nov mandat, lahko pa tudi glasuje o zaupnici direktorju. Tudi potem, ko je upravni odbor potrjen, lahko delavski svet vedno glasuje o zaupnici direktorju, odboru kot celote in njegovim posameznim članom. Prav tako pa lahko direktor, odbor kot celota ali posamezen njegov član poda odstavko.
Glede na to, da je podjetje prostorno veliko bolj omejeno kot je skupščina, pa je treba biti previden, da ne bi v takšnem izvršnem organu spojili funkcij, ki sc pc svoji naravi nespe-	Do takih
primerov bi lahko prišlo posebno v personalnih zadevah. Tako n. pr. takšen odbor ne bi mogel sklepati o pritožbah na odločbe direktorja, saj bi bil ta odbor odvisen od direktorja precej bolj kot pa je bil doslej upravni odbor. Prav tako pa tudi delavski svet ne bi mogel neposredne prevzeti vloge drugostopnega organa, ker je to izvršilna funkciia.
Oblika odbora po zgledu vlade bi bila zelo primerna za vse poslovne zadeve, pri katerih reševanju je potrebna strokovnost, medtem, ko bi za druge zadeve kazalo iskati prikladnejše oblike izvršnih organov Tako bi torej lahko imeli v podjetju več kolegijskih organov in sicer:
1.	poslovni odbor, ki bi reševal tekoče poslovne zadeve v skladu
s poslovno politiko, ki jo začrta delavski svet s splošnimi akti, Jplani, programi, pravilniki in sklepi)
2.	odbor za kadrovsko politiko: ta naj bi odlečal o zadevah iz do-- lovnih razmerij (sprejem in odpuščanje, razmeščanje, izvajanje
razpisov, izobraževanje) v skladu s splošnimi akti delavskega svata;
3.	odbor za narodno obrambo: ta naj bi skrbel za izvajanje ukrepov, ki jih podjetju nalaga družbena skupnost,
4. nadzorni odbor: ta naj bi skrbel za to, če izvršni organi in strokovne službe ukrepajo v skladu s splošnimi akti (statut, pravilniki, sklopi DS)
Kadar bi nadzorni odbor začel postopek pc lastni inciativi, ali na predlog kakega člana delovne skupnosti ali organizacije, bi njegov sklep imel obliko priporočila ali opozorila ustreznemu organu. Kadar pa bi nadzorni organ reševal po prigovoru ali pritožbi , na katere imajo pravico člani delovne skupnosti proti posamičnim aktom izvršnih organov, bi izdal odločbo kot drugostopenjski organ.
Poleg navedenih or anov naj bi delavski svet imel tudi v bodoče stalne komisije za posamezna področja:
-	za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti
-	za stanovanjske zadeve
-	za nagrajevanje., za varnost pri delu, itd.
Tudi te komisije so že doslej imele v nekaterih zadevah izvršilne funkcije in bi jih lahko uvrstili med izvršne organe. Ce se odločimo za navedeno obliko izvršnih organov, je treba določiti tudi način njihove izvolitve in odpoklica, ter trajanje njihove, mandatne dobe.
Gled na to, da bi poslovni odbor imel v rokah z gospodarskega stališča na jpomembnejše izvršilne funkcije, za katere je potrebno določeno strokovno znanje, je treba sestavo,in pa odgovornost tega odbora postaviti drugače kot za ostale odbere in komisije. Zato ti bila za poslovni odbor najprimernejša tista oblika, ki smo jc vzao-rejali z vlado. V tem primeru, bi tisti, ki ga delavski svet potrdi za člana poslovnega odbora s tem avtomatično postal tudi vodja določenega sektorja v podjetju. Ce bi pa nekdo izgubil zaupanje kot član poslovnega odbora, bi s tem izgubil tudi položaj vodje sektorja.Na ta način bi vodilna ekipa v podjetju odgovarjala neposredno delavskemu svetu kot celota, poleg tega pa bi bil delavskemu svetu odgovoren tudi vsak posamičen član. Njihova odgovornost bi bila torej mnogo ostrejša in konkretnejša kot doslej.
Tu nastane vprašanje, koga direktor kot mandator lahko predlaga v poslovni odbor? Vsekakor ljudi, ki imajo strokovno izobrazbo, kakršna je predpisana s statutom. Ce bi predlagal nekoga, ki še ni član delovne skupne-ti, pa bi odbor za kadrovsko politiko moral prej izvesti natečaj, ^ako pa bo z delovnim razmerjem tistega, ki je razrešen kot član poslovnega odbora, obenem pa tudi vodja sektorja9 (To vprašanje velja tudi za direktorja, če dobi nezaupnico.) Razrešenemu delavcu seveia ne bi obenem prenehalo tudi delovno razmerje, pač pa bi ga bile treba razmestiti na drugo delevne mesto, v skladu z njegovo strkevno izobrazbo. Sele, če ne bi bilo možno najti ustreznega delovnega mesta, ali pa če razrešeni delavec ne bi maral sprejeti drugega delovnega t esta, ki prišla v peštev odpoved. Enako bi bilo tudi v primeru, ko član poslovnega odbora ali direktor sam poda ostavko.
-• S -
če je razrešene poslovni cdber kot eelelsa, mera opravljati pi sle še v naprej, dokler delavski svet ne pctrdi novega. To bi veljalo tudi za posameznega člana, ki bi bil razrešen.
Mandatna doba. poslovnega odbora naj bi trajala 1 leto. Delavski svet pa bi lahko kadar koli razpravljal o delu poslovnega odbora in direktorja in ob vsakem važnejšem vprašanja glasoval o zaupnici poslovnem odboru. Direktor pa bi ob važnejših vprašanjih (posebno dolgoročnih) tudi sam zahteval zaupnico	» Poslovni odbor naj bi volili takrat, ko delavski svet sprejema letni zakl-firjučni račun. Cb tej priložnosti naj bi delavski svet obvezno glasoval o zaupnici direktorju. Direktor, če bi dobil zaupnico, pa bi predlagal listo poslovnega odbora za naslednje lete in obenem podal svoj svoj koncept poslovne politike za naslednje leto.
Glede na to, da naj bi bili člani poslovnega odbora strokovni, delavci^ ne pa predstavniki volilcev, ni razloga, da nekdo ne bi smel biti član poslovnega odbora več let zapovrstjo, torej vse dotlej, dokler uživa zaupanje direktorja in delavskega sveta.	\
Tudi če je razrešen poslovni odbor kot celota, so posamezni njegovi ^ člani lahko ponovno izvoljeni v novi poslovni odbor . Enako bi mo- \ rali urediti tudi volitev direktorja. Direktor naj bi bil na svojem ■ \ položaju toliko časa, dokler uživa zaupanje delavskega sveta, pa naj y bo to 1 mesec ali pa lo let. Toroj bi mehanična reelekcija (doslej	\
vsaka 4 leta) odpadla, vendar pa bi, kot že rečeno, o zaupnici direktorju obvezno glasovali vsako leto ob sprejemu zaključnega računa. \
Drugi odbori in komisije delavskega sveta naj bi se velili in razre- \ ševali na enak način kot poslovni odbor. Razlika bi bila le v tem, da \ članstvo v odboru ne bi bilo vezano na delovno mesto.	\\
Delavski svet bi mandat za sestavo,odbora ali komisije poveril ene- \ mu od članov delavskega sveta. Če bi delavski svet predložene listo / odklonil, bi poveril nov mandat drugemu (ali pa tudi istemu) članu !; vse dotlej, dokler lista ne bc ustrezala delavskemu svetu.	I
Izjemoma naj bi bil mandatar za sestavo odbora za narodno obrambo di- J rektor, za člane nadzornega odbora pa bi mogoče kazalo postaviti kot ^ pogoj določeno izobrazbo (n.pr. vsaj srednjo šolo).
Glede sestave članov odborov in komisij, bi bilo treba uvesti omejitev, da člani pohlevnega odbora ne morejo biti obenem člani drugih, odberov in komisij, razen odbora za narodno obrambo. Metode dela drugih odborov in komisij bi se nekoliko razlikovale od metod dela poslovnega odbora, ^snovna metoda - Timsko delo - bi bila •• -alc-er zastopana povsod. Razlika pa je v tem, da je funkcija članov	*
poslovnega odbora povezana z delovnim mestom, medtem ko člani drugih odborov in komisij to funkcijo opravljajo neodvisno od delovnega izjesta in zato ne morejo odgovarjati za določeno področje. Zato bi ti odbori in komisije delali na podlagi materiala, ki ga pripravi strokovna služba. Ta pa mora skrbeti tudi za izvajanje sklepov. Mandatarjem v takšnem sistemu se naklada velika odgovornost. Ker si sami izbirajo sodelavce, se pozneje ne morejo izgovarjati na te, da imajo vezane roke. Da bi se mandatarjem pomagalo napraviti čira boljšo izbiro, bi kazalo uvesti v prakso (ali pa tudi v statutu predpisati),
da se vsak mandatar preden predloži.liste delavskemu svetu, posvetuje s političnim aktivom, ki ga sestavljajo vodstva družbeno-pclitič-nih organizacij v podjetju (sindikat, zveza komunistov, mladina). Proti takšnem sistemu organiziranja izvršnih organov delavskega sveta, bo morda kdo ugovarjal, češ, da bomo s tem uvedli v podjetju določeno nestalnost, saj bo vsak čas lahko vsakdo odpoklican ali pa bom sam odstopil ket član izvršnega crgana. To je seveda ras. Vendar pa ni nič! slabega v tem, če se ljudje na odgovornih položajih zavedajo, da lahko vsak čas izgubi položaj. Poleg tega pa splch ni nujno, da bi pogosto menjali izvršne organe, saj jih že sama možnost nezaupnice sili k temu, da delajo tako kot delavski svet od njih zahteva. Drugi bo mogoče ugovarjal, da bo takšen sistem uvedel v podjetju diktaturo, zato ker bo posameznik imel večja pooblastila kot doslej. Prav gotovo je, da povečana odgovornost zahteva tudi večja pooblastila., vendar se ta pooblastila nanašajo samo na izvršne funkcije in torej ne gredo v škodo pač pa v prid samoupravljanja.
IT a koncu moram naglasiti, da opisani način organiziranja izvršnih organov ni edina možnost. Če delovni skupnosti bolj odgovarja takšen univerzalni organ, kot je bil doslej upravni odbor, ji nihče tega ne more prepovedati. Poleg tega pa tudi ni nujno, da se funkcija člana poslovnega odbera veže na delovno mesto. Lahko bi za člana odbora določili najmanjše stopnjo izebr zbe. Skratka, možnosti imamo neomejene.
Zato ni namen tega sestavka, da bi vsiljeval neko rešitev, pač pa naj bi bil le prispevek k diskusiji. Ce bede člani delavskega sveta ob sprejemanju sklepa o začasni ureditvi izvršnih organov upoštevali tudi mnenja, ki so podana v tem sestavku, bo njegov namen dosežen.
Stojan PERTCVT