Iz d(.) tJlače i11 tuje prakse Vodstveni delavci (vodje krajevnih enot) kontro- lirajo izvrševanje obveznosti iz varstva pri delu ZCipo- slenib v smislu: - discipline pri delu, - odgovornega izvajanja delovnih nalog, - upoštevanja in izvajanja ukrepov varstva pri delu. 6 ZAKLJUČEK Za vse zaposlene v podjerju je zelo pomembno. da je področje varstva in zdravja pri delu čim bolje GDK: 304 + 923.4 : (497.12) urejeno. Zavod za gozdove se vseskozi, od svoje ustanovitve dalje, zaveda. da je potrebno svojim delavcem zagotoviti dobre delovne razmere in da je področje varstva in zdravja pri delu kljub temu, da Zavod ne opravlja proizvodne dejavnosti, zelo zahtevno in pomembno za uspešno delovanje. Zavedamo se, da sedanje stanje varstva in zdravja pri delu še ni z<~do­ volj ivo, je pa vsako leto boljše, čep ra v bo potrebno še nmogo truda in denarja, da bomo dosegli željene raven, ki bo v zadovoljstvo vseh delavcev Zavoda. .Evidentiranje nezgod pri delu v slovenskih zasebnih gozdovih Andrej KOTNJK*, Mirko MEDVED** UVOD Velik delež zasebnih gozdov v Sloveniji postavlja de lo v zasebnem gozdu na posebno mesto, dodaten pomen pa mu daje nova zakonodaja, ki v primerjavi s preteklo nudi lastnikom več pravic in nalaga nove dol- žnosti pri gospodatjenju z gozdom_ Zaradi navedenih vzrokov in zaradi razdrobljene gozdne posesti ter ve- likega števila lastn1ko" gozdov se v gozdno proizvodnjo vključuje ogromno ljudi, ki so za delo v gozdu različno usposobljeni. Po veljavnih predpisih lastnik gozda za delo v svojem gozdu ne potrebuje nikakršnih potrdil o usposobljenosti, zato je tudi njegovo znanje za oprav- ljanje gozdneg<~ dela vprašljivo. Posledice omenjene problematike se kažejo v najbolj žalostni obliki - v nezgodah pri delu v zasebnem gozdu. Za uspešno re- šitev perečega problema je potrebno poznati obseg in naravo nezgod pri gozdnem delu, evidentiranje nezgod pa predstavlja v Sloveniji prvo oviro pri raziskovanju. 2 EVIDENTIRANJE ~EZGOD Ko se v Sloveniji pripeti nezgoda v gozdu, veliko ponesrečencev nezgode ne prijavi in tudi ne išče po- moči pri zdravniku. Marsikdo, ki zdravnika obišče, zaradi različnih razlogov ne pove, kje je do nezgode v * A. K., dipl. inž. gozd., Zrrvod za gozdove Siovenije. Območna en01a Novo meslo, Guoceva 15, ROOO Novo mesto •• Mag. ivL M., dirl. inž. gozd_, Gozdarski in~titut Slovenije, Vecna pot 2,\000 Ljubljana, SLO 426 resnici prišlo. Poncsrečenci, ki so se zglasili pri zdrav- niku in predstavili svojo nezgodo kot nezgodo pri gozd- nem delu. so v zdravniški kartoteki vodeni v dveh skupinah. Podatki o nezgodah nezaposlenih pacientov ostanejo v kartoleki pri osebnem zdravniku, za za- poslene ponesrečence pa podatke pošiljajo na Inšritur za varovanje zdravja Republike Slovenije. Omenjeni postopek prikazuje, da je popolno evidentiranje vseh nezgod v slovenskih zasebnih gozdovih preko zdravstva onemogočeno že na samem zaeetku. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS razpolagajo s podatki o zaposlenih ponesrečene ih, ti podatki pa so urejeni na način, ki ne omogoča hitrega in ustreznega dostopa. Z istimi podatki razpolagajo tudi pri Zavodu za zdravstveno varstvo in Zavodu RS za statistiko. O nezgodah zaposlenih na gozdnogospodarskih organi- zacijah, članicah Splošnega združenja gozdarstva, ob- stoja od leta 1974 do pred nekaj leti podrobna evidenca. Zdt·avnikje v primeru smrti, težje telesne poškodbe ali suma. da bi šlo lahko za kaznivo dejanje, o nezgodi dolžan obvestiti Upravo za notranje zadeve. Delavci Uprave po na logu preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča ali državnega tožilca v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami opravijo potrebne raziskave in po poročilu nezgodo primerno evidentiq1.jo. Tako so na Ministrstvu za notranje zadeve RS zbrana vsa poročila posameznih enot Uprave za notranje zadeve in na ta način edini naslov, kjer je možno dobiti podatke o nezgodah v slovenskih zasebnih gozdovih. Gre seveda GozdV 56 (1998) 9 k za podatke o nezgodah s smrtnim izidom ali te:Z.jo telesno poškodbo. Zavod za zdravstveno varstvo Slo- venije in posamezne zavarovalniške družbe ne raz- polagajo s podatki o nezgodah v gozdu. Podatke po!icije spremljamo že od leta 1987 (MEDVED 1988, KOTNrK 1996) in jih v zelo skraj- ~anem povzetku predstavljamo v nadaljevanju prispev- ka . Obsežnejša analiza nezgod bo objavljena v Zbor- niku posveta "Varnosr in zdravje pri gozdnem delu". 3 POLICIJSKO OBRAVNAVANE NEZGODE PRI DELU V SLOVENSKIH ZASEBNIH GOZDOVIll V OBDOBJU OD LETA 1981 DO 1993 Od iera 1981 do 1993 se je v ~rijavljenih nezgodah pri deiu v slovenskih zasebnih gozdovih (KOTNIK 1996) težje poškodovalo ali smrtno ponesrečilo 318 oseb. V povprečju je bilo letno prijavljenih lO nezgod :) težjimi posledicami in 14.5 smrtnih primerov. Tri četnine ponesrečen ih je umrlo na kraju nesreče. vsak četrti p~ je umrl kasneje. Kako resen in 2askrbljujoč je obravnavani problem. zgovorno prikazuje podatek, da je v slovenskih zasebnih gozdovih za enak obseg skoraj trikrar več smrtno ponesrečenih kot v avstrijskih. dobrih cri krat več kot v nemških in devetkrat vec kot v ~vedskih zasebnih gozdovih. V primeJjavi z nezgodami v slovenskih državnih gozdovih seje v obravnavanem obdobju v zasebnih gozdovih zgodi lo skoraj šestkrat več smrtnih nezgod glede na enak obseg dela. V obravnavanem obdobju je število nezgod z rah- limi valovanji ostalo na približno enaki ravni (grafikon l ), zato žal ne moremo govoriti o izboljševanju stanja ne pri težjih telesnih poškodbah , ne pri smrtnih nez- godah . Skoraj polovica prijavljenih nezgod se je zgo- dila v obdobju odjanuatja do aprila, izrazit minimum paje v poletnih mesecih. Že anketa med lastniki gozdov (MEDVED t 99\ )je pokazala . da ljudje največ gozdne- ga dela opravijo v zimskih mesecih. Med tednom seje ob sobotah pripetilo dva in pol-krat toliko nezgod, kot Iz dotnače ir1 tuje prakse je bilo povprečje ostalih dni . Dnevna maksimuma po- javljanja nezgod sta okoli 11 . in 16. ure . V dopoldan- skih urah so bile nezgode pogostejše ob koncu tedna, med deJavniki pa seje polovica nezgod zgodila v krat- kern popoldanskem obdobju . Delež ponesrečenih se povečuje s starostjo, kar je verjetno kljub večjim izkušnjam starejsih posledica zma1~ševanja psihičnih in fizičnih sposobnosti . Čeprav se v gozdno delo boU vključujejo mlajši gozdni posesr- niki (KOTNfK 1997), je število težjih nezgod med mlajšimi manjše. Zaradi zmanjšane vitalnosti in od- pornosti organizma so bile pri starejših poncsrečencjh posledice tudi bolj tragične, prav tako pa je bi 1 delež smrtnih primerov velik pri otrocih, mlajših od JO let. V 5 % vseh prijavljenih nezgod so bile ponesrečene ženske. Dobra četrtina nezgod se je pripetila v rujem gozdu. obe anketi (MEDVED 1991, KOTNIK 1997) pa ponujata podatek , da se v delo v tujem gozdu vključuje vsak deseti anketirani in v povprečju letno naredi trinajst dnin. Dve petin i vseh pr ij av ljeni h nezgod sta se zgodili takrat, ko sta v gozdu delal;:~ dva skupaj. Deležje sicer ve li k, vendar smo ob prime1javi z rezultati obeh omen- jenih anket med lastniki gozdov, kjer opisujejo najpo- gostejša organizacijo dela v gozdu, ugotovili, da sta dva delavca skupaj najvarnejša organizacija dela. če­ prav naj delavci ne bi delali v gozdu brez prisotnosti vsaj enega sodelavca) se je skoraj vsaka lretja nezgoda pripetila ravno takrat, ko je bil ponesrečenec v gozdu sam. Analiza nezgod po delovnih fazah (grafikon 2) kaže, da so najpogostejše pri sečnji . Največ jih je pri podi- ranju. kjer prevladuje udarec padajočega drevesa. Po- diranje je gozdno delo, ki ga imajo po rezultatih obeh anket lastniki gozdov za najnevarnejšega . Dokaj viso- kemu deležu poškodb, nastalih zaradi padajoče veje ali vrha, bi se dalo izogniti z dosledno uporabo var- nostne čelade. Anketa med lastniki gozdov (KOTNIK 1997) nudi podatek. da ima čelado le ena petina anke- tirancev, uporabljajo pa jo le polovico časa pri delu v 35 - ···-·---·- - --- - ------- -·-- - ··- - : 30 l.h::::::;7.1----------==-------------_!' , ~-----tL=r:~o-~R ,... .". ~ _ 1 25 / • ..- / A' il - , - 1 1-..::::::··XI· -P....,..·"""((.r-:· 20 / 1·, ._ t- f- H'J------"rG. ~ 1 f- f- ._ l i:~ ,_A- 1- l ' 1- ~ r 15 t- r- !IF· ,..... t- t- 1- w·v r- ._ ._ 1- t- .._ 1- 1- .._ t- f- 1- s~ 1- 1- .._ t- t- ~ r- r- 1- 1- o~~~?-~~~~~ ~~ ~~ ~~ ~,_~~·-~~~~~~- ~~~~~ 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 Lew 19-- Grafikon 1: Srevilo prijavljenih nezgod v zasebn ih gozdovih po le1ih GozdV 56 (1998) 9 427 Iz clor11.ače in tttje }Jrak~c gozdu. Posebej velja omeniti nezgode, nastale pri sproščanju obviselega drevesa, ki so predstavljale kar četrtino vseh nezgod pri podiranju . Ankera z lastniki gozdov na področju vse Slovenije (MEDVED 1991) in anketa z lastniki iz novomeškega gozdnogospodar- skega območja (KOTNIK 1997) kažeta, da ljudje v večini primerov uporab1jajo pravilen način sproščanja, zelo malo pa jih pri reševanju nastale situacije uspešno podre drevo, na katerem visi obviselo drevo. Pogost- ost nezgod kaže ravno obratne rezultate, kar nazon10 kaže na nevarnost nepravilne tehnike dela. Pri spravi lu lesa je bilo kar 82% nezgod pri traktorskem spravilu. Najnevamejše delo je vlačenje hlodov s trakcmjem . Tudi pri prevozu lesa je polna vožnja z naloženo trak- torsko prikolico najnevarnejša. Anketi z lastniki goz- dov prikazujeta, da itna le 3% t.raktOtjev, ki jilllastniki največ uporabljajo za delo v gozdu, dodatno ojačano kabino za gozdno delo. Dobra desetina trakcorjev nima nikakršne zaščite nad glavo voznika. Na osnovi prijav- ljenih nezgod sklepamo, da so imele nezgode pri vožnji in nakladanjulesa najbolj tragične posledice, najmanjši delež mrtvih- v primerjavi s rež je poškodovanimi- pa je bil pri spravilu . Spravilo Prevoz 12% Ostalo 1% Sečnja 60% Gr<.~fikon 2·. Prijavljeilt nezgode po delovnih fa2.a\l Na osnovi analiz poročil o nezgodah ocenjujemo, da se je le 1 O% nezgod pripetilo zaradi nepredvidene- ga dogodka, vsem ostalim pa je bil vzrok človeški fabor. N epazlj ivosr in nepravi Ini postopek sta zasto- pana v enaki meri. V dosedanjih raziskavah o nezgodah v državnih gozdovih (TRKMAN 1983, POTOČNIK 1988, ILEŠIČ 1991, LIPOGLAVŠEK 1993) je bil de- lež nezgod zaradi nepravilnega postopka okoli 20 %, v zasebnih gozdovih pa je ta delež 46 %, kar je ve1jetno posledica slabšega obvladovanja dela zasebnih lasmi- kov v primerjavi s poklicnimi delavci. Pri tej trditvi moramo bir; previdni, kajti opisovalci nezgod se raz- likujejo po poklicu, vedno paje ocena posameznikov rudi subjektivna. Kljub temu pa sTa zaskrbljujoča padat- 428 ka, daje znanje o sečnji na rečajih ali od gozdarjev p1idobil k vsak peti, znanje o spravi lu lesa pa vsak deseti lastnik. Spravilo lesa je kljub številnim nezgodam zadnje na spisku želja po pridobivanju novega znanja. V prijavljenih nezgodah s [ežjo telesno poškodbo ali smrtjo je bila v 42 °/() nezgod poškodovana glava, v 41 %trup in v } 7% nezgod okončine. Slednje so bile pri delavcih v državnih gozdovih najmočneje prizadete (TRKMAN 1983, POTOČNIK 1988, ILEŠIČ 1991, LIPOGLAVŠEK 1993 ). Razlika ne preseneča, saj so bile v raziskavah za državne gozdove vključene tudi lažje poškodbe~ podatki za zasebne gozdove pa vklju- čujejo le težje [elesne poškodbe in smrti, ki pa jih poškodbe okončin v glavnem ne povzročajo . V vseh preučevanih trinajstih letih poškodba prstov ni pred- stavljala težje poškodbe. Število smnnih nezgod v slovenskih zasebnih goz- dovih opozarja na veliko nevarnost gozdnega dela. Vendar pa se ne smemo prepustiti malodušju in preda- jan ju usodi, da temu pač je tako. Na podlagi preuče­ vanja narave nezgod in opremljenosti lastnikov gozdov lahko upravieena zaključimo. da je mogoče ZCI po- večanje varnosti pri gozdnem delu narediti marsikaj . Z rednim in podrobnim spremljanjem nezgod v slo- venskih zasebnih gozdovih, kar je pri nas zelo omejeno, in s skrbno naČ!tovanim izobraževanjem lastnikov goz- dov bi morali zmanjšati število nezgod pri gozdnem delu v slovenskih zasebnih gozdovih vsaj na nivo diU~ gih evropskih držav. VIRI KOTNIK , A., J 996. Nezgode pri delu v slovenskih zasebnih gozdovih v obdobju od leta 1981 do 199J.- Diplomska naloga, Ljubljana. Odddek za gozdarstvo Br, 60s. KOTNIK, A., 1997 . Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvo