PRIMORSKI DNEVNIK 81 fSiT”" Cena 60 Ur \ZELO POMEMBEN SPREJEM PRI PREDSEDNIKU SFRJ NA BRIONIH Tito sprejel člane italijanskega kluba iullure za Reko in društva «Fratellanza » 'bor «Fratellanza» je izvedel bogat program pesmi, nakar je Tito v svojem [nagovoru med večerjo poudaril popolno enakopravnost etničnih skupin z \drugimi jugoslovanskimi državljani in potrebo skupnega delovanja za dobre odnose med sosedi - Dodal je, da nasprotuje izrazu «narodna manjšina Leto XXV. Št. 9 (7203) TRST, sobota, 11. januarja 1969 (Od našega dopisnika) BRIONI, 10. — Predsednik republike maršal Tito je sinoči i sPreJel na Brionih člane italijanskega kluba kulture i Reko in zbora delavskega kulturno-umetniškega društva «Fra-euanza». V imenu gostov se je predsednik kluba Edi Branca zahvalil predsedniku Titu za vabilo in prinesel predsed-ir ,9. Jugoslavije tople pozdrave Italijanske etnične skunine. Edi pravilno formulacijo o tem, da je italijanska etnična skupina v Istri in na Primorskem most med obema državama in most med obema deželama. Sodim, da je ta most precej trden in da je ta most na odprti meji. Gotovo ni nobene druge meje na svetu, ki bi bila tako odprta, kot je jugoslovainsko-italijan-ska. To pomeni, da .je i/Jko kje tako trden most med narodoma in državama, kot je prav tu. Milijoni ljudi prihajajo z ene na drugo stran. In to množično prehajanje jugoslo-vansko-italijanske meje ne škoduje niti eni niti drugi državi; nasprotno, ogromno koristi obema državama in to predvsem, ker se na ta način ljudje med seboj spoznavalo. Ko se govori o eni ali drugi domovini, tedaj ta domovina lahko enkrat postane splošna domovina, ker bodo ljudje med seboj tesno povezani (buren aplavz). Jaz sem mnogo potoval po svetu in obiskal vrsto držav. Vedno sem govoril o tem, kakšni bi morali biti odnosi te etnične skupine. Edi s?a.?ca je na kratko obvestil predsednika o delovanju kluba J’ društva «Fratellanza» in de-I”1, da ima vedno pred očmi t®?eue predsednika Tita, da motni? etnične skupine most fco°Z?avanja *n povezovanja med Parodi. Zatem je zbor «Fratel-puza» izvedel bogat program pe- b'h°- ?oncefi-u J® Tito s soprogo e S i svo-'e Boste na večerji, ki F potekla v zelo prisrčnem razpo-'viri večerjo je predsednik FPUbbke nazdravil svojim gostom. 1«! le obžaloval, da jih zaradi zaposlenosti ni mogel že prej pore?and obiskal zapadnonemške-24 a .• mmbnega ministra Shroeder-? m načelnika generalnega štaba »nerala Scheneza. igo |j 'asnik zapadnonemškega zuna-n°%ulal ministrstva Rufhus je danes na Venerinem površju, je tehtal 383 kg. Pri pristanku pa se je radijska povezava z Zemljo, ki bi morala trajati še sto minut, pretrgala, ker so se postavile antene v napačno lego. 2e tedaj je bilo mogoče ugotoviti, da sestavlja 90 odst. Venerine atmosfere ogljikov dvokis, le malo pa je kisika, dušika in vode. Namen novih poletov je predvsem ugotoviti sestavo 10 km debele plasti oblakov, ki obdaja planet. » med državami, posebno med so-1 gramnega pomena, kako se bodo sedi, ki imajo skupne meje. Vedno počutili naši državljani, ne sami' sem jemal za primer jugoslovan- Hrvati, Slovenci, Srbi, Makedonci in Črnogorci, temveč prav tako, ka- sko - italijansko mejo. Sodim, da ste vi, tovarišice In tovariši, člani italijanske etniške skupine v tein pogledu mnogo storili, kajti to, kar smo v tem pogledu uresničili, smo lahko dosegli tudi zaradi vašega pravilnega obnašanja in ker ste se zavedali položaja naše socialistične dežele, da ste enotno zliti z vsemi našimi narodi in narodnostmi na novih temeljih, na osnovah graditve socializma in na osnovi socialističnega samoupravnega sistema. Mislim, da vsi mi moramo tudi v bodoče vsestransko razvijati brat. ske odnose s sosedno Italijo ker je naše splošno načelo, da smo za dobre odnose, za vsestransko sodelovanje z vsemi državami, ki to želijo. Toda zelo važno je prav tako, kako se na področju, kjer živite in delujete, razvijajo odnosi, med vami, pripadniki italijanske etnične skupine, in Hrvati, Slovenci in drugimi. Mislim, da med vami ne sme biti absolutno nobene raz like. Vi se nikakor ne smete počutiti tu, kot da bi bili državljani druge stopnje. Vi ste državljani socialistične dežele in ste povsem popolnoma enakopravni -z vsemi ostalimi našimi državljani. Vsaka tudi najmanjša diskriminacija ene etnične skuine bi bila v škodo vse nase socialistične skupnosti, v škodo socialistične Jugoslavije. Polagam na srce našim tovarišem v Istri, kajti vi tu ste v glavnem iz Istre, da to zelo upoštevate. Jaz se ne strinjam ko se govori o narodni manjšini. Odločno sem proti formulaciji o narodni manjšini. Ne priznam narodne manjšine, priznam etnične skupine in ne narodnih manjšin, kajti ko se govori o narodni manjšini, se že samo s tem daje prizvok nekaj neenakopravnega, kot da gre za državljane druge stopnje (aplayz in odobrava1 nje) 2e pred vojno je komunistična partija Jugoslavije pravilno osvetlila in obravnavala narodno vprašanje. Pri reševanju narodnega vpra-šanja smo izhajali in izhajamo iz načela, da morajo biti vsi enakopravni, da glede pravic ne srna biti nobenih razlik med narodi, narodnostmi in etničnimi skupinami. In potemtakem sodim, da je za nadaljnji razvoj socialističnih samo- to se bodo počutile etnične skupine, kajti kot je znano, v Jugoslaviji so številne etnične skupine, in zato ves svet gleda na Jugoslavijo kot na poseben primer: da se v deželi, ki jo sestavlja toliko različnih narodnosti, uresničuje m razvija enotnost, da ta dežela na preduje, se razvija in gradi novo življenje. Vsak, ki ne spoštuje načela enakopravnosti, deluje proti enotnosti naših narodov, ne glede na to, kateri narodnosti pripada. Dvigam čašo na naše staro in nikdar zastarelo geslo iz časov narodnoosvobodilne vojne — na bratstvo in enotnost,)! — je zaključil predsednik Tito ob burnem odobravanju navzočih. Andrea Benussi, dolgoletni aktivni udeleženec delavskega gibanja se je prisrčno zahvalil predsedniku republike in poudaril, da bo vsem ostalo v trajnem spominu to pri-, srčno srečanje s tovarišem Titom. V imenu občanov Reke je zatem govoril podpredsednik občinsKe skupščine 2eljko Grbac, ki je poudaril, da občanom Reke pripada posebno mesto pri krepitvi bratstva in enotnosti narodov in etničnih skupin Jugoslavije. B. B. upravnih odnosov v naši deželi o- i težave«. Sovjetska delegacija zapustila Prago PRAGA, 10. - Popoldne se je vrnila z letalom v Moskvo sovjetska partijska delegacija, ki je bila v ČSSR cd 27. decembra in ki jo jc vodil Katušev tajnik CK KP SZ. Na letališču so se od sovjetskih predstavnikov poslovili Lubo-mir Strbiigal, Vasil Bilak, Jan Pi-ler, Jožef Lenart, Alois Indra iti Miloš Jakeš, prisoten' pa je bil tudi sovjetski veleposlanik Červo-nenko. Katušev je zvečer po češkoslovaški TV izjavil, da so obravnavali številna pereča vprašanja, govoril o prijateljskih čustvih sovjetskega ljudstva do češkoslovaškega in izrazil prepričanje, da se bo okrepilo gospodarsko sodelovanje. Svoja izvajanja je zaključil, da so »zadovoljni z razvojem socializma v ČSSR, vendar se opažajo še vedno NADALJNJE MANIFESTACIJE SODNIKOV OB OTVORITVAH SODNEGA LETA Minister Gui priznava krizo sodstva in upravičenost protestov v tej zvezi Polemično zasedanje CK PSI glede vladnega programa in enotnosti stranke • Gui ponovno predsednik novinarske zbornice • Stavka prodajalcev bencina od ponedeljka za nedoločen čas RIM, 10. - V številnih mestih po Italiji so danes na sodiščih svečano odprli sodno leto, pri čemer se je skoro povsod ponovil včerajšnji rimski primer, da se uradne svečanosti ni udeležila večina sodnikov in odvetnikov, ki pa so istočasno priredili protestna zborovanja ali manifestacije. Tako je bilo v Milanu, kjer so se sodniki in odvetniki /brali v drugi dvorani sodne palače, v Benetkah, Turinu, Genovi in v drugih večjih mestih. Minister za sodstvo sen. Gava je danes po televiziji obširneje govoril o krizi sodstva v Italiji in je pri tem tudi omenil manifestacije ob otvoritvi sodnega leta. Minister je ugotovil, da je dobra stvar pro test, ki služi, da se opozori zavesi ljudi na pomembna vprašanja in še zlasti na bistveno vprašanje, kot je sodstvo. Dejal je, da je že tretji minister, ki c tem vprašanju govori po TV in da upa, da bo to zadnji primer Problemi so dozore- li, pri čemer je izrazil, da bo to razumel tudi parlament. S tem je v bistvu minister skusal prevrniti krivdo na parlament, ki ima nedvomno tudi dobršen del krivde, da se reforma sodstva tako počasi, odnosno v praksi sploh ne izvaja. Gava je govoril tudi o delovnem pravu in navedel, da traja rešitev nekega delovnega spora v vseh treh stopnjah poprečno pet let, s čimer postane nepomembna, ali sploh izgine pravica delavca. Minister je govoril tudi o funkcionalnih pomanjkljivostih sodstva in je ugotovil, da gre za resne pomanjkljivosti. Ni treba sicer povečati števila sodnikov, ki jih je po splošnem mnenju dovolj, so pa zelo slabo razporejeni in je treba pred vsem zvišati število vseh drugih u-službencev in uvesti moderne metode dela, mehanizirati urade in podobno. Gava je zaključil, da nedvomno obstaja politična volja, da kov. Jasno je, da je treba po dvajsetih letili po sprejetju ustave na najboljši način uskiaditi zakone z duhom ustave Danes se je začelo zasedanje centralnega komiteja PSI, na katerem je tajnik Ferri poročal o pogajanjih s KD in PRI za rešitev vladne krize. Ferri je podčrtal politični uspeh, ki ga je po njegovem zabeležila večina v stranki sestavljena iz struj «autono-mia» in «rinovamento», ki ji je uspelo ustvariti nove pogoje za politiko levega centra in istočasno vključiti v to politiko tudi dve manjšinjski struji. Tajnik PSI ie mnenja, da se je na tak način končalo težavno obdobje za partijo ln za državo, ker se je premostilo razdobje, pomanjkanja resnične politične oblasti, ki bi lahko imelo resne posledice za položaj delovnih ljudi. Za stranko pa se je končalo razdobje o-strlh napetosti, ki so še zlasti živahno prišle do izraza na zad- se prične reševati to vprašanje, pri ■ njem kongresu. Nato je tudi go-čemer je bistvena reforma zakoni-1 vorii o enotnosti partije, pri če- «AL AHRAM» O TRDITVAH «NBC> Novica o izraelski atomski bombi spada v okvir psihološke vojne Isti lisi poroča tudi o vsebini sovjetske spomenice ekrasnaja zvczda» o hujskanju izraelskih skrajnežev KAIRO, 10. — Ravnatelj kairske- Jo jedrska sila. toda Izrael nima ga lista «A1 Ahratrr piše v svojem' niti naprav niti finančnih sredstev današnjem uvodniku, da določa so- za izdelavo atomske bombe. Tel . . • • I flrm? 1 A A AAtltlrAl 4 A AAvt« AA vjetska spomenica o Srednjem vzhodu naslednjih pet faz za rešitev spora: 1. Izpraznitev arabskega o-zemlja, ki ga je Izrael zasedel po 5. juniju, in ponovna uvedba upra A.viv je uradno zanikal to novico, toda nedvomno je. da so sami izraelski voditelji razširili to govorico, da bi zaostrili psihološko vojno. Arabci se ne bojijo izraelske grožnje in v primeru, da bi Izrael ne- , 'h zavrniti sovletske obtožbe, su fokakn Predstavljajo manevri pro-dU»°- Dejal je, da so bili pla-;ld lan K aprila 1967 in da so iz-ref!} Področje 50 km od češkoslo-e™? meie' ker je tam edino ob-zno področje, kjer se lahko ma-1 ■evri vrše. I (‘P lran?u>’ ki so jo izstrelili 5. rofe r?r^a’ bo morala poslati na 10*J. važna znanstvene informa-0 Planetu in njegovi atmosferi. J® to? ®nus 6-), ki tehta brez nosilne i® K-r 9 kg, bo dospela na Ve- F 0 sredi maja, samo nekaj ur po DStlfctove površine. , L Ht Je znano, so sovjetski stro-cOJ | njaki poslali 18. oktobra 1967 na 1 ero podobno postajo «Venus 4», (( je tehtala 1.106 kg. Potovanje po-do planeta je trajalo takrat __kot " Prvi dan političnih pogovorov med Špiljkom in de Murvillom Predsednika sta poudarila važnost še tesnejšega sodelovanja med obema državama, zlasti spričo sedanjega razvoja dogodkov na svetu . — *— no a ‘stanku «Venusa 5», ki pa se bo ’ * ,avi*a na drugem področju pla- ■''j*..’ Kot Štiri mesece. Vesoljski la-“T at°rij, ki je s padalom pristal PARIZ, 10. — Predsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Mika špiljka, ki je danes dopoldne prispel v družbi vršilca dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Miše Pavičeviča m drugih jugoslovanskih visokih o-sebnostil v Pariz, so na letališču Orl v pozdravili predsednik vlade Couve de MurvUle, zunanji minister Michel Debrš in številni drugi zastopniki francoske vlade m zastopniki zunanjega ministrstva. Couve de Murville je v svojem govoru na letališču pozdravil špi-liaka kot zastopnika ((prijateljske države» in njegov obisk, kot ((srečno nriložnost, da se poudarijo stari iskreni in globoki občutki narodov Jugoslavije in Franoije, ki sta se nedavno skupno borili za svoj obstoj in svobodo)). Predsednik francoske vlade je poudaril, da imata obe vladi skupno voljo, da se poveča medsebojno sodelovanje na vseh področjih Ugotovil ie da bo obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije priložnost, da se izmenjajo pogledi na mednarodna vprašanja, po katerih sta obe vladi «mogli ugotoviti, da imata v mnogih vprašanjih podobne poglede, kajti o: be državi se navdihujeta z latami načeli v koncepciji mednarodnih odnosov«. Couve de Murville je izrazil prepričanje, da bo obisk predsednika jugoslovanske vlade dal novo pobudo prijateljskim in plodnim odnosom, ki združujejo Francijo ih Jugoslavijo. Mika Spil jak je v svojem odgovoru izrazil zadovoljstvo, da mu ie bila dana priložnost obiskat) Francijo, in posebno zadovoljstvo, ker bo imel priložnost srečati se s predsednikom republike generalom de Gaullom. uglednim državnikom in vojskovodjo, špiljak ie ugotovil, da obe državi vodita neodvisno in aktivno politiko, da s? zavzemata za napredek enakopravnega sodelovanja med državami in narodi. Izrazil je mnenje da je tradicionalno prijateljstvo, skovano proti skupnemu sovražniku, trdna osnova za nadaljnji razvoj sodelovanja med o-bema državama. Jugoslavija, je poudaril špiljak,' z zanimanjem spremlja vsestranski razvoj in u-spehe, ki jih je dosegla Francija pod vodstvom predsednika de Ganila, ter vlogo v Evropi in na svetu. Predsednik francoske vlade Cou-ve de Murville je opoldne priredil kosilo na čast špiljku. Na kosilo, katerega so se udeležili vsi člani spremstva predsednika jugoslovanske vlade, s francoske strani pa zunanji minister Michel Detorč. minister za prosveto Edgar Faure ter številni drugi ministri in visokj funkcionarji predsedstva vlade in zunanjega ministrstva, sta Couve de Murville in Mika špiljak izmenjala zdravici, v katerih sta se predsednika zavzela za razvoj čim tesnejšega sodelovanja med obema državama, špiljak je s svoje strani izrazil prepričanje, da so pogoji za boljše medsebojno ra- zumevanje posebno v luči najnovejšega razvoja dogodkov na svetu in v Srednji Evropi, k,i dajejo povod za zaskrbljenost in ki pred obe državi postavljajo nove obveznosti in nove napore. V predsedstvu francoske vlade so se danes popoldne pričeli politični razgovori med špiljkom in Couve de Murvillom. Predsednika sta v enournem pogovoru pretresla mnoga mednarodna vprašanja in s področja dvostranskih odnosov. Razgovori so, kot se poroča, bili zelo vsebinski, odkriti in prijateljski. Po končanem obisku pri predsedniku francoske vlade je Mika špiljak položil venec na grob francoskega neznanega junaka pri slavoloku zmage. Predsednik špiljak se je nocoj s soprogo udeležil predstave v pariški Operi. vc arabskih oboroženih sil in poli kega dne imel atomsko bombo, bi cije na tem ozemlju. 2. Konce voj | arabske države storile vse, kar je nega stanja po umiku izraelskih potrebno za obnovitev ravnotežja čet. 3. Nadaljevanje Jarringovega j sil na tem področju.« posredovanja in rešitev glavnih j Danes sta angleška lista, in vprašanj, tj : svoboda plovbe in sicer «Daily Maji« in <(Daily Mir- vprašanje beguncev. 4. Morebiten! icr» povzela novico o Izraelski a- sprejem resolucije v varnostnem tpmski bombi. Dopisnika teh dveh svetu glede prihodu mednarodnih lst.°Y.v ,TaI £,vlvu trcU'ta- da so tešil na črte premirja. S. Japstvp i ^sM fed^ program rK. vofrd varnostnega sveta glede meja "a | moral LkSf leta i97? toda st CeV znvemzi fSsko spomenico pi-1 ^ S° baie ta pr0Kram še DOspe' še list, da bi morali Izrael in arab-, v Tel Avivu so znova zanikali te ske države še pred začetkom izva- trditve. Ugotavlja se, da imajo v janja teh določb podati izjavo, da Izraelu dva atomska reaktorja: bodo sprejeli resolucijo varnostne- enega v Nahal Soreku blizu Tel A- Negevski puščavi. Ta pa je obdan z bodečo žico. Ker je tu prepovedano slikati, so časnikarji postali v teh dneh krize na to še bolj pozorni. Zdi se, da so ta reaktor samo dvakrat ali trikrat pregledali samo Američani. Poleg tega odkla- mer pa je bil nekoliko meglen in se je samo omejil na splošno u-gStovitev, da bi morala priti do izraza na vseh ravneh. Fortuna je za «impegno socialista« ugotovil, da se v okviru vlade še niso uresničile vse obveznosti, k j izhajajo iz kongresa in da poročilo tajnika ne ustvarja pogoje, da bi se v stranki lahko u-stvarilo širše vodstvo, ki ne bo temeljilo na šibki večini 53 odstotkov glasov. Premalo je namreč enostavna pobuda ostalim strujam, da naj se nekako pridružijo vodstvu stranke. Vse to vodi k nerazumevanju. Podobno je bilo tudi stališče predstavnika struje ((riscossa« Vit-torellija. ki ie sicer izrekel nekaj pohvalnih besed glede poročila tajnika. je pa istočasno tudi ugotovil, da ni našel elementov za tisto mirno sožitje, o katerem sicer govori sam Ferri. Ni možna enotnost preproste dobre volje večine, ki pa istočasno hoče sama voditi stranko in ki ne dopušča v- vodstvo manjšine, ki dejansko predstavlja skoro polovico članstva. Kolikor pa stranka ne bo našla svoje enotnosti, bo tudi sodelovanje v vladi težavno, ker bo manjkal temelj za stabilnost. Predstavnik levice Bonacina je kritiziral poročilo, češ da temelji na enostavni kroniki dogodkov, ko pa gre pri Rumorjevl vladi dejansko za poskus, da se utrdi desnica v KD in v PSI. Rumor-jeva vlada ne bo sposobna rešiti osnovnih vprašanj italijanske družbe tako zaradi sil, ki jo podpč-iajo kot tudi zaradi pomanjkljive podpore z levice. Bonacina vidi totnev o81?? v £P0razumu med celotno italijansko levico, za kar « pobude.V PSI P0Vie) austrez-, Strai?ke .vladne večine so izdelale skupni zakonski predlog, za ustanovitev parlamentarne preisko-valne komisije o SIfTr, Wse-lz.dvanaistih členov. Cilj komisije je ugotoviti vse pobude in nerTrnn=rS0 jih izvedU °r«ani javne varnosti v zvezi z dogodki iu- Komisija mora njajo Izraelci podpis pogodbe pro- kateri ukrepi so bili v ti širjenju jedrskega orožja. Pravi- ™i'9.r®V.u ? obstoječimi zakoni m jo, da to predvsem zaradi tega, ker i j° m mora nato predlagali U! * tem imeli možnost inšpekcij 6 •za mor'®jJltne spremembe bi S volil nuni* immiiiiov ma^AVi.l cic+Q»vin 1« --- -vniuraillUO ((opazovalci, ki so naši nasprotniki«. L?1®?13 iay.ne varnosti. V komisiji Sovjetski list «Krasnaja zvezda«, ae-set članov: pet poslancev in piša-da se izraelski skrajneži bolj P®* senatorjev, ki bodo imen ^t. brigajo za vojno kakor za rnir, in Prisoten na bo l ,dl dodaja: «Besede in dejanja izrael- 2iLrs?vnVt vlade. Predlog oredvi skih skrajnežev dokazujejo, da ra-1 omeiMve v zvezi z dr- čunajo na vojno, namesto da bi taJ90'Jj° 10 v tej zvezi go iskali mirne poti za rešitev spora.« , sankcijah. Komisija List dodaja, da ta politika veča'?™a. katere akte in katere moJncst nove vojne in da bodo \ vitve ne bodo javno sporo-predvs3m Američani odgovorni za • •. sP*®snem interesu države, morebitno novo vojno. Na koncu I ir? „ s?Ja. bo mdrala poročati v pravi list, da bo Izrael prisiljen1 ™aiJ trel1 mesecev po ustanovitvi, odreči se svojim neupravičenim za- ; morala predhodno htevam in sprejeti pravičen mir z j pj9„ P°roCilo nredsed- u sprejeti icjviui-ijvi v«...no*..*- i..icfio » 1.».™ umcivu u,,™ * =l a- arabskimi državami, če zahodne dr- Lv a:3!\sporočil even-ga sveta z dne 22. novembra 1967, viva, ki ga redno nadzorujejo pred-1 zave ne bodo več moralno in ma-| ,n“ predtege in popravke vlade, : :_i JaIaaUa \T ofrln etotmLIri moHnarnnrJn o+r»»v»clro o. I foriolnc nnrvvjorolo ism c Ir irvo e Ir-no i i ^ K H 191*311 DO kOlTl^Sijfl dokOIJČnO in izvajal vse njene določbe V skla- stavniki mednaronde atomske a- terialno pomagale izraelskim skraj-. ocj]nifiaIa —■—............................................... rianrgom. dHkrCatT bTpnp^m "i^čri VAŽEN SKLEP NA VLADNI SEJI V STOCKHOLMU za izvajanje drugih določb resolu- •-------------------------- cije varnostnega sveta. List dodaja, da je Izrael zavrnil sovjetski predlog, ZAR pa poudarja, da je pozitiven. Zatem poudarja list ponovno, da ZAR odklanja neposredna pogajanja z Izraelom Dalje pravi, da je za Egipt nemogoče, da bi o njegovih tisočletnih mejah sedaj sploh razpravljali. S tem v zvezi poroča o Naserjevih izjavali med razgovori s sovjetskimi voditelji lanskega junija v Moskvi. Na vprašanje Brež-njeva, ali res želi mirno rešitev spora, ali pa želi revanš po porazu, je Naser izjavil: «Ne gre za revanš zaradi revanša ali za vojno zaradi vojne. Želim pravičen in časten mir. če je to nemogoče, tedaj bo naša usoda vojna. ((Sovjetska vlada, nadaljuje list, meni, da so nekateri znak' o novem stališču VVashingtona glede krize po umestitvi Nixona. Nova pobuda, ki določa udeležbo štirih velesil, bi lahko bila koristna, tudi če ne bi pripeljala do konkretnih rezultatov.* Isti list piše pod naslovom ((Zadnji poizkus ustrahovanja: izraelska atomska bomba« v zvezi z novico, ki jo je razširila NBC. češ da ima Izrael atomsko bombo, ali da jo bo v kratkem imel, med drugim: ((Tehnično znanje Izraelcev bi jim teoretično omogočilo, da postane- Mska je uradno priznala DR Severnega Vietnama ffjpss gim vsebuje vsedržavno anketo o razlogih in o načinih, da se nre-preči zmanjševanje naklade italijanskih listov. Predvideno je tudi skrčenje mednarodnega kongresa, ki bo preučil nove novinarske tehnike. Končno so sklenili, da bodo pričeli s pripravami za ustanovitev novinarske šole. ki jo bo ustano-vila zbornica. Minister za promet in civilno le talstvo je sprejel sovjetskega ve*- rim Sj|nJob Nildta! Rizova' * kate- Ostra reakcija ameriškega državnega departmaja - V, piteejnietaisk^vproSetedmed°ite^ Sajgonu nova sestanka med Bunkerjem in Thieujem assider je objavila podatke o proizvodnji _ jekte in železa v Ita- STOCKHOLM, 10. — Švedska je. žim najbolj prizadeva, da bi Iteložaj palestinskih partizanov ob reki Jordan danes uradno priznala Demokratično repuoliko Severnega Vietnama. Poročilo v tej zvezi je dal glasnik zunanjega ministrstva po vladni seji, ki je bila v kraljevi palači pod predsedstvom kralja Gustava Adolfa. Švedska je prva zahodna država, ki je diplomatsko priznala Severni Vietnam. Za sedaj priznava Severni Vietnam šestindvajset držav. Glasnik je tudi sporočil, da je švedski minister za zunanje zadeve Torsten Nilsson poslal severno-vietnamskemu zunanjemu ministru brzojavko, v kateri predlaga vzpostavitev diplomatskih stikov med obema državama Ker stopajo pariška pogajanja v fazo, ki bo, u-pamo, odločilna za mir v Vietnamu — je rečeno v Nilssonovi brzojavki Nguyenu Duy Trinhu — mislimo, da je prišel čas, da vzpostavimo diplomatske odnose. Švedski zunanji minister izraža v brzojavki upanje, da se bodo odnosi med Švedsko in Severnim Vietnamom uspešno razvijali na področjih gospodarstva in kulture, kakor tudi na drugih poljih, v korist obeh držav. »Popularni« stiki med Švedsko in Severnim Vietnamom so se začeli pred tremi leti, najprej preko švedskega veleposlanika v Pekingu, nato pa z vrsto potovanj posebnega tajnika zunanjega ministra v Hanoj. V začetku preteklega leta se je Nilsson srečal v Stockholmu s severnovietnamskim veleposlanikom v Moskvi, pred nedavnim pa je švedska vlada pooblastila FNO Južnega Vietnama, da je odprla svoj »informacijski urad« v Stockholmu, katerega članom sicer niso priznali diplomatskega statusa. Prva reakcija na odločitev švedske vlade je prišla iz Washingtona. Glasnik državnega departmaja Robert McCloskev je izjavil: «Vlada ZDA je mnenja, da ne bo te od ločitev prispevala k miru na azij skem jugovzhodu, ker je prišla prav v trenutku, ko si hanojski re- rožjem strmoglavil po ustavi izvoljeno vlado v Južnem Vietnamu.« ZDA niso bile predhodno obve- liji v preteklem letu, iz katerih izhaja. da je bila proizvodnja normalna in da se je istočasno ublažil pritisk iz drugih držav proizvajalk, ker se je tudi pri njih iz- ščene o odločitvi stockholmske vla- j boljšala konjunktura. Lani so iz-de. V bližnji preteklosti je bila vi-1 delali 16.959 'ton jekla in 7.826.000 etnamska vojna večkrat vzrok za | ton litega železa, medtem ko so trenja med ZDA in Švedsko, številni švedski politiki so namreč večkrat odkrito kritizirali vvashington-sko vlado zaradi vietnamske politike, poleg tega pa je Švedska dala zatočišče številnim mladim Američanom, ki niso hoteli na vietnamska bojišča. Trenutno je na Švedskem kakih 150 Američanov, ki so se tako izognili vojaškemu naboru. Iz Pariza poročajo, da bo načelnik ameriške delegacije na pogajanjih za Vietnam A vere!' Harriman zapustil francosko prestolnico 19. januarja, se pravi dan pred Nixo-novim nameščenjerr v Belo hišo. Kot je znano, bo Harrimana nadomestil dosedan ji veleposlanik v Bonnu Henry Cabot Lodge. Do sedaj še niso javili, kdaj bo Lodge dospel v Pariz. Francoski politični o pazovalci pa so mnenja da bo sprememba na čelu ameriške delegacije povzročila novo odlašanje konference, ki se bo lahko začela šele čez štiri ali pet tednov V Sajgonu jc prišlo danes do dveh sestankov med južnovietnam-skim predsednikom Van Thieujem in ameriškim veleposlanikom Bunkerjem. Ameriški glasnik je sporočil, da je bil na sestankih govor o «skupnih problemih«. Gre za prva sestanka med Bunkerjem in Thieujem po novem letu. Na drugem sestanku sta bila prisotna tudi Bunkerjev politični svetovalec Martin Herz in južnovietnamski minister za zunanje zadeve Tran Chanli Thanh. V Pnom Penhu je. kamboški državni poglavar Norodom Sihanuk sporočil, da je protiletalsko topništvo pred tremi dnevi sestrelilo a-meriški helikopter v pokrajini Mon-dolkiri, 15 km od vietnamske meje. Trije člani posadke so umrli. predlanskim 15.890 ton jekla in 7 milijonov 294.000 litega železa. Razmerje med uvozom in izvozom je uravnovešeno, odnosno izkazuje celo rahlo aktiven saldo. Medsindlkalni odbor prodajalcev bencina je sklenil proglasiti stavko kategorije v ponedeljek ob 21. uri za nedoločen čas. Odbor je predlagal ministru za industrijo, da se skliče skupna komisija vseh zainteresiranih in da se predhodno uredijo prodajni urniki, ki so sedaj za prodajalce izredno težavni. Vse tri sindikalne organizacije bo proglasile 48-urno stavko uslužbencev avtostrad IRI, ki se bo pričela ob 6. uri v četrtek 16. januarja, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Danes je dve uri stavkalo 72 tisoč delavcev tekstilne stroke na področju Milana, ker še niso bili izdani vladni dekreti, ki predvidevajo integracijo plač in znižanje delovne dobe za upokojitev na 57 let za moške ter 52 let za ženske. RIM, 10. — Predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini je danes sprejel v Montccitoriju na vljudnostnem obisku jugoslovanskega veleposlanika Srdžana Pričo. Za Tržačana T. Vaglierija nagrada milijon lir Eno od nagrad za sodobno slikarstvo, ki jih je razpisala revija «Grazia», je dobil tudi Tržačan Tino Vaglieri za svoje delo «Cel krožnik in razbit krožniku. Natečaja se je udeležilo 56 mladih sodobnih slikarjev. Nagrade je prejelo pet slikarjev, in sicer vsak po milijon lir. 2 - 11. januarja 1W Kolesa pravice meljejo počasi Te dni svečano otvarj&jo na rassnih sodiščih v Italiji sodno leto 1968. V Rimu se te svečanosti udeležuje tudi predsednik republike Saragat skupno z najvfšjl-mi predstavniki oblasti, prisotni pa so seveda tudi sodniki naj višjega sodišča, to je kasacije. Toda letos te otvoritve ne potekajo povsem mirno, saj sodniki in odvetniki javno manifestirajo, ker hočejo spodbuditi tiste, od katerih je odvisna reforma sodstva in zahtevajo, da se sodstvo dvigne iz blata v katero Je zabredlo. Teh manifestacij so se udeležiti tudi sorodniki onih oseb, ki so v zaporu že dalj časa In zaman čakajo na sodni postopek. Italijansko sodstvo je danes v krlzj in odgovarja za svoje delovanje le nekaterim vladajočim u-stanovam. V tem članku hočemo na kratko orisati kakšne so težave in ■bridkosti današnjega sodstva v Italiji, ki je poznano tudi po tem, da je eno izmed najbolj počasnih na svetu. Pravijo, da je Italija zibelka prava. Toda kljub tej odliki, moram na žalost ugotoviti, da mora Usti, ki hoče pri nas uveljaviti svojo pravico, Imeti na razpolago denar in precejšnjo mero potrpljenja, zakaj kolesa pravice meljejo v italijanskem sodstvu zelo počasi. Ta počasnost sodstva Je postala že socialni problem, ker se na- Ki** ivv i oc »JO vadno zgodi to da tisti, ki nima finančnih možnosti, da bi dovolj pravdo gnal do konca, popusti, to je odstopi od nadaljevanja, in tako ne more biti zadoščeno pravici. Iz tega na žalost mora nujno izhajati, da ima tisti, ki ima denar, na svoji strani tudi pravico. Revež se pač raje takoj zadovolji z malim, kot da bi mesece in mesece in leta čakal na popolno zadostitev svojih zahtev. Znan je primer pravde, ki se vleče že dolgih 168 let. Seveda, Je ta primer skrajen, toda statistiki so izračunali, da Je poprečno trajanje civilne pravde v Italiji približno štiriindvajset mesecev. Predvsem zaradi tega razloga državljani manj premožnih slojev izgubljajo svoje zaupanje do sodstva, ki se še vedno drži svojega okostenelega ogrodja. Ta oddaljitev državljanov od sodstva izhaja pa tudi iz velikih stroškov, ki so s pravdo povezani. Italija je država kolkova-nega papirja in kolkov — teh je pa mnogo! Za vsak nič je treba uporabiti tega ali onega ali pa kar oba skupaj. Vsaka pravda se prične s koikovanim papirjem, na katerega je treba prilepiti poseben kolek in tako naprej ... Nj naš namen, da bi tu naštevali vsak podroben papir posebej, ker bi bilo to naštevanje predolgo. Vsem tem sodnim stroškom je treba prišteti še zagovornikov honorar ter njegove stroške, to je Stroške za pričevanje, za razna mnenja izvedencev, za razne dostave dokumentov, ki so obvezne In jih je treba izvršiti le preko {»osebnega urada pri sodiščih itd. Tako lahko razumemo, da znašajo stroški za obrambo v nekaterih velikih in znanih procesih več desetin milijonov lir. Tisti, ki ljubijo številke so izračunali, da je Libanonec Yousef Re-bavvl, ki so ga obdolžili, da je skupaj s svojo ženo Claire umoril Faruka Ohurbaghija — s to pravdo se je na široko ukvarjal tisk — porabil za svojo obrambo približno 63 milijonov lir. Na svoje stroške je poklical več prič iz tujine. On si Je te stroške lahko privoščil, toda kaj bi se zgodilo, če bi namesto njega sodili človeka, ki ne bi razpolagal s toliko denarjem? V civilnih pravdah, ki se vršijo v glavnem pismeno, to se pravi. da stranki ne diskutirata pred sodnikom kot v kazenskih pravdah, ampak zastopnika tožitelja in obtoženega vlagata sodniku svoje vloge, odgovore, mnenja itd. Seveda mora vse to biti napisano na kolkovanem papirju in kol-kovano s tem ali onim kolkom. Mnogokrat se torej lahko zgodi, da so stroški višji do vsote ali vrednosti o kateri se vodi pravda. Preveliki stroški so torej eden izmed razlogov, da se ljudje sodstva izogibajo ali pa oelo že začetno pravdo opustijo. Poleg tega je treba še upoštevati, da traja civilna pravda še precej časa. Vzemimo primer: dolžnika, ki ni plačal, upnik toži in tako zahteva svojo zadostitev. Da bo prišel do svojega denarja bo imel najprej obilico stroškov (je že res, da mora vse stroške poravnati dolžnik, ampak šele potem ko pravdo izgubi) in pravda se bo vlekla toliko časa — približno za dve leti — da bo dolžnik še vedno imel dovolj časa ponuditi upniku spravo in s tem bo lahko še zaslužil. Tudi v pravdah, ki se vodijo o-koli delovnih sporov in ki bi morale biti prav zaradi svoje posebne narave, izredno hitre — tu je namreč ena izmed tožečih se strank (delavec) šibkejši in v veliki večini primerov tudi potreb-nejši od nasprotnika (delodajalca) stvari niso najboljše in pravda napreduje s polževo hitrostjo. «Nepošteni» delodajalec lahko na fin način izmuči delavca, ki zahteva uveljavitev svoje pravice ter mu ponudi takoj manjšo vsoto, kot pa da bj dobil večjo, oziroma tisto kar mu pripada. kdovekaj. Ko govorimo o krizi «pravice» v Italiji, se moramo dotakniti tudi tistih, ki to «pravico» upravljajo — to je sodnikov, če je u-pravljanje «pravice» tako počasno in slabokrvno je krivo tudi dejstvo, da danes v Italiji primanjkuje sodnikov in da tisti ki so. so pa t8ko slabo porazdeljeni po raznih sodiščih. In tudi za- nimanje za vstop v sodno službo ni ravno veliko. Na zadnjem natečaju niso na primer niti dodelila vseh mest, ki so bila na razpolago. Prijavilo se ni zadostno število kandidatov. Zakaj? Tu moramo spet govoriti o počasnosti službe. Ko oblast — v tem primeru ministrstvo za sodstvo — razpiše natečaj za prosta mesta sodnika se sicer prijavi veliko število kandidatov toda na izpite jih pride približno le 20 odstotkov in to iz čisto enostavnega razloga, ker potečeta med dnevom prijave in dnevom pričetka izpitov najmanj 2 leti in do časa nastopa službe pa še vsaj tri leta. Nima pa vsak diplomiranec pravne fakultete dovolj časa, da bi čakal na to službo, ki mu ne nudi v začetku prav velikih dohodkov. Zato je prisiljen Iskati si dela drugje. Drugi problem pa Je ozemeljska razdelitev sodnikov. Imamo na primer sodišča, kjer je sodnikov v izobilju, medtem ko Jih je drugod absolutno premalo. Pri tem pa je treba pripomniti, da Je mesto sodnika nepremično, to se pravi, da sodnika, ko je enkrat postal definitiven v organl-ku nj mogoče premeščati, kot o-stale državne uslužbence. Poleg tega pa je po enajstih letih kariere sodnik povišan in postane ((■svetnik apelacijskega sod!šča» in se torej nerad ukvarja z malimi prekrški, ki spadajo v pristojnost okrajnega sodišča (pre-ture). Da bi pa zasedel prazno mesto v kakšnem manjšem kraju pa nj govora! Kolikor Je prirastka m».lo, bodo posledice kmalu občutne. Vzemimo spet skrajni primer: na sodniji v Nuoru na Sardiniji je v službi 7 ali 8 sodnikov, ki morajo trenutno rešiti približno 1.400 civilnih in 500 kazenskih zadev, poleg seveda, običajnega dela, preiskav nadzorovanja dela policije itd. Državljani si pač tam pomagajo, oziroma so prisiljeni pomagati si, po svoje... Sodnikovo delo pa otežkočajo tudi številne formalne malenko- sti ki so že vedno krčevito zasidrane v italijanskem postopku. Seveda Je sodnik dolžan, da te formalnosti strogo spoštuje ter tudi zahteva njihovo izvajanje. Ko je pa v pravdi potrebno mnenje kakega izvedenca se proces u-stavi za najmanj štiri mesece, da lahko sodnj izvedenec pripravi in 'Pismeno piredložl svoje mnenje. Tudi tp je stvar denarja, dalj časa ko porabi za svoje delo več izvedenec zasluži. Sodnik sicer u-kaže izvedencu, da predloži svoje mnenje v ((doglednem 6asu» toda... O letih zamude pri procesih pa lahko govorimo, ko Je potrebna kakšna bolj temeljita preiskava ali mnenje več izvedencev in se ti med seboj ne strinjajo. Sedaj pa 6« lahko še vprašamo, kdo je za tako stanje kriv. Krivi za to niso ne sodniki ne nihče od tistih, ki se neposredno s sodstvom ukvarja. Krivda je na zakonih, kj so zastareli in postali za današnje čase dinamik, hitrosti in tehnike absurdni in se zdi, kakor da bi bili napisani prav nalašč za to, da meljejo kolesa pravice zelo zelo počasi. Prejšnja vlada je sicer v preteklem avgustu pripravila osnutek za nekatere spremembe v kazenskem postopku, ki naj bi tako postal hitrejši. To naj bi bil prvi korak k temeljiti reformi zakonikov. Toda pot, da . ti o-snufcki in te toliko pričakovane reforme postanejo resničnost je ša dolga, o njih morata še razpravljati poslanska zbornica in senat, nova vlada pa lahko spremeni o zadevi svoje mnenje. Seveda pa ni reforma samo v tem, da menjamo zakonik. Sod- stvo potrebuje tudi modernizacijo svoje tehnične službe. Potrebno Je treba predvsem manj formalnosti in pikolovstva. Sedaj je namreč še vedno obvezno da zapisnikar piše zapisnik o razpravi na roko tn s peresom, no, danes je lahko tudi že kemični svinčnik... Dr. Igor K osmina Na sliki vidimo eno od številnih lepotic dunajskega umetniškega ansambla na ledu «Wiener Eisrevue*, ki bo nastopil od 6. do 16. 'februarja letos v Celovcu z izredno zanimivim umetniškim programom. Zastopniki ansambla so bili pretekle dni v Trstu in so na srečanju s časnikarji in predstavniki turističnih in drugih ustanov v hotelu Milano pokazali kratkometražni film z odlomki umetniškega nastopa ansambla. V Celovcu bodo imeli 15 nastopov, in sicer v zgodnjih popoldanskih in večernih urah, da se lahko gostje, ki pridejo od daleč, še isti večer vrnejo domov. Režiser je Will Petter, glasba pa Roberta Stolza. Skupina nastopa v izredno bogatih nošah z umetniškimi plesi raznih evropskih in ameriških narodov. NA ZBORU ŠTUDENTOV EVROPE V BUDIMPEŠTI Napadi vzhodnih delegatov na SFRJ in samoupravljanje Nobenega sporazuma o skupnem poročilu in o prihodnjem sestanku BUDIMPEŠTA, 9. — Evropski zbor študentskih zvez je kot oblika sodelovanja doživel enega najtežjih udarcev na predvčeraj končanih pogovorih v Budimpešti. Delegati 22 dpžav so se razšli, ne da bi zmogli formulirati zaključno sporočilo in ne da bi sklenili, ali se bodo ponovno sestali čez leto dni v kateri od držav, ki bi bila pripravljena organizirati zborovanje. Zaradi prenagljenosti, netolerantnosti in skrajnega subjektivističnega obravnavanja nekaterih vzhodnoevropskih delegatov — tako so obravnavali pereča vprašanja, ki ostro posegajo tudi v politično zanimanje študentskega naraščaja — se evropskemu zborovanju ni posrečilo narediti nadaljnjega koraka k utrjevanju naprednih sil; zmanjšali pa tudi niso zunanjih vplivov tistih, za katere so značilni konservativni nazori o družbenem razvoju, pomanjkanje bojevitosti in politična mlačnost. Pri vsem tem se je letošnje bu-dimpeštansko srečanje včasih spremenilo — po zaslugi teh delegatov — v tribuno, s katere so nerazumljivo in pogosto cinično napadali ne le jugoslovansko študentsko mladino, ampak celoten jugoslovanski sistem in njegove samoupravne osnove. Povod za neljub spor, ki so mu po izjavi članov jugoslovanske delegacije dajali ton poljski, madžarski in sovjetski delegati, je bilo njihovo nezadovoljstvo z jugoslovanskim predlogom. Gre za to, da niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitJUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMifiiiiifim BIL JE «KLINIČNO MRTEV*, SEDAJ PA JE SKORAJ ZDRAV Morilec prijateljeve žene priznal zločin pred 20 dnevi 1944. leta je ubil očima in sest mosacov kasneje tudi ženo RIM, 10. — Dvairapetdesetletni Eugenio Ciancotti, ki je 21. decembra lani zadavil 42-l«tno Angelo Balsamo in je nato spil strup proti podganam in si v samomorilne namene prerezal žile, je danes zjutraj v bolnišnici, kjer je od dneva zločina, priznal preiskovalnemu sodniku umor, ki ga je zagrešil pred 20 dnevi. Zdravstveno stanje morilca, ki je bil ob sprejemu v bolnišnico po mnenju zdravnikov »klinično mrtev*, se je dan za dnem zboljšalo, tako da je sodnik sedaj odredil njegovo premestitev v zapor »Regina Coeli*. Angelo Balsamo, poročeno z mesarjem Matteom Espositom, mater treh otrok, dveh fantov in dekleta, je našel njen sin mrtvo ob postelji spalnice njenega stanovanja v Rimu. Okoli vratu je imela ženska močno zdrgnjeno kravato. Pol ure kasneje je Ciancotti skušal napraviti v svojem stanovanju, ki je za Espositovim, samomor. Preiskovalni organi so kmalu ugotovili, da je prav Ciancotti morilec Balsamove. Ciancotti je bil reden gost Esposi-tove družine, ker je posečal šolo skupno z Espositom. Decembra 1944. leta je ubil očima Alda Plazzi-ja, šest mesecev kasneje pa še ženo, Grkinjo Kauclio Iconompouloso-vo. Obsojen na 21 let zapora, je Ciancotti, ker so mu pomilostili šest let kazni, ponovno prišel na svobodo 14, septembra 1966. leta. Naslednjega leta se je mož nastanil v Rimu, kjer je zbiral lepenko, ki jo je prodajal. Po nasvetu Espo-sita je našel sobo v bližini njihovega stanovanja, kjer je bil večkrat gost tudi na kosilu Tudi Ciancotti šel v stanovanje prijatelja in ker ni bilo svojcev Balsamove, je žensko zahrbtno napadel. Ženska se je krčevito branila in Ciancotti jo je večkrat udaril po obrazu ter ji nato zadrgnil volneno kravato okoli vratu. Morilec je zaprl z notranje strani stanovanje in zbežal skozi okno ter se vrnil v svojo sobo, kjer je hotel napraviti samomor. Pod pokroviteljstvom časnika Angležinja peš do severnega tečaja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiMiiMmiiiiiimimiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimi IMIIIIflMIIIIHIIIIIIMIIIIIIIMimilllllMMIIIUIIIIIIMimi Je škof iz (iradca prostovoljno odstopil? VATIKAN, 1(1 — Škot iz Gradca v Avstriji Josep Schoisvvohl je prostovoljno odstopil ali so njegovo ostavko zahtevali Iz Vatikana? Ljudje ln tisk so prepričani o dnrp verziji, vendar so iz Vatikana javili, da je Škot 31 decembra prostovoljno podal ostavko, kar je 4. januarja potrdil, da ga ni nihče prisilil na to. Škof bo v kratkem v okrožnici vernikom obrazložil ra- VPRAŠANJA IN ODGOVORI Tudi delavka ima pod določenimi pogoji pravico do družinske doklade LONiDON, 10. — Angleški časnik «Daily Telegraph» javlja, da bo pod njegovim pokroviteljstvom 37-letna gim človekom 830 km dolgo pot do severnega tečaja. Pot po ledu in snegu, kjer se bodo poslužili smuči, bodo začeli v Kanadi. Predvidevajo, da bodo rabili za pot kakih 50 dni. Vodja odprave bo njen 37-letni mož dr. I Hugh Simpson, ki je univerzitetni | profesor v Glasgowu in zadnje čase 1 Vprašanji, ki sta nam jih zastavila dva naša čitatelja nam nudita možnost, da danes bolj na široko spregovorimo o problemu družinskih doklad. Najprej odgovorimo na vprašanje čitatelja Borisa K. ki nam piše: Zaradi slabega zdravja sem prisiljen prekiniti delovno razmerje in sem zaprosil za invalidsko in starostno pokojnino. Zanima me, če bo lahko žena, ki je že v delovnem razmerju in bo z njim še nadaljevala prejemala družinske doklade namesto mene za otroka in za njene starše, ki živijo pri naju. To pa me zanima predvsem, ker se mi zdi. da so družinske doklade upokojencev manjše kot družinske doklade tistih, ki so v delavnem razmerju. Na gornje vprašanje bomo ixtgo vorili tako, da lx>mo poskušali zajeti celotni problem družinskih doklad in ga na kratko prikazati vsem našim čitateljem, ki z zanimanjem sledijo naši rubriki. Družinska doklada pripada družinskemu poglavarju, ki je zaposlen. Važno pa je pri tem to, da je lahko družinski poglavar tudi žena, ki je vdova ali ločena od mo- ža in ima v oskrbi otroke. Isto tako lahko postane v zvez) 7 družinskimi dokladami za otroke družinski poglavar žena, katere mož je kot invalid nesposoben za delo ali brezposeln in ne uživa podpore, ali če služi vojaški rok. Žena lahko postane družinski poglavar tudi pri prejemanju družinske doklade za moža, če je mož invalid in nesposoben za delo. Medtem ko žena, ki je zaposlena in postane družinski poglavar le pod zgoraj omenjenimi posebnimi pogoji lahko prejme družinske doklade le za otroke in moža, lahko mož, ki je zaposlen Ln družinski poglavar, prejme družinske doklade še za starše, brate in sestre ter za vnuke. Za starše lahko dobijo družinske doklade pod pogojem: da imajo starši več kot 55 let (ženske) in več kot 60 let (moški) ali pa da so nesposobni za delo; sloge, ki so ga navedli, da se od- da nimajo nobenih posebnih do pove vladi škofije. I hodkov; da jih družinski poglavar dejansko vzdržuje. Bratje in sestre so lahko ali še mladoletni (družinski poglavar dobiva zanje družinske doklade pod istimi pogoji kot za otroke) ali pa so že starejši (družinski poglavar dobiva zanje družinske doklade pod istimi pogoji kot za starše) ali pa so nesposobni za delo. Za vnuke pa, ki morajo biti sirote in jih mora družinski poglavar vzdrževati, veljajo isti pogoji kot za otroke. Za izpolnitev pogoja, ki ga postavlja zakon, da družinski poglavar stalno vzdržuje družinske člane za katere prejema družinske doklade je dovolj, da družinski člani stalno prebivajo v sklopu družine družinskega poglavarja. Kako dolgo pa oče ali mati, ki so zaposleni lahko dobivajo družinske doklade za otroke? Predvsem dokler se otrok ne zaposli. Pri tem pa obstajajo sledeče omejitve: starši imajo še vedno pravico do družinske doklade za otroke, ki se zaposlijo kot vajenci, kajti vajeniška doba se ne šteje kot prava zaposlitev. Družinska doklada pritiče staršem za otroke, ki nadaljujejo s študijem in sicer do 21. leta za višje srednje šole ter do 26. leta za univerzo. Družinskemu poglavarju pritiče družinska doklada za otroke in člane družine vsake starosti, če so ti invalidi in nesposobni za delo. Novo pa je od lanskega leta na tem področju to, da irrtajo pravico do družinske doklade za otroke tudi kmetje in sicer 22.000 lir letno dokler otrok ne dopolni 14. leta. Kako pa je z družinskimi dokladami (ali bolje kot se jim pravi z do- ZARADI KORUPCIJE, PREVAR, IZSILJEVANJA ITD. Bivši župani in odborniki pred sodiščem v Agrigentu Zaključena preiskava o nezakonitih gradnjah AGRIGENTO, 10. — Preiskovalni sodnik v Agrigentu je predal sodišču v nadaljnji postopek 23 oseb, med katerimi so štirje bivši župani in kakih 15 bivših občinskih odbornikov. Akte je predal sodišču ob koncu preiskave o položaju stanovanjskih gradenj v Agrigentu. Dve osebi sta v zaporu: 53-letni primarij bolnišnice v Agrigentu in biyši župan . Flo rmal Informacije turistične zveze Slovenije Gorenjska. V Bohinju je zaseden Zi ntins že loma Mladinski dom, medtem ko je nekaj prostih postelj še v hotelu Stane žagar in v brunarici Tuhinka na Voglu. Drugi hoteli niso poslali poročil. V zasebnih turističnih sobah je še dovolj prostih postelj. Žičnica na Vogel in vse smučarske vlečnice in sedežnice na Voglu vo- Dobrči. žičnica na Zelenico in o- vsod dovolj prostora. CerkniSfe, ec be vlečnici na Zelenici vozijo vsak zero je zamrznjeno. Odprli so dan od 9. do 17. ure. Vlečnica v gostinski lokal na Uncu. Hrastih pri Tržiču redno obratu- Prireditve, v dvorani Tivoli je. Pod hotelom Panorama na Ljubelju so uredili 1000 m dolgo sankaško progo z višinsko razliko 112 m. Med šolskimi počitnicami bodo imeli v Tržiču in na Zelenici zijo redno. Ledena plošča za keg- posebne smučarske tečaje. V Kra- lj anje na ledu v Bohinju je pripravljena. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih; dovolj prostora je tudi pri zasebnikih v okolici Jesenic. Prostor je v Domu pod Golico in v Smučarskem domu v Črnem vrhu. V Kranjski gori je do 15. januarja dovolj prostora v vseh hotelih, počitniških domovih in pri zasebnikih. V Gozdu Martuljku so zasedeni vsi hoteli. Prosto je v zasebnih turističnih sobah. Rezervacije sprejema turistič- ni informacijski biro Kranjski nju je prostor v obeh hotelih. Hotel na šmarjetni gori ,ie zaprt; odprt je samo bife. Dovolj prostora je v Preddvoru in v Domu na Joštu. Na Jezerskem je dovolj prostora v domu in v zasebnih sobah Na Krvavcu je sicer še nekaj prostora v domu in brunarici Tiha dolina, vendar zervacije. žičnici in Krvavcu redno vozijo. Tudi smučarska vlečnica v Preddvoru in smučarska vlečnica na Joštu obra- 50 »v v( <#• z o •rit ver danes, 11. jan. ob 18. uri hoK» tekma med Olimpijo in Kraj) več goro. Jutri ob 17.30 pa se Btolire v hokeju na ledu pomerili , . ska gora in Slavija. 14. jaJri M bo ob 18. uri hokejska tekma “vemi Olimpijo in Celjem, 16. jaPjset ( ob 18. url pa bosta nastopiistili llmpija in Slavija. V dvorani L, li bo 15. jannuar.ja ob 20. uri!!, dinski festival zabavne glastitocno preddverju pošte v Cigareto®*«! te ci v Ljubljani je odprta filat%ja , gori. Smuške proge so vse steptane. Žičnice vozijo od 9. ure naprej. Parkirni prostori so očiščeni, cesta čez Vršič pa je prevozna tujeta. Jezero Cmava pri Preddvo- ru je zamrznjeno in primerno za drsanje. Opremo za drsanje, sankanje in smučanje izposoja Grad hrib v Preddvoru. Zimsko kopali- do hotela Erika. V Tržiču, Podi ju-j šče v Kranju je odprto. V Škofji belju, na Ljubelju in Zelenici je! Loki je nekaj prostora v hotelu povsod dovolj prostora. Prostor je ! Krona in v zasebnih turističnih so-v planinskih domovih na Kofcah, bah. Prostor je tudi v planinskem Pod Storžičem, na Kriški gori in datki na pokojnino) za upokojence. Upokojenci lahko dobijo družinske doklade samo za otroke in za ženo in ne za druge družinske člane. Družinski člani pa, ki živijo v sklopu družine upokojenca, imajo CAGLIARI, 10. — Upokojenka Iz Pabillonisa pri Cagliariju je prijavila karabinjerjem, da sta dva maskirana neznanca vdrla, medtem ko Je ona spala, v njeno stanovanje ln ji odnesla denarnico s 30 liram:. Dogodek se je pripetil okoli polnoči, ko sta dva neznanca zbudila 85-letno starko in zahtevala denar. Po njenem odgovoru, da denarja ndma, sta brskala po predalih in vzela denarnico, v kateri je bilo vsi pravico do bolniške blagajne. Mmo 30 lir. Starka je po njunem Na kratko zaključimo z odgovo- odhodu stekla na ulico in začela rom čitatel.iu, da bo žena lahko pre- kričati, a ker Je nihče ni slišal se jemala družinske doklade za otroke, izgubil pa bo družinske doklade za starše. je vrnila v posteljo. Danes zjutraj je zadevo javila sinu, s katerim sta šla na karabinjersko postajo. Catherlna Deneuve, lepša kot kdajkoli, nastopa v filmu «Josephine», ki ga je občinstvo v Parizu, Londonu in New Yorku navdušeno sprejelo domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. V Poljanski in Selški dolini je povsod dovolj prostora. V Škofji Loki je dovolj snega za smučanje Obe vlečnici v Škofji Loki vozita ob nedeljah ves dan, ob delavnikih pa samo popoldne. Snega za smučanje je dovolj tudi na Starem vrhu in na Soriški planini. Na Bledu je dovolj prostora. Jezero je zamrznjeno. Prireditve, V Bohinju tutri. 12. januarja, zadnji dan mednarodnega FIS tekmovanja v smučarskih tekih. Start in cilj je pri jezeru. Ob praznovanju občinskega praznika v Škofji Loki še jutri 12. jan. številna športna tekmovanja in prireditve pod naslovom «Po stezah partizanske Jelovlce». Med drugim bo v Dražgošah tekmovanje smučarjev v biatlonu. V Železnikih pa bodo imeli nočni slalom. Na Bledu, jutri 12. jan. medklubski turnir v kegljanju na ledu. Ljubljana, z okolico. V Ljubljani je prostor v hotelih Lev, Slon, Tu rist, in Bellevue. Hotel Union bo 17. januarja zaseden. Hotel Ilirija bo zaseden 15., 16. in 17. jannuar-ja. Hotel Ljubljana transport bo zaseden 12. in 13. januarja. V zasebnih turističnih sobah Je dovoij prostora. V Mednem je prostor v gostilni Cirman in v Motelu. Dovolj prostora je tudi na Kureščku in v Turističnem domu v Polhovem gradcu. V Kamniku je prostor v gostilni Planika in v domu na Starem gradu. Prostor je v Kamniški Bistrici in v hotelu Šimnovec na Veliki planini. Dovolj prostora Je v Domžalah., Litiji in pri zasebnikih na Primskovem, v Gabrovki, Sopoti, Polšniku, Savi, n. brunanci Ti- na razstava ob 50-letnici prv«aiH priporočajo re- venske in jugoslovanske zn!T Uc' m vlečnica na V Moderni galeriji v Ljubi ja'* v stavlja svoja dela slikar in Rljavo Riko Debenjak. V Mestni jA; s bodo jutri, 12. januarja odpr»ssn.,. stavo treh likovnih umetnike'1'. pev šana Tršarja, Dragice Čadež ®ane, ze D.jevada. V muzeju ljudsPlkaj volucije je odprta stalna ra* delavskega gibanja in ljuds# volucije na Slovenskem. Turistični transportni bih Ljubljane sporoča, da vozi soboto, nedeljo in vsak pra® Ljubljane do Jesenic tako vani špik ekspres, s kateri lahko peljejo smučarji do ^ od tu pa naprej z žičnico na nov vrh ali pa z avtobuse* Kranjske gore. 1 Dolenjska. V Novem meSe dovolj prostora v obeh l* 7 Prostor je na Otočcu, v grad^ij.,.,'.' kriče, v Krikem, Črnomlju, Jo, J ki in Sevnici. Nekaj prostef;C>iov. v motelu v Trebnjem. V S*-tov; ških in Dolenjskih toplicah ' 13.30 volj prostora, medtem ko iigba n, Cateških toplicah nekaj prostjftad.. stelj samo v dependansi. Zd[,v,1r:,J šče je zasedeno Prostor je ninskih domovih na Lisci, ju. Fratii in Mirni gori. G' v toladt ' »gladi oSftve; 'ruži: iter j Radi j: na in Miklavž na Gorjancih sedena. štajerska. V Celju in Mi Je povsod dovolj prostora, sta domova na Gori Oljki i” tini prav tako pa je odpri*, 10 n. Celjska koča. Cesta do CeljsJ?i44fj ' če je enosmerna. Vozniki ' u obvezno imeti opremljena ri? snežnimi gumami ali verigar^' volj prostora je tudi v vsel> L 6-30, viliščih. Smučarjem so na^0roč vlečnice pri Celjski kočd, n*,8-00 p tini, v Libojah (samo poOTba; j na Lazah, v Ljubnem, v ^'(belent —»**4unp v jjjuuirciu, v »*■ ' gradu in Mozirju. Drsališče * v,6v„. nem parku v Celju je odprt®]«’ V(a; dan od 9.15 do 12. ure in 7TJah dne od 13.45 do 15.45. Ob do deljkih, sredah in petkih Iifče odprto tudi od 19.15 d^estri Na mariborskem Pohorju U9.00 tl!22 movih Prostor je tudi v " vol.) prostora v vseh hotelih, movih. Prostor ie tudi v K ’ cu na Pohorju, v Ptuju, Sl®J NAC Bistrici tn Lenartu v Slcm na Vačah, v Šmartnem in v pla- ninskem domu na Javčah. Na Vrh niki je prostor v hotelu Mantova in pri zasebnikih. V Zaplani imajo 300 m dolgo vlečnico, ki lahko prepelje 500 oseb na uro. Dovolj prostora je v Logatcu, Rovtah in v Turističnem domu na Gorope-kah. V Cerknici in okolici je po- goricah. 7.00, Prireditve. Danes, sobota, nuarja bo nastopil v hotri® 1"hka na v Murski Soboti Ivo S® 81aj>be orkestrom Baranja. ?sontr; Primorska. V Kopru, IzO^^ke; torožu in Piranu je dovolj jjtiudna ra v vseh hotelih in v z as eri Ve slc rističnih sobah. _ metamorfoza katoliškega sveta Dokazi potrebe po odločilnih spremembah vedno večjim na drugi sfcra- . Jfvnos't je z velikim zanimanjem t ir <1 ila do,godkom okrog župnije zj-solotto. Don Mazzi, med verniki to#i ZUptuJe ’2Tedlno priljubljen, je J . v svojem spopadu s florentin-naptvlm škofom deležen pretežnega reti, f simpatij. Saj se je zavze-,a in branil nekaj, kar je glo-vp/?K'’ zakoreninjeno v srcih vseh i irf61*, še zlasti revnih katoli-ion>F. vernikov. Svet pa ne bi bil ; *»®ššen, kakršen je, če bi navzlic li H~a*'tl°S'ti njegovih hotenj znova ne iPW'aSaU «red*, disciplina*, moč in vpdplast. Toda. kdor je menil, da oval® zatem primer Isolotta kmalu V P028'30- se J® motil. Po nj8,'_ch mesecih je polemika med kar-tlijoinalom Floritom, florentinskim Jugfofom na eni, im ff?« duhovščine * J ,^e vedno zelo živahna, vse sku-ieoCLPa SG razvija v vedno večje Geti e^°^n0 nasprotovanje. Pred ^Klavnim se je skupina duhovnima^. sestala, da bi našla ustrezno i, jei8lt®v. nakar je bil te dni kardi-v rialu postavljen predlog, naj bi ^jjllpnijo Isolotto za leto dni uprav-avntjkh duhovniki verske ustanove -bfMadonnina del Grappa». V letu na0 bi se duhovi pomirili in .J Y 1 blažila razdraženost onih, 'lo 'i S° doslej s simpatijo gledali i-jjij sam t eksperiment. Zdi se, kot itev,javljajo, da se s tem strinja d* Mazzi. ardinal pa se je obvezal, da in* na I® dal Svoj odgovor, in ver-ala^° bo predlog sprejel. Od 450 jz •^vnikov jih je v florentinski biloKtlji doslej vsaj 150 zavzelo do sprtega kritično stališče. Zdi se, da J T1 nsiogj drugi delijo to stališče, v«86 ga trenutno ne upajo še j, 10 izraziti. Vtem pa sta, po-f afet k° ie bil don Mazzi z de-J,mi .°m kuri-ie odstranjen s svo-” i fa JHSsta, podala ostavko še 'aji® ajegova sodelavca: don Bor-> P®! a de*avec-duhovnik, ki je la-, decembra zaradi sindikalnega i vanja bil odpuščen iz podjetja ,uM9?Ver' kier ie bil zaposlen, je ^«1 župnijo Quintole; don Fa-e i$? ^as' Pa je v roke škofa izro-60* svojo ostavko na mesto župni Sonlj župniji Vignone. Njunemu sledijo še drugi župniki. ,v vseh teh primerih gre za du-^ se ne strinjajo s cer-i jjJf110 , hierarhijo, žele pa ostati cerkvi, globoko prepričani FPrvenstvu vesti nad disciplino*, ...d ^ uči švicarski teolog Hans "__r®aS- Predvsem očitajo kardina- JPloritu, da je preveč vezan na jhualne pjay kanonskega prava, friza- ki je vanjo zabredla flo-»tinska škofija, se je nakazova- ___.tZe daljši čas. Še pred dvema J*ma' potem ko je Charles Da-£nV ®den od najbolj znanih teolo-I velike Britanije, zapustil Cer-rivof- 2alrjujoč, da se v njej «iz-<.>d'as^ na škodo resnice*, si Kr J več duhovnikov iz Firenc in i« nima tiste veljave. In dejstva potrjujejo to njegovo mnenje. Leta 1963 se je v ZDA 463 duhovnikov odpovedalo duhovniškemu stanu, na Nizozemskem leta 1967 145 in 60 leto dni prej. Toda to ni prišlo nikjer do izraza, nikjer ni odjeknilo. Tako kot povsod drugje na svetu, je kriza Cerkve tudi v Firencah kriza oblasti. Časopis «Le Monde* si je celo zastavil vprašanje, ali že nismo stopili v neko pokrščansko obdobje. «Ali je po smrti boga že nastopila tudi ura smrti za Cerkev?* — se vprašuje. In ob tem se vernikom samo od sebi postavlja še neko drugo vprašanje, namreč, ali bo še v pravem času nastopila obnovitev, ki je Cerkvi tako potrebna. «če bi šlo za čisto človeško združbo,* meni monsignor Marcel Lefevre, nekoč predstojnik reda «Peres du Saint Esprit*, bi odgovor bil . negativen, zakaj korumplranost idej, inštitucij im discipline je tolikšna, da odvzema sleherno upanje.* Toda inštitucija katoliške cerkve je preobsežna in zgodovinsko ter družbeno pregloboko zakoreninjena stvarnost, da bi jo to moglo resneje ogroziti v njeni eksistenci, kot mnogi mislijo. Tudi je v zgodovini svojega obstoja že preživela marsikatero krizo in vsakokrat se je — čeprav ne vedno v najkoristnejšem času — znala prilagoditi novim pogojem razvoja in zahtevam časa. Menda tudi tokrat ne bo drugače. Le da bo kvaliteta vsebine njenih sprememb to pot morala biti mnogo bolj v skladu s splošnimi družbenimi potrebami in željami vernikov in celo — kar doslej ni bil primer — tudi vse bolj naraščajočega dela duhovščine, tembolj, ker je do-slejšnja vloga katoliške cerkve bila zelo daleč od prvobitnih katoliških oziroma Kristusovih naukov. Časopisje je danes malone vsak dan polno poročil o zadevnem vrenju, do katerega je prišlo in ki z vsakim dnem bolj narašča. Prav te dni nizozemska katoliška duhovščina na svojem pastoralnem koncilu ponovno razpravlja o vprašanjih, ki pretresajo ne samo svet nasploh, ampak še prav posebej katoliški svet. Že od vsega začetka prav na čelu naprednejših kato-liških struja« j, je zdaj na primer ponovno načela vprašanje o papeški encikliki «Humanae vitae*. postavljajoč se proti stališčem, ki jih je v njej zavzel papež, in braneč tako z moralnega , kot teološkega stališča razporoko. Takšna stališča in zadevni sklepi — je zapisal časopis «La Croix* — vrhu tega, da nanašajo trd udarec cerkvenim strukturam, predstavljajo obenem tudi jasno in trdno stališče določene krajevne cerkvene organizacije, naperjeno proti cen- Ul ^ postavilo vprašanje, ali trahzirani jn samovoljni oblasti jan' ’i bilo primerno slediti nje- 1 km»ptou zgledu. Trideset ali štiri- 1 ,■duhovnikov, ki bi hkrati za-ST' ,Cerk®v - so menili - bi . uh ; <)CU° tak škandal, da bi se *°- vendarle moralo razgi- f matAi- !iZko vodov.ie rimske kurije. prvjT? d® tega ni prišlo. Redovnik šjj ucci, katerega besede in mne-‘hU1v Firencah imajo dokajšnjo majavo, vztraja pri tem, da lah- )dPrL ’ svoj° kritiko konstruktivno nik°fpeva/ samo oni, ki v Cerkvi •ene’ dePrav 8a to drago stane. 'J klddjka od zunaj se izgubi, rinteke kurije Tako se od primera don Maz-zija oziroma župnije Isolotto do nizozemskih duhovnikov na njihovem pastoralnem koncilu kakor tudi primera enega od najbolj priljubljenih avstrijskih škofov, ki je zaradi svojih prosvetljenih idej pred kratkim takisto bil primoran podati ostavko na svoje mesto, nezdržno kar naprej vrstijo pojavi, ki dovolj zgovorno dokazujejo potrebo po neki generalni reviziji številnih konceptov in razmer v katoliški cerkvi. NI SE BATI; DA BI ZMANJKALO ENEBCETSKIH V1B0V Toplota zemeljskih globin bo nekoč poganjala turbine Vrtanja so se že začela ■ Bazen Avstralije imajo vse celine možnost, da se izkoristijo razpoke v zemeljski skorji Zlata Rodošek, Lidija Kozlovič in Mira Sardoč kot tri sestre v istoimenskem delu Antona Čehova, ki bo nocoj zadnjič na odru v letošnji sezoni v Kulturnem domu. NEW YORK, 10. — Le nekaj let je tega, ko so se tehniki in gospodarstveniki razpisali o tem, da je atomska energija edina pot za bodočo energetiko. V zvezi s tem so zatrjevali, da bodo v razvitem svetu v kratkem vsi vodni tokovi izkoriščeni, klasične termične centrale pa da ne bodo prišle več v poštev, ker da je e-leiktrika iz termičnih central, kjer uporabljajo kot gorivo premog, predraga, nafta oziroma podzemeljski plin pa da se moreta u-porabiti za druge bolj nujne potrebe. Zato pa bo — so trdili — jedrska energija edino izhodišče za vedno večje potrebe po energiji, potrebe, ki iz leta v leto tako naraščajo, da se postavlja že vprašanje, ali bo možno z dosedanjimi sredstvi slediti potrebam bližnje bodočnosti. Sedaj pa prihaja iz nekaterih krajev, še posebej iz določenih središč neka novost, ki obeta, da se je našla tudi druga pot za kritje bodočih potreb po električni energiji. Gre za izkoriščanje gejzirov in drugih podzemeljskih toplotnih virov, ki se dajo ustrezno ((ukloniti*. Menda ne bomo povedali nič iiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii,i,liiiiiiiiiiiii„,ii,,,l,illlillllimllllllllllllll|ll|||lullllll)lllll|llllllllllllllllll||illllllllll)lullllllllll| POSLOVNI LJUDJE NIKOLI NE ZAMUDIJO... Hilton že napoveduje svoje hotele na Luni Ameriška letalska družba dobiva že rezervacije za svoje vesoljske ladje, ki bodo povezovale Zemljo z vesoljem NEW YORK, 10. — Kakor je izjavil predstavnik ameriške letalske družbe «Pan American*, so uradi te stare iin velike ameriške letalske družbe dobili doslej že na tisoče pisem, v katerih si hočejo posamezniki zagotoviti prostor v bodočih vesoljskih ladjah, ki jih bo ta družba uvedla na medplanetarnih letalskih potniških progah. Ko je nekdo vprašal predstavnika, ali se sploh da govoriti o rezerviranju pffosto^ov na vesoljskih ladjah za potovanja na Luno, je isti predstavnik za svoje podjetje zagotovil: «Naša družba je bila prva letalska družba, ki je uvedla čezoceanske polete. Čemu bi ne ne mogli biti prvi, ki bi uvedli potniške proge na Luno.* Funkcionar znane ameriške letalske družbe pa je previdno dodal, da bo treba na to še čakati, kajti še prej da bo treba rešiti vprašanje visokih stroškov, ki jih bodo zahtevala prevozna sredstva, nadalje da bo treba zagotoviti ustrezno udobje na vesoljskih ladjah, hkrati pa da bo treba pomisliti tudi na to, da bodo potniki, ki bodo prispeli na Luno, dobili tam primemo oskrbo. Kaže torej, in to je popolnoma razumljivo, da manjka še veliko. Zdi se pa, da je na to že pomislil sloviti ameriški «kralj hotelov* Conrad Hilton. Tega finančnega mogotca menda ni treba posebej predstavljati. Svojo hotelsko mrežo je razpredel po vsem svetu in je ni prestolnice pomembnejše države, kjer bi ne bil njegov hotel, ki je vedno v kategoriji AA, to se pravi v kategoriji najrazkošnejših hotelov mirnim TRST A SOBOTA, 11. JANUARJA 1969 20.15 Glasbeno - govorni spored; h 7ir 21.00 Victor De Sabata; 22.45 gr^fotj, 8'15> 1315> 14.15, 20.15 Po- Glasbeno potovanje, liju.*, a’ 7-30 Jutranja glasba; 11.35 .. ppoftRAM rost4f • narodne; 12.10 Iz starihča- "• PROGRAM V 12-20 Za vsakogar nekaj; 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po- nah«C'3° Glasba P° željah; 14.45 Glas- ročila; 8.40 Orkester; 9.15 Pisan oros4nrf^0 svetiH 16.10 Valčki; 16.45 spored; 10.00 Kolesa in motorji, i. z%riiSka dramatizacija; 17.30 Za 10.45 Glasbeni variete; 11.45 Iz-'e tori 6 posluSalce; 17.45 Vzori in brane pesmi; 13.35 Program s 18-15 Umetnost in priredi-? shv 18,30 Zborovsko petje; 19.10 ------- ------ cih družinski obzornik; 19.25 Orke- psodija; 17.10 Poljudna znanost; m pevka. 2o.oo šport; 20.45 17.40 Plošče za najmlajše; 19.00 ■oljska kriminaLka; 22.30 Ples. Motiv motiva; 20.00 Roman; 21.10 Kmetijski nasveti; 12.40 Pesmi in plesi iz Vojvodine; 14.05 M. Vodopivec: Kvartet; 15.40 K. Gyu-la: Junaško dejanje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino 17.35 Dva zbora iz Hrastnika 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Top pops 11»; 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Bre _ da Kodela; 20.00 Nove melodije; Caterino Caselli; 14.00 Juke box; 2130 Radio Koper; 22.15 Oddaja 14.45 Glasbeni kotiček; 16.03 Ra- za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA ra. TRST Celj«.12-05 Plošče; 12.25 Tretja stran; lici ^ •'!() S. Mattioni, Primo amore. r koper vS?S-,7-30’ 12'30- 14.30, 16.00,19.15 0 “ o &!a’ 7,10 Jutranja glasba; Jazz; 23.10 Natečaj za nove pesmi. III. PROGRAM 12.30 Garibaldi; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 17.00 Gio-cagib; 17.30 Dnevnik in izžreba- , . » nje loterije; 17.45 Program za 10.00 Bachova kantata 212; 1055 ^ladino; lg 45 Almanah; 19.35 Antologija interpretov; 12.20 Na sporedu A. Berg; 12.55 Haydnova Simfonija št. 6; 14.35 Smetana, Nabožna oddaja; 19.50 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00Pro- i 400 Pri' pT ,u“ania glas,Da’ Simfonija št. b, i«..« smetana mz M1Ivo; 22.15 Linea contro poPV mt" tRL; 10’15 Pisanaglas' Prodana nevesta (praška Opera), g 0 D ik v OCw0,35 Prisluhnimo jim; 11.15 17.20 Nemščina; 18.30 Lahka glas- linea’ "uu unevmK- šče t!oev!. tanov klanl 11.45 Današnji ldpf tel i t’ 12-°° in 12.45 Glasba po in Z ,, ' 14 00 Ritmi; 15 30 Od So-,°^d0 Drave; 16.40 Pesem za pes-‘j? ioLT“?> 17-00 Izbrali ste; 17.30 Or->riU 'Ib nrf1 L 18 00 3n 19-30 Prenos RL; relib Kis P°je Tony Renis; 22.10 in Tf Ple»a glasba. si« nacionalni program ba; 19.15 Koncert; 20.10 Simf. koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Nabožna glasba; 9.40 Lisztov simfonični poem; 10.10 Štraus sov Valček 121; 10.20 Viottijeve skladbe; 12.30 Bartokova glasba; Wengen: Tekmovanja v smuku SLOVENIJA II. KANAL 18.30 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje 69; 22.35 Mata Ha-ri. JUG. TELEVIZIJA 20.00 in 23 05 Poročila 12.50 prenos 17.45 Ansambel Mihe Dovžana - 18.15 Mladinska igra Laze 13.00, 15.00, 20.00 Po- 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,19.30 [^areviča 19.15 Sprehod skozi 8,30 Popevke; 9.06 Nova Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 -as. ]y[artjn Behrmann 19.40 Pet 4*!, 7nka glasba; 10.35 in 11.00 Ura Telesna vzgoja; 7.45 Inform. od- ■tebe; u.3o Basist R. Arie; 12.05 daja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Contrr *- tli,,—apunkt,; 13.15 Radijske kro-If,°j rf®; 14-40 Nove pesmi; 16.30 Po-a danost; 17.15 Couperino-skladbe; 18.00 Veliki variete; minut za lepši jezik ■ 19.45 Cikcak . 20.35 Zabavno-glasbena oddaja Radijska šola; 9.25 Čez travnike . 21.35 Rezervirano za smeh 22.00 zelene; 9.50 »Naš avtostop«; 10.15 Sherlock Holme - film 22.55 Pri vas doma; 12.10 M. Logar: TV kažipot - 23.25 Smučarski teki iz baleta «Zlata ribica*; 12.30 v Bohinju. kjerkoli na svetu. In ta ameriški finančni mogotec je prišel na fantastično zamisel, da bo zgradil hotele tudi na Luni iin v vesolju nasploh. Čeprav se to zdi čudno in fantastično in čeprav se je tega motiva lotil v svojih pikrih hkrati tudi posrečenih satirah sam Art Buchvvald, je vredno ob tem fantastičnem načrtu ustaviti se vsaj za to, da registriramo ideje, ki pridejo takim ljudem v glavo in za katere bo prej ali slej prišel tudi čas, saj so razne podobne ideje nekdanjih «fantastov» danes že resničnost. Po izjavah tega Američana namerava on zgraditi za bodoče potnike, ki se bodo v vesoljskih ladjah sprehajali po vesolju, hotele in ustrezne lokale, ki bodo gotovo nudili vse udobje. «Kralj hotelov* računa, da bodo ljudje nekoč potovali ne le na Luno, pač pa tudi na Mars, na Venero iin še globlje v vesolje. In ljudje, ki jih bomo danes imenovali «ve-soljske turiste*, se prav gotovo ne bodo hoteli odreči svojim zemeljskim navadam, svojim običajnim zajtrkom, kosilom in večerjam, in zato jim bo pripravil gostoljubne hotele, ki bodo lebdeli nekje v vesoljskem prostoru, seveda ob »glavnih progah*. Da ne gre za zamisli, ki bi prišle morda v poštev čez kako stoletje, nas prepričuje dejstvo, da je ameriški hotelir že najel skupino univerzitetnih znanstvenikov, ki se ukvarjajo s problemi, kako zgraditi hotele v vesoljskem prostoru in na Luni. že pred časom so strokovnjaki ugotovili, da to ni nemogoče. Hotel na Luni bo, po mnenju teh strokovnjakov, vgrajen v zemlji, v tleh Lune in bo verjetno imel tri nadstropja. Od zunaj bodo vidna le vrata. Sobe, ki ne bodo po velikosti in opremi prav nič drugačne od sob zemeljskih hotelov, bodo osvetljene z umetnim soncem. «Znano je, da postanejo ljudje po navadi nemirni, brž ko izgubijo svoje udobje, brž ko se morajo prilagoditi nenavadnim življenjskim razmeram* pravi ameriški hotelski magnat, ki hkrati zagotavlja, da bo napravil vse, da bodo ljudje z Zemlje dobili v njegovih hotelih v vesoihi in na Luni vse, kar imajo udobja na Zemlji, da jih nove razmere ne bi razburjale. Sobe bodo opremljene s preprogami, zavesami in sobnim rastlinstvom. Hrana v njegovih restavracijah bo odlična. V vsaki sobi bo televizor, vendar pa z zaslonom, ki bo prekrival celo steno, in bo gost mogel na njem slediti programu, ki bo prihajal ali z Zemlje ali z drugih vesoljskih postaj. Posebno pozornost nameravajo strokovnjaki posvetiti 'točilnici ali baru, ki ga bo imel vsak njegov hotel. ((Kralj hotelov* prepričuje že sedaj, da bodo ljudje, ki bodo stregli gostom v njegovih točilnicah, imeli razmeroma lahko delo. Dobesedno pravi: ((Pritisnili bodo na gumb in iz pipe bo pritekla hladna mešanica čistega alkohola in destilirane vode. V to mešanico bodo vrgli tableto in to pač po želji gosta, ki bo tako dobil ali napitek Martini, gin, whisky, ali kako drugo žgano pijačo, na katero je vajen. Obljubljam — je zaključil ameriški finančni mogotec, — da bodo te pijače na Luni prav tako prijale kot na Zemlji.* Če Je kak «starokopitnež» glede tega načrta preveč skeptičen, mu daljnovidni ameriški hotelir zna odgovoriti takole: «Upam, da bom sam osebno navzoč pri otvoritvi prvega svojega hotela na Luni*. Iz tega bi mogli sklepati, da bo do tega prišlo še razmeroma kmalu, kajti Hilton ni več mlad. «TupoIev-144» drugič v zraku MOSKVA. 9. — Kakor piše «Komsomolskaja Pravda*, je sovjetsko nadzvočno potniško letalo «Tupolev-144» predvčerajšnjim napravilo svoj drug poskusni let. Veliko sovjetsko letalo, ki ga je izdelal sovjetski konstruktor Tu-polev, (ki je pred nedavnim slavil svoj 80. rojstni dan) in ki je s svojim 2500 km na uro najhitrejše potniško letalo na svetu, je prvič vzletelo zadnjega decembra lani in ostalo v zralku 38 minut. Predvčerajšnjim pa je letalo letelo 50 minut in v tem času napravilo več poskusov blagega pristanka, naglega vzpona, več viraž in drugih vaj, da bi se preizkusila konstrukcija letala, pa tudi da se kolavdirajo motorji. ■ mmiuii im nuni 1111111111111 m m,,,,, m iIIMIIIIIII OVEN (od 21. 3. do 20, 4.) Pustite trenutno svoja notranja vprašanja in se posvetite raje zunanjim. Dosegli boste redko moralno zmago. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Eno uro oddiha dnevno si morate privoščiti, če hočete zdržati dosedanji tempo dela. Otresli se boste morečega prijateljstva. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne podcenjujte nekega nasprotnika. Obvezno spoštujte vse starejše osebe. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Odpovejte se neki nekoristni borbi, ki ne vodi nikamor. Ohranite možnost dialoga z najmlajšimi. LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Prejeli boste vest, ki vam bo v delu zelo koristila. Znova vzpostavljeno ljubezensko ravnovesje. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Ne sklenite nobenega sporazuma brez odobritve predstojnikov. Odpovejte se nekemu nevarnemu podvigu. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) V primerjavi z včerajšnjimi, docela spremenjene poklicne perspektive. Trajnejša čustvena razpoloženja. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. H.) Ne prenašajte več trmoglavosti nekega sodelavca. Skušajte u-trditi svojo hladnokrvnost. STRELEC (od 22. 11. do 21 12.) Stopili boste prvič v okolje, kjer se boste izredno uveljavili. Dosegli boste izvrsten družabni uspeh. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Ne brigajte se za kritike, če ste le sami zadovoljni s svojim uspehom. Ne odpovejte se povsem zabavi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Spremenili boste deloma svoj načrt. Vaši čustveni predlogi bodo zavrnjeni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce je že potrebno, potem začnite vi prvi z napadom. Za spoznanje izboljšano stanje med zaljubljenimi. novega, ko rečemo, da se toplota, bolj ko prodiramo v globino zemlje, veča. V tem primeru pa ta toplota ne pride v poštev, ker bi morali prodreti zelo zelo globoko, do 10, 15, morda tudi 20 km globoko, da bi prispeli do dna zemeljske skorje, kjer bi mogli potem izkoriščati toploto v izobilju. Toda znano je, da i-mamo na zemlji določene razpoke tektonskega značaja, kjer se nam podzemeljska vročina v obliki magme in drugače približa do dosegljivih globin, ali celo do površja zemlje. V mislih imamo na primer vulkane, gejzire in podobne prirodne pojave, ki nastajajo ob že omenjenih »razpokah« zemeljske skorje. Vročina, ki prihaja tod na dan, se da izkoristiti v obliki pare, ki jo usmerjamo na turbine Seveda bi tu bila na mestu tehnična razlaga, vendar jo pustimo ob strani in se vrnimo h gejzirom, ki prihajajo trenutno najbolj v poštev. Več ameriških podjetij, ki izdelujejo motorje in vrtalne naprave, se je že lotilo vrtanja zemeljskih slojev. Petrolejske družbe «Oil Company», ((Occidental Petroleum«, »Sun Oil« in »Union Oil« pa vršijo raziskavanja na raznih področjih ZDA in tudi drugod po svetu. «GeothermaI Resourcesn International« ali na kratko «GRI» je vzela v zakup velikanska področja v Kaliforniji, v Nevadi, v Oregonu in tudi v Koloradu, Montani in na Filipinih, kjer skuša najti primerna področja, ki hi se dala izkoristiti v ta namen. Ista družba je lani septembra sklenila pogodbo z dvema družbama iz Filadelfije za vrtanje zemlje na področjih, koder je veliko gejzirov. Družba namerava že v bližnji bodočnosti proizvajati električno energijo iz pare, ki jo bodo pridobivali iz zemeljskih globin po že omenjenem principu. Načrt predvideva, da bo električna centrala, ki jo bodo postavili na primernem mestu, oskrbovala z električno e-nergijo enajst mestec v severni Kaliforniji. Kakor vidimo, je izkoriščanje toplote Zemlje v te namene tako rekoč na vidiku. Dosedanji računi dokazujejo, da se temu načinu pridobivanja električne energije obetajo veliki časi, kajti e-lektnčna energija, ki bi jo pridobivali tako, bi bila najrpanj z*,-25 odstotkov cenejša od najcenejše" -dosedanje 'električne energije Pri tem pa je vendarle trebi nekaj dodati. Podzemeljsko-toploto, ki naj služi proizvodnji e-lektrične energije, moremo pridobivati in izkoriščati le na določenih področjih, kjer so znane razpoke v zemeljski skorji. Sicer je res, da geologi točno poznajo «črte», koder se te razpoke raztezajo, z druge strani pa nakazujejo razpoke tudi vroči vrelci. V krajih, ki so jih omenjene ameriške družbe že proučile, bodo morali vrtati od 1880 do 2550 m globoko, da, bi prišli do zadostne toplote, ki spreminja takoj vodo v paro in to paro bi pač po ustreznih ceveh dovajali turbinam, ki bi dajale električno energijo. Na videz je vse to zelo preprosto. Zadeva pa vendarle ni tako enostavna, kajti ni redko, da se vrtanje v zemljo spremeni tudi v katastrofo za ožje ali tudi širše področje. Posebno nevarna so področja vročih vrelcev, če se ne ve, do kod je treba prodreti. Ko so na nekem gejzirskem področju tehniki prodrli nekoliko globlje, «so prebudili vraga«, kajti vrtina se je spremenila skoraj v nekakšen vulkan. Iz vrtine je namreč začelo uhajati veliko ze- lo gostega plina, ki je nosil s seboj vroč pesek, ki je prekril vso okolico. Rekli smo, da geologi poznajo razpoke v zemeljski skorji. Praktično naletimo na take razpoke na vseh celinah, razen na Antarktiki in v Avstraliji. Iz tega izhaja, da bo možno pridobivati toploto in preko nje električno energijo na vseh celinah, vsekakor še najprej na tako imenovanih kritičnih področjih, ki so značilna tudi po potresih, vrelcih in drugih podobnih pojavih. Za Zdru žene države menijo, da bodo že čez obilnih 10 let pridobili najmanj 10 odstotkov električne e-nergije na tak način. Ker vemo, da je proizvodnja električne e-nergije v ZDA zelo velika in se bliža enemu tisoču milijard kWh na leto, pomeni, da bodo v ZDA že okoli leta 1980 pridobivali o-koll 100 milijard kWh elektrike na leto iz zemeljskih globin. Morda bo drugod šlo počasneje, toplote v podzemlju pa je veliko in zato bi znal ta vir energije zagotoviti človeštvu elektriko za vse potrebe in za neomejeno dobo. Študentski nemiri v ZDA Kaže, da bo val študentovskih nemirov v kratkem zajel še širši obseg. V tem smislu moremo tolmačiti dva dogodka tudi izven Evrope in sicer enega iz Avstralije in enega iz ZDA. Iz Sydneya poročajo, da so se tamkaj sestali predstavniki vseh izrazito levičarskih študentovskih organizacij na skupnem sestanku da bi se dogovorili za skupne akcije v pravkar začetem šolskem letu. Sestanku so prisostvovali predstavniki vseh univerz in tudi višjih razredov srednjih šol. Sestanek je bil na sedežu študentovske organizacije «Odpor» v Sydneyu in po daljših razpravah so se zmenili za koordinacijo nastopov in akcij v novem šolskem letu. Tajnik celotne organizacije «Odpor» Percy, ki je hkrati tudi uradni glasnik vseh včlanjenih študentov, je rekel, da je bilo leto 1968 zelo plodno za ((avstralsko študentovsko oblast«, da pa je bilo lansko leto živo povsod na svetu,^kjer sp vj/sokošol-ci 'pridobili na svoji moči in na svojem glasu v odporu proti policijskemu pritisku in avtoritari-i zrnu. Farcijr,.sicer ni povedal, kaj njegova organizacija namerava v bodoče, toda sestali se niso zaman, zato smemo pričakovati vroče dni že kmalu. V ZDA pa ni treba čakati na «vroče dni«, kajti študentovski nemiri so se začeli v Kaliforniji in se širijo po vsej državi. Pri tem pa je treba poudariti, da so vi-sokošolci sklenili za sedaj nekakšne mirne ali bolje nenasilne demonstracije. Njihov sklep pa ni obveljal včeraj., ko je mirno demonstracijo na univerzi v San Franciscu napadla policija. Seveda je nato prišlo do hudih pretepov, ki so pripeljali tudi do nevarnih dogodkov. V upravno poslopje ter v univerzitetno biblioteko je bilo odvrženih več zažigalnih bomb. ki pa na srečo niso povzročile večje škode, ker je bil po*ar takoj zadušen. Kaže, da študenti niso sami. Na njihovi strani je zelo veliko docentov, predvsem mlajših. Posebno je to očitno na univerzi v San Franciscu, kjer je kakih 400 docentov stopilo v stavko, pa čeprav jim državne šolske oblasti grozijo z odpustom iz službe. OB 150-LETNICI SMRTI Vloga in pomen Valentina Vodnika Pred stopetdesetimi leti je umrl eden od zaslužnih mož slovenske pisane besede — Valentin Vodnik. BH je, lahko rečemo, prvi slovenski pesnik, ki se je zavedal, da je lahko kot takšen glas- ik svojega ljudstva, njegov buditelj, učitelj in vodnik. Obenem pa je bil tudi prvi slovenski časnikar. Rodil se je leta 1758 v šiški pri Ljubljani Bil je kmečkega rodu. Po naravi izredno bister se je vpisal v latinsko jezuitsko šo:o v Ljubljani m stopil v frančiškanski red. Sezna-.ii se je s Poh inom in sodeloval v niisanicah». Kasneje je kot duhovnik služboval v Sori, na Bledu m v Ribnici, nato še na Koprivniku pri Bohinju. Tedaj se je seznanil tudi z Žigo Zoisom, ki ga je navdušil za književno delo. Pregovoril ga je, da je začel izdajati pratiko, ki je kot «Velika pratixa» izhajala od 171/5. do 1797. leto. kot Mala pratika» pa od 1798 do 1805. Januarja leta 1797 je začel izdajati prvi s o-venski časnik nLublanske novice», ki jih je sam urejeval in v glavnem vanje tudi sam pisal. Kot profesor poetike v višji gimnaziji je začel zbirati izraze iz vseh slovenskih krajev in je pripravljal obsežen nemsko-sloven• sko latinski siovar. V Zoisovi hiši se je spoznal z mlajšim Kopitarjem, ki se je v Zoisovi knjižnici takrat že razvijal v učenjaka. Leta 1808 je Vodnik izdal zbir/co «Pesmi za pokušino». V času Napoleonove Ilirije je Vodnik bil gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih šol. Za potrebe šolske mladine je napisal knjigo «Pismenost ali gramatika za prve šole», prevedel francosko slovnico in krščanski nauk ter priredil slovensko - nemško - francoski abecednik. Oktobra 1813. leta je bilo konec francoske vladavine. V slovenske kraje je spet prišla Avstrija, ki se je nad Vodnikom maščevala zaradi njegovega navduševanja nad Francozi. Avstrijski režim ga je upokojil z malenkostno pokojnino predvsem zaradi njegove pesmi ^Ilirija oživljem». To ga ni strlo, kruh si je začel služiti kot pomožni učitelj in prevajalec uradnih razglasov. Svojo «Ilirijo oživljeno* pa je moral preklicati. Bo zadnjega je ostal vedrega duha in je v tem času tudi napisal svojo najbolj zrelo pesem «Afoj spomenik». Prve svoje pesmi je Valentin Vodnik začel objavljati v rPisani-cah». Bile so nabrekle in preveč gostobesedne, najboljša je bila «Zadovoljni Kranjec», ki je v njej opeval premožnega kmeta. V ^Veliki pralikn sta izšli njegovi pesmi ^Dramilo* in «Novo leto». Vodnik je v svojih pesmih spremljal življenje slovenskega kmeta, obrtnika in meščana, ki jih je skusal s pomočjo pesniške besede navajati k praktičnemu, treznemu in razumnemu življenju. Pesniški poklic je Vodnik lepo in preprosto označil v pesmi Moj spomenik*, ki je izraz njegove u-ravnovešene, umetniško samozavestne in vedre osebnosti. Valentin Vodnik je prosvetitelj, ki se zna prilagodili svojim nalogam. Prevodni pomen njegovih pesmi je velik. med drugim je dokazal, da se dajo tudi v slovenščini izraziti pesniške misli. Poleg izvirnega pesniškega dela je Vodnik — kot že omenjeno — tudi veliko prevajal. Zlasti mu je bil pri srcu grški pesnik Ana-kreon. Bil je široko razgledana 0-sebnost in si je po pravici zaslužil vidno mesto med slovenskimi u-metniškimi ustvarjalci. ......umu........m............... Zgodba o tobačnici «heroja» Prav gotovo ni človeka, ki bi podvomil v to, da imajo Sovjeti še tudi to, kako se je nekoč, v času vojne, ko se je vračala z neke- jih sosedov. Zaradi te svoje dejavnosti je prišla s svojim bratom Ge- 1**°h^- °A.i°Le^ «s:eiala»_2 ne.™^ ^če ,•» Igo Gruden» temveč tudi za nabreiinsko družabno življenje, ki ima v naših razmerah širši narodni pomen. Zboru želimo zato ob njegovem, prvem nastopu, da bi se dobro odrezal in da Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Ivan Ca" obvešča, da bo v ponedeljek, t.m. ob 20.30 odborova seja. Novo vodstvo tržaških krvodajalcev Na sedežu združenja krvodajalcev v Trstu se je 2. januarja sestal izvoljeni vodstveni svet za določitev funkcij v dvoletju 69-70. Za predsednika je bil soglasno ponovno izvoljen neutrudljivi Giuseppe Temdella, na ostala mesta pa: Claudio Gentile podpredsednik, Arturo Devit tajnik, Ettore Sessi blagajnik, Antonio Comel, Guido Drago in Angelo Ferlatti odborniki. Ob zaključku seje je novi izvršni svet naslovil na vse člane tega humanega združenja voščila za leto 1969. Gledališča Verdi Blagajna gledališča Verdi sprejema do 14. t.m. prošnje za abonmaje za drugi del operne sezone 1968/69, ki se bo po kratkem premoru začela 18. t.m. s prvo predstavo VVeberjeve o-pere «Carostrelec». Ostale predstave na sporedu (7 del s skupno 28 predstavami) so: Bellini «Beatrice iz Tende«, Gluck «Orfej in Evridika«, triptih enodejank Pe-trassi «11 Cordovano«, Roman Vlad ((Zgodba neke mame« in Peragallo «lzlet na deželo«, Rossini ((Seviljski brivec«, Dargoroiski ((Kamniti gost« in Puccini »Manon Lescaut«. Teatro Stabile V Avditoriju se do ponedeljka nadaljujejo ponovitve komedije ((Kaktusov cvet« v izvedbi skupine Alberto Lupo - Valeria Valeri. Današnja predstava ob 20,30. bi krepko nadaljeval .c Nazionale 16.30 «Via col vento«. C. Gable, V. Leigh. Technicolor. Grattacielo 16.00 «Bora Bora«. Hay-dče Potltoff, Corrado Pani. Techrii-color. Prepovedano mladini pod 18 letom. Eden 16.00 «Serafino». A. Celentano, O Piccolo, S. Urzi. Technicolor Fenice 15.30 «11 castello di carte«. G. Peppard, I. Stevens, O, VVellss. Technicolor. Excelsior 15.30 «11 laureato«. A. Ban-croft, J. Hoffmann, K. Ross. Pana-vision. Ritz 16.00 «La slgnora nel cemen-to». F. Sinatra, R. VVelch. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Le meravigiiose fa-vole di Andersen«. Slikanice. Technicolor. Moderno 16.00 «Diabolicamente tua» Alain Delon, Senta Berger. Technicolor. Filodrammatico 16.00 «1 4 del Texas». Frank Sinatra. Dean Martin. Technicolor. Aurora 16.30 «11 medico della mu-tua«. Alberto Sordi, Technicolor. Crlstallo 16.00 ((Straziaml ma di ba-cl saziami«. N. Manfredi, U. To-gnazi, P. Tiffin. Technicolor. Capitol 16.30 «Les biches«. Jacqueli-ne Sassard, Stepane Audran, Jean Louis Trintignant. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16,30. «11 mondo e pieno di papii«. Sandra Dee. Technicolor. Vittorio Veneto 16,00 «Quella caVo-gna delPispettore Sterling«. E. Silva, Beba Lončar. Technicolor. Garibaldi 16.30 «Django špara per primo«. G. Sanxon, Evelyn Ste-wardt. Astra 16.30 «L’oro del mondo«. Fran-chi e Ingrassia. Technicolor. Ideale 16.00 «1 cannoni di Navarro-ne». G, Pečk, D. Niven, A. Quinn, Technicolor. Abbazia 16.00 «Vado, 1’ammazzo e torno«. G. Hllton, E. Byrnes, G, Roland. Technicolor. ROJSTVA, SMRTI IN PORO« Dne 10, L.nuarja 1969 se je L stu rodilo 14 otrok, umrlo je 13 * UMRLI SO: 73-letna Matild* j terson vd. Liuka, 86-letna Giov* Žerjal, 75-letnii Gabriele Vascott«' -letna Giuseppina Snidarcich vd. toni, 38- letni Ošcarre begrasštji letni Fietro Tiba-ldi, 72-letna Ida, ressa vd. Antoni, 77-letni Enrico tinaroli, 76-letna Teresa Bauer, Buranello, 4 mesece star Giulio mani, 59-letna Iris Berti por. si, 79-letni Ettore Zennaro, Giovanni Dovgan. DNEVNA SLUŽBA LEKAR^ (od 13. do 16. ure) AlPAlabarda, Ul. dellTstria \ „ Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Iv ^ De Leitenburg, Trg S. Giovan11 Mizzan, Trg Venezia 2. V J? NOČNA SLUŽBA LEKAHČ1 ra (od 19.3» do 8.30) Va Ba-rbo - Carniel, Trg Garibald1, tjt Giusti, Ul Bonomea 93 (Greta)- or dlna, A11TGEA, Ul. Ginnastica Papa, Ul. Fellu, ga 46 (Sv. Aloj2’ Mali oglasi ZALOŽNIŠKA DRUŽBA išče z*L Italijo zunanje sodelavce,- izv*?;, v odnosih z ljudmi, ki so prip ljeni zaposliti se pri založniški*1 gajanjih na področju oglašanja fl riodičnem tisku, prodaji knjig 'j pografskih del, ki so po mo*?( upeljanj v specifične veje in" ske in trgovinske dejavnosti, la se jim možnost velikega z: kariere in osebne uveljavitve. p\ va se resnost, nravnost in did”), nost. Pišite in pošljite podrobed, Ijenjepis, kateremu bo sledil S mativen pogovor, na Casella ' SPI, Piazza S. Lorenzo in Luc*d' 00186 Roma. KoS-S-SS č-sasč S »S. EnJt ZS.S " "> £ Zv H S 'ž S 3 ~ E 'ŠS S S S o. £ 'L I ' >B druga seja posebne komisije Svetovalec Bacicchi kritično ocenil predlog državnega zakona o členu 50 Zahteve svetovalca Di Caporiacca (MF) in Martinisa (KB) V splošni razpravi bo spregovorilo še 15 svetovalcev razpravlja o predlogu državnega za- akcijo valorizacije mladih sil v so- Včeraj je bila druga seja poseb- predsedstva nagrade in same komi-. Proti Corso Cavour se je peljal s. ne komisije deželnega sveta, ki sije bi se morali vokviriti v širšo svojim motociklom vrste «Ciao 48» 1 in izgubil ravnotežje, ko je s pred- njim kolesom zavozil v luknjo. Za radi udarca v ramo mu. 'je odpo vedala desna roka. Z zasebnim av tomobilom so ga prepeljali v boi nišnico, kjer se bo moral zdravil’ dva meseca na ortopedskem oddelku. kona na podlagi Člena 50. deželnega statuta. Komisija se je sestala pod predsedstvom svetovalca Co-ciannija in začela splošno razpravo o predlogu. Kot smo že poročali, zahteva dežela s predlogom zakona, kot je povedal v torek predsednik deželnega odbora Ber-zanti, ki ga ie orisal, 455 milijard lir izrednega prispevka za razdobje 1969—1975 Ta nrisnevek ie na- Občina sporoča, da 31. t. m. necenjen za kritje izdatkov za ures- P'" EJJEK ničenje deželnega gospodarskega 1 zasedbo^jaraega prostora z mizami načrta, in sicer za sektorje, ki so; jn st0ii. omejeni tudi v predlogu zakona | Prošnje na kolkovanem papirju samem. ] za 400 lir, opremljene s skico i Tudi včerajšnje seje sta se udsle-1 razmerju 1:100 v treh izvodih in z *ila predsednik odbora Berzanti in! —bo ureditve zasedba prd delovanju s kvalificiranimi ustanovami. Ta načrt pa se zdi ogrožen zaradi skromnega zanimanja, ki so ga pokazale te ustanove. Prošnje za zasedbo javnega prostora odbornik zaiui Ul: stora_ moraj0 bitj predložene v za načrtovanje Stopper. | sobj 32 občinske palače na Trgu Poročevalec o zakonskem predlogu ; unita dTtalia. Je svetovalec Metus, predsednik četrte stalne komisije deželnega »veta. V včerajšnji razpravi je spregovoril prvi komunist Bacicchi in dejal, da so nekatera vprašanja v predlogu načeta na nezadovoljiv način. Kot primer je navedel spod- Hud oadec motociklista | V mestnem središču se je včeraj malo pred poldne prevrnil motorist Arturo Guazzarroni, 58-letni skla- Z GORIŠKO BOLNIŠNICO (. -ji Prijet goljuf O goljufiji, katere žrtev je v oktobru lani postal 83-letni upokojenec ftodolfo Nanut, smo že pisali. Opeharila sta ga dva neznanca, ki sta mu prodala ža poldrugi milijon lir torbo pr in zlata podobni kovini. Pred mesecem dni so agenti letečega oddelka aretirali enega izmed goljufov, včeraj pa je polici i-skim Oblastem uspelo priti na sled tudi njegovemu pajdašu, 25-letnemu Konvencija IN AVI za rakasta obolenja Preventivni pregledi za pravočasno zdravljenje - Zahteve sindikatov za izvedbo delovne pogodbe v Tržiču | Pokrajinsko vodstvo INAM v' Go- Ali bi se to stanje ne dalo spre-1 rici sporoča, da je sklenilo z od- meniti tako, da pi postalo križi-deikom za borbo proti rakastim šče bolj praktično za promet? obolenjem pri splošni bolnišnici v Gorici posebno pogodbo glede diagnoze svojih zavarovancev v takih boleznih. ‘ Zavarovanke pri bolniški' blagajni INAM v starosti nad 25 let še bodo odslej lahko obrnile na oba taka oddelka pri bolnišnicah v Oa- Padove, katerim je tržaška kvestura brzojavila njegove podatke. Romano je sedaj v koronejskem zaporu, kjer bo moral počakati na sodno razpravo. Čakati bo moral še precej, časa, ker je preiskovalni' sodnik moral dodati goljufiji, ki jo je zagrešil v našem mestu, tudi diščnik iz Ul. Conti 44 in se zelo I celo vrsto podobnih, prevar, ki jin močno udaril v desno ramo. je ((strokovnjak« zagrešil v drugih Prevrnil se je v Ul. Torrebianca.1 italijanskih mestih. Antonininu Romanbjo, po rodu iziricV in Tržiču, kjer se bodo pod- vrgle strokovnemu pregledu (ki je enostaven in brez bolečin). S takim pregledom in, diagnozo glede rakastih obolenj na ženskih spolovilih bodo lahko pravočasno začeli v primerih bolezni s terapevtičnim zdavljenjem in omogočili popolno ozdravljenje. Sledi podpis Dne 9. t. m. je sindikat bolničar- j naglo jev pri CGIL poslal vodstvu bolni- spora. , Interpelacija zaradi tržiških elektrovarilc«v Deželni svetovalec PSIUP Rizzi Je poslal v zvezi s sindikalnim Sparorn kategorije elektrovarilcev v tržiškf ladjedelnici interpelacijo predsedniku deželnega odbora. V njej -navaja veliko škodo, ta Jo imajo od- tega spora številne delavske.) družine In tržiško gospodarstvo na splošno, ter predlaga j nujen poseg deželnega odbora za ZA DOPOLNILNI DAVEK Goriški davkoplačevalci z nad 1,5 milijona dohodkov in pravično rešitev tega NA VELIKEM ZAVOJU PKED BAZOVICO A vto s tremi Jugoslovani čelno trčil v tovornjak Na ovinku, kjer «nova zavije v -serpentini preko grebena na Kras in nato proti Bazovici, se je včeraj zjutraj jugoslovanski avtomobil zaletel v prednji del storjeno sar za dosego sporažuma o tem problemu. V pismu izražajo sindikati veliko nezadovoljstvo zaradi tega dejstva, ki vlada med prizadetimi uslužbenci ter poziva upravo bolnišnice, naj čim prej določi datum za nadaljevanje razgovorov. V nasprot-cesta« bila .sprejeta Ivan btamč m(Boris nem primeru bodo zatell . Fabjamic. Prvi se je počni po obra- ^ , , . ...... v zu, drugi pa se je pobil po obrazu.! “umn° z drugimi sindikalnimi or- Najlinjo se je pobil šofer, ki se bo moral zdravili dva meseca, potnika pa se bosta morala zdraviti 8 dni , Padec motociklista pri Šempolaju ugotavlja, da v tej bolnišnici še niso aplicirali delovne pogodbe od 8. novembra 1967, ki velja za kategorijo uslužbencev po bolnišnicah. bude za razvoj gospodarskih dejav- .................1........""""..............."........................... , šnice v Tržiču pismo, v katerem nosti. Poudaril je, da niso zahte-vah ustanovitve samostojnih podjetij in podjetij z državno udeležbo ter napovedal, da bo njegova skupina predložila nekatere popravke. Od sprejetja ali odklonitve teh popravkov bo odvisen glas njegove skupine. Svetovalec Di Caporiacco (Movi-mento Friuli) je dejal, da je v glavnih potezah naklonjen pobudi, ker dežela ne more z lastnimi močmi rešiti vseh vprašanj Furlanije-Julijske krajine. Zahteval pa je nekaj popravkov poročila, ki potrebuje še nekatere utemeljitve in °Pazke glede zahtev, ki se morajo Postaviti državi. Končno je sveto va’ec Martinis (KD) obravnaval ne Nadaljujem.) z objavo seznama plačevalcev dopolnilnega davka v Gorici, ki so prijavili nad 1.5 milijona lir davčne osnove. Kamnosek Silvano Bevilaccjua 1.9 (89 tisoč), bančni podravnatelj Ver-ther Bianchetti 3.4 milijona (159 ti-toč), hotelir Carlo Bianchi 3.7 mil. 2621.00), uradnik Marcello Biasutti 3.1 milijona (152.000), uradnik Mi-chele Bianchi 2.9 mil. (152.000), Elio Birri 3.2 milijona (165.000), uradnica Leonilda Birri 1.7 milijona (52 tisoč), grafični tehnik Felice Bi-siach 2 milijona (78.000), industrijski izvedenec Mario Bisiani 3.1 mil. (139.000), prof. Alcide Bittesimi 2.5 mil (110.000), prof. Bruno Bittesini 2.2 mil. (98.000), prodajalec Attilio Blokar 2.8 mil. (176.000), Giuseppi-na Bolaffio vd. Domati 1.7 mil. (92 tisoč), učitelj Giovanni Bolčina 1.5 mil (66.000), uradnik Francesco Bolzicco 2.4 mil. (109.000), trgovec Erminio Bombi 1.8 mil. (75.000), u-radnik Ervino Bonetti 2.6 mil. (109 tisoč), uradnik Giuseppe Bonifetto 2.5 mil. (103.000), uradnik Clemente Bonnes 2.3 mil. (101.000), uradnica Angela Borghesaleo 2.8 mil. (131 tisoč), zavarovalni agent Tullio Borisi 1.6 mil. (54.000). Dr. Antonietta Bortoluzzi 3.7 mil. (212.000) , uradnik Tiziane Bortoluzzi 3.6 mil. (177.000), posestnica Fausta vd. Boschian 1.8 mil. (86 tisoč), častnik Ferruccio Bozzini 1.8 mil. (55.000), glasbeni učitelj Giuseppe Bradaschia fu Adolfo 2.9 (138.000) , upokojenec Guido Bradaschia 2 mil. (87.000), uradnik Lui gi Bradaschia 1.6 mil. (64.000), učitelj Luigi Bregant 2.2 mil. (95.000), delavec Mario Bregant 1.6 mil. (57 tisoč), uradnik Giovanni Bressan 1.5 mil. (59.000), uradnik Giuseppe Bressan 1.6 mil. (53.000), ravnatelj Lu-cio Bressan 3.2 mil. (144.000), Mario Bressan 2.7 mil. (105.000), uradnik Milov Bressan 2.7 mil. (104.000), učiteljica Teresa Bressan 1.6 mil. (53.000) , uradnik Bruno Bressan 3.2 mil. (140.000), kurjač Bruno Bru-matti 1.9 (59.000). učiteljica Erme- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllUIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllMIIIIMMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII OB RAZSTAVI NABOŽNE UMETNOSTI V GORICI Po zadnjem sindikalnem sestankuj ■ 1 1*1*1 *1 ■ * v" rotrebno bi bilo prikazati se druge kolenu °in"~dobil močan udarec v j ganizaci.iami s primerno akcijo za hrbet. Zaradi udarca v vetrobran si | zaščito koristi prizadetih uslužben-St^^n^oršk^POdro^.! gvorvnjaka. ki Je vozil‘v naiprotnl I * b01" ... bi uh mn™« m nieonvem mn .. . rezistraclio! Opoldne pa so v bolnišnico pr:-, m “ r“v,i na sta bila še 26-leini Ivan Stamč! letnega kmetovalca Ivgna Lozeja. Sf oviptni Bo-i- Fabianič Name-I Ta je s svojim motociklom vrste v* Trst no nakuoih m «Motom» vozil od šempolaja proti en‘ ^3 ,ra kai kmaM! Nabrežini in naletel na zledenela pozna. Leban je za” pritisnil na I «a. Izgubil je ravnotežje in se pro-plin in pognal vozilo proti rnsstu, I vrn^- Pl? Pac*c.u se .ie močno po o; 1 & se jim je prikazalo izza kamnite P° Slavl in S1 pretresel možgane. ;T,.p.tJne nvraie šofer tedai 0čit- Sprejeli so ga na nevrokirurški od-cestokTpa’ ga jo > delek, kjer se bo moral zdravi,! že nekaj trenutkov kasneje izdala, j oeset aru. Zadnje dni so bile kraške ceste . . , — ------ ------- - - prekrite z rahlo ledeno plastjo, a » Prefektura, sporoča, da morajo | sprejeli sklep,. da bodo povabili je včeraj že več ni bilo. Na asfaltu J5141 'trn' i strankine zastopnike v deželni u- J ------- tom za usposobitev za funkcijo tro- -. . ,. bi jih morali po njegovem mn-n1u obravnavati organsko. Izreke’. J3 tudi željo po sorejetju jasnih obveznosti za nove industrijske pobude in za spodbude v obrtništvu h'd gorskih področjih Furlanije-Ji'--b’ske krajine. ’ Komisija se bo zonet sestala v Ponedeljek ob 15.30. V š-plo^i raz Pravi mora spregovoriti1 še 15 sve fovalcev. Se>a študijske komisije nagrade «Moretti d'oro» • • : ■' ; • ’> l.ri.KVti 1 1 Danes ob 18.30 se bo sestala v Victttiu študijska1 komfs!j&‘ '((Moretti d oro«, ki mora ko konca meseca Pripraviti razpis nagrade in o-bja-vlt> imena članov raznih razsodišč. Kot znano bodo letos poleg nagrade za literaturo v državnem °kviru podelili priznanja tudi ti-stim deželnim osebnostim, ki se bodo po mnenju razsodišč najbolj Vodstvo mestne sekcije PSI v Gorici se je sestalo na seji, kjer so obravnavali kmetijske probleme. Po poročilu, ki ga je podal podpredsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Battistd, iz katerega je razvidna važnost delovanja ERSA ter velike možnosti, ki jih ima pri tem ta ustanova, so pa je ostalo samo nekaj drobnega grušča, ki (so ga bib c^tatm posuli prejšnje dni. Bo Vsej verjetnosti je Lebanov, avto prav na tem grušču zaneslo. Vse se je zgodilo v nekaj trenutkih: avto je zanesio na lever stran ceste1," kbder"‘.fS prav tedaj prihajal večji tovornjak vrste «Titano OM», ki je iz mesta bil namenjen proti Bazovici in Pesku. Upravljat ga je 2G-letni šofer Cesare Berce iz Ul. Biasoletto 6. Trčenje je bilo čelno in silno. «Fiat 600» se je dejansko zmečkal ob “veljavne na področju esejistike prednjem delu tovornjaka. 4.. * ‘ n___1 1 — lr vnrrKit/imil Oir Ju likovnih umetnosti. Na dnevnem redu zasedanja ko-r^Jsije je tudi zelo važno vpraša-hje: odločiti mora namreč če naj ze letos uvede ali ne dve posebni nagradi imenovani «Nova kultura«, h&menjeni mladim silam, ki delujejo n® deželnem umetniško-literarnem Področju. Ti nagradi bi morali biti ustanov-isni s prispevki industrijalcev Va-r’°le in Rive, toda po namenih Prvi je k razbitemu avtomobilu priskočil sam šofer tovornjaka, ki se je samo nekoliko udaril, a ne hudo. Nekdo je stekel k mitnici nad Ključem in telefoniral po rešilni avto RK. Bolničarji, ki so takoj prihiteli, so izvlekli iz razbitin ranjence in jih nemudoma prepe- brastem fS# - tržaško bolnišnico, kjer so j Oplazil jo je in podrl. Pri tem si šarinskih agentov za leto 1968—69, ki jih je razpisala prefektura, vložene. do 31. t. m. .............; .. Na zebrastem prehodu je povozil žensko V prvih jutranjih urah so v tržaški bolnišnici sprejeli 68-letno gospodinjo Ano Kurganovo por. Martini, ki jo je v UL Revoltetla pred stavbo št. 81 povozil 43-letni uradnik Marjano Rani iz Ul. Chia-dino in Monte 1472. Rani je bil namenjen na delo. Po Ul. Revoltella je nameraval do Trga Garibaldi, odtod pa v mestno središče, kjer je zaposlen. Ni vozi! zelo naglo, toda trenutek raztresenosti je bil usoden. Pred svojim NSU-Prinz je v zadnjem hipu opazil starejšo žensko, ki je po ze-prehodu prečkala cesto. £ebanVa preje?! na orto^dskT odde-1 je^ ženskk zlomila "nogo in pretresla Na nevrokirurški oddelek pa sta kjer bo morala ostati en mesec ..........................n.................................- v E K VEM POLLETJU LANSKEGA LETA Stanovanjske gradnje v deželi V tržaški pokrajini -so v prvem polletju 1968 zgradili v goriški pokrajini p» 5.>4 stanovanj 799 stanovanj, prvem polletju lanskega leta \ be eli Furlaniia-Julijska krajina dozidali skupno 3.398 stanovanj s skupno 25.684 prostori, od kate-le bilo 14.075 sob. V primerjana ,z ogovarjajočim razdobjem ^re.l njega leta so zabeležili torej Porast za 222 enot (ali 7 odst.) pri ■- tevilu stanovanj ter za 704 enot 'ss Pravi 5 odst.) pri številu S9b. - p uu&L.j pri atcviiu ,v> rr tem porastu gre naiveč.ii delež in pokrajinski pokrajini, l, je število zgrajenih stanovanj ,i. Poraslo za 10 odst. Tudi tržaška ia Pokrajina je bila deležna določene-0 5“ . Porasta, in sicer za 9 odst., rj lto so v goriški pokrajini , z‘lbeležili padec za 5 odst. pri grad-v, stanovanj in za 9 odst. pri šte-Vll» Zgrajenih sob. Absolutne številke so naslednje: * videmski in pordenonski pokra.ii-v prvem polletju leta 1967 Rradili 1860 stanovanj, lani pa v J-nem razdobju 2045 (od teh 1461 ' videmski pokrajini m 584 v por-oenonski). v tržaški pokrajini so gradili v prvem polletju predlani , stanovanj, a v odgovarjajočem razdobju lanskega leta 799 stano-vanj v goriški pokrajini pa so za-pttežili padec od 581 stanovanj v “tanjenem razdobju leta 1967 na N ni 554 stanovanj lani. . „ ičFStiSStso fUSfi V deželi, pripada .Štirim glavnim mestom v pokrajini: dograjenih le bilo namreč 755 stanovanj v Trstu, 368 v Vidmu. 200 v Pordenonu m 115 v Vidmu, 200 v Gorici. vanjskih gradenj zraslo za 29 odst. Z 22 odst. porasta sledi goriška pokrajina, medtem ko so v Trstu zabeležili znižanje v primerjavi s prejšnjim letom za 46 odst. V tej zveži je treba pripomniti, da so stanovanjske gradnje leta 1967 zabeležile nenavaden porast za 126 odst v primerjavi z letom 1966. V razdobju ki ga obravnMamo, strokovnjaki menijo, da Je treba so zaceli graditi nove stanovanjske prostore v skupni prostornim 3 799 000 kub. m (pri tem se upoštevajo ne same koristna prostornina temveč tudi zidovi). Po pokrajinah so te gradnje tako razdeljene: 1.688.000 kub. m v videmski pokrajini, 1.085.000 v pordenonski, 5791)00 v tržaški pokrajini ter 447 000 v goriški. Zadevni odstotek znaša 44 odst. v videmski, 28 odst v pordenonski, 15 oziroma « tržaški in goriški pokrajini. Tudi glede načrtovanih stanovanj so v, prvem polletju lanskega leta zabe-ležin porast. V vsej deželi je nam-reč število nameravanih gradenj zrastlo za 7 odst., in sicer od 5-928 na 6.312, število stanovanjskih sob pa je poraslo od 25.471 na 27.621, kar znaša 8 odst. porasta. Najvišji porast so zabeležili v videmski in pordenonski pokrajini. Tu ie število nameravanih stano* Grand Hotel TOPLICE bled a kat. 206 ležišč popolnoma renoviran. vse sobe s kopal nicami - Apartmaji - Dru žabrn prostori - Termalno kopališče 23° C. - Savna -Masage — V zinil drsališče na zmrznjenem lezeru - Žičnica pri hotelu - Izposoja nfe smuči, sank m drsalk -Prvovrstna domača in tuja kuhinja m izbrane domača vina - Rezervacije sprejema uprava hotela m vse potoval ne agencije. — Telefon 77222 77223 77224 OUUIVUVU.|OJVJ ‘“Vlaju, ,1^ viv-uu pripisati ta nenavaden porast načrtov gradenj tako imenovanemu prehodnemu zakonu ter novim gradbenim standardom. Zato menijo, da predstavlja znižanje, ki so ga zabeležili lani, pravzaprav nekakšno uravnovešenje položaja v gradbeništvu. V absolutnih številkah znaša število predvidenih stanovanjskih gradenj v deželi Furlanija-Julijska krajina v prvem polletju 1968: 2924 novih stanovanj v videmski pokrajini, 1570 v pordenonski. 946 v tržaški ter 872 v goriški. V omenjenem razdobju so glede gradbenih dovoljeni izdali v glavnih mestih pokrajin naslednje število licenc: 787 v Vidmu, 784 v Trstu 271 v Pordenonu ter 147 v Gorici. pravi, zlasti pa odbornika Deveta-ga, naj pripomorejo do polnega uveljavljenja.: EJISA pri,razvpju,go-riškega kmetijstva Splavitev podmornice Danes ob 15. url bo v Tržiču splavitev podmornice «Mocenigo», ta Je zadnja od serije štirih podmornic vrste «Totb> katere je naročila vojaška mornarica. Splavitvi bo prisostvoval med drugim admiral Cantu, ki bo zastopal tudi mornariškega ministra. Podmornica ima nosilnost 500 ton.. Sindikalno zborovanje danes v Tržiču Danes dopoldne z začetkom ob 10. uri bo med stavko elektrova-riicev ladjedelnice v Tržiču, v dvorani Roma zborovanje delavcev te kategorije, ki ga organizirajo vsi trije sindikati te kategorije. Prisotna bosta tudi vsedržavna tajnika FIOM in FEM iz Rima. Ob tej priliki bodo proučili tudi možnost kompromisnega sporazuma na osnovi zadnjih predlogov, ki jih je stavilo vodstvo ladjedelnice na nedavnih pogajanjih. 1,2 milijona dobitkov na Totocalcio v Gorici Le redko se primeri, da kdo izmed tistih, ki igrajo na športno stavo (totocalcio) pogodi kakšen večji dobitek v Gorici. To pa se je zgodilo prejšnjo nedeljo. Dva anonimna sistemista sta igrala v baru «Pace» na Travniku in uganila vseh trinajst točk. S tem je prvi napravil enkrat 13 in devetkrat po 12 točk kar mu je vrglo skupno 643 006 lir, drugi pa je zadel enkrat 13 in sedemkrat po 12 točk ter pridobil 599.000 lir. Tudi pred dvema mesecema sta dva anonimna igralca zadela 13 in 12 točk z manjšimi dobitki v istem baru. Snežne razm«rc na goričkih smučiščih Goriška turistična zveza iz Nove Gorice nam sporoča, da je bdlo včeraj na raznih goriških smučiščih stanje snega naslednje: Lokve 15 cm snega —4 stopinje; Lažna 20 cm pršiča na 5 cm podlage in —4; Cml vrh nad Idrijo 18 cm pršiča na 8 cm podlage in —6; Livek 20 cm pršiča na 5 cm podlage —4; Log pod Mangartom 40 cm pršiča na 5 cm podlage. Razen v Logu povsod drugod vlečnice obratujejo: cesto je povsod iz-pht*»na, le za na Livek je prevoz na z verigami. PISMO UREDNIŠTVU T\ ■ ■ n m m a Prečital sem članek e sobotnem Primorskem dnevniku, ki mu je bila dodana tudi slika in ki govori o postavitvi prometnih znakov na križišču pokrajinske ceste v Sovodnjah. Glede sedaj postavljenih prometnih znakov se mi zdi, da ni vse v redu. Naj navedem primer: Voznik, ki se pripelje iz Rubij, ima na tem križišču «Stop» se pravi, da se mora ustaviti; tisti pa ki privozi preko novega mostu čez Vipavo ter je namenjen v vas v smeri proti županstvu pa ima prednost in se ustavi le zaradi previdnosti, ker nima zaradi ovinka dovolj pregleda, če je cesta prosta. Voznik, ki prepelje skozi Sovodnje ter je namenjen proti Rubijam i-ma tudi prednost tako, da se obe prednosti med seboj križata, med plati slovenske ljudske umetnosti Nekaj koristnih nasvetov sa dopolnilo, ki jih ho treba upoštevali pri bodočih razstavah V slovenskem Katoliškem domu in v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici je od od 4. do 12. januarja razstava slovenske nabožne ljudske umetnosti. Ob njenem začetku je v PD že izšel zapis, poln hvale prizadevnim prirediteljem, katerih duša je bil prof. Milko Rener In prav je, da je poročevalec pozdravil pobudo, ki jo ta pomembna kulturna akcija slovenske manjšine na Goriškem daje. Tudi po obiskovalcih je videti, da je razstava uspela — niso številni, nekaj deset do sto jih je vsak dan Toda vsakogar prijazno sprejmejo, brez vstopnine, s podarjenim katalogom. Vzdušje v avli, na hodniku in v kletnem prostoru — tu so razpostavljeni eksponati — je svojska in polno. Razstava slovenske ljudske u -metnosti- je-tokrat-tematska: ■ na• božpa. Razstave, kjer je v ospred-•Mr. .motiv, pa so »šelei nekobko S-nor r,< ' >• ne razstave, kajti v umetnosti mo- L10 It, , ,iU ni lit, i < tX~ metnosli ni najvažneiše kaj, marveč kako. Pa ne le umetniška, tudi religiozna vrednost ima z motivom razmeroma malo skupnega. Podoba recimo Matere božje utegne biti zelo posvetna, erotična, celo čutena, medtem ko je npr. v upodobitvi neke pokrajine lahko mnogo takšnega, kar je mogoče i-menovati religiozno. Prednost, ki so jo prireditelji dali motivu, je vse preveč očitna tudi v celotni prezentaciji razstavljenega materiala. Eksponate pojasnjujejo v glavnem le listki z navedbo motiva in brez navedbe kraja in časa nastanka, najdenja in shranitve. To je, žal, precejšnja pomanjkljivost te razstave Poročevalec je v PD zapisat, da je šlo organizatorjem za novo interpretacijo «ljudskosti». V resni- Odgovorov na ta vprašanja goriška razstava ne daje. Vendar bi bilo najbrž preveč, ko bi to od nje zahtevali Odraz je pač: konkretnih razmer in možnosti. Razstavljena je v glavnem le li- ±sanske (= Od- prav v obravnavi te problematike. Predmeti so razstavljeni vse preveč kot posameznosti, individualne ali skupinske Odtod pa v uvodu kataloga skoraj opravičilo, da moramo upoštevati razmere, v katerih je živelo slovensko ljudstvo, ko primerjamo slovensko ljudsko umetnost z drugimi Stvari pa se danes v zndnosl. in umetnosti postavljajo drugače. Nobene umetnine ni mogoče primerjati z drugo, vrednotimo jo Lahko le z njenimi lastnimi merili. Za presojo umetnosti nekega ljudstva pa tudi ni odločilna- kakšna relativna, vred . nost posameznih umetnin ali zvrsti, ampak celotnp umetnostna struktura lz nje "je 'potem razvidno, da je neki narod živel v skrajno nemogočih razmerah, pa je bila v njem vendarle še drugačna potreba kot po kruhu. Goriška razstava pušča obiskovalca v dvomu pri vrsti perečih vprašanj Kai ljudska umetnost sploh je? Je to kmečka ali celo pokmetena umetnost? Odloča o njeni pristnosti ustvarjalec ali potrošnik — ljudstvo? Ima svoje začetke, svoj razvoj, svoje odmiranje? Kako je z njo danes? če je že socialno opredeljena, kako se kaže v njej socialni moment? Če je že narodnostno opredeljena, na kakšen način je neka ljudska u metnost lahko «slovenska»? iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMniiiMiiiMiiniiiiiiMiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Umrla je 90-letna ženica ki je padla v stanovanju Avto podrl kolesarja v Podgori - Dve nesreči na delu Včeraj dopoldne ob 9.30 je u-1 ško ter so zavarovani za najmanj -lo „ Krtini,ir.,i*i oo-utn« i pet mjijjonov lir in imajo prefek- turno dovoljenje za lov na obmejnem področju. Sestanek je določen ob 8. uri zjutraj v gostilni «Pri Mirkotu« pri Devetakih. V primeru slabega vremena bodo lov odložili na prihodnjo nedeljo 19. t m. mrla v goriški bolnišnici 90-letna Maria Benussl iz Gorice, Ul. Niz-za 24, ki se je ponesrečila na svojem domu kjer je padla dne 11. decembra lani. Takrat so jo sprejeli na zdravljenje zaradi zloma desne stegnenice. Za 20 dni so včeraj dopoldne pridržali na zdravljenju v goriški bolnišnici 53-letnega Giuseppa E-remendija iz Gorice, Ul. Plave 10, k; se je ponesrečil na delu v tovarni SAFOG, kjer mu je spodrsnilo, ko je stopil na oljnati madež, ter se pri tem ranil na levem kolenu z verjetnim zlomom. Včeraj popoldne okrog 16. ure se je ponesrečila pri delu v tovarni Cohama v Gorici 26-letna Jote ErsettJ iz Ločnika. Ul. Fonda 32. Ko je imela opravka pri stroju za mešanje tasta, je pa nesreči vtaknila levo roko med kolesje, ki ji je prerezalo kite. V bolnišnici so jo pridržali za 25 dni na zdravljenju. Prejšnji večer nekaj po 23. uri je bil v Podgori, blizu bara Šport, v Ul. IV. novembra žrtev prometne nesreče 16-letoi študent Paolo Claudi iz Podgore, Ul. Brigata Treviso 31/a. Ko se je peljal s kolesom proti domu. ga je z avtom podrl Antonio Spessot iz Gorice, Ul. Lunghlsonzo. V goriški bolnišnici so Claudlju nudili prvo pomoč zaradi odrgnjenj po rokah in nogah. Okreval bo v tednu dni. Lov na lisico v Dolu Pokrajinska lovska zveza za Goriško organizira jutri, v nedeljo 12. t. m., lov na lisico v Dolu. Ude- tem ko mora oni, ki ima najbolisi j ležijo se ga lahko vsi tisti, ki ima- pregled, čakati. I jo v redu dovoljenje za lovsko pu- Zaradi napeljave plina zaprta ulica Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bo za 10 dni zaprta za promet Ul. Borsi v Gorici ter del Ul. Zorutti do Ul. Boschetto. Zapora je potrebna zaradi del na cesti pri napeljavi plinovoda. Iz razbitega tovornjaka je prišel nepoškodovan Včeraj se je na cesti med Dolenjami in škrljevim pripetila kaj nenavadna prometna nesreča pri kateri pa skoro na čudežen način ni bil nihče niti ranjen Šofer 42-letni Vinicio Turus je peljal tovornjak s priključenim strojem za betoniranje po vijugasti cesti iz Dolenj proti Skrljevemu na kateri opravljajo nekatera cestna dela. Na nekem ozker® ovinku je težko vozilo zdrsnilo čez rob ceste ter se prekotalilo po strmini tako, da sta se tovornjak in stroi popol noma razbila. Delavci, ki so delali na cesti in videli prizor, so bili prepričani, da je ostal šofer zmečkan pod grmado železa in pločevine. Na njihovo veliko začudenje pa je prilezel izpod razbitin popolnoma nepoškodovan, škodo na vozilu in stroju pa cenijo preko 4,5 mil. lir. ske umetnosti. Od ljudskega slikar stva najdemo na razstavi votivne podobe (kopije fresk, slike na de skah in platnu), panjske končnice, slike na steklu, poslikano pohištvo, ljudsko grafiko, podobice. Kiparstvo zastopajo odlitki kamnite — kraške figurativne ali dekorativne plastike, leseni kipci, reliefi, modeli za mal. kruhek, za izdelavo pečnic, matrice za tisk grafike. Posebna podobnost so v vosek vlite votivne figurice. Razstavljenih je tudi nekaj predmetov vsakodnevne nabožne rabe, vendar z izrazitim čutom za funkcionalno estetiko. In naposled je na razstavi tudi nekaj ljudske nabožne literature S tem popisom pa smo izčrpali že skoraj vse razstavljeno. Vendar pa marsičesa le še pogrešamo, tudi na razstavi v takšnem in tolikšnem okviru. Najprej manjka v celoti ljudska «nabožna» arhitektura: cerkve, križevi poti. kapelice, znamenja, notranjščine (zlasti «kot» v alpski hiši) Kolikor bi ne bilo mogoče razstaviti modelov, bi bile dobrodošle fotografije, vsaj katera, toliko, da opozori na obstoj cele panoge. Na razstavi tudi ni zastopana noša, čeprav je pogosto v celoti, še zlasti pa v podrobnost.h takšna, da bi vseka kor zaslužila prostor na tej raz stavi. Mnoge maske in šeme so tudi tako po motiv, nabožne ka kor po izvedbi umetniškega pome na. Manjka tud- vsaj nekaj značil nih izdelkov ljudskih umetnih obrti; vezenin, čipk. kovanih in Ion čenih predmetov itd Na razstavi ni celo tako značilnih predmetov, kot so velikonočne pisanice (pirhi) ali butarice. Razstavljeni primerki ljudskega knjižnega tiska posegajo že preko likovnega okvira razstave m vzbujajo željo, da bi kakšna prihodnja razstava dopolnila to s prikazom slovenskega ljudskega pripovedni štva, pesmi, glasbe, dramatike, o-bičajev. Že na tej razstavi pa bi magnetofon z reproduciranjem slovenske ljudske gla. bi Lahko mnogo prispeval k vzdušju celotne raz stave. Kakšnih deset temeljnih knjižnih del o slovenski ljudski kulturi, umetnosti verstvu in praznoverju, pa bi že bistveno prispevalo k možnosti, da si zainteresirani obiskovalci razširijo svoje znanje še preko okvirov razstave. Toliko ob rob1: k razstavi. Napisano ni toliko kut kritika, marveč kot opozorilo nu velike možnosti za nadaljnje delo v lej smeri, na možnosti, ki jih je persepk-tivno odprla prav ta razstava. Če bi bil v tem njen edini pomen, bi ze dovolj opravičila ves vloženi trud in vsa za to potrebna sredstva. Frof. Sandi Sitar linda Bruni 2.1 mil. (93.000), industrialec Kurt Brunschweiler 3.2 mil. (89.000) , marcooist Odino Budicini 1.7 mil. (82.000), vinski strokovnjak Gaspare Buscemi 1.5 mil. (47.000), lekarnar Giambattista Busolini 2.3 mil. (126.000), Vittorio Busolini 2.51 mil. (71.000). Izterjevalec Riccardo Buttinaschi 1.5 mil. (50.000), uradnica Caterina Buttus 1.6 mil. (47.000), industrialec! Francesco Caccese 2.7 mil. (159 tisoč), učitelj Bruno Calderind 1.7 mil. (70.000), uradnik Giorgio Cal-derini 2.2 mil. (93.000), Paolo Ca-mauli 1.6 mil. (26.000), uradnik Vittorio Cam-auli 2 mil. (78.000), uradnik Giampaolo Cadotti 2.8 mil. (129 tisoč), uradnik Agostino Candussi 2.8 mil. (123.000) upokojenec Ed-mondo Candutti 1.6 mil. (47.000), uradnik Guglielmo Caneva 1.7 mil. (45.000) , častnik Giancarlo Canta-lupi 2 mil. (80.000), uradnik Alfio Cantelli 2.2 mil. (82.000), avtoprevoznik Romano Caprara 2.2 mil. (126.000) , industrialec Telemaco Caprara 1.6 mil. (82.000), sodnik Pa-cifico Caputi 3.5 mil. (154.000), učitelj Vincenzo Caravaglio 2.2 mil. (97.000) , uradnik Mario Casecchi 2.1 mil. (86.000), zdravnik Giorgio Casella 3.3 mil. (227.000), uradnik Carlo Carginelli 2.1 mil. (89.000). Industrialec Bruno Carole 3.1 mil. (204.000) , upokojenec Biaggio Carrara 2.5 mil. (101.000), učitelj Fio renzo Carrara 1.8 mil. (63.000), učiteljica Italia Carrara 2 mil. (71.000), uradnik Vincenzo Carrieri 2.6 mil. (103.000) , uradnik Santino Cartola-no 1.7 mil. (72.000), uradnik Tullio Marco Casatelli 2.5 mil. (75.000), učiteljica Elda Cassanego 1.6 mil, (53.000) , Emesto Cassari 1.7 mil. (46.000) , uradnik Giulio Castagnaro 1.9 mil. (70.000), učiteljica Giuseip-pina Cavagna 1.5 mil. (47.000), učiteljica Guglielmina Cavaller 1.5 milijona (48.000). Učiteljica Mariangela Cavazzutti 2.3 milijona (91.000), bančni sluga Emilio Cecocii 1.6 mil. (49.000), u-radniik Mario Cecchet 2 mil. (70 tisoč), uradnica Ernesta Cei 1.5 mil, (46.000) . (Se nadaljuje) Štipendij« za otroke občinskih tajnikov V uradnem listu st. 321 in 322 od 18. do 19 decembra 1968 sta bila objavljena odloka, s katerima je razpisanih 330 štipendij za otroke občinskih tajnikov v službi ali v pokoju in za otroke tajnikov pokrajinske uprave ter 60 štipendij za sirote občinskih in pokrajinskih tajnikov. Prošnje je treba vložiti na ministrstvo za notranje zadeve preko prefekture do 10. februarja za dijake srednjih šol In do 31. marca za univerze In druge visoke šole. Podrobnejša pojasnila dobijo prosilci na prefekturi. Zapadle osebne izkaznice Goriško županstvo opozarja vse prizadete, da so osebne izkaznice po obstoječih predpisih veljavne sa mo za dobo 5 let. Kdor ima starejšo izkaznico naj poskrbi za n ja no obnovo, ker drugače ne velja Darovi in prispevki Za goriško bolnišnico je daroval goriški Lions Club v počastitev spomina podprefekta dr. Palisija 32 tisoč lir za nakup ene bolniške postelje, ki bo nosila ime tega pokojnika. G urica CORSO. 16.30—22: td bastarda«, G. Gemma, M. Lee in R. Hayworth; ameriški barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI. 17.00: «Tutti cadranno in trappola«, J. Lord in S. Knight-barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan MODERNISSIMO. 17.15-22.00: «11 lungo coltello di Londra«, Ch. Lee m K. Kinsky; angleški film v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30: «Dolce novembre«, A. Newley in S. Dennis; ameriški film v barvah. CENTRALE. 17.15—21.30: «AlTulti- mo sangue«, C Hill in K. Wood; italijanski kinemaskopski film v barvah. Iržič AZZURRO. 17.30: «Che Guevara«, J. Raball in J. Ireland; kinemasko-pe v barvah ENCklsior. 16.00: «Serafino», A. Celentano, I. Urzi; barvni film. IRINCIPE. 17.30- «Mayerling», O. Sharef, C. Deneuve in A. Gard-ner Barvni film S. MICHELE. 17.30: «La 18.a spia«, R Goulet in C. Carere. Barvni film Sledi «Gli allegri passaguai«, Stanlio in Olio. Nova Gorica: «Soča» — Nova Gorica: «Ubiti Johna Ringa«, ameriški barvni film - ob 18 in 20 uri «Svoboda» — Šempeter: «Dvoboj pri Diablu«, ameriški barvni film -ob 18 in 20. Prvačina: zaprto. Šempas: »Hiša moje matere«, ameriški barvni film — ob 20. Kanal: «šok», ameriški film — ob 20. uri. Deskle: »Odsev v zlatem očesu«, ameriški barvni film — ob 19.30 Renče: ((Prekleta sreča«, ameriško angleški barvni film — ob 19. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S Giusto, Korzo Italija 244. tel 35-38 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «Alla salute« dr Fabbris — Viale Cosulich 177 — tel 72480 RONKE Danes je odprta lekarna «AUa Stazione« dr. Matitti — Viale Garibaldi 3 - tel. 77046. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetll-čarna Voigtlander, IX Agosto 3 tel. 24-33. SMUČANJ! SMUK V GRINDELVVALDU Presenetljiva zmaga Avstrijke Drexelove Odlično osmo mesto Italijanke Demetzove Uspešen «blok» Jurkifa. in Plesničarja med srečanjem z ekipo GRDA preteklo soboto GRINDELWALD, 10. — Komaj 18-letna Avstrijka Wiltrud Drexel je pripravila danes izredno presenečenje s svojo nepričakovano zmago v smuku na mednarodnem ženskem tekmovanju v Grindelwaldu. Mlada smučarka je na cilju prehitela znano nemško vozačico Mit-termaierjevo za več kot dve sekundi, kar je res izredna storitev. Francozinja Annie Famose, ki je bila med favoritinjami je padla in je tako izpadla iz bitke za boljša mesta. Olimpijska zmagovalka v smuku iz Grenobla Avstrijka Olga Pall, kateri so ure namerile drugi najboljši čas, pa je izpustila neka vratiča in so jo diskvalificirali. Odlično uvrstitev je dosegla italijanska tekmovalka Giustina De-metz, ki je zasedla 18. mesto, druge Italijanke pa so vozile precej slabše. Jugoslovanke z nastopom v smuku niso imele posebne sreče. Tev-ževa je padla, mlada Pirnatova pa je vozila previdno, prispela je na cilj, vendar se je uvrstila na konec lestvice. LESTVICA 1. Wiltrud Drexel (Av.) 2. Rosi Mittermaier (ZN) 3. Isabelle Mir (Fr.) 4. Michele Jacot (Fr.) 5. Betsy Clifford (Kan.) 6. Karen Budge (ZDA) 7. Ingrid Lafforgue (Fr.) 8. Giustina Demetz (It.) 2’04”68 2’06’’69 2’07”14 2'07 ”34 2’07”45 2’07”49 2’07”65 2’07”73 m lini im iiiii iii umi iiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111 m im m 11111111111 iiniiiiiiiiiii ih ii iiiiMiniiiiii ih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA? MOŠKA B LIGA V drevišnjem derbiju SZ Bor-Gasilci 2'07”96 2’08”06 2’08”08 2’08”14 2’08”17 2’08”70 2’09”29 9. Erika Skinger (ZDA) 10. Jutta Knobloch (Av.) 11. Judi Nagel (ZDA) 12. Florence Steurer (Fr.) 13. Anneroesli Zryd (Sv.) 14. Berni Rauter (Av.) 15. Kiki Cutter (ZDA) lestvica za alpsko kombinacijo 1. Gertrud Gabi (Av.) 23,64 točke 2. Judi Nagel (ZDA) 31,05 3. Rosi Mittermaier (Z.Nem.) 31,55 4. Florence Steurer (Fr.) 39,32 5. Kiki Cutter (ZDA) 40,55 6. Fernande Schmid Bochatay (Sv.) 46,40 točke NOGOMiT 3. AMATERSKA LICA Union proti Primorju v bitki za obe točki Primorec, Breg in Vesna se tudi potegujejo za zmago, Zarja pa vsaj za točko Že v prvem kolu povratnega dela prvenstva 3. amaterske nogometne lige bo na sporedu več zanimivih srečanj. Lahko pa pričakujemo, da začetek povratnega dela te lige ne bo le zanimiv, ampak tudi. presenetljiv. Primorec — Viani Visoka morala Trebencev V vrstah Primorca vlada pred tekmo z Vianijem optimizem in to lllllll•llllllllllllllllllllllllllllllllllllllnlllllllll■llllllllllllllllllllllllll•llllllllllllllllllll|!lllllllllllll■lllltlllllllll TEDEN SMUČARSKIH TEKOV Norvežan Harviken prvi v teku na 15 km Italijan Franco Nones šele na 16. mestu Tekma bo ob 21.15 v Trstu, v Ul. della Valle Žreb je odločil, da mora Bor oba svoja mestna derbija odigrati že v prvih kolih prvenstva. V začetnem delu je že odpravil ekipo CRDA, nato je s 3:1 izgubil srečanje s tržaškimi gasilci, v povratnem delu je s precejšnjo težavo prejšnjo soboto uklonil moštvo CRDA in drevi ob 21.15 bo nastopil še v poslednjem mestnem derbiju. To srečanje bo gotovo — kot vsa DOMAČI ŠPORT l) A N K S Sobota. 11. januarja 1969 ODBOJKA Moška It liga 21.15 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Gasilci Trst J U I R I Nedelja, 12. januarja 1969 NOGOMET 2. amaterska liga 14.30 v Fari Farra — Juventina 3. amaterska liga 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij Primorec — Viani * * * 12.30 v Trstu, Sv. Sergij Zarja — Tecnofcrramenta med Borom in Gasilci — privabilo rekordno število gledalcev. Tekma je namreč zelo važna iz več vzrokov. Predvsem je zelo pomembna za ekipo gasilcev, ki so trenutno po j trudapolnem zasledovanju ujeli Ce lano na vrhu lestvice in se jim je torej zopet na doseg roke ponudila prilika, da posežejo v bitko za povratek v prvo ligo. Pot do te bitke pa vodi kajpak samo preko Bora, kajti vsak spodrsljaj bi našim «ognjegascem» skoraj povsem odvzel možnost za napredovanje. Gasilci bodo torej drevi igrali izključno na zmago Borovci so prejšnji teden imeli msd kandidati za italijansko B reprezentanco kar štiri svoje igralce, gasilska šesterka pa nobenega. V tekmi bo torej igral dokajšnjo vlogo tudi prestiž. Bor bo skušal dokazati upravičenost tega priznanja. Gasiloi pa bodo kajpak hoteli dokazati, da so tudi med njimi igralni, vredni reprezentance. Obe moštvi se že več let med seboj potegujeta za naslov najboljše tržaške šesterke. V glavnem lahko rečemo, da je med njima ravnovesje sil precejšnje, po vsaki zmagi pa- se nekoliko nagne na stran zmagovalca. In ker Je v zadnji tekmi med obema moštvoma zmaga pri- 14.30 v Nabrežini Primorje — Union 10.30 v Trstu. Sv. Alojzij Coop — Vesna 14.30 v Trstu, stadion «1. maj» Breg — Giarizzole Mladinsko prvenstvo 10.00 v Moraru 8. Lorenz« Juventina KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 11.00 v Gorici (Campagnuzza) Isonzo — Bor Naraščajniško prvenstvo 14.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Italsider NAMIZNI TENIS Moška B liga 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Nosari Bergamo 1. — pivi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi padla gasilski ekipi, bodo borovci vsekakor hoteli zopet vzpostaviti ravnovesje. In končno je Bor še vedno v bitki za obstanek v zgornjem delu lestvice. Ce bi mu drevi spodletelo bi se moral dokončno preseliti na sredino lestvice, kar je tudi eden od vzrokov, da bodo plavi nocoj skušali napeti vse sile za osvojitev zmage. Vzrokov in razlogov za napeto igro bo torej drevi cela vrsta. C A STEI JO Dl FIEMME. 10. — V mednarodnem tednu smučaj^itih tekov na Južnem Tirolskem so slavil; severnjaki popolno zmago-, slavje. Izreden uspeh so dosegli zlasti norveški tekači, ki so zasedli ne le prvo In drhgo mesto, ampak . v prvi deseterici kar šest mest. V . prvo deseterico se- je izmed tekmovalcev' iz srednje- Evrope, uspel .uvrstiti je , presenetljivi Švicar Haas Bitka ' za najboljša mesta je bila dokaj .ostra. To najbolje pove podatek, da se je prvih osem tekačev uvrstilo v časovnem razmaku komaj 48 sekund. Italijanski tekmovalci so . raSso-čarali. Najboljši med njimi bil olimpijski zmagovalec iz G tetro -bla Franco Nones, ki pa je bil komaj. 16., z več -kot poldrugomi-nutnim zaostankom. Lestvica današnjega teka na 15 km je bila naslednja: 1. Johannes Harviken (Norv.) 45T1”7 2. Harald Groenningen (Norv.) 45’19”6 3. loevar Sandstrgm (šve.L. 45’29"8 4. Gjermund Eggen (Norv.) 45'30”3 5. Odd Martinsen (Norv.) 45’49"8 S. Steineidet (Norv,) 45'50"6 7. Haas (Svi.) 45'59”6 8. Styldum (Norv.) 45'59"9 9. Aaslund (Sve.) 4608"5 10. Virtanen (Fin.) 46,2r'9 U. Fajstavr (CSSR), 46'2T'8 12. Demel (Z. Nem.) 46'32"5 13. BoJllng (šve.) 46'36”4 14. Wlngskog (šrve.) 46'37"6 15. Lilmatainen (Fin/) 46'4l"2 16. Nones (It.) 46'42" 17. Serafin (It.) 46’50"5 18. Giger (Svl.) 47'01”7 19. Stel la (It.) 4T04 "8 20. Blanc (It.) 47'32" Alalanta - Verona Cu gl tari - Napol j Iftter - Juventus fc.lt: Vicenza - Samp. Piša - Fiorentina Roma - Palermo Torino - Bologna Varese - Milan Catania - Brescia (Iriioa - Monza Temana -Como Anconitana - Vis Pesaro 1 intemapoli - Casertana X X 2 1 2 X je popolnoma razumljivo, saj je trebemska enajsterica požela v zadnjih štirih tekmah kar štiri zmage. Zasluge za to imajo vsi igralci, predvsem pa obramba, ki je zanesljivo čistila pred svojimi vrati zlasti v zaključnih obdobjih srečanj. Kaj pa nasprotnik? Od Vianija smo pred začetkom prvenstva pričakovali precej več. Kmalu pa je bilo razvidno, da to moštvo ne polaga posebne važnosti na lestvico, saj bi bilo sodeč po njegovi igri 'lahko uvrščeno precej višje. Gostje imajo namreč lepo in odprto igro, kar pa jim je bilo v mnogih srečanjih usodno. Toda če to moštvo zaigra s popolno postavo je lahko nevarno za vsako ekipo. Zato je verjetno, da naloga Trebencev tokrat ne bo prečeč lahka. Ker pa upoštevamo, da je ekipa Primorca trenutno odlično razpoložena nikakor ni rečeno, da ne bi zmogla ugnati tudi svojega jutrišnjega nasprotnika. Zarja — Tecnoferramenta Težka predvidevanja Kot vse kaže, bi moralo biti tudi to srečanje zelo zanimivo, če sodimo po lestvici, bi morpli zmago pripisati Tcchoferramenti. Toda Bazovci So pred tednom dni iztrgali točko ekipi In ter SS, ki ima na lestvici enako število točk, kot Tecnoferramenta. Vendar pa so Tržačani prav v nedeljo z Vianijem potrdili svojo dobro formo. Položaj torej nikakor ni preveč ’ jasen. Tecnoferramenta igra najbolje na sredini' igrišča«, in če je moštvo dobro razpoloženo se .je težko prebiti preko, tega «sre#nskega zidu». Ba-.zovci bodo morali zato igrati enostavno, s- hitrimi protinapadi. Uvedli naj bi .torej. sistem «obramba napa*. Seveda zato ne smejo zapostaviti igre na sredini igrišča, kjer pa' naj potek dogodkov «nadzoruje-jo» nikakor pa ne bi smeli tu igre graditi, kajti' nasprotnik bi jih lahko presenetil. Če bo tak sistem Ba-zovcem uspel; potem lahko računajo tudi več, kot na predvideno točko. , Primorje — Union Rahla premoč domačinov Osrednji dogodek nogometne nedelje bo v Nabrežini, kjer se bosta pomerila Primorje in Union. Tudi v tej tekmi ni mogoče z gotovostjo določiti zmagovalca. Domačini ra- NOGOMET Naslop Juventine jutri v Fari Nogometna enajsterica Juventine bo jutri nastopila v Fari in sicer ob 14 30. Odhod Juventine bo s trga v štandrežu ob 1.30, zbero pa naj se naslednji igralci: To-masin, Rosolan, Nanut, Paulin, Ta-baj, Devetak, Kodrič, Ferfolja, Sirk, Storniolo, Makuc, Faganel. Mladinska ektpa pa bo ob 10. uri zjutraj igrala v Moraru proti moštvu S. Lorenzo. Odhod igial-cev s štandreškega igrišča bo ob 9. uri. O. R. i x i i 1 X 1 1 1 X 1 2 PIŠA Annibale; Lenzi, Gasparronl; Časa tl, Federici, Gonfiantini; joan, Mascalaito, Piaceri (Man-servlsi), Barontini, Cosma (Piaceri); FIORENTINA Suiperchi; Rogora, Mancin; E-sposi-to, Ferrante, Brizi; Riz-zo, Merlo,' Mardschi, De Sisti, Amarlldo. VARESE Da, Pozzo; Borghi,' Rimbano; B. Sarti, Dolci, Picchi; Leonardi, Tamborini,.. Cappellini, Della Giovanna, Golin. MILAN Cudicini; Anquilletti, Schnel-. linger; Maldera, Rosato, Tra-pattoni; Hamrln, Lodetti, Sor-mani, Rivera, Prati. L. VICENZA Barclln; Volpato, Piampiani; Fontana, Carantini, Calosi; Menti, Clnesinho, Vitali, Bia-siolo, Gal lina. SAMPDORIA Battara; Sabadini, Sabatini; Negrisolo (Novelli), M o r i n i, Garbarini; Salvi, Novelli (Vie-ri), Cristin. Frustalupi, Fran-cesconi. TORINO Vieri (Sattolo); Poletti, Fos-sati; Puia, Cereser, Agroppi; Carelli (Mondoniico),, Ferrini, Combin, Moschino, Mon-donico (Faccnin). BOLOGNA Adani; Roversi, Ard-izzon (Prj-ni - Turra); Cresci, Janich, Turra (Gregori); Perani, Bul- garellj (Scala), Muiesan, Sca-la (Pace), Pace (Savoldl). INTER Girardi; Poli, Facchetti; Ber-tini, Burgnich, Cella; Jair (Va-stola), Domenghini, Mazzola, Suarez, Corso. JUVENTUS Giuliano Sarti; Pasetti, Leon-cini; Roveta, Castano (Del Sol), Del Sol (Sacco); Favalll, Sac-co (Benettl), Anastari, Haller, Žigoni. ATALANTA De Rossi; Dordoni, Nodarl; Pe-lagalli, Bertuolo, Dotti; Nasta-sio, Lazzotti, Clerlci, Dell’An-gelo, Incerti. VERONA De Min; Ranghino, PetrelM; Madde. Battistoni, Savo) a; Bul, Mazzantl, Traspedini, Bo-natti, Bonfanti. ROMA Pizzaballa; Bet, Carpenetti; Salvori (Spinosi), Cappelli, Santarlni; DAmato, Taccola, Landini, Capello, Pelrd. PALERMO Cel; Maggioni, Furino, Lanci-ni, GiuDertoni. Landri; Pelliz-zaro, Landoni, Troja, Reia, Ferrari. CAGLIARI Albertosi; Martiradon-na, Lon-gonl; Cera, Niccolai, ‘ Longo; Nene, Brugnera, Boninsegna, Greatti, Riva. NAPOLI Zoff; Nardin, Pogliana; Zurli-ni, Guarnerj, Bianclii; Salvi (Cane), Juliano, Sala, Al-tafl-ni, Montefusco. Smučarski raj na Komni čunajo na celotni izkupiček, vendar pa seveda tudi Podlonjerci ne nameravajo prodati tako poceni svoje kože, kajti Prosečanom nameravajo odnesti najmanj eno točko. Union je že cesto pokazala, da je kos vsakemu moštvu, res pa je tudi, da je v prvem srečanju Primorje odpravilo Podlonjerce s 4:1, to pa predvsem zaradi hudih napak v o-brambi, ki jih je zagrešilo moštvo Uniona. Toda do danes so Podlonjerci precej popravili svojo igro, manjka pa jim še vedno odločnost. Ker ima tudi Primorje določene pomanjkljivosti je zmagovalca tukaj težko napovedati, lahko pa predvidevamo, da bodo domačini nekoliko v premoči. Coop — Vesna Obe točki za Vesno? V nedeljski tekmi pri Coop je Vesna favorit, vendar pa je precej odvisno od postave, s katero bo nastopila, če bo lahko vlogo favorita tudi upravičila. Pri Vesni je namreč več nogometašev poškodovanih in za nekatere ni povsem gotovo, če bodo lahko jutri stopili na igrišče. Postava te ekipe bo zato znana šele v zadnjem trenutku. V vsakem primeru pa nasprotnik Križanom ne bi smel povzročati prevelikih težav, zato bi morali igralci Vesne v tej tekmi zmagati. Breg — Giarizzole Popravni izpit plavih? Brežani bodo jutri gostili Giarizzole. Delni spodrsljaj z Esperio ni načel morale moštva, ki zdaj mrzlično pričakuje jutrišnje srečanje, da bi čim bolje položilo «popravni izpite. Plavi hočejo namreč odnesti iz te tekme celotni izkupiček, vedo pa, da to ne bo lahka naloga. V zadnjih tekmah so se namreč gostje izkazali kot dobro moštvo, kar dokazuje podatek, da v zadnjih šestih tekmah niso doživeli nobenega poraza in so od 12 možnih osvojil 10 točk. Brežani drže niti tega prvenstva v svoji skupini že v svojih rokah, zato bodo morali jutri skrbno paziti, da jim ne spodrsne, saj bi tako presenečenje prišlo res ob nepravem času. BRUNO RUPEL V tekmah s Primorjem in Zarjo Union računa -na štiri točke Pričenja se drugi del prvenstva tretje kategorije. Union bo imel takoj v prvem kolu precej nevarnega nasprotnika. Srečal se bo s Primorjem, prvim v skupini «L». Podlonjerci se bodo tako v nedeljo podali v «levji brlog«, saj bodo morali tekmo odigrati pri Prosečanih. Srečanje bo vsekakor napeto in borbeno, to pa iz več razlogov. Primorje bo skušalo ponoviti uspeh, ki ga je v prvi tekmi doseglo proti Podlonjercem, ko je zmagalo tremi goli razlike. Nasprotno pa bo Union skušal to preprečiti, kar lahko vsekakor doseže. Morala podlonjerskih nogometašev je po zadnjih uspehih na višku. Čeprav zaostajajo za Prosečani kar za devet točk, s tem še ni rečeno, da bodo v derbiju igrali podrejeno vlogo. Za to trditev ni potrebnih mnogo dokazov. Dovolj je, da si ogledamo pozitivne rezultate zadnjih srečanj, kjer je Union brez težav premagal zelo trdožive tekmece. Zadnje zmage so vlile rumeno modrim nogometašem zaupanje lastne sposobnosti. Zato se bodo podali v Nabrežino, da bi najboljšim na lestvici zagrenili življenje. Bitka bo prav gotovo huda, saj bo Primorje skušalo obdržati svojo prednost pred nasprotniki, kot n. pr. pred Vesno, ki zaostaja za njim le za točko_ Unionovi nogometaši se vestno pripravljajo na srečanje, ki je zanje vsestranskega pomena. Razen za točke bo šlo tudi za prestiž. Zmaga ali pa tudi le izenačenje bi jim vlilo novih moči tudi za naslednje srečanje, ki bo zopet derbi in sicer z bazovsko Zarjo, ki v pr venstvenih srečanjih še ni odnesla zmage. Kar dobro bi bilo, ako bi Podlonjerci, v teku osmih dni odločili obe srečanji v svojo korist. Po vseh znakih sodeč kaže, da jim bo to tudi uspelo. Moštvo je v zadnjih tekmah pokazalo določeno uigranost. K temu so pripomogli tudi nekateri nov) igralci. Tu imam v mislih predvsem Camasso F., ki je popolnoma zadovoljil. Skupaj z Gombačem tvo rita soliden obrambni zid, ki bi moral Prosečane precej vznemirjati. V ekipo bo znova vstopil Frančeškin, ki ga označuje predvsem hitra igra. Ne bo pa igral po vsej verjetnosti Falconetti, saj podobna srečanja niso zanj. Vse preveč je impulziven ter bi mu v napetem ozračju derbija prav gotovo po pustili živci in. Je tako bolje, da se na igrišču ne predstavi. 1‘ Union bi se moral torej takole predstaviti: Kalin, Truant, La P;»-squala; Gombač, Camassa F., Rai-mondo; Morabito, Frančeškin, Camassa, Mamillo, Cok. Radi VOZNI RED VLAKOV NA GLAVNI POSTAJI V TRSTU BENETKE • MILAN -PARIZ - RIM - BARI ODHODI 5,50 A Portogruaro 6,10 R Benetke - Bologna Mi- lan • Genova (*) 6,52 D Benetke • Milan - Turinj - Rim 9,05 R Benetke - Rim (za Rim! P obvezno prednaročilo) 9,32 DD Benetke • Milan - Pari* 10,25 A Portogruaro 13,10 R Benetke 13.35 A Portogruaro - Benetke 14,55 DD Benetke • Milan (od 29. 9. 1968 do 31. 5. 1969)Vs 16.35 A Tržič Portogruaro (**) ni 18,01 DD (Simplon Express) B* netke • Milan • Pariz Rim • Bari te 18,06 A Portogruaro ki 19,22 A Portogruaro če 20.30 D Benetke pc 22.30 DD Benetke - Milan - Turin Genova - Ventimiglia W Marseille (spalni vozovi ja in spalni pogradi Trst Vpr Genova) • Mestre • ga logna - Rim (spalni vb, zovi in spalni pograd! Trst • Rim) *° ________ Pc N< (*) Samo I. razred z obveznim prednaročilom. (•*) Ne vozi ob nedeljah zo da PRIHODI ja 6.25 A Cervinjan - Tržič (•) 7.25 A Portogruaro • Tržič *a 8,00 DD Turin • Milan . Benetk«V - Rim (spalni vozovi i*kj spalni pogradi Rim 'Hi Trst Marseille - Genb va) Vo Benetke • Rim nj 9,17 D 11,42 R 13,30 D Bol» slo da 13,58 A Do loi Rim 10.40 DD (Simplon Express) riz - Benetke Benetke Bari • Benetke -gna Cervinjan • Tržič 15,12 DD Benetke • Milan • Paril™ 17,28 ti Benetke ■ Portogruaro ‘*a Cervinjan Za Tržič (••) 0ci Bologna • Benetke ("' Benetke - Portogru»’Vi - ro ^ Tržič da 19.40 DD (Direet Orient) Pariz 'tri; Milan • Benetke Ra 21,10 R Milan-Rim-Benetke (**'vs 22,55 A Benetke • Tržič _nj 18,10 A 18,38 R 19,13 A 23,40 DD Turir • Milan ■ Genov« (II). Rim Benetke Bologna po (*) Ne vozi ob nedeljah (**} Bamo- 1. razred VIDEM - DUNAJ ko ta: te ži\ Ija ODHODI da bli 3,53 A Videm - Trbiž Ja- 5,20 A Videm 6,15 D Videm • Trbiž Sh 6,21 A Videm u u \ 7,20 A Videm Trbiž C 10,00 A Videm • Trbiž vp 12,25 D Videm Vo 12,40 A Videm lat 14,18 A Videm £e 16,45 A Videm • Trbiž Ve 17,45 A Videm Po 19,10 D Videm clu 20,00 A Videm k a 20,50 D Videm . Trbiž . MMki chen • Dunaj le- 21,55 A Videm ta PRIHODI 10 0,40 A Videm Za 6,55 A Videm he 7,45 A Videm Ve 8,18 D Videm lej 9,10 A Videm sn 9,23 D Dunaj • Munchen • ffln biž - Videm ha 12,00 A Trbiž Videm br 15,06 A Videm St’ 17,44 A Videm je] 18,55 DD Trbiž • Videm Ije Vo 20,10 A Videm 20,57 A Videm ra Se St( 22,20 A Videm OPČINE • LJUBLJANA ' BUDIMPEŠTA - BEOGRA^jg O D H U D I te 0,25 D Opčine - Ljubljana grad • Zagreb 7,00 A Opčine (•) ^ 10,58 DD (Simplon Express) Opčine Ljubljana • greb • Beograd - Rek* Budimpešta Opčine Opčine Ljubljana Ončlne r-tubljana -grad • Atene - Istani Opčine 14.05 A 18,54 A 19.05 D 20,09 D I 20,20 A (*) Ne vozi ob nedeljah prihodi' 5,25 D Beograd • Budimpešte! Ljubljana 7,10 A 8,27 D 9,00 D 17,08 A 17,37 D Zagreb čine Opčine (Direet Orient) Isd bul Sofija . Ljublj® na • Opčine Ljubljana (•) Opčine (•) (od 30 9 do 31. 5. 69) (Simplon Express) ® dimpešta Beograd Zagreb - Ljubljana^ — (WL Moskva — ob sredah ln sobo spalni pogradi Zagret j Pariz) 21,40 A Opčine (•) Ne vozi ob nedeljah ____________ Jm LREUNISTVO: TRST - UL •vnaprej, četrtletna , 2250.. lir Tr^t fl„5374 .Za mesečno KU0 lil M ti« J MONTECCHl 6, II., TELEFON 93 H0H in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: p.dietna 4 401) lir, celoletna 8 100 lir, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev)” - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega SFRJ.. ADlT, DZS Ljubliana. Stari trg 3/1., te le ton 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150,' rinarično-upravru /50. osmrtnice 150) Gr - Muli oglasi 4« bpseda - Oglasi za tržaško ln gonško pokraiino se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italjje pri «Societš Publicltš Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO,- Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst