stacfraGfosfoGfosfacfot^agfcGfosfosfo.sfosfrGfoGfeGfcgfosfr) sfa «$» s?s gJ*> < ¥XWA1WXWX? WdPA®A%®A%^VAVJ VESTNIK šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. X. in XI. Izdalo in založilo vodstvo. & V LJUBLJANI. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. 1898. e^e^pri Jezusovem srci obvrševala v prostorih tedanje ljubljanske čitalnice. — L. 1890. smo se bili v novo sešli, da smo svojo V. včliko skupščino izvršili tu v Ljubljani. Zborovali smo po Božji službi pri sv. Jakobu zopet v tej isti čitalniški dvorani. — Tretjekrat se je letos našemu družbinemu vodstvu zazdelo, da bi praznovali včliko skupščino v Ljubljani, in sicer to današnjo XI. Po sv. opravilu pri oo. Frančiškanih smo prišli sčm le v zbor. Tu sem uprav letos, ko se skoraj da dovršena dviga v tem našem stolnem mestu veličastna stavba: naš „N&rodni Dom“. K tej monumentalni slovenski zgradbi, ki nas združuje ta trenutek, smo prinašali svojih prispevkov Slovenci vseh slojev: premožneji in ubožneji; kmet in gospod. Zato pa je tudi namen „ Narodnemu Domu" tu v sredini Slovenstva ta, da bo odpiral svoje prostore v miru in ljubezni vsakte-remu Slovencu brez vprašanja od kod in kaj; brez razlike stanu. „Nš,rodni Dom“ v Ljubljani bo pod eno streho združeval v enih mislih vesolnje Slovenstvo; v miru in ljubezni bo zedinjeval vse — ta čas še se prepirajoče brate. Saj prepir med nami konečno jenjati mora — bodi si že tako ali tako. Zato mi je „bonum omen" to — da so se vrata te čarobne sobane slovenskega domu danes v zborovanje odprla uprav družbi sv. Cirila in Metoda — tej družbi, ki od svojega rojstva pa do danes ni razlikovala med Slovencem in Slovencem; njej, ki od prvega dnč do danes ni nosila le na ustnicah, ampak v svojem srci je nosila in v svojem delovanji je nosila cesarsko in ob enem slovensko de-vizo: „Viribus unitis — složnimi močmi". — Častita gospoda! Nobena slavnost se ni vršila še v teh sijajnih prostorih; prvim je čast. hišino vodstvo to blestečo se sobano odprlo v zborovanje Vam: današnji naši včliki skupščini. V spomin temu dejstvu bi si svetovati usojal. da naj je „Con-cordia — Sloga" priimek tej sedaj najlepši ljubljanski dvorani. In v tem imenu „concordia edinost" Vas vse, čast. zborovalce, od vseh slovenskih pokrajin, prisrčno pozdravljam. Iz družbinih poročil, ki sledč tem mojim uvodnim besedam, ste razvideči: kako je slovenski šoli v prospeh nerazrušena in neraz-rušljiva sloga vodila vse delovanje vsega našega dmžbinega vodstva to naše preteklo upravno leto k slogi smo tudi klicati morali ves slovenski narod, če smo sploh hoteli kaj za se doseči. In ta zvezda vodnica „concordia-slogaki nam je v našem delovanji dosedaj svetila, — upam, da nam z Božjo pomočjo posveti tudi na poti v prihodnost. Zato bodi na tej poti vodilo Vam, zbranim Slovencem in nam Vašim mandatarjem — vsem nam, združenim v šolskih poslovanjih, krilati vsklik: Med slovenskim narodom „concordia-sloga!“ Dolgotrajno odobravanje je sledilo prvomest-nikovemu nagovoru. Prvomestnik je dal besedo županu stolnega mesta Ljubljane, Ivanu Hribarju. Burno pozdravljen je stopil župan Ivan Hribar na oder in pozdravil skupščinarje z naslednjimi besedami: „Velecenjene dame! Častita gospoda! Kot župan bele Ljubljane pozdravljam Vas vse prav prisrčno. Ponosen sem, da me je takoj prvo leto mojega županovanja doletela velika čast, pozdraviti v imenu mesta Vas, premile sestre in predragi bratje, ki ste prihiteli z vseh strani, koder prebiva naš rod, da v njega prvostolnici darujeta srca svoja na altarju domovinske ljubezni. Zares, redkokdaj vidi bela Ljubljana družbo, katero bi bili priveli skupaj isti plemeniti nagibi, katero bi ista srčna čutila tako tesno družila, kakor Vas, slavna in častita gospoda; a če jo kdaj vidi, tedaj ta družba nikdar ni tako številna, tedaj se nikdar ne odlikuje po taki — rekel bi — sveti harmoniji, kakor včlika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda, na kateri sta zastopana oba spola in vsi stanovi. In take harmonije je potreba. Čuvajte torej, gospoda slavna, da se ohrani; čuvajte to zlasti Vi, katere je zaupanje sosester in sobratov posta* vilo družbi na čelo. Ohranila se pa bode, ako družba sv. Cirila in Metoda ostane vedno zvesta načelom, katerim ima zahvaliti svoj postanek, in se skrbno izogiba vsega, kar bi bilo količkaj v stanu vzbujati domnevanje, da se je začela od teh načel oddaljevati. Kjer gre za veliko, kjer gre za sveto stvar, ostani naše uho vedno gluho za tajna prišepetavanja, in naj prihajajo od katere strani koli. In velika, sveta stvar je, za katero ima delovati družba sv. Cirila in Metoda. Saj se ima v bran postavljati onim pogubnim nakanam potujčevanja, s katerimi nemški in laški naši sosedje upajo krčiti število naše ter tako odvzemati nam teritorijalno last; last one prekrasne zemlje, na katero smo privezani po spominih mladosti s srčnimi vezmi. In kako se to dela, gospoda slavna ? Nežno mladino, katero najslajša vez govorice spaja z ljubečo materjo, hočejo oropati te vezi ter tako izruvati jej ono najlepšo cvetko, ki klije v otroških srcih, čut ljubezni in spoštovanja do bitja, katero je življenje svoje postavljalo v nevarnost za dete svoje, katero je negovalo in odgajalo ta najdražji si zaklad. Gospoda slavna! Zgražamo se, kadar čitamo V zgodovini, kako so divje turške čete trgale materam od prsi nedolžno dete ter je morile. Barbarstvo nazivljemo to po vsej pravici. A kaj naj, predragi moji, rečemo o tem, kako se dandanes odtujujejo deca materam ? Ne morč se sicer otroci; a trgajo se jim srca iz živih teles. Gospoda moja! To je moderno barbarstvo. Proti takemu modernemu barbarstvu delovati je dolžnost nas vseb, zato pa nam je k srcu prirastla družba sv. Cirila in Metoda, katera si je delovanje v tem smislu postavila ^a nalogo. Da bi nje delovanje bilo uspešno, to je moja želja in to bodi, gospoda slavna, Vaša skrb! V to ime Bog pomozi!“ Ko se je poleglo nepopisno burno pritrjevanje in ploskanje, zahvalil se je prvomestnik Tomo Zupan mestnemu županu Ivanu Hribarju za izrečeni pozdrav, povdarjajoč zlasti, da bodi Ljubljana vzgled vsem drugim slovenskim občinam, kajti ljubljanska občina žrtvuje za družbo veliko, in kličoč: »Bog živi belo Ljubljano, Bog živi njenega župana Ivana Hribarja!* — Frenetično ploskanje in živio-klici so sledili tem besedam. Prvomestnik Tomo Zupan konstatuje nato sklepčnost včlike skupščine glasom §. 15. glavnih družbinih pravil ter pozove takoj, ker ni bilo vladnega zastopnika navzočnega, glavnega tajnika župnika Antona Žlogorja, da prebere zglašene in navzočne delegate pri XI. veliki skupščini. IV. Vodstveni Tajnik Anton Žlogar predlaga, da naj se branje zglašenih skupščinnrjev opusti« ker se v to porabi mnogo časa. Po soglasnem sprejetju tega predloga pozove prvomestnik Tomo Zupan glasom §. 16. družbinih pravil, tajnika Antona Žlogarja, da prebere vodstveno poročilo od X. včlike skupščine v Kranju, dne 8. avgusta 1895., pa do danes. To tajnikovo izvestje je priobčeno za zglašenimi skupščinarji. V zmislu §. 14. družbinih pravil so se zglasili s posvetovalno in glasovalno pravico: Izmed družbinih pokroviteljev: Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu 1. 1895/6.; pooblaščenec Ivan Smolej, kapelan v Škocijanu (Koroško), za zastopnika Štefana Singer, prefekta v Marijanišču v Celovcu; bogoslovci slovenskega centralnega semenišča v Gorici 1. 1891. 1892., 1893., 1894. in 1895.; pooblaščenec bogoslovec Ivan Košir; župnik Frančišek Bukovec; »Čitalnica narodna" v Kranji: pooblaščenec notarski kandidat Avgust Drukar; »Čitalnica slovanska" v Trstu: pooblaščenec Janko MAcak za zastopnika Ant. Truden; mestni odbornik Oroslav Dolenec; »Društvo delalsko podporno" v Trstu: pooblaščenec Janko M A ca k za zastopnika Matko Mandič; »Duhovščina ljubljanskega mesta št. I.“: zastopnik mestni župnik Martin Malenšek; posestnik Ivan Gerdol; upokojeni župnik Jakob Gruden; posestnica gospioa Antonija Kadivčeva; državni po* slanec Anton Koblar; veletovarnar Vinko Majdič, zastopnik trgovec Ciril Pirc; okrožni zdravnik dr. Janko Marolt; posestnik Jakob Matjan; mestna občina Idrija: zastopnik Dragotin Lapajne; ces. svetnik Ivan Murnik; občina Seliče: zastopnik župan Frančišek Šlibar; podružnica akademiška v Gradci; zastopnik iur. P. Drachsler; podružnica Kropa-Kamena Gorica - Dobrava: zastopnik nadučitelj Josip Korošec; podružnica moška Kamenik: zastopnik mestni župan Josip Močnik; podružnica moška Kranj: zastopnik trgovec Ciril Pirc; podružnica moška šentpeterska v Ljubjani: zastopnik Frančišek Mulaček; podružnica moška Vrhnika: zastopnik upokojeni davkar Ivan Gruden; podružnica Šiška: zastopnik posestnik Viljem Maurer; podružnica ženska Kamenik: zastopnica gospa Julija Močnikova; podružnica ženska Kranj; zastopnica g. Marija Drukarjeva; podružnica ženska šentjakobsko trnovska v Ljubljani št. II.: zastopnica gospa Ivanka Gutnikova; ista št. III. zastopnica gospica mestna učiteljica Minka Maroltova; ista št. V. pooblaščenka gospa Ivanka Gutnikova za zastopnika magistratnega uradnika Antona Gutnik; ista št. VI. zastopnica gospa Marija Petrovčičeva; ista št. VII, zastopnica gospa Ivanka Zupančičeva; podružnica ženska šentpeterska v Ljubljani: gospa Marija Terčekova, pooblaščenka; podružnica moška Postojina: zastopnik trgovec Gregor Pikel; podružnica ženska Prvačina št. L in II: pooblaščenec administrator Blaž Bevk; po- ■družnica ženska Sežana št. III.: zastopnica gospa Franja Guličeva; podružnica ženska Št. Vid nad Ljubljano: pooblaščenec nadučitelj Janko Žirovnik; podružnica ženska Vrhnika: zastopnica Ana Lenarčičeva; župnik Andrej Ramoveš; načelnik že-leznične postaje Ivan Nep. Resman; posestnik Josip Rode: pooblaščenec mestni župan Josip Močnik; tovarnar in posestnik Viktor Rohrman; Slovenke Litijske št. I.: zastopnica gospa Josipina Koblarjeva; iste št. II. zastopnica gospa Helena Bevkova; iste št. III. zastopnica gospa Milivoja Vončina; iste št. IV. zastopnica gospa Nežika Lenčekova; Slovenke Litijske in Šmartinske št. I.: zastopnica gospa Terezija Svetečeva; iste št. II. zastopnica gospica notarska činovnica Ljudmila Roblek-ova; „Sokol Ljubljanski": zastopnik odvetniški kandidat dr. Josip Kušar; c. kr. notar Luka Svetec; gimnazijski profesor dr. Ivan Svetina; gospica Ivanka Škoflčeva, posestnica; gospa Franja dr. Tavčarjeva; „Tiskarna Narodna": zastopnik dež. odbornik dr. Ivan Tavčar; „trg Litija": zastopnike, kr. notar Luka Svetec; „vas Št. Vid pri Zatičini": zastopnik administrator Ivan Čibašek; mestni župnik Ivan Vrhovnik; konzi-storijalni svčtnik vodija Tomo Zupan; župnik Anton Žlogar; župnija Breznica: pooblaščenec prof. dr. Ivan Svetina za zastopnika župnika Tomo Potočnik; župnija Cerklje: pooblaščenec posestnik Jakob Hočevar; župnija Sv. Ivan pri Trstu: pooblaščenec gostilničar Ivan Treven; žup- nija Kranjska Gora: zastopnk župnik Anton Žlogar? župnija trnovska v Ljubljani: zastopnik mestni župnik Ivan Vrhovnik; župnija Rojan pri Trstu: pooblaščenec posestnik Ivan Marija Bole. Od družbinega vodstva: Prvomestnik: Tomo Zupan; podpredsednik: Luka Svetec; glavni tajnik: Anton Žlogar; glavni blagajnik: Anton Koblar; odborniki: ljubljanski podžupan dr. Dragotin vitez Bleiweis-Tr s ten iški, ljubljanski častni meščan in mestni župan Ivan Hribar, ces. svetnik Ivan Murnik in c. kr. gimn. profesor dr. Ivan Svetina. Od družbinega nadzorništva: Mestni odbornik Oroslav Dolenec, mestni župnik Martin Malenšek, deželni odbornik in državni poslanec Frančišek Povše in mestni župnik Ivan Vrhovnik. Od družbinega razsodniUva: Nikdo. Podružnični zastopniki za XI. skupščino v zmislu §. 14. glavnih pravil: Kranjsko. 1. Bled: gospica učiteljica Katarina Drolova. 2. Brdo: trgovec Luka Mlakar in župnik Josip Zelnik. 3. Cerklje: posestnik in farmacevt Radoslav Hočevar. 4. Cerknica-Planina: gospa Amalija Maj' dičeva. 5. Črnomelj ženska podružnica: c. kr. okrajni živinozdravnik Josip Sadnikar, pooblaščenec. 6. Gorenjska Dolina: župnik Anton Žlogar, novomašnik Ivan Smolej in profesor Josip Apih, pooblaščenec. 7. Idrija moška podružnica: Josip Šepetavec. 8. Idrija ženska podružnica: Josip Šepetavec, pooblaščenec. 9. Kamenik moška podružnica: mestni župan Josip Močnik in c. kr. okr. živinozdravnik Josip Sadnikar. 10. Kamenik ženska podružnica, gospa Julijana Močnikova. 11. Kostanjevica: profesor Simon Rutar, pooblaščenec. 12. Kranj moška podružnica: not. kandidat Avgust Drukar. 13. Kranj ženska podružnica: gospa Marija Drukarjeva. 14. Kropa-Kamena Gorica-Dobrava: posestnik Josip Pogačnik. 15. Litija: trgovec Frančišek Knaflič in Pavel Svetec. 16. Ljubljana: Šentklavško-frančiškanska ženska podružnica: gospa Franja Dolenčeva in gospa Franja dr. Tavčarjeva. 17. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska moška podružnica: deželni poslanec dr. Frančišek Papež in mestni katehet Mavrilij Šarabon. 18. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska ženska podružnica: gospe Ivanka Zupančičeva, Nežika Udovičeva, Josipina Vidmarjeva in gospica Minka Koširjeva. 19. Ljubljana: Šentpeterska moška podružnica mestni župnik Martin Malenšek, živinozdravnik Julij Dev in Frančišek Mulaček. ‘20. Ljubljana: Šentpeterska ženska podružnica: gospa Josipina Devov a, gospa Frančiška Mulačekova, gospica Helena Bavdekova, gospica Justina Lavričeva in gospica J. Pav-šeko va. 21. Logatec ženska podružnica: gospica Mimi Tollazzij e va. 22. Novo Mesto: c. kr. profesor Martin Petelin. 23. Postojina moška podružnica: trgovec Gregor Pikel in lastnik tiskarne Rihard Šeber. 24. Prem: kurat Peter Bohinjec. 25. Seliče: podobar Josip Grošelj, 26. Šiška: posestnik Frančišek Dr eni k. 27. Št. Vid nad Ljubljano ženska podružnica: nadučitelj Janko Žirovnik, pooblaščenec. 28. Vrhnika moška podružnica: administator Ivan Čibašek in okr. zdravnik dr. Janko Marolt. 29. Vrhnika ženska podružnica: gospa Marija Grudenova in gospica učiteljica Anka Pourjeva. 30. Zatičina-Višnja Gora: administrator Ivan Čibašek, pooblaščenec. 31. Žužemberk: zasebnik Ivan Pehani. l.i Štajarsko. 1. Celje moška podružnica: župnik Anton Žlogar, pooblaščenec za dež. poslanca dr. Ivana Dečko in tajnika Janka Vavken. 2. Gradec: akademiška podružnica: cand. iur. Karol Šavnik. 3 Laški trg: državni poslanec Anton Koblar, pooblaščenec za Konrada Elsbacher. 4 Ormož moška podružnica: kapelan Jakob Menhart. 5 Ormož ženska podružnica: kapelan Jakob Menhart, pooblaščenec 6 Slovenska Bistrica: župnik Anton Žlogar, pooblaščenec za odvetnika dr. Urbana Lemež. 7. Trbovlje: kapelan Pankracij Gregorc, Frančišek Kalan in Ferdo Roš. Koroško. 1. Beljak: Gašpar Trupe, Matija Wutti zase ter kot pooblaščenec za Ivana Lapuša, Ivana Gailerja in Jermana 2. Celovec: župnik Frančišek Treiber, pooblaščenec za kanonika Lamberta Einspieler in učitelja veroznanstva Ivana Hutter. 3 Črno: župnik Anton Gabron, pooblaščenec. 4. Št. Kancijan: kapelan Ivan Smolej, pooblaščenec. 5. Kotmaraves: posestnik župan Matija Pr o-sekar in organist Jernej Modrič. 6. Libeliče: župnik Anton Gabron, pooblaščenec. 7. Priblaves: župnik Anton Gabron, pooblaščenec. 8. Rožak: župnik Anton Gabron, pooblaščenec in župnijski oskrbnik Josip V in tar. 9. Tolsti vrh: posestnik Dominik Kotnik. 10. Velikovec: župnik Frančišek Treiber. 11. Ziljska Dolina in župnija Vrata: župnik Martin KrejČi. Primorsko. a) Goriško: 1. Ajdovščina moška podružnica: župnik Ivan Dugulin. 2. Ajdovščina ženska podružnica: župnik Ivan Dugulin, pooblaščenec za gospo Terezinko Gabri-jelčičevo. 3. Boleč: župnik Anton Žlogar, pooblaščenec za dekana Frančiška Ilovar. 4. Dornberg-Pervačina- Gradišče: župnik Anton Berlot. 5. Dornberg ženska podružnica: urednik in tiskar Andrej Gabršček, pooblaščenec. 6. Gorica moška podružnica: deželnega glavarja namestnik dr. Anton Gregorčič in c. kr. profesor dr. Frančišek Kos. 7. Gorica ženska podružnica: g. Ivanka De-klevova in gospa Amalija Drufovka. 8. Šempas: kapelan Frančišek Guzelj, pooblaščenec za župnika Blazija Grča. a b) Trst: 1. Greta pri Trstu: c. kr. uradnik in posestnik Ivan Gerdol, kapelan Frančišek Guštin, gostilničar Josip Katalan in posestnik Valentin Piščanec. 2. Trst moška podružnica: Janko M a ca k, kot zastopnik in pooblaščenec za prof. Matko Mandiča, advokat dr. Gustav Gregorin, pooblaščenec. c) Istra: Podgrad: dekan Anton Rogač in kapelan Vatroslav Počivalnik. ‘WWWW9WWWWWvWWWWWW¥W^WwW¥W¥WW Izvestje tajništva za XI. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 11. avgusta 1896. Slavna skupščina! Velecenjene dame! Častiti rojaki! 1. Naša družba je v zadnji poslovni dobi stopila v drugo desetletje svojega obstanka. Pred jednaj-8timi leti je sklicala vrle domorodce v središče slovenskih dežela, da se posvetujejo, kaj storiti v obrambo one naše mladeži ob slovenskih mejah f katerej preti nevarnost potujčenja. V tedanji čitalnici so utemeljili našo družbo, ki naj bode sredo-točje oni požrtvovalnosti, brez katere je nemogoče oteti kaj mladeži iz neprijateljevih rok. Za danes Vas je, čč. skupščinarji, družbino vodstvo zopet sklicalo v prvostolnico slovensko in sicer v tisti dom, v katerem bo družba imela svojo stalno pisarno in posvetovalnico, dom, kateri je zgradila skupna požrtvovalnost slovenska, da se tu zopet posvetujete in navdušujete za slovensko šolstvo. Kako tolažilno bi bilo, ko bi po preteku prvega desetletja vodstvo moglo stopiti pred Vas in zaklicati veselo vest: Po vsem ozemlju, kjer pre. biva naš narod, je že vpeljana slovenska šola za slovensko mladež! Naši nasprotniki so se spametovali, opustili so pogubonosni svoj lov na slovensko deco. BSchulverein“, „Sudmark“, „Lega nazionale“ so odložili bojno kopje ter v miru zaspali. Natornim in ustavnim pravicam je zadoščeno tudi na Slovenskem, kajti vsi poklicani faktorji delujejo za vzgojo naše mladeži v slovenskem duhu. — Zdaj se torej lehko mirnim srcem razidemo in svoje delovanje raztegnemo na drugo polje kulturnega razvitka za naš narod. A to je le pium desiderium — pobožna želja. — Ne v razhod, nego le še v tesnejše združenje Vas kliče vodstvo, kajti ni še prišel čas, da bi opustili „vsiljeno nam samoobrambo". Prav zdaj je naša družba nastopila novo pot, položivši temelj šolskovzgojevalnim zavodom, kateri bodo — trdno se nadejamo — njeno slavo oznanjevali še poznim rodovom, A da boste, čč. skupščinarji, te splošne uvodne besede bolje umevali, treba kar poseči v posamne stroke družbinega delovanja ter je naslikati vsaj v glavnih obrisih, iz česar se prepričate, da sme vodstvo s ponosom kazati na uspehe, katere jo dosegla naša družba. S tem Vam, čč. skupčinarji, vodstveni izvestitelj poda iz obširne tvarine zadnje upravne dobe vsaj toliko gradiva, da iz njega lehko razsodite: ali je vodstvo vlani mu poverjeno zaupanje opravičilo ali ne. Vodstvene seje. 2. Pri X. skupščini v Kranju, — kjer je bila naša družba ob njeni desetletnici sijajno sprejeta in počeščena, na čemur bodi iskrena zahvala vsem ondotnim slovenskim društvom, osobito pa njega dičnemu mestnemu zastopu — so bili v družbi no vodstvo poklicani vsi izstopivši člani in sicer: Dr. Dragotin vitez Blei\veiss-Trsteniški, dr. Ivan Dečko, Gregor Einšpieler, Anton Žlogar; mesto umrlega Mat. Močnika pa prof. dr. Ivan Svetina. V nadzorništvo mesto dr. Svetine mestni župnik Martin Malenšek; v razsodništvo mesto prese-livšega se deželnosodnega svetnika Ravnikarja deželni blagajnik Dragotin Žagar. Tako spopolnjeno vodstvo in večinoma tudi nadzorstvo shajalo se je k sejam, da v zmislu družbinih pravil rešuje društvene posle, oziroma temu pritrdi, kar se je izvrševalo upravnim potom. Skupnih sej je bilo osem, in sicer: prva te upravne dobe ali LXXXVII. dne 4. septembra 1895., v kateri se je vodstvo v zmislu §. 18. glavnih pravil konstituiralo ter so vsi dosedanji upravitelji zopet drage volje sprejeli svoje posle; pisarska dela pa je podtajnik Alojzij Kecelj prevzel ter izvrševal z vzgledno požrtvovalnostjo. LXXXVIII. seja je bila dne 16. oktobra; LXXXIX dne 5. decembra 1895; XC. dne 13. februvarija 1896.; XCI. dne 26. marcija; XCII. dne 26. maja; XCIII. dne 9. julija in XCIV. dne 5. avgusta. Ali bi se v zmislu predloga notarja Globočnika pri vlanski skupščini število vodstvenih članov pomnožilo, da bi se ložje obvršavale sklepčne seje, o tem prejmete posebno izvestje. O podružnicah. 3. Kar so razni udje človeškemu lelesu, to so naši družbi njene podružnice. Od vlanske skupščine jej je prirastla čila nova mladika z zaporedno št. 132. In to je ženska podružnica v Velikih Lašičah. Gotovo je še dokaj krajev, ki bi lahko pristopili v naš društveni krog. Srečneji kot v prirastku podružnic pa smo bili v pomnožitvi pokroviteljev, katerih je od vlanske skupščine prirastlo 36 in sicer tek. St. 165. Ženska podružuica v Kranju. Št. 166. Jakob Matjan, veleposestnik v Šiški. Št. 167. f Dragotin Marte-lanec, hranilnični uradnik na Greti v Trstu. Št. 168. Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani. Št. 169 Podružnica Kropa-Kamenagorica-Dobrava. Št. 170. Ženska podružnica v Škofji Loki, zastopnica gdč. Jerica Dolenčeva. Št. 171. Ženska podružnica v Sežani št. III., zastopnica gospa Franja Guličeva. Št. 172. Ivan Perdan, veletrgovec, predsednik kup-čijske zbornice v Ljubljani. Št. 173. Vinko Majdiči veletovarnar v Kranji. Št. 174. Podružnica v Brežicah. Št. 175. Delalsko podporno društvo v. Trstu. Št. 176. Šentjakobslčo-trnovska ženska podružnica št. VII, zastopnica gospa Ivanka Zupančičeva, št. 177. Ista št. VIII., zastopnica gospa Marija Pe-rušekova. Št. 178. Frančišek Bukovec, župnik v Trvižu v Istri. Št. 179. „Zaveza zagorskih Slovenk št. 11.“; zastopnica gdč. Amalija Čerinova. Št. 180. Ženska podružnica v Trstu št. III., zastopnica gospa Franja dr. Pertotova. Št. 181. dr. Gregorij Krek, vseučiliščni profesor v Gradcu. Št. 182. Dr. Frančišek Žižek, zdravnik v Gradcu. Št. 183. Moška podružnica v Postojini. Št. 184. Anton Koblar, deželni arhivar, državni poslanec v Ljubljani. Št. 185. Ženska podružnica v Velikih Lašičah, zastopnica gospa Ema Šuflajeva. Št. 186. „Katoliško društvo detoljubov“, zastopnik prof. Anton Kržič. Št, 187. „Duhovščina ljubljanskega mesta št. I.,“ zastopnik mestni župnik Martin Malenšek. Št. 188. Ista št. II., zastopnik profesor dr. Frančišek Lampe. Vse te je že izkazal lanski „Vestnik“ IX. — Št. 189. gdč. Marija Aljančičeva na Dobravi. Št. 190. ^Slovenski profesorji ljubljanske višje gimnazije", zastopnik c. kr. profesor Maks Pleteršnik. Št. 191. ^Slovenska naselbina v Pulju", zastopnik c in kr. morn. ka-pelan.Ivan Ambrož. Št. 192. Moška podružnica v Starem trgu. — Nad vse marljive Litijskošmartinske rodoljubkinje poslale so ob godu sv. Cirila in Metoda za vezilo naši družbi in v čast družbinega podpredsednika Luke Svetec a, ki praznuje letos svojo 70letnico, trojno pokroviteljnino: 300 gld. Št. 193. „Litijske Slovenke št. III." zastopnica gospa Milivoja Vončinova. Št. 194. Iste št. IV., zastopnica gospa Nežika Lenček-ova. Št. 195. „Li-tijske in Šmartinske Slovenke št. VI. zastopnica gdč. Minka Demšarjeva. Št. 196. Šempeterska moška podružnica v Ljubljani, zastopnik Frančišek Mu-laček, trgovski pomočnik. Št. 197. Akademiška podružnica v Gradcu. Št. 188 Mariborski bogoslovci od leta 1895/6. št. II. Št. 199. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu v 1. 1895/6. Št. 200. Anton Notar, ekspozit v Plavju pri Trstu. Do 1. avgusta šteje naša družbe 104 moške podružnice z 8200 člani in 28 ženskih podružnic s 3000 družbenicami, skupaj torej 11.200 društvenikov. In s srčno hvaležnostjo tu zopet beležimo to okolnost, da so ženske podružnice tudi v pretekli dobi obdržale svoje prvenstvo, da so od njih prihajali družbi najizdatniši darovi. • . . Za tako vzgledno požrtvovalnost, kateri ni najti primere v slovenski povestnici, Vam izreka danes, čč. družbenice, družbino vodstvo najtoplejšo pohvalo in zahvalo ter si usoja še pristaviti pre-iskreno prošnjo, da blagovolite vstrajati v tem domoljubnem delovanju in pridobivati vedno več somišljenic za pravično slovensko stvar. Družbina pravila odkazujejo podružnicam širen delokrog v dobavo denarnih sredstev. Kot najpri-kladnejše so se skazale one veselice, ki nudijo društvenikom pouk in zabavo. Kolikor se je javilo vodstvu, osnovale so take veselice deloma ob občnih zborih, deloma posebej nastopne podružnice: Ženska v Škofji Loki; Kropinsko-Kamenogoriško Dobravska; šentpeterska moška in ženska podružnica v Ljubljani dvakrat s čistim dohodkom vsakrat po 400 gl.; podružnica v Šiški, Mokronogu, Bledu; Šentjakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani; moška in ženska v Idriji; ženska v Starem trgu pri Ložu; moška podružnica v Trstu; Izvenakademiška podružnica v Gradcu, dvakrat, obhajajoča svojo desetletnico; I. belokranjska ženska podružnica v Črnomlju ; Akademiška podružnica v Gradcu; ženska v Ormožu; moška podružnica v Velikih Lašičah; moška podružnica v Kamniku: moška in ženska podružnica Stari trg pri Ložu. Posebno živahno so se gibale naše koroške podružnice, ki so večinoma zborovale po večkrat. Njih shodi so v obče najbolje obiskani; tu se zbere na stotine naroda, ki željno posluša koristne nauke ter se vnema v ljubezni do svojega roda in jezika. Zato je družbino vodstvo rado pospeševalo take shode ter zanje pošiljalo tudi posebne govornike. Častite rojake opozarjamo, da osobito v takih krajih, kjer ni društev, sklicujejo podružnične shode, na katerih se narodu poleg zabave s primernimi govori iz raznih strok narodnogospodarskega življenja nudi koristnega pouka. Družbini šolski zavodi. 4. Obiščimo v duhu društvene šolske zavode. Najstarejše je 1.) Zabavišče ali otroški vrtec v Celju pod vodstvom čč. šolskih sester. Vpisanih je bilo 59 otrok, ki so z malimi izjemami kaj redno zahajali v vrtec, kateri je bil nastanjen v hiši gosp. Paschiaffa, v bodočem šolskem letu pa se preseli v hišo gosp. Sorglechner-ja. To zabavišče daje zanesljiv naraščaj ondotni izvrstni dekliški šoli čč. šolskih sester. 2.) Vkljub velikim oviram vendar srečno ustanovljeni otroški vrtec v Mariboru pod vodstvom istih šolskih sester je presegel vsa naša pričakovanja in je jasno osvedočil, kako potreben je bil tak zavad ze slovenski živelj v Mariboru, ki je številnejši, nego hočejo naši neprijatelji priznati. Število obiskujočih ga otrok je letos poskočilo na 70. V njem je dosti naraščaja za bodočo slovensko ljudsko šolo v mestu samem. 3.) Ker se je zadnje leto v šolskih zavodih pri sv. Jakobu v Trstu izvršila bistvena sprememba, moralo seje radi pomanjkanja prostorov opustiti zabavišče pri sv. Jakobu. Osnovna šola pri sv. Jakobu se je morala razdeliti. Ko se je začetkom šolskega leta oglasilo za I. in II. razred toliko dečkov in deklic, da tudi ta dva razreda nista mogla mešana ostati, ločile so se deklice popolnoma od dečkov ter se je ustanovila samostojna dekliška šola. To spremembo je vsled odborovega sklepa dne 4. septembra 1895 vodstvo naznanilo c. kr. namestništvu v Trstu kot deželnemu šolskemu oblastvu, katero jo je s svojim odlokom dne 17. septembra 1895 št. 18,096/VII vzelo na znanje; o tem ukrepa pa je družbino vodstvo obvestil tržaški magistrat dne 22. septembra 1895 št. 49.233. Tako ima naša-družba zdaj: Petrazredno deško šolo pri sv. Ja~ kobu. Vpisanih je bilo: I. razred 69 dečkov, učiteljica Jos. Delkin. II. „ 49 „ „ Am. Reichmanih III. „ 41 „ učitelj Mirosl. Pretnar. IV. „ 48 „ učitelj Hrabr. Godina. V. „ 34 n___nadučitelj Fr. Rakuša. Vkup 241 učencev. /VU Ker se j& učitelj - voditelj Mihael 1 Kamuščič dne 1. oktobra 1895. odpovedal službi, podelila se je po običajnem razpisu nadučitelju Franu Rakuša z dekretom dne 27. marca 1897 št. 3418., kateri je vstopil dne 1. aprila t. 1., ko se je šolska mladež dne 28. marca ginljivo poslovila od prejšnjega voditelja, ki si je za konsolidiranje tega zavoda brez-dvombeno pridobil dokaj zaslug. Da je učiteljstvo na tem zavodu vsaj deloma preskrbljeno za starost, ter tudi za stalnost, bila je v tekočem letu pri banki Slaviji zavarovano ža slučaj doživetja in smrti. Zavarovalnine 1/„ plačujejo učne moči, 2/3 pa naša družba. 4.) Dvorazredna dekliška ljudska šola pri sv, Jakobu v Trstu je nastala vsled ločitve učencev po spolu. Dne 30. septembra so 1 2. n 40 1 lf » 22 2. n 19 1 3. n 8 njeno vodstvo prevzele čč. šolske sestre iz matice Mariborske. Vpisanih je bilo: j , J 1. oddelek 35 učenek, i učiteljica s. „ ) Metod. Kališek. , učiteljica vodi- li. razred | 2. „ 19 ,, teljica s. Raf. ____________, Kovačič. Vkup 124 učenek. Ročna dela pa je poučevala s. Gabrijela Plohl. Na obeh šolah je verouk poučeval mestni kapelan Rudolf Valensitz. Radi pomanjkanja učnih sob je bil na deški Soli v I. in II. razredu poldneven pouk. Ker je treba dekliško šolo čem prej razširiti v štirirazred-nico in šolskim sestram oskrbeti v zmislu njihovih redovnih pravil primerno stanovanje, morala bo družba še dokaj žrtvovati, da ustreže higijeničnim in pedagogičnim zahtevam. Kdor hoče podrobnejih pojasnil o teh zavodih, najde jih v „letnem poročilu o zasebnih šolskih zavodih družbe sv. Cirila in Metoda. V Trstu 1896.“ 5.) V otroški vrtec v Rojanu je prihajalo 65 otrok, v 6.) otroški vrtec na Belvederju pa 42 otrok; le-ta je stopil na mesto koncem julija 1895. na Greti opuščenega zabavišča. 7.) Ako prestopimo na Goriško, imamo ondi otroški vrt v Pevmi pri Gorici, ki je vzgajal 61 otrok. 8.) Otroški vrtvLočniku pa žal vsled laške agitacije izgublja otrok, tako da jih je letos vstrajalo samo 15. Vsled svojih obljub naša družba izdatno podpira: 9.) Otroški vrt v Podgori pri Gorici, ki vzgaja vsa leta naj večje število otrok. Letos jih je ondi zahajalo 84. Ako bi se društvo „Sloga“ ne pobrinilo za slovensko mladež, pogrešali bi Goriški Slovenci svojih učnih zavodov. Sama „bloga“ bi tudi ne zmagovala ogromnih troškov, če bi jej naša družba ne priskočila na pomoč. Le takč se vzdržuje: 10.) Otroški vrt društva BSloge“ vGo-rici v ulici sv. Klare z 72 otroki. 11.) Otroški vrt v ulici Barzellini s 83 gojenci. 12.) Najvažniša pa je slovenska ljudska petrazrednica v Gorici z 8 oddelki in 505 učenci. Tega bremena bi se bila že rada iznebila „Sloga“ in ž njo naša družba; a vkljub razsodbi državnega sodišča, da je mestni magistrat v Gorici dolžan osnovati slovensko šolo, izmislilo se je še zmir toliko zaprek, da javna šola še ni ustanovljena in da morajo borni Slovenci še zmir žrtvovati tisočake za svojo šolo, ko bi jih drugod krvavo potrebovali- 13.) Otroški vrtec pod Kostanjevico pri Gorici je zbiral v svojih prostorih 61 otrok* 14.) A zdaj pridemo do tebe, ti tužni Gorotan! Naj bolj si potreben, a najzadnji dobiš to, po čemur hrepeni tvoje srce; dolgih deset let si čakal, da dobiš svojo slovensko ljudsko šolo v Velikovcu. Volja je bila pri vseh rodoljubih pač dobra, a -okoliščine so bile močnejše, da ni bilo mogoče prej izvršiti te plemenite nakane. Krasno poslopje mej Velikovcem in Št. Rupertom — lastnina naše družbe — stoji že dodelano in čaka le še trenutka, ko blagoslovljujoča roka odpre njegova vrata Bogu posvečenim redovnicam in mladeži slovenski, kateri se ne privošči, da bi se vzgajala v duhu svoje ljubeče matere, po naravi svojega naroda, in tudi v duhu svoje cerkve katoliške! Želeti je, da se pri blagoslovljen ju Ve-likovske družbine šole snidejo društveni zastopniki iz vseh naših dežela, kajti oni šolski dom zopet spričuje vsemu svetu, da tudi mal narod z zjedinjenimi močmi veliko stori in vse neprijateljske nakane osramoti. Vsi ti zavodi kajpada stanejo veliko denarja, A o tem Vas obvesti blagajništvo, ki tajništveno navdušenost navadno skuša, ohladiti s treznimi številkami. Čč. skupščinarji! Ozrite se zdaj še enkrat po teh naštetih zavodih, oglejte si tehblizo 1500 otrok, ki se vzgajajo v njih in vprašajte ,se potem: čegava bi bila ta mladež, ako bi zanjo ne skrbela naša družba? Ali bi teh .otrok — in z njimi tudi njih roditeljev — ne orna- mila laška Sirena in nemška Lorelei ter jih zvabila v svoj tolmun, da jih za vselej zagrnejo talijan-stva in germanstva valovi? Častiti! vsem vam ljubezen do rodne zemlje narekava, da se to dopustiti ne sme. In uprav naša družba kaže v dejanju, kako je treba preprečevati sovražne nakane. Ona ne govori samo, ampak deluje za Boga, za cesarja, za narod. Kakor mladež v šoli, takč vzgaja priprosti ljud pri shodih in zborovanjih v zvestobi do Boga in vladarja, v ljubezni do cerkve in domovine, kličoč mu v spomin dolžnosti, ki jih ima do teh in do samega sebe. Tako je v nekem pomenu naša družba prava vzgo-jevalnica za naše ljudstvo. Temu priča so razne cerkvene, dinastične, patrijotične, narodne slavnosti v šolskih zavodih, kakor pri družbinih shodih, kar so itak opisavali naši časniki v po-samnih slučajih in nam danes tega ni treba ponavljati. Šolski in učni pomočki. 5. Ker se je to leto družbino delovanje osobito koncentrovalo pri velikih šolskih zavodih v Trstu in v Velikovcu, zato vodstvo razun »Vestnika" IX. ni izdalo literarnega proizvoda ter je nadaljevanje »knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" odložilo za financijalno ugodnejo dobo. Podpirala pa je naša družba slična podjetja s tem, da je nakupila »Knjižnice za mladino" in »Pomladnih glasov* primerno število ter darovala tije, od koder je bila naprošena. Tako je razposlala zopet letos v razne kraje: 1757 knjig, 5000 Vestnikov in mnogo pisalnega orodja. Dobrotniki naše družbe. 6. Razširjanje družbinih zavodov zahteva zmir večjih žrtev; misliti je torej o načinih, kako pomnožiti prispevke. Vlansko leto je rodoljuben stotnik oŠfbel za družbo „nabiralnikov“, ki so po javnih lokalih in domoljubnih hišah privabili lepih prispevkov za družbine namene. Sličnih nabiralnikov si je letos družba naročila zopet 200 komadov, ti novi imajo v medenino vtisnjen napis in ključanico za zapreti. Po zahtevi se razpošljejo ! širom domovine. Kakor prejšnja leta, bila so i zadnje s 1 o-venska društva po vseh pokrajinah naklonjena naši družbi, bodisi, da so sama kaj darovala, bodisi, da so sodelovala pri veselicah in zabavah, prirejenih v korist naše družbe. — Tržaški rodoljubi so i letos priporočevali „Ciril-Metodov dar", ki je dobro podprl blagajno. Dohajali so božični, novoletni, velikonočni, godovni. . . darovi, kakor tudi pri veselih in žalostnih dogodkih, n. pr. o botrinjah, svatovščinah, novih mašah, po-grebščinah mesto vencev. Marljive ženske podružnice v Trstu in Gorici so za božičnice in razne šolske slavnosti nabrale toliko darov, da so skazale pravo delo krščanskega usmiljenja on-dotnim otrokom, pa tudi njihovim starišem. Ker pa'ima naša družba dobrotnikov in prijateljev na tisoče mej častitim ženstvom in moštvom po vseh naših pokrajinah, zato jih slavni skupščini ne moremo imenoma navajati, kar se tem ložje opusti, ker so slovenski časniki sproti beležili njih cenjene darove. Umljivo je, da bi naša družba, ako bi je naše časništvo vedno toplo ne podpiralo, ne mogla prospevati in bi se ne bila povspela na toliko višino ugleda in priljubljenosti. „Narod“, »Edinost", „Soča“ imajo stalne predele za druž-bine darove, in „Mir“ izkazuje v vsaki številki »kronske darove za velikovško šolo". Pa tudi drugi časniki objavljajo sproti darove za našo družbo, da-si v relativno manjši meri. Običajna vodstvena okrožnica do posojilnic in hranilnic tudi letos ni zgrešila svojega namena, kajti večina se je odzvala z večjim ali manjšim darom. Družbino vodstvo, motreč to tekmovanje v družbine namene, zajemlje iz tega bodrilo za svoje delovanje. Občudujoč toliko požrtvovalnost, ginjenim srcem izreka danes vsem dobrotnikom, podružničnim načelništvom, narodnim časnikom, dičnemu ženstvu, ki v istini prednjači v nabiranju društvenih darov, vsem našim prijateljem zasluženo priznanje in globokočutno zahvalo. A pozabiti ne smemo onih, katerih ni več v naši sredi, ker nam jih je pobrala nemila smrt. In večinoma smrt najraje odtrga najbolj delalne osebe. Tako obžaljuje ženska podružnica v Št. Vidu nad Ljubljano prerano smrt svoje prvomestnice, gospe Marije Žirovnikove. Pokojni beneficijat Srečko Knific v Ljubljani spomnil se je naše družbe z večjim volilom A pokojni Fran Rihar, bivši c. kr. okrajni glavar v Črnomlju, je z modrim svetom podpiral težnje naše družbe. Beljaška in vse Koroške podružnice pa posebno obžalujejo prezgodnjo smrt po vsem Slovenskem znanega rodoljuba profesorja Josipa Lendovšek, ki je zatisnil oči na Malem Strmcu nad Vrbo dne 19. septembra 1895. Kaj jim je bil, svedoči pismo priprostega kmeta koroškega do vodstva, v katerem omenja: „padel je naš veliki junak, predobrotljivi učenik in neustrašeni iskreni vodnik k boljšemu blagostanju ubogih koroških Slovencev .. . Toliko poniževanja, toliko potrpljenja s kmeti in toliko zatajevanja samega sebe, pri vsem tem pa vender še toliko navdušenja za vsako dobro stvar še nisem pri nobenem človeku videl, kakor pri neprecenljivem gosp. Lendovšku." Tako priprosti koroški ratar. Prvomestnik in tajnik glavne družbe sta se osebno udeležila njegovega pogreba od Malega Strmca do Dvorskega pokopališča. V analih naše družbe je neizbrisjivo njegovo ime. Trgovec f Jurij Vrečko v Gradcu je zapustil svojo hišo naši družbi. Upokojeni duhovnik f Josip Hajšek na Plešivcu na štajerskem se je je spomnil v svoji oporoki. Ve-likovška podružnica objokuje smrt svojega tajnika Valentina Grossa, posestnika v Strikolčah, ki je mnogo lesa daroval za Velikovško šolo. Družbin pokrovitelj dr. Fran Celestin, vseučeliščni profesor v Zagrebu, se je prezgodaj preselil v večnost. Isto-tako pospeševatelj društvenih naših naporov pri ministerstvih na Dunaju: drž. in dež. poslanec kanonik Karol Klun. Načelnik podružnice v Zagorju ob Savi Matija Medved, veleposestnik in predsednik Pliberške podružnice Jurij Reš in tajnikov namestnik Trboveljske podružnice učitelj Frančišek Stanfer so se nedavno preselili v yečnost. Isto tako ženske podružnice v Lašicah ustanovitelj f Skofic, adjUnkt. V Trstu je nepričakovano hitro zatisnil oči kapitularni vikarij prošt dr. Ivan Šust, kateri je kot vnet rodo ljub na merodajnem mestu neizmerno veliko koristil naši diužbi. Pri današnji sv. daritvi se je po krščanski navadi naša družba spominjala vseh živih, posebno pa še teh in drugih nam neznanih zamrlih članov in dobrotnikov. Bodi jim med nami blag spomin, v večnosti pa obilno plačilo. Ozir nazaj in naprej. 7. Slavna skupščina! Že iz teh črtic ste posneli, da si je vodstvo resno prizadevalo našo družbo obdržati na dosedanji stopinji ugleda in priljubljenosti mej narodom slovenskim, kakor v preteklem desetletju. — Prvo desetletje je bilo 3* odmenjeno v to, da smo sploh osnovali kaj zavodov in učilišč ter tako dokazali merodajnim faktorjem in vsemu svetu, da je v obmejnih krajih dokaj slovenske mladeži kateri se krati natorna pravica vzgoje v materinem jeziku. . — In tu s ponosom beležimo uspeh — kajti število 15 društvenih zavodov (dasi dva začasno, prenehata) je gotovo častno za’naše borne razmere. To doseči je bilo mogoče le z združenimi močmi, kakor so se v istini osredotočile prav v naši družbi; kajti vodstvu so šli na roke, kar beležimo s posebno hvaležnostjo, možje in dostojanstveniki, ki so s svetom in dejanjem vodstvo napotili, da se je odločilo za najpriprav-niši način v dosego družbinih smotrov. P. n. državni, cerkveni oziroma škofijski in družbini nadzorniki — njih častna imena deloma najdete v „Vestniku“ pri društvenih zavodih — vsi so bodisi v didaktičnih, bodisi v ekonomiških zadevah opozarjali na to in ono — dotična podružnična na-čelništva in družbino učiteljstvo pa so vestno izvrševala svojo nalogo, tako da se sme imenovati uspeh naših zavodov v obče zelo povoljen, osobito če se upoštevajo težkoče, ki se navadno nahajajo pri mladih učiliščih. V drugem desetletju bo družbino vodstvo brez dvoma moralo skrbeti osobito za to, da se kons olidujeta dva glavna šolska zavoda v Trstu in Velikovcu, za kar bo treba še veliko denarnih žrtev, katere bo naš narod donašal vedoč, da se tu gre za njegov naraščaj, za njegovo bodočnost, Predno sklenemo, še jedno pojasnilo! Najdejo se tudi mej Slovenci neverni Tomaži, ki nočejo umevati čistih namenov naše družbe in jo mečejo v jeden koš „z Lega nazionale, Deutscher Schul-verein, Katholischer Schulverein11. A nič bolj neopravičenega nego to. Kdor le nekoliko spremlja javno delovanje dveh prvoimenovanib društev, razvidi, da je mej njima in mej družbo sv. Cirila in Metoda razloček kakor noč in dan. Tam je le zgolj napad. Pod krinko človekoljubnih namenov vabijo v svoje zavode in o rodne otroke, da bi jih vzgajali za slovenske janičarje. Severni neprijatelji bi radi po naših gomilah sezidali „most do Adrije"; jugozahodni sovragi pa bi radi zemljo, ki je naša last že nad 1300 let, vzeli našemu rodu ter jo odtrgali tudi od naše staroslavne Avstrije, katere najzvestejši zaščitnik na jugozahodu je uprav naš krepki narod. -- Sorodniša je naša družba z zad-njeimenovanim „Kath. Schulverein11; nekaterim je tudi uzor za našo družbo. A ti ne pomislijo, da je naša družba bila prej, nego nKat. Soh.“ in da se organizacija naše družbe opira na naše slovenske razmere. Kath. Sch. se bori le za k o n-fesijonalne šole, ker so se Židje s svojim in-terkonfesijonalnim zakonodavstvom vrinili tudi v kršč. šolstvo in si tako podjarmili kristjana — ne bori se pa za narodnost, ker nemška itak ni nikjer v nevarnosti, najmanj pa na Slovenskem. A A naša družba se ne bori samo za versko šolo prav v zmislu katol. cerkve, nego tudi za narodni, za slovenski značaj naših Sol. In to ni nikak pretiran nacijonalizem; to je le zahteva krščanske pravičnosti: tako v interesu kat. cerkve, kakor naše Avstrije; to je za nas Slovence vitalno vprašanje. — Mi torej nismo agresivni, mi smo le defenzivni; po vseh kršč. načelih pa nam je dovoljena samoobramba, in če se ne bomo branili mi, kdo pa nas bo? — Mi smemo in moramo klicati našim neprijateljem: Spolnujte 7. zapoved Božjo Vi. kakor jo mi — pustite, kar je našega, mi ne želimo Vašega!----------------- V očigled tem neutajljivim dejstvom: ali naj Vas, čč. skupščinarji! še opominjamo k vstrajnemu delovanju?! Vaša navzočnost že nam je priča, da Vaša srca gorč za stare idejale slovenske — o da bi se ta ogenj zanesel po Vas tudi po vseh dolih in planjavah naše mile domovine, da se daleč na okrog srca vnemajo za družba, katero si je ustvaril narod sam — za svojo mladež, za sebe. In v to svrho Vam kličemo v slovo besede, ki jih je letos izustil pesnik Vam, slovenske žene, bodreč Vaše domoljubno delo za našo družbo: »Da se ne bo glasilo kdaj: »Nekoč Žil je Sioven, a je pregnan iz raja! Zato v bodočnost svojega naroda Jedini družba nas Ciril-Metoda!» Skupščina jo odobrila tajnikovo poročilo z burnimi živio- in dobro-klici ter s ploskanjem. Prvomestnik Tomo Zupan se je spomnil umrlih družbenikov ter je pozval skupščinarje, naj se njim v spomin blagovole v znak hvaležnosti in iskrenega obžalovanja dvigniti s svojih sedežev. (Se je zgodilo.) Prvomestnik vpraša na to zborovalce, želi-li kdo tajnikovemu poročilu kaj dodati. Ker se nihče ne oglasi, preide k 3 točki dnevnega reda. Račun družbe sv. Cirila in Metoda za X. družbino leto 1895. V. Glavni blagajnik Anton Koblar poroča po pravilih o denarnem družbinem stanju za 1.1895. Dohodki gld. kr. 1 Doneski podružnic........................ 2 Pokroviteljnina ...... 3 Podpora sl. dež. zbora kranjskega 4 Podpora slav. občinskega sveta ljub 6991 . 64 18B8 i 63 1000 - " v Ui i Ul...................^ . , 13 Obresti od naložene glavnice 14 Prodane knjige................... 15 Razni dohodki.................... ljanskega...................... 6 Darila 26. slovenskih posojilnic 6 Prijateljica koroških Slovencev 7 Darovi družbi sploh . . . 8 Darovi za velikovško šolo 9 Časniki so nabrali .... 10 Nabiralniki so dali .... 11 Mohorjani so podarili . . . 12 Volila..................%. , 500 - 728 42 4000 - 1138 63 1159 79 3788 23 163 02 19 05 295 92 209 46 79 35 19 30 Troški 21951 44 32903 17 Primanjklaj Saldo 31. decembra 1894. leta || 10951 73 II 17529 41 Saldo 31. decembra 1895. leta I; 6577 ! 68 Troski gld. kr. 1 Šole v Trstu in okolici 6235 42 2 Šole v Gorici in okolici 3100 3 Šolski vrtec v Mariboru 734 51 4 Šolski vrtec v Celju 450 62 5 Šolstvo na Koroškem 170 6 » > Štajerskem 209 7 » » Kranjskem 100 8 Šolsko poslopje v Trstu 8041 36 9 > » pri Velikovcu . . . 12077 30 10 Knjige in njih vezanje 441 62 11 »Vestnik« 301 01 12 Razne tiskovine 157 90 13 Nagrade 240 — 14 Nabiralniki, časniki, poštnina itd. . . 596 53 32908 17 Po tem dokončanem svojem službenem poročilu si izprosi denarničar Anton Koblar besede ter zasebno nadaljuje: Ako primerjamo dohodke 1895. leta z dohodki prejšnjih let, radostno opazimo, da celo v potresnem letu požrtvovalnost Slovencev za plemenito brambo narodne stvari ni opešala, ampak nadkrilila vse naše nade. Letošnje blagajnikovo poročilo je tedaj še jako ugodno, dasiravno je v njem govorjenje o primanjkljaju. Izredno lepa podpora, katero je naklonila prijateljica koroških Slovencev, znaša 4000 gld., a tudi brez nje je imela družba deseto leto svojega obstanka 2000 gld. več dohodkov, kakor 1. 1894 in sploh več, kakor katero si bodi leto poprej. Ker je že IX. zvezek „Vestnika" prinesel vsote, katere so darovale posamezne podružnice 1. 1895., in ker je ravnokar izdalo društveno vodstvo precej obširni tiskani poročili o izvrstnem delovanju moških in ženskih podružnic v zadnjih dveh letih, dovoljujem si le posebej omenjati, da sem primoran tudi jaz vreči par zrnic kadila na slavo za družbo vnetim narodnim gospem in gospicam. Zgodi naj se, kakor je rekel g. tajnik v poročilu, v podobi suhih številk. Med podružnicami, ki so vlansko leto nabrale večje vsote, kakor predvlanskim, jih je na Kranjskem 26 in med njimi je 9 ženskih podružnic, druge so večinoma mešane; med napredujočimi 10 štajerskimi podružnicami je ena ženska; Korošci še nimajo probujenega ženstva (vzbujati je začne naša velikovška šola, ko je jame poučevati v materinem jeziku); zato se pa bolj stavljajo doma na Goriškem in v Trstu, kjer je med 10 podružnicami, katere so se vlansko leto posebno odlikovale, 8 ženskih podružnic. Dobro vemo, kaj se pravi pobirati denar, če tudi v dobre namene, pri ljudeh; vemo, kako je treba včasih marsikatero grenko požreti od neprijateljev in polovičarskih prijateljev, da ni žalostnih posledic. — Zato pa veljaj vsem družbinim članom in še prav posebno Vam, neutrudljive blagajničarice in neupogljivi blagajničarji pri naših podružnicah, in vam vsem, ki nabirate denar za družbo, za obilni trud in požrtvovalnost, vsem dobrim Slovencem, iz srca kipeča prisrčna zahvala in v nebo doneča slava! Spečih podružnic letos ne bodem našteval, ker Slovenci zadnji čas delamo že toliko šuma po svoji domovini in po vsi Avstriji, da bode kmalu le malo krajev, ki bi bili brez narodne zavesti in bi se mogli prištevati narodno-spečim. Da more družba dostojno odbijati ljute naskoke sovražnikov na naše narodne svetinje, potrebuje mnogo municije. Dobrovoljno jej je vlani v ta namen priskočilo na pomoč 19 pokroviteljev z lepo vsoto 1858 gld. 63 kr. Bog živi te rodoljube in jim obudi mnogo posnemalcev med imovitimi rojaki! Kakor že več let poprej, tako je prejela družba tudi v minolem letu od visokega deželnega zbora kranjskega 1000 gld. in od slavnega zastopa mesta ljubljanskega 500 gld, za kar jima izrekamo iskreno zahvalo. Tudi število slovenskih hranilnic in posojilnic, katere so velikodušno odprle svoje blagajnice v podporo naše družbe, se je pomnožilo. Njih imena in darila čitate v tedenskih izkazih društvenega blagajništva po časnikih. Slovenci, držite se teh zavodov, ti so naši! Darovi za velikovško šolo niso v računu pod 8: točko dohodkov vsi navedeni, precej darov, podeljenih v isti namen, obsegata tudi točki 7. in 9., a ni jih bilo mogoče natanko izbrati. Slovenski časniki niso samo radovoljno prinašali objav vodstva in dohodkov društva, ampak slavna uredništva so tudi sama nabirala darove in jih pošiljala glavnemu blagajniku. Nabrali so časniki te-le vsote: „Mir“ 2271 gld. 60 kr., »Slov. Narod“ 1316 gld. 51 kr., »Slovenec** 116 gld. 50 kr., »Danica1* 42 gld. 50 kr., »Slov. Gospodar** 21 gld. 62 kr. in »Domovina** 19 gld. 50 kr. Prav lepo zahvaljujem za nesebični trud vse gg. urednike teh listov in pravično se mi zdi, da z ozirom na težo navedenih številek še posebno pohvalim g. Alojzija Legata v Celovcu in g. Josipa Nollija v Ljubljani. Živeli! Nova in zelo praktična naprava za izvabljanje drobiža iz žepov veselih ljudij jso nabiralniki. Do duše me je ganilo včeraj, ko so mi ubogi ljubljanski delalci poslali 4 nabiralnike, napolnjene s svojimi, trdo prisluženimi novci. 200 nabiralnikov že stoji po gostilniških, čitalniških in raznih mizah slovenskih. Ker se po novih vedno še poprašuje, jih dobimo te dni še 200 iz neke ljubljanske izde-ldvalnice. Po nabiralnikih postaja družba sv. Cirila in Metoda in naša narodna borba znana vsem slojem prebivalstva. Hvalevredno delo opravljate, gospoda, ako večkrat poprašate narodne krčmarje in kavarnarje, kje je družbin nabiralnik. Posebno vesel bode družbin finančni minister, ako se posreči vneti častite člane družbe sv. Mohorja, da bi se spominjali z malimi darovi naše družbe ob sprejemu knjig družbe sv. Mohorja. V tem obziru se lepo priporoča gg. poverjenikom, in uspehi bodo krasni. V kratkem dobi družba tudi slovenske vžigalice, ki naj bi vžigala tudi mrzla srca za narodno stvar. Tako bodemo mogli reševati v družbinih zavodih v prihodnje še po več, kakor po 1500 slovenskih otrok in kazati nasprotnikom, ki se sovražno zbirajo v armadah BSchulvereina“ in „Lege nazionale“, da nimamo še volje, vdati se jim na milost in nemilost. Težka leta so pač nastopila za družbino bla-gajnico, ko je bilo družbino vodstvo primorano, oskrbeti družbi lastne domove, namreč šolski poslopji v Trstu in Velikovcu. Šolsko poslopje pri Sv. Jakobu v Trstu je stalo družbo s popravami vred okroglih 20.000 gld., in prekrasna nova šola v Št. Rupertu pri Velikovcu, katera imponuje tudi Nemcem, ki so nas doslej imeli za barbare, bode Stala do 30 000 gld. Z zlatimi črkami se lesketa na velikovškem šolskem poslopju napis: BNarodna 6ola“. V poslopju bode prostora za deško in dekliško ljudsko šolo, za notranjo višjo dekliško iz-obraževalnico in nekako gospodinjsko šolo ter za stanovanje šolskim sestram - učiteljicam. Če kdo, krčil se je posebno blagajnik proti tem velikim izdatkom. Ali potrebni so bili, da nas niso škodoželjni Italijani, katerim smo prej plačevali visoko najemščino za hišo, nekega dne vrgli pod kap S kom imamo opraviti, je pokazala zlobna roka, ki je hotela lani na sv. Štefana dan našo Tržaško šolo požgati, le da se ji ni posrečila peklenska nakana. Napravila je samo banki „SIavijiB, kot zavarovalnici naša hiše 111 gld. škode. — Kako zadovoljni so koroški bratje, da so dobili svoj „Na-rodni dom“ v Velikovcu, dokazujejo obilni darovi. Stoj tedaj trdno in ponosno naš svetilnik prosvete na bregu Jadranskega morja, okoli sebe zbiraj la-dije slovenskih družin in kaži besnim Italijanom, da so Slovenci še tukaj doma. Stoj nepremakljivo veličastni branik naše narodnosti pri Velikovcu in ne dovoli, da bi le za ped se še kdaj pomaknila meja slovenskega jezika proti jugu! Ujunači dolga stoletja zatiranim bratom na oni strani Karavanek potrta srca, in še pozni vnuki naj se v tebi radu-jejo ob sadovih požrtvovalnosti svojih prednikov. Toda odkod bode jemala družba denar za tako obširno delovanje? Nadejajmo se, da, dokler bode trajala sila, bode zato skrbela božja previdnost in dobrodelnost Slovencev. Kadar pa poneha nevarnost, katera nam preti s poginom, tedaj bode tudi vodstvo naše družbe poslano v zasluženi pokoj, naš finančni minister bode odpisati dal ves ta narodni davek slovenskim rodoljubom in ga naložil namenom, katerim gre po pravici, in mi se bomo sešli le še v beli Ljubljani v polnem številu ter veselo zapeli: „Te Deura laudamus!" Hvala Bogu, mi smo rešeni! Toda, žal, žal, do zdaj še ne moremo in ne smemo pčti tako. Noč in dan še kuje sovražnik orožje, še divja huda bitka za obstanek našega naroda na vsej črti. Glavni skupščini „Schulvereina“ o letošnjih binkoštih v Brnu in „Lege nazionale" v Kopru sta pokazali kaj črne nove oblake. Prva se je branila izpustiti iz svoje srede glavne podpornike — žide; druga je pa, kakor je razkril zadnji teden neki slovenski dnevnik, na dovolj predrzen način razodela, da je škiljenje čez avstrijsko mejo nekako glavni smoter njenega delovanja, In taki sosedje, ki nam bi rajši danes kakor jutri raztrgali sveto geslo, zapisano na naši trobojnici: „vse za vero; dom in cesarja11, naj bodo naši prijatelji? Ne, mi jim ne zaupamo! Poročilo sicer pravi, da se „Schulverein“-ovi dohodki sušijo, ker požidovljenim Nemcem zmanjkuje idealnosti, in zato so sklenili nekatere zavode na Češkem opustiti. Pri zavednem češkem narodu „Schul-verein“ res nima nikakega uspeha. Toda uspeh ima, žalibog, med Slovenci. Zato, nSchulverein“, niti krajcarja ni sklenil manj izdati za napade na slovansko narodnost. Da, še hvalili so se v Brnu, da berolinške marke dobro delujejo na južni nemški meji, namreč med Slovenci, in blatili so prav ostudno posebno slovensko duhovščino, ki jim s svojim delovanjem črta račune. Previdnosti je tedaj posebno nam Slovencem treba, če tudi nekateri optimisti trdijo, da se bliža že konec boju, ker „Schulverein“ hira. Gorje nam, ako bi zadremali v nehajstvu, meneč, da nas nasprotniki le sladko zibljejo Po dolgih bojih nimamo še dostojne, od občine vzdrževane slovenske šole v Gorici, nad dve leti že ne dobimo odgovora na utemeljene pritožbe v Trstu, nemški časniki so še vedno polni napadov na pol slovensko gimnazijo v Celju, šolstvo naše na Koroškem je zatirano kakor je bilo; Devin, Jesenice itd. so v nevarnosti, in mi naj bi roke križem držali, ali pa obupni orožje proč pometali? Prepričan sem, da porečete: Nikakor ne! Konec boja pač pride gotovo, a pride tem preje in tem bolj gotovo, čim pogubneje in čim bolj jedini med seboj se bodemo borili v prihodnje. Končam z vsklikom: Slovenci, ne vdajmo se, dokler nam ne napoči pravične zmage dan! Opetovani živahni živio-klici so pričali, da je govornik vsem iz srca govoril. VI. Prvomestnik pozove uda družbinega nad-zorništva mestnega odbornika Oroslava Dolenec, naj veliki skupščini prebere „ poročilo družbinega nadzorni štva“. To poročilo se glasi: Nadzorstvo družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani je dne 17. junija 1896. pregledalo in potrdilo račun za 1. 1895. z doneski ..................... s troški ...................... s primanjklejem Saldo 31. decembra 1894 21951 gld. 32903 „ 44 kr. 17 „ 10951 gld. 17529 „ 73 kr. 41 „ Ostane . 6577 gld. 68 kr. Leta 1896 je bilo do 17. junija dohodkov 7909 „ 98 „ Skupaj 14487 gld. 66 kr. Leta 1896 je bilo do 17. junija troškov 7849 . 39 „ Saldo 6638 gld. 27 kr. V blagajnici je bilo: Hranilna knjižica mestne hran. ljublj. gld. kr. št. 14229 . 1040 — št. 15302 94 — Hranilna knjižica posoj. društva v Ljub- ljani (št. 49) 100 — Pri posojilnici v Kranjski Gori . . . 1 GOB- „ „ „ Mariboru ICO— n« » Klečah ..... 500 — , Sevnici 163364 » » n pulju 54116 Obligacija št. 704.155 100 — 3 delnice „Nar. Doma“ v Novem Mestu 150'— V poštni hranilnici 181737 V gotovini . 462-10 Skupaj . 663827 V Ljubljani 17. junija 1896. Ivan Vrhovnik m. p. Oroslav Dolenec m. p. Martin Malenšek m. p. Nadzorništvo predlaga, da naj slavna skupščina potrdi račun za 1. 1895. in v zmislu §. 22. družbinih pravil vodstvu da oprostilo. Prvomestnik konstatuje, da je skupščina to nadzorniško izvestje soglasno sprejela v znanje in v oprostilo. VII. Ker je bila na dnevnem redu tudi predsednikova volitev, prepusti prvomestnik predsed-ništvo podpredsedniku Luki S ve te c. Ta naznanja, da bo letos skupščina volila prvomestnika in tri odbornike. Po pravilih izstopijo: 1. prvomestnik Tomo Zupan, 2. Ivan Hribar, 3. Anton Koblar in 4. Luka Svete c. Skupščinar župnik Anton Berce nasvetuje, da se izvoli prvomestnikom z vzklikom dosedanji mnogozaslužni prvomestnik Tomo Zupan. Skupščina z dobro- in živio-klici soglasno pritrdi temu nasvetu. Isti nasvetuje, da se izvolijo z vzklikom letos izstopivši odborniki. Tudi ta nasvet se je z odobravanjem vsprejel. Podpredsednik preide k volitvi družbinega nadzorništva in razsodništva. Župnik Berce predlaga dosedanje člane, kar skupščina soglasno odobrava. (Imena nadzornikov in razsodnikov se objavijo skupaj ob koncu.) Prvomestnik Tomo Zupan, kateri je zopet prevzel predsedništvo, se je zahvalil s toplimi besedami za zopet izkazano mu zaupanje. Prvomestnik da besedo podpredsedniku Luki Svete c, da poroča o predlogih X. velike skupščine v Kranju, ki sta ju stavila advokat dr. Ivan Vilfan in c. kr. notar Viktor Globočnik. * (.) Dr. Ivan Vilfan je predlagal, naj bi se družbina pravila v toliko premenila, da bi podružnice pri veliki skupščini zastopal dotični prvomestnik ali kak odbornik in bi potem ne bilo treba voliti posebnih delegatov, češ, da je to tudi v mnogih slučajih nemogoče, ker se vrše večkrat podružnični občni zbori po veliki skupščini. b) Notar Viktor Globočnik je nasvetoval, naj bi bile vse slovenske dežele zastopane v družbi-nem vodstvu. Ker bi se pa ti člani radi oddaljenosti ne mogli redno udeleževati vodstvenih sej, naj se radi sklepčnosti imenovanih sej odbor pomnoži s takimi člani, ki stanujejo v Ljubljani ali nje obližju, kateri bodo redno zahajali k sejam. Poročevalec naznanja, da se je o teh predlogih obravnavalo v vodstveni seji. Glede predloga dr. Ivana Vilfan se je izjavila bojazen, da bi se podružnični občni zbori ne sklicevali redoma, če bi se ta predlog vsprejel; glede nasveta notarja Viktorja Globočnika pa je že v §. 18. druž-binih pravil preskrbljeno, ker si sme družbino vodstvo glasom tega §. izbirati v posameznih deželah svetovalcev za važne družbine reči. — Zato poročevalec predlaga, da naj se družbina pravila ne preminjajo, ker bi bilo za to treba iskati dovo- Ijenja pri vseh oblastnijah, ki so prvotna pravila potrdile, ter da naj se preide na dnevni red. Predlog se vsprejme soglasno. Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored končan ter vpraša, ima-li kateri čč. skupščinarjev kako željo ter ali sploh hoče kdo kakega pojasnila v družbinih zadevah. Skupščinar Josip Pogačnik, posestnik v Podnartu, toži, da skupščinarji v Ljubljani niso bili tako slovesno vsprejeti, kakor drugod po deželi. Tu ni videti nikakoršnih dekoracij in zastav. Sploh priprosti ljudje še vedeli niso, da je danes v Ljubljani včlika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Govornik povdarja, da je umestno prirejati z vsem sijajem včlike skupščine ne radi počaščenja posameznih osob, ampak radi stvari same, ker se s takimi čini probuja priprosti narod. Zato prosi, naj se v prihodnje ne prirejajo včlike skupščine v Ljubljani, ampak na deželi v vseh slovenskih pokrajinah. Prvomestnik se zahvaljuje predgovorniku za izraženo željo ter prosi, naj bi se za prihodnjo vč-liko skupščino zglašali kraji, ki so jo voljni vsprejeti. Glede izostalega okrašenja ljubljanskega mesta pa omenja, da je Ljubljana jako radodarna in bo raje dala dotični denar za družbine namene mesto za drage slavoloke. Tudi na deželi naj bi se denar raje dajal za družbo, nego za take reči. Družbeni odbor ni slavohlepen in tudi skupščinarji ne; vsem naj bo pri srcu le blagcr družbe sv. Cirila in Metoda. Ker nihče ne poprosi besede, izraža prvo-mestnik zahvalo preč. predstojništvu mestne župnijske cerkve oo. frančiškanov za prireditev Božje službe, skupščinarjem za obilen obisk in vsem, ki so po svojeh močeh na ta ali drugi način pripomogli, da se je XI. včlika skupščina tako sijajno izvršila. Prvomestnik Tomo Zupan nasvetuje, naj izreče velika skupščina potom deželnega predsed-ništva globoko udanost, zvestobo in pokorščino Njeg. Veličanstvu našemu cesarju. Ko skupščinarji stojš ter živio-klici na presvetlega cesarja odobre prvomestnikov nasvet, zaključi ta XI. včliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Takoj po sklepu zborovanja se poda prvomestnik Tomo Zupan privzemši si v spremstvo podpredsednika Luko Svetecin odbornika dr. Ivana Svetina k deželnemu predsedniku in ga nagovori tako-Ie: Vaše Visokorodje — Prečastiti gospod deželni predsednik! Letos je glavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda sodil, da bi bilo umestno obhajati všliko skupščino v tem stolnem mestu, v Ljubljani. Včlike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda pa združujejo leto za letom inteligenco iz vsega slovenskega ozemlja: s Kranjskega, Koroškega, iz Primorja ter iz Štajarske. In ti zastopniki slovenskega naroda v včliki naši skupščini so nas pooblastili ta trenutek, da naj bi Vašemu Visokorodju naznanili izraze naj globokeje pokorščine, udanosti in zvestobe do Nj-Veličanstva, našega presvetlega vladarja. Zato si usojamo Vas, visokorodni g. deželni predsednik, kot odposlanci družbe sv. Cirila in Metoda prositi, da bi o teh naših iskrenih čutilih sporočiti blagoizvolili do prejasnega prestola, Nj. Veličanstva, našega viteškega cesarja. Deželni predsednik baron Viktor Hein, ki je deputacijo zelo prijazno sprejel, je obljubil lojalno izjavo naše XI. včlike skupščine dovesti do Najvišjega prestola. Družba je vsled te lojalne izjave prejela naslednji čestilni jo dopis: Slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v roke prečastitega gospoda Toma Zupana, c. kr profesorja v Ljubljani. Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo so glasom brzojavke Najvišje kabinetne pisarne milostljivo naročili, da se naznani Naj višja zahvala za izraz lojalnosti in udanosti, ki jo je izrekel občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dnč 11. t. m* Usojam si to slavnemu vodstvu s tem-naznaniti. V Ljubljani, dnč 12. avgusta 1896. 1. C. kr. dež. predsednik: Hein 1. r. VIII. Po zborovanju je bil skupni obed v dvorani telovadnega društva BSokol“. Obširna dvorana je bila popolnoma zasedena. Živahnost skupšči-narjev je povzdigoval izborni ženski kvartet „Struna“. Vrsto oficijelnih napitnic je otvoril druž-bini prvomestnik Tomo Zupan nekako takole: Častita družba! Vsaka dobra in hvaležna obitelj ljubi svojega hišnega gospodarja. Častiti! Tu nas je zbrana velika obitelj: odposlani smo iz vseh pokrajin, kjer se čuje na& materin glas. Dobri pa se hočemo zvati tudi mi vsi in hvaležni smo tudi mi vsi. — Saj Slovenca, da bi dober ne bil in da bi ne imel hvaležnega srca — ne bo z lahka dobiti. — Ker hočemo biti dobri in hvaležni: zato pa tudi ljubimo svojega mogočnega hišnega gospodarja — velike Avstrije vladarja: saj je dober on sam; saj nas očetovsko ljubi on sam. Kdor je videl tega našega dobrega vladarja po vlanskem potresu til v našem unesrečenem stolnom mestu, te simpatične podobe nikoli v življenji pozabil ne bo. Cesarjeva sGha na očitnem trgu Ljubljanskega mesta hoče poznim rodovom ta vlanski cesarjev prihod ohraniti v spominj. V naprej jo pozdravljajoč cesarsko soho v beli Ljubljani pa nosi vsak nas v čutečem srci duševno soho tega vsesplošnega našega očeta: njegov spomenik ima izklesan vsak Vas v globini svojega srca. S to njegovo živo podobo v svojem notranjem vskliknite torej, Vas prosim, z menoj: Naš ljubezni polni — zato ljubljeni gospodar včlike Avstrije — cesar Fran Josip, naj živi! Družbin podpredsednik notar Luka Svetec se je zahvalil dr. Dragotinu vitezu Bleiweis-Trsteniški in dr. Ivanu Tavčar, ker sta, prvi kot predsednik ^Narodne čitalnice" in drugi kot starosta „Ljubljanskega Sokola", blagodušno prepustila dvorani za veliko skupščino in skupni obed na razpolago. Državni in deželni poslanec Vekoslav Spi n Čič je v navduševalnib besedah nazdravil družbi sv. Cirila in Metoda ter osobito nje previdnemu voditelju prvomestniku Tomu Zupanu. Ko je tajnik Anton Žlogar prebral došle brzojavke, so se skupščinarji poslovili, ker je mnogim že prišel čas odhoda. * * * Brzojavno so pozdravili XI. včliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: Črnomelj. Vse zbrane skupščinarje srčno pozdravlja, želeč jim najboljkqa uspeha pri delu za narod in milo našo deco. Belokranjska ženska podružnica v Črnomlju. Dovje. Prihajamo od slovesne otvoritve Triglavske koče ter kličemo skupŠčinarjem divnega društva: Slava! Naprej! Aljaž, Vinko Borštner, Pavla Borštner, Gričar, Hubad, Kruleč, Anton Mikuš, Elimea Mikuš, Razinger, Štritof, Terček. ■■mr Litija. Živeli in slava kličeva srčno skupšči-narjem Lorenec in Ivana Tura. Litija. Neustrašeno stoječ na braniku narodnih svetinj, čuvajmo jih brižno pred krutim sovražnikom. Zbranim skupščinarjem kličem navdušeno: Živeli! Gregorčič. Litija. Strune naše danes glasno govori: Slava družbi, živi Bog častilce nje! Litijske tamburašice: Lojzika Koblar, Olga Jenko, Malči Hutter. Litija. Blagoslovi Bog delovanje prepotrebne družbe! Marija Koblar, Alojzija Hutter. Litija. Živeli! Na mnoga leta! Rodbina Koprovnikar. Litija. Iz kipečega srca kličemo: Slava skupščinarjem ! Živio! dragi narod! Marija Jenko, Amalija Jenko, Kristina Koblar. Litija. Srčni pozdrav! Anton Koprivnikar. Litija. Živeli zbrani skupščinarji! Za občino Litijo: Damjan, župan. Dolnji Logatec. Kamniti Kras Pozdravlja Vas, Bontelje za slave rod. Nad Vami čuj, Vas ohrabruj Na včke sv. Ciril Metid! Podružnica Logatec: Tolazzi Josipina, Arko Ivanka. Sežana. Srdačni pozdrav in srečen vspeh zbo’ rovateljem slavne družbe. Trst. Obžalovaje, da sem zadržan udeležiti se današnje skupščine,' kličem: Bog pmživi prepotrebno iolslco družbo! Omenjati je še, da so povodom XI. včlike skupščine neumorno delavne odbornice „Šent-peterske ženske podružnice v Ljubljani” pridobile družbi lepo vsoto (155 gld.) za skupilo v spominj XI. včlike skupščine okusno skovanih svetinj ; vzgledne in vztrajno delajoče ^Litijske Slovenke” pa so razprodajale razne drobnarije družbi v prid. Maša in Milena Dolenčevi. Franc Dolenec, mestni svetovalec in deželni poslanec. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XII. včlika skupščina dne 5. avgusta 1897. leta v Škofji Loki. I. Ta naša velika skupščina se je obhajala po običajnem vsporedu ob krasnem vremenu v okusno nakiteni Škofji Loki s tisto navdušeno rodoljubno-požrtvovalno vnemo, ki je le Slovencem prirojena. Že v predvečer, 4. avgusta, zbrala se je vsled vodstvenega vabila odlična družba skupščinarjev izven Kranjske ter toliko Ljubljančanov, da je bil prostorni vrt Ferlinčeve gostilne skoraj zaseden. Naši družbi posebno naklonjeno pevsko društvo »Ljubljana* pa je s svojim močnim in izvrstnim zborom zabavalo veselo občinstvo. Družbini prvomestnik Tomo Zupan je pozdravil navzočne približno tako-le: Častita gospoda! Kakor običajno vsak večer pred veliko družbo sv. Cirila in Metoda, ste se udeležili tudi danes tega prijaznega sestanka. Zahvaljojoč se Vam imenom naše družbe Vas prisrčno pozdravljam; vse čč. skupščinarje od daleč in vse čč. tu navzočno ljubljansko občinstvo. Ljubljanska n&todna gospoda, ki se ta predvečer tako pridno in redoma zbirate izvenkranjskim Slovencem v počeščenje — Vi s takim činom bratske ljubavi sami sebe slavite najbolj. Vam, č. Slovenke, in Vam, č. Slovenci iz dalnjih pokrajin pa, ki se ne strašite neugodnosti) potovanja — in ki Vam je sijaj družbe sv. Cirila in Metoda nad vse — ponovljena Vam hvala imenom družbe sv. Cirila in Metoda za te Vaše narodne napore. V srcu Slovenskega dobro nam došli! Vsi Vi živeli! Po živahno sprejetem tem nagovoru predstavi prvomestnik z vznesenimi besedami v radost vseh pričujočih navzočnega slavnega srbskega pesnika Jovana Sundečič-a, kateremu imenom skupšči-narjev izraža dolžnostno zahvalo, da je je počastil današnji večer s svojim posetom. Ponavljani klic »Živio Sundečid!" je bil odmev prvomestnikovim navdušenim besedam. Vidno ganjen in z živio-klici spremljan je šel Jovan Sundečič na pevski oder, kjer se je izra-zivši svoje simpatije do Slovanstva sploh in zlasti do jugoslovanskih plemen zahvalil na bratskem vsprejemu z obljubo, da ostane do »črnega groba* zvest tem svojim idealom, ter da jih bode vselej in povsod tudi razširjeval. V posebnv ljubeznivih j besedah je nagovoril pevsko društvo »Ljubljano* : rekoč, da osobito pesem pospešuje slovansko vzajemnost. Ako hočemo postati močni, treba nam je v prvi vrsti sloge. (Trajno odobravanje.) Predsednik pevskega društva „ Ljubljana" Anton Trstenjak izjavlja, da se pevsko društvo strinja s Sundečičevimi ideali ter mu zakliče: Slava Vam! Ob živahni zabavi so vzgledno marljive odbornice vseh treh ljubljanskih ženskih podružnic, in sicer: Šentklavsko-frančiškanske, Šentpeterske in šentjakobsko trnovske prodajale vrpce in druge reči v.gmotni družbini prid. II. Dne 5. avgusta ob 7 05 uri zjutraj se je odpeljalo z gorenjskim vlakom lepo število skup-Sčinarjev, katerim so se pridružili še drugi na postajah do Škofje Loke. Vsak skupščinar je imel na prsih narodno trobojnico. Na škofjeloškem kolodvoru so bila z domžalsko godbo na čelu razvrščena sledeča škofjeloška narodna društva: „Čitalnica" z zastavo, „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" z zastavo, gasilno društvo, ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ter „Bralno društvo" iz Železnikov z zastavo. Ko se je vlak ustavil, zasvirala je domžalska godba narodno himno, in pričakujoče občinstvo je pozdravilo došlece z živio-klici in dobro došli! Ko so se ti glasovi nekoliko polegli, pozdravil je v imenu škofjeloških narodnih društev došle goste podpredsednik moške podružnice L"eon Lavrič govoreč: Slavni skupščinarji! Velečislani gospod prvomestnik! Velika radost je napolnila naša srca, ko smo čuli vest, da ste si izbrali letos Škofjo Loko za glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. V imenu škofjeloške podružnice, katero imam čast kot podpredsednik zastopati, pozdravljam Vas srčno, srčno! Dobro došli Vi dobrotniki, Vi rešitelji sosednih naših bratov iz tlačanstva nasproti Nemcem in Lahom, Vi vzgojitelji naše nadobudne mladine 1 Bodite prepričani: prišli ste v pravi kraj, dobro bodete sejali. V to pomozi Bog — in sv. brata Ciril in Metod! Živeli! — Na zdar! Gospica Amalija Šušnikova je nagovorila na to skupščinarje v imenu loških dam tako-le: Čestiti skupščinarji! Velerodni gospod prvomestnik! Izkazali ste našemu mestu izredno čast, izbrali ste je kot mesto XII. včliki skupščini. Naša dolžnost je, da Vašo preimenitno družbo kar naj-dostojnje sprejmemo ter se skažemo vredne zaupanja, ki ga stavite v nas — kot brate in sestre po mišljenju. Sprejmite torej ob svojem dohodu, prečastiti gospod / prvomestnik, naše zagotovilo, da ste nam ljubi gosti, dobro došli prišleci, kakor nam morejo biti le oni, s katerimi nas spaja vez bratoljubja, ideja sloge, ideja jedinstva. Bodite zagotovljeni, da mi vsi, v katerih sredini se danes nahajate, stojimo v boju za Vašo sveto stvar na Vaši strani, in da se navdušujemo za vodilne ideje Vaše vele-ugledne družbe. Znano nam je Vaše naporno delo za sveto narodno stvar, znana Vaša nesebičnost, znana Vaša požrtvovalnost, s katero se ne strašeč se ovir in težav žrtvujete blagru slovenskega naroda. Bodite zagotovljeni, da zavedne Slovenke vemo ceniti velike Vaše zasluge, dične Vaše kreposti. Vedite torej, da nas z Vami ne veže samo jednakost smotrov nego tudi — kar zaslužite v polni meri — iskreno občudovanje. V tem smislu sprejmite v imenu loških dam najiskrenejše pozdrave. Bog in narod! Ta prekrasno sestavljeni pozdrav je izzval dolgotrajno in nad vse navdušeno pritrjevanje. Dražestna govornica je poklonila prvomest-niku imenom škofjeloških dam krasen šopek v priznanje njegovega napornega in nesebičnega delovanja. Prvomestnik Tomo Zupan se je zahvalil tako-le: Preblagorodna gospica! Častite družbe! Vseh Vas č. navzočnost to uro tu priča, da živo umevate naše narodno pozvanje. V bližnjo jasno Loko pelje Vas kot nas danes taista pot k letošnji veliki skupščini družbe av. Cirila in Metoda. Pohitimo vsi mi tje med tamošnje odločno slovensko misleče meščanstvo navduševat se za nadalnje svoje domorodno delovanje. — Živele na Vašem naporovanji Ve, domoljubne čast. gospice; živela v tem slovenskem imenu vsa tu navzočna slav. narodna društva! III. Navdušeni: Živio! je bil odmev tej zahvali, in narcdne dame so na to pripenjale gostom šopke. — Občinstvo se je potem deloma odpeljajo v kočijah v mesto; velik del pa je spremljal društva, ki so korakala z domžalsko godbo na čelu ob pokanju topičev na Štemarje in od tod po mestu, s slavoloki, zastavami in zelenjem okusno in bogato okinčanem, tje na slavnostni prostor pred mestno hišo. Ta je bila z grbi, zastavami, venci in zelenjem posebno lično nakitena. Tu so pričakovali sprevoda: mestni župan in c. kr. notar Niko Lenček z občinskimi svetovalci in župan D agar in z občinskimi odborniki sosednje občine Zminec, mestni župnik Ivan E. Tomažič in mnogo meščanov Ko se je sprevod ustavil, pozdravil je mestni župan skupščinarje približno takole: V imenu svoje in sosedne občine Zminec izražam veselje ob prihodu toliko gostov iz raznih krajev slovenske domovine. Starodavno naše mesto prisrčno pozdravlja družbo sv. Cirila in Metoda, ker je vzvišena nad vse različne programe, ker deluje tiho, mirno pa tem plodoviteje za slovensko deco ob jezikovnih mejah. Imenom mesta in kmetske občine Zminec zakličem: Dobro došli! Živio! (Živahno odobravanje.) Mestni župnik in predsednik moške podružnice Ivan-E. Tomažič je v krasnem svojem nagovoru omenja vrllega „Sokola“, ki je nedavno prišel v Škofjo Loko. Sokol je najvažnejši in najkrepkejši nositelj narodne ideje, ker druži v bratski slogi vse sloje. Takrat, nadaljuje govornik, so pozdravili v Škofji Loki „Sokolal‘ v naj lepši harmoniji posvetni in duhovni rodoljubi. Tudi danes Vas je pozdravila mestna in sosedna občina ter vsa tukajšnja narodna društva. Pozdravljam tudi jaz kot duhovni pastir družbo sv. Cirila in Metoda, delajočo po geslu : „Vse za vero, dom, cesarja!" Tej dični naši družbi želim, da se vselej in povsod oživlja in krepi, ter v to ime zakličem: Dobro došli v „pisani" Loki! Da je izšel ta iskren pozdrav iz rodoljubnega srca in došel v srca navzočnih rodoljubov, to so spričevali vmesni dobro-klici in konečni ertuzija-stični „Živio!“ Tudi je izjavil govornik, da bede pri sv. daritvi molil za žive in mrtve družbenike, priporočal družbo njenima zaščitnikoma sv. Cirilu in sv. Metodu ter prosil Očeta luči, da nakloni milemu slovenskemu narodu kmalu to srečo, da zavlada slo ga povsod, kjer se glasi slovenska beseda. Ko je povabil skupščinarje, da naj se v obilnem številu udeleže sv. opravila, zahvalil se je mestnem županu in mestnemu župniku za njune vznesene nagovore družbini prvomestnik Tomo Zupan nastopno: Preblagorodni gospod mestni župan! Prečastiti gospod mestni župnik! Svojo XII, veliko skupščino je družba sv. Cirila in Metoda došla praznovat danes v Vaše sta-roslavno mesto, ki je ključ dvema tolikrat ponosom imenovanima dolinama: Poljanski dolini in Seliški dolini. Veseli časi so šli, žali časi so šli tekom stoletij memo loškib zidin, in velik kos kranjske zgodovine je spojen z osodo tega Vašega lepega mesta. Za Boga, za Avstrijo in za slovensko domovino pa so v hudih in dobrih dneh zvesto gorela srca bivalcem tega kraja prej ko slej: v starodavnih časih tako kot danes. Svedok temu je tudi Vaše današnje nad vse 8ijajno sprejetje družbe, ki pod praporom: za vero, cesarja in domovino poznale jeden nerazdvojen slovenski rod. Preblagorodni mestni župan! V zahvalo tej Vaši ljubavi želim imenom družbe sv Cirila in Metoda: naj živi, naj raste in cvete Vašemu okrilju izročeno to mesto ob sovodju valovite Selščice in Sumne Poljanske Sore. Živela Loka! Ob 9. uri je bila v prelepo okinčani mestni župni cerkvi za žive in mrtve družbine člane 8v. maša, katero je daroval mestni župnik Ivan E. Tomažič, in pri kateri je izborno pel domači cerkveni zbor. IV. Ob Va 11 uri se je pričela glavna skupščina v čitalnični dvorani, ki je bila zelo lepo okrašena s podobami, zastavami in z lipovimi vejicami. Na odru je bilo zbrano družbino vodstvo (in povabljenci. Živahno pozdravljeni prvomestnik Tomo Zupan otvori skupščino, rekoč: Slavna XII. včlika skupščina! Posameznih rodoljubov ljubezen in požrtvovalnost do slovenskega naroda je ustanovila družbo sv. Cirila in Metoda. Ljubezen in požrtvovalnost vsega slovenskega naroda je ustanovljeno družbo vzdržavala pretekla leta in jo vzdržuje danes. Slednja družba z leti rada zastari, in marsikdo se je bal te čisto naravne prikazni tudi v družbi sv. Cirila in Metoda — a čudno: v naši družbi zastaranja ni zaznati. Ista vnema za družbo sv. Cirila in Metoda klije namreč med narodom danes, kot se je izja- vila za-njo njen rojstveni dan. A ne ista vnema! vnema za njo se je celo pomnožila. Pomnožila se je namreč sosebno, odkar se je slovensko ženstvo poprijelo naše družbe tako, da je čisto v senco postavilo moški svčt. Ta ljubezen slovenskega ženstva do naše družbe je postala nje preporodnica. One, ki s svojo ljubeznijo ustvarjajo srečo rodbin — one so naši družbi naj večja sreča. Prispevki naših moških podružnic — vsa čast jim in poštenje — so mnogokrat nad zmožnost našega ljudstva obili: a ženske podružnice, te nam redoma vročajo nepričakovanih svot. V sredstvih pa na našo korist je slovensko ženstvo kar mogoče iznajdljivo. Zato naj XII. današnja velika skupščina še prav posebno počasti domoljubno slovensko ženstvo. Konečno razmeram dostavek: Preteklo naše upravno leto je bilo zunaj naše družbe med Slovenci uprav bojno leto — ne prav za prav bojno: ampak leto „mesarskega klanja". Zato se je pojavljala sem ter tje umljiva bojazen: da se morda ugnjezdi tudi v našo družbo razdvojim. Častiti! Vsaka bojazen o tem je slovenskemu ljudstvu nepotrčbna. Nepremenjena jedinost od prvega njenega dne do danes vlada v naše družbe vodstvenem odboru. A ta jedinost ni le nespremenjena: ona je sploh nespremenljiva. Saj se je naša družba ustanovila na stalu nerazcepljenega slovenskega naroda; vspevala je na tem stalu in jedino na tem stalu jej je zajamčena njena prihodnost. Naša družba je vseslovenska in ta paladij je družbi svet in neoskrunljiv. Naša družba je in ostane Slovencu svetlik in učenik — glasno oznanjujoč te-le svarilne besede: Če smo v naši družbi jedini mi; kako da bi ne mogli biti jedini vsi; vsi bratje in sestre od Drave do Jadranskega morja, vsi bratje in sestre od Soče do ogerskih ravnin. — Živela slovenska jedinost! (Odobravanje in ploskanje.) V. Vodstveni tajnik Anton Žlogar naznanja, da se je v zmislu §. 14. družbinih pravil zglasilo zadostno število skupščinarjev s posvetovalno in glasovalno pravico. Prosi pa, da naj se branje zglašencev opusti, ker se s tem le čas trati, in se isti objavijo v prihodnjem Vestniku. (Obvelja.) S posvetovalno in glasovalno pravico so se zglasili: Izmed družbinih pokroviteljev: Konzist. svetnik vodija Tomo Zupan; abitu-rijenti slovenski izza 1. 1896.: zastopnik stud. iur. Leon Stare; zasebnica gosp. Josipina Arce-tova; ljubljanski mestni odbornik in hišni posestnik Oroslav Dolenec; bralno društvo v Trebnjem: zastopnik c. k. notar Emil Orožen; Čitalnica v Kranju: deželni poslanec Viktor Globočnik, pooblaščenec; društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj: pooblaščenec učitelj Slavko Flis za zastopnika nadučitelja Dragotina Česnik; duhovščina ljubljanskega mesta št. I.: zastopnik mestni župnik Martin Malenšek; deželni poslanec, stolni kanonik Andrej Kalan; klub slovenski v Celovcu: zastopnik mestni kapelan Josip Rozman; deželni arhivar Anton Koblar; gospa Ana dr. Zarnik-ova, pooblaščenka za pokrovi- teljico gospo Antonijo Mally-jevo; okrožni zdravnik dr. Janko Marolt; mestna občina Idrija: zastopnik mestni župan Dragotin Lapajne; mestna občina Ljubljana: zastopnik ljubljanski častni meščan, mestni župan Ivan Hribar; predsednik c. kr. kmetijske družbe, ces. svetnik Ivan Murnik; občina Seliče: zastopnik župan Frančišek Šlibar; podružnica Kropa — Kamena Gorica — Dobrava: pooblaščenec nadučitelj Josip Korošec; podružnica za Mokronog: pooblaščenec mestni župan in c. kr. notar Niko Lenček; moška podružnica za Kamenik: zastopnik lekarnar Josip Močnik; moška podružnica za Vrhniko: pooblaščenec kapelan Frančišek Košir; ženska podružnica za Ajdovščino in okolico št. I.: pooblaščenec nadučitelj Frančišek Bajt; ista št. H.: zastopnica gospa Roza Bajt-ova; ženska podružnica za Idrijo: zastopnica gospa Dragotina La-pajne-jeva; ženska podružnica za Kamenik: pooblaščenec lekarnar Josip Močnik; ženska podružnica za Kranj: zastopnica gospa županja Leopoldina Šavnik-ova; šentjakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani št. 1.: zastopnica gospa Hedviga Šubič-eva; ista št. III.: zastopnica gospica mestna učiteljica Minka Marolt ova; ista št. VII zastopnica gospa IvanaZupančič-eva; ista št. VIII. zastopnica gospa profesorjeva Marica Perušek-ova; šentpeterska prva ženska podružnica v Ljubljani št. I.: zastopnica gospica Helena Bavdek-ova; ista št. II.: zastopnica gospica Mici Kopač-eva; ženska podružnica za Logatec: zastopnica gospa Amalija Majdičeva; ženska podružnica za Škofjo Loko, pooblaščenka gospica Amalija Sušnik-ova za zastopnico gospico Jerico Dolenč-evo; ženska podružnica za Vrhniko št. I. in II.: pooblaščenec okrožni zdravnik dr. Janko Marolt; župnik Andrej Ramoveš; župnik Jernej Ramoveš; lekarnar Josip Močnik, pooblaščenec za pokrovitelja posestnika Josipa Rode; tovarnar Viktor Rohrmann; Slavija banka: zastopnik ljubljanski častni meščan, mestni župan Ivan Hrib ar Slovenke litijske št. II.: pooblaščenka gospa Terezija Svetec-eva za zastopnico gospo Heleno B e v k - o v o; iste št. III.: pooblaščenka gospica L j u d * mila Roblek-ova za zastopnico gospo Milivojo Vončina-vo; Slovenke litijske in šmartinske št. I.: zastopnica gospa Terezija Svete c-eva; iste št. II.: zastopnica gospica Ljudmila Roblek-ova; iste St. VII.: pooblaščenka gospica Ljudmila Roblek-ova za zastopnico gospico Amalijo Jen-ko-vo; „Sokol Lijubljanski*: zastopnik predsednik c. kr. kmetijske družbe, ces. svetnik Ivan Murnik; c. kr. notar Luka S ve te c; profesor dr. Ivan Svetina; gospa Marija Grošelj-eva pooblaščenka za pokroviteljico gospo Ivanko dr. Trtnik-Škofic-ev o; gospa Franja dr. Tavčar-jeva; mestni župnik Ivan E. Tomažič; trg Litija: zastopnik c. kr. notar Luka Svetec; visokošolci slovenski na Dunaji: zastopnik stud. med. Jernej Demšar; mestni župnik Ivan Vrhovnik; župnik AntonZlogar; župnija Breznica: zastopnik župnik Tomo Potočnik; župnija Kranjska Gora: zastopnik župnik Anton Žlogar; župnija Trnovo v Ljubljani: zastopnik mestni župnik Ivan Vrhovnik. Od družbinega vodstva: Prvomestnik: Tomo Zupan; podpredsednik: Luka Svetec; glavni tajnik: Anton Žlogar, glavni blagajnik: Anton Koblar; odborniki: deželni poslanec in župnik Gregor Einspieler, ljubljanski častni meščan in mestni župan Ivan Hribar, predsednik c. kr. kmetijski družbi, ces. svetnik Ivan Murnik in c. kr. gimn. profesor dr. Ivan Svetina. Od družbinega nadzorništva : Mestni odbornik Oroslav Dolenec, mestni župnik Martin Malenšek, in mestni župnik Ivan Vrhovnik. Od družbinega razsodništva: deželni poslanec in stolni kanonik Andrej Kalan. Podružnični zastopniki za XII. skupščino v zmislu §. 14. glavnih pravil: 1. Brdo: notarski kandidat Matko Hafner trgovec in posestnik Luka Mlakar. 2. Črnomelj: prva belokranjska ženska podružnica: c. kr. živinozdravnik Josip Zadnikar, pooblaščenec. 3. Gorenjska Dolina: župnik Anton Žlogar. 4. Idrija: moška podružnica: c. kr. notar Luka Svetec, pooblaščenec. 5. Idrija, ženska podružnica: gospa Dragotina Lapa jne-jeva. 6. Kamenik, moška podružnica: lekarnar Josip Močnik, pooblaščenec. 7. Kamenik, ženska podružnica: lekarnar Josip Močnik, pooblaščenec. 8. Kostanjevica: c. kr. profesor Simo n Rutar, pooblaščenec. 9. Kranj, moška podružnica: posestnik in trgovec Ciril Pirc in c. kr. profesor Anton Štritof. 10. Kranj, ženska podružnica: učiteljica Janja Miklavčič eva in gospa županja Leopoldina Savnik ova. 11. Kropa-Kamena Gorica - Dobrava: državni poslanec Josip Pogačnik. 12. Litija: Pavel Svetec in župnik Jernej Zupančič. 13. Ljubljana: Šenklavško • frančiškanska ženska podružnica: gospa Ana Lah-ova in gospa Franja dr. Tavčar jeva. 14. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska moška: uradnik Jernej Kil ar in mestni katehet Mav-rilij Šarabon. 15. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska ženska: gospica Mihaela Javornik-ova in gospa Marija dr. Kušar-jeva. 16. Ljubljana: Šentpeterska moška: trgovec Ivan Bonač in mestni odbornik Josip Turk. 17. Ljubljana: Šentpeterska prva ženska: gospa Ana dr. Zarnik-ova, gospa Marija Grošelj-eva in gospica Mici Kopač-eva. 18, Logatec, ženska podružnica: gospica Mimi Tol lazzi jeva. 19. Mokronog: mestni župan in c. kr. notar Niko Lenček, pooblaščenec 20. Novo Mesto: c. kr. profesor dr. Josip Marinko in c. kr. notar Emil Orožen. 21. Poljanska Dolina: podobar Valentin šubic. 22. Seliče: župnik Matija Erzar. 23. Škofja Loka, moška podružnica: mestni župnik Ivan E. Tomažič. 24. Škofja Loka, ženska podružnica: gospica Amalija Sušnik-ova. 25. Trnovo-Bistrica: okr. zdravnik dr. Arko, pooblaščenec. 26. Vrhnika, moška podružnica: kapelan Fran-čišek Košir in okrožni zdravnik dr. Janko Marolt. 27. Vrhnika, ženska podružnica: okrožni zdravnik dr. Janko Marolt, pooblaščenec z dvema glasovoma. 28. Žužemberk: kapelan Henrik Povše. 29. Brasloviče: kapelan Anton Vetrni k. 30. Gornji Grad: profesor dr. Anton Medved, pooblaščenec. 31. Maribor: profesor dr. Anton Medved. 32. Slovenji Gradec: profesor dr. Anton Medved, pooblaščenec. 33. Slovenska Bistrica: mestni kapelan Ernest Terstenjak. 34. Trbovlje: deželni arhivar Anton Koblar, pooblaščenec. 35. Vransko: profesor dr. Anton Medved, pooblaščenec. 36. Beljak: deželni poslanec in župnik Gregor Eins pieler. 37. Celovec: mestni kapelan Josip Rozman. 38. Kotmaraves: posestnik Matija Prosek a r. 39. Rožak: trgovec Valentin Falle in veleposestnik Josip Paul. 40. Velikovec: kanonik in župnik Frančišek T r e i b e r. 41. Ziljska Dolina: župnik Martin Krejči. 42. Ajdovščina, moška podružnica: nadučitelj Frančišek Bajt. 43. Ajdovščina, ženska podružnica: gospa Roza Bajt-ova. 44. Boleč: župnik Anton Žlogar, pooblaščenec. 45. Cerkno: Ravnikar. 46. Gorica, moška podružnica: dež. glavarja •namestnik dr. Anton Gregorčič in c. kr. profesor dr. Frančišek Kos. 47. Kobarid, moška područnica: kurat Iv. Leben. 48. Sežana, ženska podružnica: gospa Marija Skrinjar-jeva, pooblaščenka z dvema glasovoma. 49. Šempas: kapelan Frančišek Guzelj, 50. Tolmin: nadučitelj Frančišek Papa, pooblaščenec. 51. Rojan, ženska podružnica: profesor dr, Ivan Svetina, pooblaščenec. 52. Trst, moška podružnica: mestni župnik Ivan Tomažič, pooblaščenec z dvema glasovoma. 53. Trst, ženska podružnica: gospica učiteljica Josipina Delkin-ova, gospica učiteljica Amalija Reichmann-ova in gospa Marija Skri-njar-j eva. Prvomestnik Tomo Zupan pozove glasom §• 16. družbinih pravil glavnega tajnika župnika Antona Žlogarja, da naj objavi vodstveno poročilo od XI. velike skupščine v Ljubljani, dne 11. avgusta 1896. L, pa do danes. iiuiimiuiiiiiimii iiiiiimimmiiMiiMi , , , „ .. .. 1 = Saimimiiiimm iitiiiimiiiiiiimiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiniiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiuiiii I « « .......................................... sfelfU & V V ?5 V ^ V <£ 55 3? 3>' i} & 5? y ?> 3? 5A « O 3S 3£ 3> 3J 35 35 35 35 35 35 $5 35O Poročilo tajništva za XII. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Škofji Loki 5. avgusta 1897. Slavna skupščina! Velecenjene dame! Častiti rojaki! Odkar se je z letom 1848 narod slovenski začel bolj zavedati svojih pravic, suče se glavna borba z neprijatelji njegovimi okrog šolstva, katero še sedaj osobito po obmejnih naših pokrajinah ni uravnano niti po načelih katoliške cerkve, niti v zmislu temeljnih državnih zakonov, najmanj pa po zahtevah narodne jednakopravnoati. Na nebrojne načine je naš narod že izrazil svoje opravičene željo glede šolstva, žal! da se mu še niso izpolnile. Ko so pa v nedavnem času naši neprijatelji: sosedje na severu in jugozahodu vodno predrzneje jeli stegovati svoje roke po naših de- želah in izvabljati slovensko mladež sladkimi obljubami v svoje šolske zavode, da bi jo odtujili našemu že itak malemu narodu, tedaj se je vzdramil naš prezirani rod ter zaklical svojim zatiralcem: Do tu in ne več dalje! S prenovljeno živ-ljensko silo seje postavil v bran in sezidal trdnjavo v šolski „Družbi sv. Cirila in Metoda1*. Njenemu vodstvu pripada še posebna naloga, da bistrim očesom opazuje, odkod preti večja nevarnost, in prihiti na pomoč. Kako je v zadnji upravni dobi izpolnjevalo to dolžnost, oziroma kaj je naša družba storila v prospeh slovenskega šolstva, o tem je treba obvestiti slavno skupščino. Vodstvene seje. Pri XI. skupščini v Ljubljani so bili v vodstvo zopet soglasno poklicani praviloma izstopivši: gg. prof. Tomo Zupan, dež. poslanec Ivan Hribar, arhivar Anton Koblar in starosta Luka Svetec. Ker je bilo vsled tega voliti i prvomestnika z novič, poklicala je skupščina soglasno mej živahnim odobravanjem na to častno a trudapolno mesto dosedanjega načelnika konz. svčtnika Tomo Zupana Istotako je bilo prejšnje nadzorništvo in razsod-ništvo soglasno izvoljeno. Način poslovanja pri družbinem vodstvu je bil kakor v zadnjih letih; dospele vloge so se re-fievale deloma upravnim potom, deloma pa in sicer v vseh važnejših zahovah v vodstvenih sejah. katerih je bilo preteklo leto osem, in sicer: prva te upravne dobe ali 95. seja dne 3. septembra 1896; druga ali 96. dne 18. septembra; 97. dne 30. septembra; 98. dne 25. novembra 1896; 99. dne 27. januvarija 1897 ; 100. dne 1. aprila; 101. dne 3. junija; 102. dne 8 julija 1897. V interesu vodstvenih sej in družbinih zadev sploh je pač želeti, da se slavna skupščina pri volitvi novih odbornikov ozira na rodoljube, bivajoče v Ljubljani, sicer vodstvo nikakor ni v stanu zadostovati zahtevam, znamovanim v §. 20. družbinih pravil. O podružnicah. Glavna družba bi svoje vzvišene naloge ne mogla izvrševati, ako bi iz svojih podružnic ne zajemala življenske moči. Prejšnjim hčerkam sta prirastli v glavnem imeniku dve novi, in sicer zaporedna št. 133. Velenje na Štajerskem, ki je bila sicer osnovana že 1. 1894, a še le v zadnji upravni dobi naznanjena vodstvu. Št. 134. Ženska podružnica v Rojanu pri Trstu. Krogu teh podružnic je zopet prirastlo lepo Število pokroviteljev, namreč 21. Prestopili smo letos v tretjo stotino pokroviteljev, in sicer tek. št. 201: Ženska podružnica za Sežano in okolico št. IV. po zastopnici gospici Ivanki Lozejevi. Št. 202. Občina Seliče na Gorenjskem po zastopniku vsakokratnem županu; sedaj Fran Šlibru. Št. 203. Bralno društvo v Trebnjem na Bolonjskem po zastopniku, t. č. predsedniku, c. kr. notarju Emilu Orožen. Št. 204. Andrej Ramoveš, župnik v Dobrepoljah. Št. 205. Ženska podružnica v Idriji. Št. 206. Ivan Evg. Tomažič, mestni žnpnik v Škofji Loki. Št. 207. Podružnica Kropa - Kamenagorica -Dobrava. Št. 208. Podružnica Železniki. Št. 209. „Slovenski abiturijentje 1. 1896. v Ljubljani11, zastopnik stud. iur. Leon Stare. Št. 210. Simon Gregorčič, pesnik, vikarij v Gradišču. Št. 211, Ženska podružnica v Logatcu na Notranjskem. Št. 212. Ženska podružnica na Vrhniki št. II. Št. 213. Gospa Antonija Mally-jeva, tovarnarjeva soproga v Ljubljani. Št. 214. Ženska podružnica v Trstu št. IV. po zastopnici gospici Marici Nadlišek-ovi. Št. 215. Moška podružnica na Vrhniki št. II. Št. 216. Ženska podružnica v Sežani št. V. po zastopnici gospici Maši Dolenčevi. Št. 217. Litijske in Šmartinske Slovenke št. VII. po zastopnici gospici Amaliji Jenko-vi, posestnici v Litiji. Tu nam je pripomniti, da so litijske in šmartinske Slovenke že uplačale 7 po-kroviteljnin; litijske same pa 4 in jedno pesniku Simonu Gregorčiču v čast, to je 12 pokroviteljnin. Poleg teh pa so plačali še pokroviteljnino: vas Šmartno, trg Litija, gospica Vekoslava Koblar-jeva in gospa Marija Koblarjeva, vkup torej 16 pokroviteljnin, čez 1600 gld. od 19. februvarija 1888. do 15. aprila 1897. torej v 9 letih. Dozdaj jih ne prekosi nobeden kraj na Slovenskem, Št. 218. Avgust Skočir, župnik deželne bolnice v Gradcu. Št. 219. „Bogoslovci ljubljanski" 1. 1897., zastopnik Ivan Baloh. Št. 221. Vaso Petričič, bivši mestni podžupan in veletržec v Ljubljani. Št. 221. Posojilnica in hranilnica v Trstu. št. 222. Ženska podružnica v Ajdovščini št. II. Št. 223 Slovensko bralno društvo v Litiji, št. 224. Mestna občina Ljubljana. Do 1. avgusta 1897. šteje naša družba: 24 moških, 29 ženskih in 81 mešanih podružnic, vkup 134 z 11.170 društveniki. Ako prelistujemo imenik podružnic, ne nahajamo v njem nekaterih krajev, ki bi si lahko osnovali v probujo slovenske zavesti lastno podružnico. Zato rodoljubom v onih krajih prav toplo priporočamo to zadevo, da stopijo čim prej v krog naših 134 podružnic. V pridobitev denarnih sredstev so podružnice prirejale koncerte in druge primerne zabave ter poučne shode. Kolikor se je vodstvu javilo, imele so poleg svojih občnih zborov take zabavno poučne shode nastopne podružnice: Kropa-Karaenagorica - Dobrava; ^Gorenjska Dolina* v Kranjski Gori, Rožek in okolica povodom odkritja prof. Lendovšek-ovega spomenika; Šiška. Rečica v Savinjski Dolini, Žalec dvakrat, Moška in ženska podružnica na Vrhniki, Trbovlje, Ajdovščina, Akademiška podružnica v Gradcu dvakrat, pri katerih veselicah so v izraz simpatije do Slovencev sodelovali dijaki vseh slovanskih slojev; Moška in ženska podružnica v Kameniku, Mariborska podružnica s Čitalnico, Ženska v Trstu poseben kon- cert, Beljak in okolica, Gceta pri Trstu, Šmarje* Slatina, Ženska in moška podružnica v Ormožu, Izvenakademiška podružnica v Gradcu. Šenklavško-frančiškanska ženska podružnica v Ljubljani; Moška in ženska Šentpeterska v Ljubljani, Šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubljani, Velikovec, Mokronog, Moška podružnica v Trstu 4. julija, v predvečer sv. Cirila in Metoda in 11. julija šolsko veselico. Da se zanimanje za družbo bolj oživi, vpeljala je ženska podružnica v Prvačini nov način, namreč duhovne ali ver s k e koristi posameznim družbenicam. V to svrho si oskrbč društveno zastavo ter se udeležujejo vseh cerkvenih slavnosti korporativno; dan sv Cirila in Metoda imajo vsako leto društveno sv. mašo z nagovorom; ako umrje katera društvenica, udeleže se korporativno pogreba, osmino in obletnice — vselej s slovenskimi trakovi na prsih. V krajih, kjer ni drugih društev, so posebno važni podružnični shodi, saj ti lehko nado-mestujejo vsa druga društva, ker podružnice v zmislu glavnih pravil lehko zborujejo po vsem svojem okrožju; v takih zborih se ne govori samo o šolstvu, ampak izvzemši strogo politiška vprašanja o vseh strokah našega javnega živ- , ljenja, kakor uprav v dotičnem kraju nanese potreba. Za vzgojo našega priprostega naroda je to jeden izmed najboljših pripomočkov. S takimi shodi bi se še lehko na tisoče udov pridobilo za našo družbo. G Šolski zavodi. Obiščimo v duhu družbine zavode. Najstarejše po svoji osnovi je: 1.) Zabavišče ali otroški vrtec v Celju pod vodstvom čč. šolskih sester. Upisanih je bilo v ta vrtec 59 otrok. 2.) Novejše po svoji osnovi je zabavišče v Mariboru istotako v zavodu čč. šolskih sester. Sprejetih je bilo vanj 58 otrok. Dokaz, da je v Mariboru dovolj slovenskega življa, kar se je prej vedno tajilo. 3) Slovenska petrazredna deška ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu. Po odpovedi voditelja Mihaela Kamuščiča dne 31. marca 1896 je vodil zavod nadučitelj Fran Rakuša do 1. oktobra 1897., potem ga je nado-mestoval v vodstvu Anton Bi te n ec in do konca šolskega leta tega radi njegove bolezni v šoli Šolska sestra Ivana Pfeifer-jeva. Upisani so v ta zavod 203 dečki. Ker se je bilo zabavišče z Bel-vederja prestavilo na Greto, preselil se je dne 5. avgusta 1896. v isti prostor V. razred od sv. Jakoba, a 19. novembra se je opustil. Ta šola je pod moškim vodstvom. 4.) Slovenska dvorazredna dekliška ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu pod vodstvom ČČ šolskih sester. Vanjo je bilo sprejetih 144 deklic. l'$ ./ Šolski ■'vodstvi pod št. 3. in 4. ste izdali skupno letno poročilo o zasebnih zavodih s pravico javnosti za šolsko leto 1896/97 in o tržaških šolskih vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda. Šolska kronika omenja važnejših dogodkov na ondotni šoli. 5.) Zabavišče v Rojanu je pohajalo 120 otrok. 6.) Zabavišče na Greti. Ta vrtec se je bil opustil 31. julija 1896 ter premestil meseca febru-varija 1896 na Belveder, a 16. septembra istega leta je bil zopet prestavljen na Greto. Število otrok je 46. 7) Zabavišče v Pevmi pri Gorici je zbiralo v svojih prostorih do 45 otrok. 8.) Zabavišče v Ločnikuimale 15 otrok. To zabavišče se je 30. novembra opustilo, ker je vanje pohajalo premalo otrok. 9.) Slovenska jednorazrednica pri Št Rupertu poleg Velikovca. Po srečno odstranjenih vseh zaprekah se je dne 25. oktobra 1896 s primerno slavnostjo odprla prva naša narodna Šola na Koroškem, ki se bode leto za letom pomnoževala z razredom.*) Naša družba je vodstvo tega zavoda izročila čč. šolskim sestram iz matice njihove v Mariboru. Učiteljicavoditeljica je s. Cirila Šijanec, učiteljica ženskih ročnih del s. Otilija Sekolec. Katehet kanonik in župnik Fran Treiber. Upisanih je bilo 92 dečkov in deklic. Naša družba podpira v toliki meri naslednje zavode, da jih smo šteti med svoje: *) V tekočem Šolskem letu ima dva razreda in internat 10.) Zabavišče v Podgori pri Gorici, v katero je zahajalo 67 otrok. 11.) Drugo zabavišče v E^odgori pri Gorici pohaja 46 otrok Čč. ^kupščinarjem je znano, s kako vzgledno požrtvovalnostjo skrbi društvo „ Sloga" v Gorici za slovenske učne zavode do tedaj, ko dospejo ondotni Slovenci do svojih natornih in državljanskih pravic. Brez pomoči naše družbe bi „Sloga“ ne mogla vstrajati. Z združenimi močmi se vzdržuje: 12.) Društva „Sloge“ zabavišče v Gorici v ulici sv. Klare. Vanj je pohajalo 65 otrok. 13.) Istega zabavišče v ulici Barzellini z 99 otroki. 14.) Istega slovenska petrazrednica s 539 učenci. Ta zavod ima z vsporednicami vkup 8 razredov. 15.) Istega zabavišče „Pod Kostanjevico pri Gorici", ki je vsprejelo 72 otrok. Na dalje je z družbino pripomočjo dne 1. julija 1897. odprla gospa Antonija Grmek-ova: 16.) Zabavišče pri Sv. Ivanu poleg Trs ta s 67 otroki, in pričetkom bodočega šolskega leta otvori jednako zabavišče privatna otroška vrtnarica Dragica Gregorič-eva v Skednju poleg Trsta. Čč. skupščinarji! Kdor promotrava te naštete zavode in blizo dva tisoč otrok, ki se vzgajajo v njih, mora priznati, da jo naša družba dosegla uprav veliko uspehe. Ako presojujemo njeno delovanje s krščanskega stališča, moramo pri- znati, da prav umeva svoje dolžnosti, skrbeč za tisto deco svojega rodu, ki je v največji nevarnosti, da s potujčenjem izgubi tudi živo vero, ki je zmir prešinjala naše pradede. Tako izvršuje družba krščanskodelo usmiljenjav duhu Kristovem, ki veleva v prvi vrsti skrbeti za svojce. Če je pretehtujemo s patrijotičnega stališča, vi' dimo, da naša družba deluje v eminentno avstrijskem duhu, česar se ne more trditi o njenih tekmecih ali bolje izzivalcih — bodi si o nemških ali o italijanskih, kajti ti faktično škilijo čez meje naše skupne domovine. In ako premišljujemo družbino delovanje z narodnega stališča, moramo soglaševati, da je ubrala pravo struno, ker vzgaja sebi izročeno mladež in priprosti narod v slovenskem duhu. Ali ne dokazujejo tega vse cerkvene, dinastične in narodne šolske slavnosti, katere so prirejali družbini šolski zavodi, kakor [tudi shodi in zborovanja, ki so je snovale podružnice širom domovine? Družbino vodstvo spominja Čč. skupščinarje le na slavnosti, ki so je tekom leta prirejali naši zavodi v Gorici, Trstu, Celju, Mariboru in v Velikovcu; osobito pa velikovške slavnosti ob otvoritvi 25. oktobra 1896, božičnice 30. decembra 1896 in slavnosti ob blagoslovljenju ^šolske zastave 11. julija 1897. Vse take slavnosti so naši časniki obširneje popisovali. Dovolj je, ako družbino vodstvo v dokaz svoje zgornje trditve navede markanten stavek, ki ga je „Mir“ dne 20. julija objavil povodom zadnje slavnosti v Velikovca. Piše namreč: „S to slavnostjo se je naša ^Narodna šola" še bolj prikupila kmetom; postala je ne samo izobražiteljica otrok, ampak tudi odraslih . . . Veliko spremembo je napravila „Na-rodna šola" v javnem življenju: otroci se vzgo-jujejo v prav verskem duhu, dobro napredujejo v šoli, ker se poučujejo na podlagi materinega jezika, in v vedno širše kroge prodira prepričanje, da je tako urejena šola edino prava šola za nas koroške Slovence". — Mi le pristavljamo: Ne samo za koroške, nego za vse Slovence. In ali ni uprav naša družba prva pokazala v de ja n ju, kako se morajo pedagogično-didaktična načela izpeljevati v naših šolah? Ali ni ona dejansko že upeljala konfesijonalno-narodne šole, za katero delujejo škofje in se je za njo izrekel naš celokupni narod? Ako tak duh zavlada po vseh učilnah in vzgojevalnah na Slovenskem, potem poneha prepir, potem se bo dajalo Bogu, kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega, narodu, kar je narodovega. In to bo v blagor cerkve, države in domovino slovenske. dolski In učni pomočkl. Ker so se razne podružnice in društva zgla-šala za podaritev knjig, vstreglo je vodstvo večinoma njihovim prošnjam. Družba jih je imela deloma sama v zalogi, ali jih je prejela v dar, ali jih pa naročevala za denar. Razposlalo se je 2258 zvezkov šolskih in drugih poučno - zabavnih knjig, Istotako se je darovalo mnogo šolskih potrebščin, posebno družbinih svinčnikov. Za dekliško šolo v Trstu je družbino vodstvo vsled ondotne prošnje nabavilo najpotrebniša učila za prirodoznanstvo in zemljepis. Istotako je za njeno šolsko knjižnico oskrbelo mnogo knjig, posebno več letnikov »Vrtca", »Angeljčka" in „knjižnico za mladino". Ko je »Glasbena Matica" v Ljubljani osnovala v korist naši družbi izborni koncert, poklonil jej je pesnik EngelbertGangl za dramatično predstavo »Materine sanje. Slika v jednem dejanju", ki je izšla v posebnem zvezku. Dobrotniki naše družbe. Ker so se družbini zavodi razširili in se potrebuje zmir več denarnih sredstev, katera so se pa vsled usodne potresne katastrofe dbkaj skrčila, mislilo se je na nove vire prispevkov. Kakor so se družbini »nabiralniki" dobro obnesli in že osrednji blagajni izročili lepe vsote, tako se je izpolnila nada, katero je gojil podtajnik Alojzij Kecelj, ko je nasvetoval »Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda." Družbin pokrovitelj, veletržeo ljubljanski Ivan Perdan je omislil te vžigalice, ki se hvalijo kot zelo rabljive. Izročil pa je omenjeni trgovec družbi že kot čisti dobiček 500 gld.*) '— ^ *) Do danes že 1000 gld Ljubljanski trgovec Fran Petrič pa je isto-tako omislil v raznih kakovostih in bojah „Svinč-nike družbe sv. Cirila in Metoda". Čistega dobička od njih je družbi došlo 1G6 kron. Kakor prej so i zadnje leto slovenska društva po vseh pokrajinah naši družbi ohranila svoje simpatije. Slovenska društva v Gorici, Trstu, Celju in Mariboru vselej podpirajo stremljenje naše družbe. „Gorotan“ je ostal zvest tej svoji tradiciji, mnogi pevski zbori po Koroškem so podružnične slavnosti povzdigovali. Bralno društvo v Radečah in Mokronogu, Čitalnica v Brežicah priredila so v prid naši družbi izborne veselice. Istotako pevski društvi „Slavec“ in „Ljubljanau zmir radi sodelujete v naš prospeh. ..Ljubljana" nam je uprav 28. julija naznanila posebnim odlokom, „da si smatra za čast in posebno narodno dolžnost, sodelovati pri vseh družbinih slavnostih". Osobito pa nam je omenjati dveh prekrasnih koncertov, ki jih je družbi v korist priredila „Glasbena Matica" v Ljubljani dne 14. in 15. novembra 1896. Tedaj je tudi družbi došla ta čast, da je prvemu koncertu prisostoval viaokorodni gospod deželni predsednik Viktor baron Hein, drugemu pa vele-blagorodni gospcd deželni glavar Oton Detela. „Ciril-Metodovi darovi", in „Ciril-Me-todovi kresovi" so se že udomačili mej slovenskim svetom in sicer v korist naši družbi. Ni ga bilo skoro dogodka, žalostnega ali veselega, da bi se zanjo tu ali tam no bilo pobiralo. Narodno ču- teče ženstvo v Gorici in Trstu je ob božičnicah in šolskih slavnostih vedno poiskalo novih virov za prispevke. Iznajdljivo ženstvo v Ljubljani, Litiji in drugod ni zaostajalo za svojimi tovarišicami tam ob Adriji. — Imena posaranih darovalcev so objavili sproti slovenski časniki. In uprav te moramo zahvaliti, da se je naša družba pospela do tolike priljubljenosti. „Narod“, „Edinost“, „Soča“, „Mir“ imajo stalne predele za „kronske darove" v korist naši družbi, oziroma za Velikovško šolo. V relativno manjši meri tudi drugi časniki objavljajo sproti darove za našo družbo. — „Mir“ je poleg »kronskih" objavil še darove za zastavo Narodne šole v Velikovcu. — Družbin pokrovitelj župnik Ivan Vrhovnik je spisal in izdal v prid naši družbi korenito literarno studijo: „0 stoletnici Lublanfkih Noviz0. Prinesla je družbi 341 gld. 98 kr. dobička. Običajna vodstvena okrožnica do slovenskih posojilnic in hranilnic izvabila je nekaj pokroviteljnin in dokaj zdatnejših darov. Kakor časteče nas priznanje vspešnega delovanja smeta se smatrati že stalni letni podpori visokega deželnega zbora Kranjskega in slavnega mestnega zbora Ljubljanskega. Občudujoč toliko jednodušnost v požrtvovalnosti za družbine namene izraža danes vodstvo ginjenim srcem vsem podružničnim načelništvom, vsem narodnim Časnikom, vsem blagim podpornikom in dobrotnikom zasluženo priznanje in globoko zahvalo. Žal, da zamrlih dobrotnikov ne moremo vseh imenoma navesti, ker se nam niso vsi javili. Pokojna gospa Marija Jemec v Ljubljani je družbi volila 100 gld. Istotako f Jera Filipič, doma pri Ljutomeru. Rajnki duhovnik Melhijor Goličnik v Slov. Bistrici jej je zapustil 10 gld., pokojni Josip Skrbinec, župnik v Vogričah na Koroškem, je volil družbi 100 gld. Preselil se je v večnost Fran Stepančič, veleposestnik na Temnici pri Komnu, bil je družbin pokrovitelj. Na Koroškem v nemških Kotarčah je umrl mlad rodoljub, kapelan Andrej Romavh, ki je komaj pol leta služboval mej Nemci hrepeneč po slovenskem kraju. Sporočil je, naj se skupiček vseh njegovih knjig in obleke izroči naši družbi. Slovenjgraška podružnica je zgubila svojega prvomestnika, Antona Ostrožnik, župnika v Pamečah, kateri je skrbel, da se je obvršavalo največ podružničnih shodov v okrožju njegovemu prvo-mestništvu poverjene t. j. Slovenjegraške okolice. Brdska podružnica objokuje izgubo svojega podpredsednika Janka Kersnika, graščaka, in z njo vred vsa Slovenija tega blagega moža, izbornega pisatelja. Pri današnji sv. daritvi se je naša družba vseh živih in zamrlih, znanih kakor tudi no-naznanjenih udov in dobrotnikov hvaležno spominjala; ohranimo je tudi mi v blagem spominu! Iz tega kratkega obrisa ste se čč. skupščinarji utegnili prepričati, da je bila naša družba tudi v tem 12 letu svojega obstanka zvesta svojim dosedanjim tradicijam. O da bi mogla to, kar nosi v svojem srcu, tudi v dejanju izpeljati! Pred vsem vzdržati to, kar je do zdaj v njej ustvarila narodova požrtvovalnost — prepotrebne svoje zavode ob sinji Adriji in tam v milem Korotanu. Potem pa še prid e j ati novih šol — osobito mej koroškimi brati. Bo li to mogoče ? Da — druž-bina preteklost nam jamči i za bodočnost; z lepo vzajemnostjo smo dosegli že krasne uspehe, ki bodejo v oči naše dušmanine. Ubožni Slovenec vendar še kljubuje mogočnemu orjaku — Nemcu i Lahu. Z jednoduSno požrtvovalnostjo naj prihitC vsi sloji našega naroda družbi na pomoč; vodstvo bo z veseljem izpeljavalo, kar bo za najpotrebnejše spoznalo. Naši nasprotniki se morda nadejajo, da se Slovenci slednjič naveličamo, ter da naše narodno delo sčasoma zaspi. Dobro vedo, da se mi tako gmotno slabimo in denar izdajamo za šole, za katere je dolžno skrbeti postavno šolsko oblastvo. V ist ini tako plačujemo dvojni davek. Po dolgih borbah, n. pr. 13 let št. Jakob v Rožu se nam nekaj privoli, a da bi se vzel v roke meč in ž njim presekal gordični vozel nepedagogičnega šolstva po obmejnih naših krajih, do tega še niso prišli. Navezani smo torej sami na se s prepričanjem, da Bog čuva nad našo usodo. A Bog daje svojo pomoč le onim, ki se sami trudijo, ki sami storijo, kolikor morejo. Smemo li o sebi reči, da storimo, kar je po našem pesniku mož storiti dolžan? Zlasti pa bi morali sedaj, ker se nad Slovenijo od raznih strani zbirajo gromonosni oblaki, ko stojimo pred odločitvijo, ali nam bo umreti ali častno živeti, treba napeti vse moči, vsi se moramo posvetiti v obrambo naše narodnosti. Zato pa — da nadaljujoč povzamemo besede „Slov. Gosp.* od 29. julija 1897, št. 30 — „prosimo vse slovenske duhovne, pravnike, zdravnike, profesorje in učitelje, skratka vse razumništvo slovensko, naj vse, kar ni neobhodno potrebno, za ta čas, dokler si ne osiguramo svojega narodnega obstanka, pusti na stran! Kaj nam bodo pomagali stari klasiki, pojasnjeni in preloženi v najlepšo slovenščino, če nikogar ne bo, ki bi jih čital! Kaj nam koristi slovenska pedagogika, iztuhtana po najmodrejših glavah, ako ne bo več slovenskih šol?.... Treba je ves narod probuditi, vsakemu posames-niku bo lehko najti delokrog, da po svoji moči prispč v ohranitev našega naroda*. In ker je uprav naša družba sredotočje plemenitega stremljenja po dobri katoliško-narodni Soli, katera je neoporekljiv pogoj za nadalnji naravni razvoj našemu narodu — zato ona opetovano kliče vse tiste, ki ljubijo cerkev in dom, na delo na vztrajnost v tej nam vsiljeni samoobrambi Osobito Ve, žene slovenske! stojte na strani moštvu, da ne omaga; vsaj ste v n a š i družbi lepo razvrščene, kakor posadke pa vsečiherni Sloveniji. Ščitite svojo deco, ni jednega otroka ne dajte več odtrgati slovenski materi — — da čem prej neha ta pravcati detomor betlehemski, katerega provzročujejo našemu narodu nasprotni Herodi. V očigled tolikim nevarnostim zbirajmo se vsi jednodušno pod praporom družbinih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, zanašajoč se na njuno priprošnjo. Naši trudoljubivosti uspeh ne izostane ako nas bo zmir navduševalo bodrilo: Naprej zastava naša! Naj grom razsaja, strela vdarja, Za vero vse, za dom, cesarja! Tajnikovo poročilo se je sprejelo z dolgotrajnim odobravanjem v znanje. Prvomestnik Tomo Zupan se še posebej spominja umrlih in za družbo zaslužnih družbenikov, zlasti pa v tem kraju službujočega pokojnega sodnika dr. Frančiška Škofiča, ki je skoraj vse premoženje daroval družbi, in letos umrlega slovenskega pisatelja, deželnega poslanca in graščaka Janko Kersnika. Zborovalci so v znak sožalja in v počeščenje njihovega spomina vsta li Ker ni nihče želel k tajnikovemu poročilu besedo, prešlo so je k 3. točki dnevnega reda. VI. Glavni blagajnik Anton Koblar poroča po pravilih o denarnem družbinem stanju za 1. 1896. Račun družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za XI. družblno leto 1896. Dohodki gld. kr. 1 Doneski podružnic 7991 70 2 Pokroviteljnina . . • 1985 — 3 Podpora sl. dež. zbora kranjskega 1000 — 4 Podpora slav. občinskega sveta mesta ljubljanskega 500 5 Darila 26 slov. hranilnic in posojilnic 458 — 6 Razni darovi družbi 1504 67 7 Časniki so nabrali 2575 84 8 Nabiralniki so dali 166 02 9 Mohorjani so podarili 44 95 10 Volila 297 72 11 Obresti od naložene glavnice . . . 132 75 12 Prodane knjige 42 58 13 Zavarovalnina 111 — 14 Vračilo 300 — TroSki . 17110 20634 23 67 Primanjklaj . 3524 34 Saldo 31. decembra 1895 leta . 6577 68 Saldo 31. decembra 1896. leta . 8053 34 NadzorniStvo: Oroglav Dolenec. Martin Malenšek. Ivan Vrhovnik. T r o i k 1 gld. kr. 1 Šola v Trstu 6406 06 2 Šolsko poslopje v Trstu 3393 48 8 Šolski vrtci na Belvederju, v Rojanu in na Greti 2421 __ 4 Šolstvo na Goriškem 1920 __ 6 Šolski vrtec v Mariboru 759 36 6 Šolski vrtec v Celju 410 7 Šolsko poslopje v Velikovcu . . . 4269 65 8 Podpore in nagrade 780 46 9 Knjige 284 84 10 • Vestnik« in druge tiskovine . . . 305 80 11 Nabiralniki 300 . 12 Razni troski . . 384 93 20634 67 V Ljubljani, dne 18. februvarija 1897. Vodstvo; Tomo Zupan, prvomestmk. Anton Žlogar, Anton Koblar, tajnik. blagajnik. Po tem dokončanem svojem službenem poročilu je pojasnil blagajnik s prvomestnikovim dovoljenjem razne točke računa, posebno o spečih in živih podružnicah, o volilih, o troških za zidanje Šolskih poslopij v Trstu in Velikovcu ter s toplimi besedami vzbujal k vstrajnosti. Blagajnikovo poročilo se je vsprejelo z dcbro- klici. VII. Prvomestnik pozove uda družbinega nad-zorništva Ljubljanskega mestnega odbornika Oro-slava Dolenec, naj veliki skupščini prebere „po-ročlo družbinega nadzorništva". To poročilo se glasi: Nadzorništvo je pregledalo račune in skontrovalo blagajno dne 19. julija 1897 in je našlo, da se je blagajnično stanje vje-malo z blagajnično knjigo Dne 19. julija 1897 je bilo v blagajni 1747 gl. 47 kr., in sicer naloženih pri sledečih denarnih zavodih: v poštni hranilnici 637 gld. 8 kr , v posojilnici v Pulju 541 gld. 16 kr., v mariborski hranilnici 100 gld., v posojilnici v Kranjski Gori 100 gld., tri delnice BNarodnega Domu" v Novem Mostu 150 gld., državna obligacija 100 gld., delnica dolenjskih železnic 100 gld. in v gotovini 19 gld. 23 kr. Nadzorništvo predlaga, da naj slavna skupščina potrdi račun za 1. 1896. in v zmislu § 16. družbinih pravil da vodstvu oprostilo. Prvomestnik konstatujo da jo skupščina nad-zorniško izvestje soglasno sprejela v znanje in v oprostilo. Skupščinar nadučitelj v Ajdovščini, Frančišek Bajt prosi, naj bi se v bodoče velike skupščine no vršilo takrat, ko zborujejo druga tudi važna društa. Danes namreč zboruje v Celju ,Zaveza slovenskih učiteljskih društev", ki je mnogo preje objavila vmenjeno svoje zborovanje. Prvomestnik objublja po možnosti uvaževati ta nasvet. VIII. Prvomestnik naznanja, da bo letos skupščina volila jedno tretjino družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje: 1. Ivan Murnik, 2) dr. Ivan Svetina, 3. dr. Josip Vošnjak, 4.) Andrej Zamejic. Mestni župnik Ivan Tomažič predlaga, naj se izvolijo dosedanji odborniki, le mesto dr. Josipa Vošnjaka, ki se je v prihodnje odborništvu odpovedal, naj se izvoli c. kr. gimn. profesor Martin Petelin. Nasvet soglasno obvelja. Prvomestnik izreka dr. Josipu Vošnjaku zahvalo za njegovo mnogoletno vspeflno delovanje kot družbinemu blagajniku in odborniku ponav-jajoč to, kar je povedal ob X veliki skupSČinl v Kranju. Prestopi se k volitvi nadzorništva in raz-sodniStva. Mestni župnik Ivan Tomažič predlaga dosedanje nadzornike in razsodnike, kar se soglasno sprejme. Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored končan ter vpraša, ima-li kateri čč. skupščinarjev kako željo, ter ali sploh hoče kdo kakega pojasnila v družbi ni h zadevah. — Ker nihče ne želi besede, prosi prvomestnik dovoljenja, da pismeno izjavi 7 potom slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Kranja lojalna čustva današnje velike skupščine do Najvišjega prestola. Sprejeto z burnim odobravanjem. i K sklepu se prvomestnik zahvaljuje mestnemu župnijskemu predstojništvu za Božjo službo v prelepo okinčani mestni župni cerkvi; za pobožnost vnemajoče cerkveno petje; vsem prijaznim bivalcem Škofjeloškega mesta, osobito mestnemu županu in župniku, odposlanstvu mestnega zastopa in zastopa bližnje občine Zminec; vsem narodnim društvom na ljubem njihovem sprejemu; vsem čč. zboroval -kam in zborovalcem; vsem delegatom naših posameznih podružnic; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob današnji veliki skupščini — prav vsem, katerim je pri srcu družba sv. Cirila in Metoda. Mestni župnik Ivan Tomažič izreka imenom vseh skupščinarjev družbinemu odboru, posebno pa vodstvu toplo zahvalo za vspešno in neumorno delovanje s prisrčno željo, da bi družba rastla, se razcvitala, krepila z novimi podružnicami ter ustanavljala še mnogo takih šol, ka-koršna je v Velikovcu. Skupščinarji pritrjujejo tej v nadaljno delovanje vspodbudljivi zahvali. Družba je vsled lojalno izjave XII. veliko skup. ščine prejela naslednji čostilni jo dopis: St 78. Častiti družbi sv. Cirila in Metoda v roke visokočastitega gospoda Tomo Zupan-a, c kr. pro fesorja, kn. škofijskega konzistorijalnega svetnika i. t. d. Kabinetna pisarna Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva je s pismom z dne 7. t. m. St. 4. vsled Naj višjega povelja prosila, da se letni veliki skupščini sv. Cirila in Metoda, katera se je vršila 5. avgusta t. 1. v Škofji Loki, za lojalno izražanje naznani Naj višja hvala Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva. O tem mi je čast naznaniti vsled ukaza vis. c. kr. deželnega predsedništva z dne 10. t. m. Stev. 3952. Kranj, dne 12. avgusta 1897. C. kr. okrajni glavar; Dr. Mihael Gstottenhofer s. r. IX. Popoludne ob 1. uri je bil skupni obed na Stemarjih. Udeležba je bila tolika, da je bil prostorni vrt zaseden. Med obedom je prav pridno 8virala domžalska godba. Z napitnicami je pričel prvomestnik Tomo Zupan nekako tako-le: Častita družba! Ljubezen slovenskih razumnikov do svojega rodil je stvarila družbo sv. Cirila in Metoda. Mi vsi, zjedinjeni ob veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ljubimo svoj narod in se združeni v tej ljubezni ponosno spominjamo 7* danes onega,ki tudi z ljubeznijo načeluježe desetletja združenim rodovom slovenskemu in vsem rodovom širne Avstrije — našega cesarja Fran Josipa. Slovenci mu vračamo ljubezen z ljubeznijo. Stareji če je naš viteški cesar — ljubljenci je. On je tisti srečni vladar, ki bi smel svojo v,enčano glavo položiti k sladkemu počitku slednjemu svojih državljanov v naročje. Zato Vas, slavna gospoda, pozivljem — da v ljubezni do presvetlega vladarja z menoj dvignete kozarec govoreč: Ljubitelj vseh svojih ljudstev — ljubljeni cesar Fran Josip naj živi! Po tej ob sviranju cesarske pesmi z velikim navdušenjem sprejeti napitnici je prvomestnik imenoval stoloravnateljem mestnega župana Niko Lenček-a, ki je takoj nazdravil družbinemu podpredsedniku Luki Svetec-u, kot slovenskemu starosti in kot vzgledno delalnemu in požrtvovalnemu Slovencu. Luka Svetec se je predgovorniku zahvalil ter napil mestnemu županu Niku Lenček-ji, mestnemu župniku Ivanu Tomažič u, čč. duhovščini, mestnemu prebivalstvu in osobito narodnim društvom, ki so z medsebojnim tekmovanjem priredila tako sijajen vsprejem in tako prijetno bivanje v Škofji Loki. Mestni župan odzdravlja Svetecu in napije družbinemu vodstvu povdarjajoč, da je mestno prebivalstvo s sprejemom velike skupščine storilo le svojo narodno dolžnost. Nazdravili so še: mestni župnik Ivan Tomaži fi pokrajinskim Slovencem; gdč. Amalija Sušnikova prvomestniku izročivši družbi 100 gl. pokroviteljnine ženske podružnice v Škofji Loki s prošnjo, da naj sprejme loške rodoljubkinje med pohvaljene družabnice; blagajnik Anton Koblar narodni eneržiji; dr. Arko slovenski slogi; stud. iur. Viktor Sušnik narodnemu ženstvu; dr. V a -lentin Krisper napredku delalne družbe sv. Cirila in Metoda; prof. dr. Anton Medved jedi-nosti kranjskih Slovencev, dež. poslanec, župnik Gregor Einspieler, slovenski vzajemnosti; g. Jaklič iz Trsta slovenskim materam; gospa Marija Skrinjarjeva iz Trsta narodno ženstvo oživljajoči družbi sv. Cirila in Metoda; g. Ravnikar iz Cerknega slovenski slogi; gdč. učiteljica Janja Miki avčičeva slovenskemu narodu; mestni ka-pelan v Celovcu Josip Rozman se je zahvaljeval v daljšem jedrnetem govoru za prejete darove, katere je družba naklonila koroškim Slovencem osobito pa za Velikovško šolo. Ko je tajnik Anton Žlogar prebral 34 došlih brzojavek, pričel se je koncert po četrturnem odmoru. Pri koncertu so sodelovali: »Katoliškodruštvo rokodelskih pomočnikov". »Bralno društvo", »Pevski klub", »Čitalniški tamburaški zbor" in domžalska godba. Vspored je bil skrbno izbran; pevke, pevci, tamburašice in tamburaši pa so s svojim izbornim izvajanjem koncertovih toček jasno označevali narodno napredujočo Škofjo Loko. Ob prijetni tej zabavi je zaplamtel na bližnjem hribčku Kamenitniku velikanski kres kot znamenje, da je nastopil čas odhoda. Udeležniki XII. velike skupščine so se razšli, in preverjeni smo, da jim ostane ta dan v Škofji Loki v preprijetnem spominji. * * * Brzojavno so pozdravili XII. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Škofji Loki: Celje, Slovensko in hrvatsko učiteljstvo, zbrano pri glavni skupščini „Zaveze slovenskih učiteljskih društev'u v Celju, kliče Vam boriteljem in izvrševateljem narodne ideje: Slava! Bog in narod! Odgovor: Odzdravljajoč Vaši čestitki Mirno, da vse učiteljstvo hrvatsko in slovensko deluje v Ciril-Metodovem duhu! Živeli zborovalci! Živel narod! Skupščina v Škofji Loki. Črnomelj. Bog blagoslovi plemenito delo pre-koristne družbe. Živeli zbrani skupščinarji! Schweiger, župan. Črnomelj. Doklžr Ciril in svit’ Metdd, Varujeta slovdnski rod — Slovenec stvarnika proslavljal, Najvikši bo qa blagosldvljal. Odbor 1. belokranjske ženske podružnice. Gornji Grad. V duhu z Vami, neumorno za ohranitev naše dece delujoči družbi kliče: Živela! Slava! Podružnica Gornji Grad. Gradec. Današnji skupščini kličemo gromoviti živio! Procvitaj družba plodonosno v bratski slogi in vzajemnosti. Triglav. Kamenik. Bog živi vrle skupščinarje, živeli! Kristina, Olga Grebenec, Anica Grašek. Koborid. Vam posvetujočim se za ohranitev mile mladine našemu narodu — voščijo najboljših uspehov ter kličejo srčni živio! Sestre Kobariške podružnice. Kočevje. Slavni potrelmi družbi in skupščinar- jem navdušeni naprej! Slovenci v Kočevju. Krško. Slava zborovalcem prekoristne družbe! Marija Pfeifer. Litija. V duhu, dragi, z Vami zbrani Kličemo: Bog Vas ohrani! Rodbina Bevk. Iritija. Kličemo na zdar slavni skupščini in odličnim zborovalcem gromoviti živijo. Amalija Jenko, Olga Jenko, Malči Hutter. Litija. Duh blagovestnikov Mas krčpi v narodnem boju! Ivan in Kristina Gregorčič. Litija. Z vsemi silami branimo svetinje narodne. Ne udajmo se! Slovensko bralno društvo. Litija. Srčen pozdrav zbranim skupščinarjem Rodbina Koprivnikar, Litija. Vse za blagor in prosveto naroda! Josip Damjan, župan. Litija. Slava družbi in skupščinarjem! Lovro in Ivana Tura. Ljubljana. Skupičinarjem srčni pozdrav. Bog daj obilo uspeha! Učitelji-vojaki: Lavtižar, Kosec. Dolnji Logatec. Logaške Slovenke pozdravljamo zbrano družbo, ter ji k\ ičetno: uspevaj diČno društvo v prospeh in slavo mili Sloveniji! Dolnji Logatec. Zadržana osebno udeležiti se pošiljam zbrani skupščini rodoljubne pozdrave. Ema Abram, tržaške podružnice predsednica. Mokronog. Če tudi tebi, družba zlata, včasih preti oblaki spora! Vendar neslogi Tvoji ne odpro se vrata, ker so ključarji Tvoji vajeni napora! Bralno društvo. Mokronog. Kdor želi med brati spora, Ta je narodu poguba! S takim vun iz teaa zbora! Th je kraj za rodoljuba. Mokronoški rodoljubi. Mokronog. Ne na levo, ne na demo, temveč naravnost naprij! Pot je znana, delo resno! Slogom do Uvenja skrajnih mej! Pirnat, Rohrman. Mokronog. Hvala B6gu, družba vrla, da visčk je Tvoj branik t Če tudi je osebnost brate sprla, do Tebe ne sega njihov bojni krik! Podružnica Mokronoška. Petmički dvor. Ciril- Metodov duh Slovence vse prešini, — da zvesto vdan bo vsak Bogu in domovini. Jareninski Slovenci. Planina. Naj združi vse ljubav nas domovinska, — pozdravlja Ta s čitalnica Planinska. Podboj. Pitdravlje. h Beljaka : Naj vodi družbo tudi tanaprej duh sloge, duh ljubezni, pravi duh slovenski. Prisegnimo danes skupaj, da za blagor domovine, na-predek naroda nikdpr nam skrb ne zgine. Rožanski Slovenci: Gabron, Rutar, Kobentar, Servicelj, RipiČ, Vospernik, Hribernik, Snoj, Hoji. Solkan. Ne vdajmo se: kličemo Vam v proslavo tugujoii ob gomili na braniku slovenskega naroda! Moška podružnica Prvačina. Solkan. V plodonosno bodrilo rodoljubnim sovrstnikom. Ženska podružnica Prvačina. Tolmin. Prepotrebni in prekoristni zborujoči družbi želi imenom moške podružnice najboljših vspehov v versko in narodno rešitev naše ljubljene mladine. And. Vrtovec, načelnik. TJkve. V slovenskih Vkvah zbrani rodoljubi Ko-rotanski kličejo dični družbi: Slava! Dekan Inčko, Selnik, dr. Exner, Grm, Svaton, Aicholzer. Vipava. Sveta Ciril in Metod! Skupščino blagoslovita, Složen ves slovenski rod Veri, domu ohranita! Podružnica Vipavska. Vransko. Vranska podružnica veselo pozdravlja skupščino in se strinja z njenimi sklepi. Gršak, Vrhnika. Do narodove sreče pot je mnoga, a glavna izmed vseh je sloga. Vodite nas po poti tej, da pridemo poprej naprej! Dekan Gantar, Bohinjec, Smolnikar, VoljČ. m Žuleč. Krepko se razcvitaj, dična družba, in vzgoji nam obilo čilih narodnih bojtvcev. Podružnica Žalec. Omenjati je še, da so povodom XII. včlike skupščine iznajdljive n&rodne dame nabrale za družbo velikih svot s prodajanjem vrpcev ter drugih stvarij in sicer gospe: Marija dr. Kušarjeva, Franja dr. Tavčarjeva, Ana dr. Zarnikova, Marija Zupančičeva in gospice: Helena Bavdek-ova, Mihela Javornikova, Franja Kobilčeva, Mici Kopačeva, Amalija Sušnikova in Leopoldina Trtnikova. Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov za leto 1896. in 1897. I Kranjsko. 1. Bistriški okraj na Notranjskem: Zenska podružnica. Ustanovljena 16. oktobra 1887. Ustanovnic 12, letnic 68, podpornic 22, skupaj 102. — Za 1. 1807. 24 gld. 40 kr. 2. Bled: Ustanovljena 80. marcija 1886, z odi. min za notr. fit. 4775 1. Predsednik: J. Peternel, posest.; 2 tajnik Josip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah'; 3. blagajničarka gospica Ka-tinka Drol-ova, učiteljica. Namestniki: 1. Anton Hudovernik, posestnik ; 2. in 3. —. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 5, letnikov 59, skupaj 69. — 41 gld. 29 kr. za 1 1896. in 39 gld. 31 kr. za 1. 1897. 3. Brdski sodnijskl okraj: Ustanovljena z odi. dež. vlade 24. septembra 1886, St. 9627 — 1. Frančišek Kadunec, župnik v KraSnji; 2. Mato Hafner, not. kand.; 3. Janko Janežič, mestni učitelj v Ljubljani. Namestniki: 1. f Janko Kersnik, deželni poslanec, graSčak. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 8, letnikov 61, podpornikov 8, skupaj 79. — Gld. 82-62 za I. 1896. in 63 gld. 30 kr. za 1. 1897. 4. Cerklje na Gorenskem: Ustanovljena 1. 1889. 1. t Andr. Papiren, nadučitelj in župan; 2. Fran Krek, kapelan; 3. Radoslav Hočevar, farmacevt. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 28, podpornikov 18, skupaj 69. — Gld. 41 za 1. 1896. in 47 68 za 1. 1897. 5. Crknloa In okolica s sedežem na Rakeku: Zenska podružnica. Ustanovljena 30. avgusta 1892, z odi. St. 11.278. — 1. gospa Matilda Sebenikar-jeva na Rakeku; 2. gdč. • •• • •> " ■ - '• * • - ■ - n 108 Marija Werli-jeva v Oknici; 3. gospa Klementina Pis-eva v Crknici. Namestnice: 1. gospa Manica ifilavi-eva v Oknici; 2. g. Marija Zagorjan-ova v Oknici; 3. gospa Fani de Schiava-va. Odbornice za Crknico gospe: Zofija Serk-ova, Marija Pogačnik-ova in Karolina IVerli-jcva; za Begunje: gospa Antonija Strgulec-eva; za Grahovo: gospa Agneza Krajec-eta; za Unec.- gospa Alojzija Jerian-ova; za Martinjak : gospa Franja Prtmrov-ova; za Hakek gospa Karolina Gaspari-jeva, gospa Marija Zecha-va, gospa Marija Jlieng-ova in za Ivanje Selo: gdč. Kristina Modic-eva. — Pokroviteljici 2, letnic 84, podpornic 1, skupaj 87. — Gld. 32-80 za 1. 1896. in 130 za 1. 1897. 6. Črnomelj: M očka podružnica: Ustanovljena leta 1886, potrjena dne 21. marcija 1887 vsled odi. c. kr. okr. glavarstva v Črnomlju. 1. Fran Šetina, učitelj; 2. H. Justin, učitelj; 3. Janko Schiveiger, posestnik. — Ustanovnikov 5, letnikov 34, podpornikov 2, skupaj 41. — Gld. — — 7. Črnomelj: Prva belokranjska ženska podružnica. Ustanovljena 8. oktobra 1. 1892. 1. Gospa Zofija llariag-ova; 2. Gdč. Rafaela Inglič-eta; 3, gdč. Magda Pezilirec-eva. Namestnice: 1. gospa Albina Bučarjeva; 2. gdč. Minka UrbanHiuva; 3. gdč. Olga Haring-ova. Ustanovnic 6, letnic 36, skupaj 42. — Gld. 2315 za 1. 1896. in 82 gld. za leto 1897. 8. Gorenaka Oolina: Sedež v Kranjski Gori. Ustanovljena z ministr, odlokom dnd 8. aprila 1886, St. 6134.— 1. Anton Žlogar, župnik in tajnik družbi sv. Cirila in Metoda; 2. Josip Bregar, nadučitelj; 8. Josip Vrankar, kapelan. Namestniki: 1. dr. Frančišek Kogoj, okrožni zdravnik ; 2. Ga-Spar Lavtižar, podžupan. Kot poverjenika za Belo Peč: Ignacij Ferlin, župnik in Avgust Mal Ig, c kr. poStur; za Rateče: J. Pintbach, župan in J. Jalen, gostilničar; za Dovje. Jakob Aljaž, župnik in J. Janim, župan; za Jesenice: Alojzij Schreg, c. kr. poStar in Jakob Mutijan, kapetan; za KoroSko Belo: Avgust Turk, župnik m Anton Soklič, župan. Pokrovitelja 2, ustanovniki H, letnikov 42, podpornikov 53, skupaj 100. - Gld. 70-20 za 1. 1896. in gld. 44-75 za 1. 1897. 9. Idrija: Moška podružnica Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade Kranjske 1. sept. 1886, St. 8837. 1. Alojzij Novak, c. kr. Šolski ravnatelj; 2. Ivan Petrič, c. kr. pisar; 3. Lavoslav Pogačnik, c. kr. pomočni pisar. Namestniki: 1. Josip Šepetavec, trgovec; 2. Frančišek Vončina, c. kr. paznik; 3. Matija Seljak, c. kr. rudar. Pokrovitelj 1, usta novnikov 11, letnikov 24, podpornikov 44. skupaj 80. — Gld. 43 28 za 1. 1896. in gld 30-37 za 1. 1897. 10. Idrija: Zenska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade dne 29. oktobra 1892, št. 13.037. 1 gospa Dragotina Lapajm-jeva, posestnica; 2. gospa Dragotina šotola-va; 8. gospa Natalija Šepet avee-eva. Namestnice: 1. gospa Lucija Miliimki-jeva ; 2. gospa Marija Lev stek- ova; 3. gospa Marija L ipajne-jeva. Pokroviteljica 1. ustanovnic 21, letnic 66, skupaj 88. — Gld za leto 1896 in gld. 50 za 1 1897. 11. Kamenik z okolico: Moška podružnica. Ustanovljena 31. marcija 1889., št. 3602. l.Josip Močnik, mestni župan; 2. Josip Hribar, učit ; 3. Josip Sadnikar, c kr. okr. živino-zdravnik. Namestniki: 1. Ivan Žurgi, trgovec; 2. Janko Orašek, trgovec in hišni posestnik; 3. Frančišek Jlajek, tovarnar. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 10, letnikov 47 skupaj 67. - Gld 12118 za 1. 1896. in gld 67-30 za’ leto 1897. 12. Kamenik: Zenska podružnica. Ustanovljena 6 sept. 1891. 1. f gospa Julija Motnik-ova, soproga mestnega župana; 2. gospa Marija Vremiak-ova, soproga obč. tajnika; 3. gospa Kristina Pajdiga-Janeiič-eva, Namestnice : 1. gospa Alojzija Žargi-jeva, soproga trgovčeva; 2. gdč. Antonija Potak-ova; 3. gdč. Terezija liarolnik-ova Pokroviteljica 1, ustanovnici 2, letnic 35, podpornic 20, skupaj 58. — Gld. 37 za 1. 1896. in gld. 42-16 za 1. 1897. 18. Kostnnjevlškl okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 12, maja 1890, št. 5826, intimacija c. kr. okr. gla- 110 varstva 22. maja 1890, št. 9788. 1. Aleks. Hudovernik, c. kr. notar; ‘2. Oton Vidic, not. kand ; 9. Janko Hudovernik, not. kand. Namestniki: 1. Lavoslav Abram, nadučitelj; 2. Božidar Lappein, c. k. davk. pristav; 3. Karol Troit, učitelj v Št. Jarneji. — Ustanovnikov 6, letnikov 35, skupaj 41. — Gld. — — 14. Kranj: Moška podružnica: Ustanovljena 28. novembra 1885., štev. 4428. 1. Vinko Majdič, veletržec; 2. f Avgust Drukar, not. koncepijent; 3. Frančišek Luznar, učitelj na Primskovem. Namestniki: 1. Ferdo Polak, trgovec; 2. Ferdo Sajoti", trgovec; 3. dr. Val. Štempihar, odvetnik. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 15, letnikov 53, podpornik 1, skupaj 73. — Gld. 76-40 za 1. 1896 in gld 91 za 1. 1897. 15. Kranj: Zenska podružnica. Ustanovljena 13. avgusta 1892. z odlok. št. 10.889. 1. gospa Leopoldina Šavnik-ova, soproga mestnega župana; 2. gospa Helena Pavšlnr-jeva, soproga posestnikova ; 3. gospa Josipina Omers-ova, soproga trgovčeva. Namestnice: 1. g. Matilda Mi^dH-eva, soproga veletržčeva; 2. gdč. Pavla Omers-ova; 3. gospa Marija Drukar-jeva, soproga notar. kand. Pokroviteljica 1. usta-novnic 21, letnic 84, podpornica 1, skupaj 107 — Gld. 107-20 za 1. 1896. in gld. 79 za 1. 1897. 16. Kropa-Kamena Gorica Dobrava: Ustanovljena z minist. odi. dne 30. marcija 1886., št. 4774. 1. Josip Pogačnik, drž. poslanec in posestnik v Podnartu; 2. Fr. Šolar, tajnik zadrugo v Kropi; 3. Josip Korošec, nadučitolj v Kropi. Namestniki: 1. Ignacij Xupan, posestnik m izdelovatelj orgelj; 2. Ivan Hupati, izdelovatelj orgelj v Kameni Gorici; 3. Mihael Peejak, trgovec v Kameni Gorici Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, letnikov 37, skupaj 49 — Gld. 146 za 1. 1896. in gld. 140 20 za I. 1897. 17. Kriko In okolica: Moška podružnica. Ustanovljona 6. marcija 1887, z odlokom deželno vlade v Ljubljani 24. marcija, št. 8013. 1. Dr. Ivan Mencinger, odvetnik; 2. dr. Tomo Uomih, melč. Sole učitelj; 3. F. Vernovbk, uradnik v pokoju. Namestniki: I. A. Gregorin; 2. G. Križman; 3. Ivan Lapajne, ravnatelj mešč. šole. — Ustanovnikov 7, letnikov 32, skupaj 39. — Gld. — — 18. Krško in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade v Ljubljani 27. julija 18)4, št. 13.985. — 1. gospa Marija Pfeifer-jeva; 2. gdč. Ana Smi-dinger-jeva; 3. gdč. Marija Kessler-jeva. Namestnice: 1. Gospa Amalija Jugovit-eva; 2. gospa Leopoldina Kalan-ova; 3. gospa Ivanka Lilek-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnice 4, letnic 52, podpornic 10, skupaj 67. — Gld. 43 30 za 1. 1896. in 25-10 za 1. 1897. 19. Litija: Ustanovljena 1. novembaa 1886. štev. 10.929. 1. Jernej Zupančič, duhovnik; 2. Luka Svet ec, podpredsednik družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar; 3. Fran Knajlii, trgovec in posestnik v Šmartnem. Namestniki: 1 Valentin Ponči««, uradnik; 2. Martin Molek, župnik; 3. Fran » Slanec, posestnik v Litiji; — Pokroviteljev 17, ustanovnikov 7, letnikov 41, podpornikov 84, skupaj 149 — Gld. 170 za 1. 1896. in gld. 165 za 1. 1897. 20. Ljubljana: Prva ljubljanska. Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 14. oktobra 1885, št. 10.133. 1. Ivan Oogola, predsednik notarski zbornici, c. kr. notar; 2. Karol Pleiueie, notarski koncipijent; 3. Ravnatelj Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe. Pokroviteljev 27, ustanovnikov 29, letnikov 30, skupaj 86. — Gld. — 21. Ljubljana: Šenklavško-frančiškanska ženska podružnica. Ustanovljena 25. julija 1892. 1. Gospa Franja dr. Tavlar-jeva; 2. gospa Ter. dr. Jenko-va; 3. gospa Franja dr. Gregorit-eva. Namestnice: 1. gospa Ana Lah-ova; 2. gospa Lina dr. Hudnik-ova; 3. gospa Julija dr. Perjančič-eva. . Odbornice: gospa podžupanova Marija dr. Bleiweis-ova pl. TrsteniAka, gospa Marija Graeelli-jeva, gospa Marija dr. Kušar-jeva, gospa veletržca Uršula Souvan-ova in gospa Marija dr. Zupanč-eva. Pokroviteljic 7, ustanovnic 20, letnic 71, skupaj 98. - Gld. 29120 za 1. 1896. in gld. 48 za 1. 1897. 22. Ljubljana: Št. jakobska-trnovska moška. Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 29. marcija 1886, št. 3164. fif ; • ' ------------ "• 'V' , 112 1. dr. Fran Papež, odvetnik in deželni poslanec; 2. Josip Pichler, c. kr. okr. tajnik v pok.; 3. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, nadzornik družbi sv. Cirila in Metoda; Namestniki: 1. Mavrilij Šarabon, mest. katehet; 2. Jernej Bahovec, hišni posestnik in komptoarist; 3. Karol Lahajnar, hišni posestnik. Pregledovalec računov: Lavoslav Btlar, vpok. šol. ravnatelj in Dragotin Žagar, dež. blagajnik. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 14, letnikov 53, podpornikov 20, skupaj 92. — Gld. 105 za 1. 1896. in gld 7074 za 1. 1897. 23. Ljubljana: Št jakobska-trnovska ženska. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 4. avgusta 1892. št. 9298. 1. gospa Ivana ZupanM-eva, stavbenikova soproga; 2. gospa Gabrijela Žužek-ova, nadinženerjeva soproga ter gospici ltrigita in Tera Souvan-ovi; 3. gdč. Jelica Lazarjeva in gospa Helena Vidmar-jeva. Namestnice: 1. gospa Marija dr. Kuiar-jttva; 2. gospici Marijanica Proeentc-eva in Ivanka Vidtnar-jeva; 3. gospa Marija Petroviii-eva in gdč. Leopoldina Trtnik-uva. Odbornice : gospa Franja dr. Tavčar-jeva, dež. odbornika soproga, gospa županja Milica Uribar-jeva, gospa veletržceva Uršula Souvan-ova, gospa trgovčeva Jelena Naglas-ova, gospa profesorjeva Marija Peruitek-ova, gospici mestni učiteljici Minka Murolt-ova in Ivanka Praprotnik-ova. Pokroviteljic 9, ustanovnic 14, letnic 136, podpornic 162, skupaj 311. — Gld. 94 za leto 1896. in gld. 647 79 za 1. 1897. 24. Ljubljana: Šentpetrska moška. Ustanovljena z odlo kom c. kr. ministerstva notranjih zadev dne 14. aprila 1886, št. 5771. 1. Martin Muleniek, župnik; 2. Julij Dev, živinozdravnik; 3 Mihael Bulovee, semen, podvodija. Namestniki: 1. Viktor Jiohrman, tovarnar; 2. Frančišek J. Mulaiek; H Ivan Honal, knjigovez. Odbornik.- Jakob Furlan, mestni učitelj. Pregledovalca računov: Ivan Murnik, ces. svetnik, dež. odbornik i. dr. in Aloj. Poljanec, ravn. prisilne delalnice. Pokroviteljev 9, ustanovnikov 24, letnikov 57, skupaj 90. - Gld. 376 80 za 1. 1896 in 79 gld. za 1. 1897. 25. Ljubljana: Šentpeterska prva ženska v Ljubjani. Ustanovljena 12. julija 1891. 1. g. Ana dr. Zamik-ova, posestnica; 2. gdč. Helena Bavdek-ova, posestnica; 3. gospa Marija Terček-uva, veleposestnica. Namestnice: 1. gospa Marija Gro.šelj-eva, trgovčeva soproga; 2. gospa Josipina Dev-ova, soproga živinozdravniku; 3. gdčna. Mici Ko/iač-eva. Pokroviteljice 4, ustanovnic 21, letnic 106, podpornice 3, skupaj 134. — Gld 669-65 za 1. 1896. in 518 gld. 78 kr. za 1. 1897 26. Logatec: Moška podružnica Ustanovljena 6. januarija 1887. 1. Tomo Toluzzi. Gld. — • — 27. Logatec: Ženska podružnica Ustanovljena 21.avgusta 1892, z odlokom c. kr. deželne vlade št. 9854. 1. gospa Josipina Tulazzt-jeva; 2. gdč. Ivanka Arko-va; 3. gdč. Alojzija Skala-va. Namestnice: 1. gospa Amalija Majdii-eva; 2. gospa Ana Turk-ova; 3. gdč. Mimi Tolazzi-jeva. Pokroviteljici 2, ustanovnice 3, letnic 40, podpornic 10, skupaj 65. Gld. 100 za 1. 1896, in 137 gld. za 1. 1897. 28. Loški Potok: Ustanovljena s c. kr. minister, odlokom dnd 28. aprila 1886, št. 6133. 1. Anton Mori, župnijski administrator; 2. Andrej ('tar, učitelj; 8. Ivan Kveder, občinski tajnik. Namestniki: 1. Frančišek Zakrajšek, župnik v Dragi; 2. Bernard Attdoljiek, učitelj v Dragi. 3. — — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 19, podpornikov 21, skupaj 69. — Gld. 4.T50 za 1. 1997. 29. Meniševska v Begunjah: Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 16. novembra 1886, št. 10.511. —.—. Ustanovnikov 10 Gld. —• 710. Metlika: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 16 aprila 1886. št. 4866. 1. Anton Alti, dekan v Semiču; 2 Anton Navratil, zasebnik v Metliki; Namestniki: 1 Fran Štajer, c. kr. notar v Metliki; 2 Fran Zupan, davčni pristav; 3. Andrej Šest, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Ustanovnikov 9, letnikov 32 skupaj 41. — Gld. 950 za 1. 1896. in —•— za 1. 1897. 31. Mokronog: Ustanovljena z ministerijalnim odlokom let* 1886, št. 1, 1. Stanko Pirnat, c. kr. notar; '2. Josip Rohr-mann, notarski kandidat; 3. Edmund Bohinec, učitelj. Namestniki: 1. Josip Pogačar, c. kr. kancelist; 2. Jernej Ravnihar nadučitelj; 3. Jernej Sbil, trgovec. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 6, letnikov 32, skupaj 40. — Gld. 38 67 za 1. 1896. m 49 gld. 26 kr. za 1. 1897. 32. Naklo z okolico na Gorenjskem: Ustanovljena 18. septembra 1687. Gld 33. Novo Mesto: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 3. marcija 1886. St. 83i8. J. Vilko Rohrmann, adjunkt; 2. Otmar Skale, c. kr. okrajni živinozdravnik; 3. Ivan Krajec, tiskar. Namestniki: 1 Ivan Škerlj, c kr. sodni svetnik; 2. Gustav Guzelj, c. kr. sodni adjunkt; 3. Jurij Pfeifer, c. kr. fin. nadkomisar. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 16, letnikov 80, skupaj 100. — Gld. 100 za 1. 1896. in 180 gld. za 1. 1897. 34. Pivka s sedeZem v Št. Petru: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade 3. oktobra 1886., St 9917. i. Ivan Zupan, kurat; 2. Andr. Lavrentii, gostilničar; 3 Mihael Kalan, nadučitelj. Namestniki: 1. Fran Groznik, vikar v Zagorju; 2. Štipko Jelenec, učitelj v Trnju; 3. Simon Punčuh, nadučitelj v Slavini. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 22, letnikov .r>2, skupaj 76. — Gld. 36 za 1. 1896. m bb gld. zal. 1897. 86. Poljanska Dolina: Ustanovljena 17. septembra 1886. 1. Jernej Ramtivei, župnik v Poljanah; 2. Valentin Šubic, podobar; 3. Fran Grošelj, posestnik. Namestniki: 1. Fran Petrovčič, ^župnik na Trati; 2. ltadivoj Rant, učitelj; 3. Alojzij Giucotnini. Pokrovitelj 1, nstanovniki 3, letnikov 41, podpornikov tl, skupaj 66. — Gld. 20 za I. 1896. in 26 gld. za I. 1897. 36. Postojlna: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 13 avgusta 1886, št. 8083, 1. Gregor Piki, trgovec; 2. Josip Brdar, kapetan; 3. Itibard Sel/er, tiskar Namestniki: 1. Anton Ditrich, trgovec; 2. Alojzij Kraighr, trgovec. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 26, letnikov 29, skupaj 58. — Gld. 100 za 1. 1898. in 75 gld. 28 kr. za 1. 1897. 37. Postojina: Ženska podružnica. Ustanovljena 28.julija 1892, potrjena dne 17. aprila 1893 z odlokom c kr. dež. vlade št. 2161. 1. gospa Josipina Viiii-eva, nadžupanova soproga ; 2. gdč. Malči Vičič-eva, nadžupanova hči; 3. gospa Josipina Kraigher-jeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Z' fija Smolič-cva; 2. gospa Franja Thumova, soproga c. kr okrajnega šolsk. nadzornika; 3. gospa Marija Pikl-ora. Pokroviteljica 1, uslanovnic 6, letnic 54, skupaj 38. - Gld. 7 za 1. 1896. in 6. gld. za 1. 1897. 38 Prem: Ustanovljena dne 3. septembra 1886, z odi. c. kr. deželne vlade, St. 8964. 1. Nikolaj Križaj, župnik; 2. Josip Kostanjevec, nadučitelj; 3. Anton Grahor, zasebnik Namestnik : 1. Fr. Žnidaršič, trgovec. Ustanovnikov 5, letnikov 19, podpornikov 14, skupaj 38. — Gld. 7 za 1. 1896. in 6 gld. za 1. 1897. 39. Radovljica: Ustanovljena 26. septembra 1892. 1. dr. Ivan Vilfan, advokat; 2. Andr. Gerčar, nadučitelj; 8. Frančišek Mulej, trgovec Namestniki: 1.-----------; 2. Vinko Hudovernik, sodiščni pisar; 3. Apton Gntndner, c. kr. davkar. Pokrovitelj 1, ustanovniki 4, letnikov 50, skupaj 55. — Gld. 18 za 1. 1896. in 5 gld. za 1. 1897. 40. Ribnica: Ustanovljena z min. odlokom 5. februvarija 1886, štev. 1871, c. kr. okr. glav. Kočevje 18 februvarija 1886, št. 2218. 1. — - ; 2. Andrej Podboj, posestnik; 3.---------------. Namestniki: l.SvčtnikFr Višnikar, dež. poslanec; 2. Josip Vogljar, župnik, za Sodražico; 3 Ivan Komljanec, c. kr. gimn. profesor-, za Kočevje. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 76, podpornikov 23, skupaj 118. — Gld.—-— 41. Seliča na Gorenjskem: Ustanovljena 31 maja 1886, z odi. c. kr. okr. glavarstva v Kranju, št 5007 1. Župan Fr. Ktibarf posostnik; 2. Josip Grošelj, podobar; 3. Miha Bergant, posestnik. Pokroviteljica 1, letnikov 25, skupaj 26. — Gld. 18 20 za L 1896. in 14 gld. 20 kr. za 1 1897. 42. Senožeče: Ustanovljena z odlokom c kr. deželne vlade v Ljubljani 23. aprila 1886, štev. 4933 1. Ignacij Okoren, župnik; 2. — —; 3. Anton Jemec, kapelan. Namestniki: 1. — —; 2. Ivo Trošt, učitelj; 3. Josip Meden, posestnik. Ustanovnikov 6, letnikov 37, podpornikov 12, skupaj 55. — Gld. 43. Smledenik: Ustanovljena 29. junija 1887. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, skupaj 12. — Gld. — 44. Stari Trg pri Ložu: Moška podružnica Ustanovljena dne 12 febr. 1893 z odi. c. kr. dež vlade dne ll.januv. 1893, št. 16.820 de 1802. 1. Frančišek Strašek, c. kr. notar; 2. Ferdo Vigcle, učitelj; 3 Ivan Benčina, posestnik. Namestniki: 1. Frančišek Peče, trgovec; 2 Frančišek Žagar, posestnik; 3. Jakob Žebre, učitelj. Pokrovitelja 2,'ustanovnikov 6, letnikov 17, skupaj 25. — Gld 100 za I. 1896. in —'— za I. 1897. 45. Stari Trg pri Ložu: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 12. 1'ebr. 1893. 1 gospa Franja Žagar-jeva; 2. gospa Franja Seitberger-jeva; 3. gdč. Viktorija Pete-jeva. Namestnice: 1. gospa Kati Grohmann-ova; 2. gospa Olga Pete-jeva; 3. gospa Marija Vigete-va. Letnic 24, skupaj 24. — Gld — - 40 Šiška: Ustanovljena 17. febr. 1886. 1 Jakob Matjan, posestnik; 2. Josip Tavčar, uradnik; 3. Anton Bojina, slikar. Namestniki: 1. Anton Jatoriek, nadučitelj; 2. Ivan Sana, posestnik; 3. Frančišek Drenik, posestnik in Frančišek Bizjan, slikar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 11, letnikov 81, podpornikov 62, skupaj 106. — Gld. 136 za 1. 1896. in 60 za I. 1897. 47. Škofja Loka: Moška podružnica Ustanovljena z rnini-sterskim odlokom dne 28. marcija 1886, št. 1772. 1 Ivan Tomaiii, mestni župnik; 2. — ; 3. Vinko Premk, c. kr. davčni pristav. Namestniki: 1 Leon Lacrit; 2. Avgust Sušnik; 3. —. Pokrovitelj I, ustanovnikov 7, letnikov 43, skupaj 51. — Za I 1897. združena z žensko podružnico 131 gld. 50 kr. 48 Štofja Loka in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 24. februvarija 1894 z odlokom c kr. deželne vlade, št. 1551. 1. gospa Helena Hafner-jeva; 2. gdčna. Ivanka Hafner-jeva; 3. gdč. Jerica Dolenl-eva. Namestnice: l.gdč. Marija Klun-ova; 2. gdč. Pavla Deisinger-jeva. Pokroviteljici 2, ustanovnice 3, letnic 41, skupaj 49. — Gld. 23 za 1. 1896. in za 1. 1897. skupaj z moško. 49. Trnovo-Bistrica: Ustanovljena 13. avgusta 1886 z odlokom c kr. vlade kranjske pod št 47. navedeno svoto. 1. Ivan Vesel, dekan v Trnovem; 2. Janko Kahni, c, kr. notar, 3. Ivan Valenlič-Severjev, posestnik. Namestniki: 1.Martin Zamik, nadučitelj; 2. Davorin Judnii, učitelj; 3. Andrej Ur Hi, uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 37, skupaj 67. - Gld. 32 za 1. 1896 in za I. 1897. 50. Turijak: Ustanovljena 26. marcija 1886. 1. Lovro Gerjol, župnik; 2. Alojzij Vdovii, posestnik; 3 Ivan Kožar, posestnik. Namestniki: 1. Jakob Gruden, župnik v p ; 2. Frančišek Grebenec, trgovec; 3. Mihael Vdovii, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 0, letnikov 27, podpornikov 22, skupaj 56. - Gld. za 1. 1896 in 6 gld. za 1. 1897. 51. Velike Laščlce: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Kočevju 2. januvarija 1896, št. 12.271. Načelnistvo: 1. gospa F.ma Suflaj-eva, soproga c. kr. dež. sod. svetnika; 2. gdč. F.ma Su/laj-eva; 3. gdč.' Olga Grebenleva. Namestnice: 1. gospa Ana Globolnik-ova, soproga c kr. notarja in gospa Terezina Grebenleva; 2. gdč. Tinica Grebenleva in gdč. Pavla Gbtzl-ova; 3. gdčna. Danica Šufljaj-eva in gdč. Pavla lloievar-jeva. Odbornici: gospa Mici lioganoc-eva in gospa Roza Benedik-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnice 3, letnic 62, skupaj 66. — Gld. 192 za 1. 1896. in 140 gld za 1. 1897. 52. $t. Vid nad Ljubljano: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 12. decembra 1892, St. 16.434. 1. — — ; 2. gospa Zofija Vartol-ova; 3. g. Franja Cirman-ova. Namestnice: 1. gospa Marija Sil-eva; 2. gospa Marija Pelnik-ova; 3. gospa Terezija Kanl-eva. Pokroviteljica 1, ustanovnice 3, letnic 50, skupaj 54. — Gld. —za 1. 1996. in 12 gld. 50 kr. za 1. 1897. 63. Vipava: Ustanovljena z odi. c kr. dež. vlade 21. septembra 1886, St. 965 . 1. Matija Erjavec, dekan; 2. Rud. Dolenec, učitelj; 3. Radoslav Silvester, trgovec. Namestniki: 1. Štefan TomMt; 2. Miha Arko, dekan v Idriji; 3. A. Hrovatin. Pokroviteljica 1, ustanovnikov 16, letnikov 39, skupaj 56. — Gld. 26 37 za I. 1896. in 18 gld za 1. 1897. 64. Vrhnika: MoSka podružnica. Ustanovljena dne 19. mar-cija 1887, potrjena za pravni obstoj z odlokom c. kr dež. vlade 19. aprila 1887, St. 4123. 1 dr. Janko Marolt, okr. zdravnik; 2. Luka Smolnikar, kapelan; 3. Ivan Gruden, c. kr. davkar v p. Nanestniki: 1. Gabrijel Jelov.šefe, deželni poslanec in župan; 2. Alojzij Laznik, učitelj; 3 Josip Kuviič, c. kr. davčni kontrolor. Odbornik za Borovnico: Frančišek Pa/zler, nadučitelj. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 20, letnikov 39, skupaj 63 — Gld.^59 za 1. 1896. fn 62 gld. 50 kr. za I. 1807. 65. Vrhnika: Zenska pod ružnica. Ustanovljena 10. oktobra 1892. z odlokom c. kr deželne vlade St. 12 368. 1. Gospa Mici dr. Marolt-ova, soproga okr. zdravnika; 2. gdč. Ana Poiir-jeva, učiteljica; 3. gospa llerta Komotar-jeva; soproga c kr. notarja. Namestnice: I. Gospa Marija Gruden-ova, soproga c. kr. davkarja v p.; 2. gdč. Mici Trmr-jeva, posestnikova hči; 3. gospa Kati Flis-ova, soproga c. kr. knjigovodje. Pokroviteljice 3, ustanovnic 6, letnic 62, skupaj 61. — Gld. 142 zn I. 1896 in 62 gld. 50 kr. za I. 1897. 66. Zagorje ob Savi: Ustanovljena dne 17. novembra 1892 z odlokom okr. glavarstva St. 3152. 1. Andrej Maaer, posestnik ; 2. FrančiSek Perme; 3. Frančišek Mandelj. Namestniki: 1. Pavel II'einbtrger; 2. Jakob Hrastelj; 3. I.nvosiav Jerin. Pokrovitelji 4, ustanovniki 3, letnikov 20, skupaj 27. —• Gld. 20 za 1. 1896. in —'— za 1, 1897. 67. Zatlčina-Visnja Gora: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 3. septembra 1886. St 99».3. 1. — ; 2. Janko Skrbiner, nadučitelj; 3 J. Škufca, posestnik. Namestniki: 1. J. Pirnat, c. kr. notar v Zatičini; 2. Fran Kovač, nadučitelj v Zatičini; 3.------. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 14, letnikov 15, skupaj 32. — Gld. — •—. 68. Železniki na Gorenjskem: Ustanovljena 17. junija 1886, St. 5. 1- — —; 2. Jakob Dermota; 3 1 C. Demšar, trgovec. Namestniki: 1. Josio Levičnile, učitelj; 2. Fran. Oblak; 3. Anton Klemenčič Pokroviteljica 1, letnikov 14, podpornikov 12, skupaj 27. - Gld. 100 za 1. 1896 in za 1. 1897. 69 Žužemberk in okolica: Ustanovljena z odlokom c kr. dež. vlade 2. julija 1887. št 6490 1. Jakob Dereani, posestnik; 2. Ivan Pehani, posestnik; 3. Henrik Povie, kapelan. Ustanovnikov 11, letnikov 56. skupaj 67. — Gld. 55’24. za 1 1896. in 43 gld. 10 kr. za 1. 1897. II. Stajarsko. 1- Brasloviče: Ustanovljena dne 3 marca 1886, z odlokom ministerstva za notranje zadeve. Sl. 6621. 1 Matija Stoklas, dekan; 2. Frančišek Pečnik, kapelan; 3. Frančišek S/torn, posestnik. Namestniki: 1. Ivan Vrankovič, posestnik; 2. Frančišek Korun, posestnik ; 3. Frančišek Pristan, posestnik. Ustanovnikov 13, letnikov 31, podpornikov 16, skupaj 60. _ Gld. 17 33 za 1. 1896. in 20 gld. 85 kr. za I. 1897. 2. Breški okraj v Brežicah: Ustanovljena z odi. vis. vlade 27. julija 1890. št 16.332. I. Andrej Tmvak, posestnik; 2. Alojzij ('iie.k, mest. kapelan; 3 Josip MeiUek, mest. župnik. Namestniki: 1. Josip Šetinee, adv. kone.; 2. Josip Atjreč, adv. uradnik; 3. Favoslav Schtventner, trgovec. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, letnikov 24, skupaj 36. — Gld. 19 za 1. 1896. in 184 gld. za 1. 1897. 3. Celje: Moška podružnica. Ustanovljena z minist. odi. 24. decembra 1885, St. 3668. 1. dr. Dečko, odvetnik; 2. Fran Lončar, tajnik celjske posojilnice; 3. dr. Frančišek Kutina, adv. kand Namestniki: 1. Frančišek Irgel, vikar ; 2. Ivan Vaolcen, tajnik »južnošlajarsko hranilnice«; 8. Dra- gotin Treo, odv. kand. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 8r letnikov 45, skupaj 58. — Gld 77-92 za 1 1896. in 11 gld. 30 kr. za 1. 1897. 4. Celje: Ženska podružnica Ustanovljena 19. novem. 1893 z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu. St 29.547. 1. gospa Ter. dr. Sernec-eva; 2. gospa Zavadlal-ova; 3. g. Marija Glaeer-jeva. Namestnice: 1. gospa Roza Vrečko-ra; 2. g. Minka Joit-ova; 8. — —. Letnic 40. Gld. —•— 5. Gornji Grad: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 27. februvarija 1896, St. 2593. 1. Anton Svetina, c. kr. notar; 2. in 3 Ignacij Si junec, učitelj. Namestniki: 1. Anton Rodošek, župnik v Šmartnem; ‘2. in 3. — —. Ustanovnikov 23, letnikov 25, podpornikov 20, skupaj 68. — Gld. 30 za 1. 1896. in —- za 1. 897. 6. Gradec: Akademiška podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne 26. januvarija 1886, št 1112. 1. Slavko Krmarnare stud. iur.; 2. Frančišek Korošec, stud. iur.; 3, Fran Ceh, stud. med. Namestniki: 1. Hinko Dolenec, stud. med.; 2. in 3. Ljudovik Hrence, stud. iur. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, letnikov 23, podpornikov 8, skupaj 37. — Gld. 100 za 1. 1896. in 100 gld. za I. 1897. 7. Gradec: I z v a n a k a d e m i š k a podružnica. Ustanovljena z min odi. 15. maja 1886, St. 7231. 1. dr. F’rančišek Žiiek, zdravnik; 2. Anton Vatnbtrger, kurat deželno-prisilne de-lalnice v Messendorf-u; 3. Frančišek llrašteec, c. kr. okr. sodnik v pok. Namestniki: 1. Avgust Skočir, župnik v dež. bolnici; 2. Gustav Premru; 3. Ivan Sadnikar, trgovec. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 23, letnikov 141, skupaj 167. - Gl. 18810 zn I. 1896. in 340 gld. za 1. 1897. 8. Št. Jurij ob Južni železnici: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr nninestnifitva 8. maja 1886, Sl. 896. 1. Frančišek 1iratkovii, kapelnn; 2. Josip Culek; 3, Anton Rataj, posestnik. Namestniki: I. Ivan Hren; 2 Anton Munda; 3. Jakob V ret ko. Ustanovnikov 6, letnikov 31, podpoinikov 8, skupnj 41. — Gld. 60 za 1 1896 in 74 gld. za I. 1897. 9. Št. Jurij ob južni železnici: Ženska podružnica. Usta-novljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 9. novembra 1891., št. 19 609. 1. gospa Ant. Kavčič-eva, trgovčeva soproga; 2. gdč. Ana liiipschl-ova; 3. gdč. Antonija Kavčič-eva. Namestnice: 1. gospa Nežika Pisančeva; 2. gdč. Ter. Praunsvis-ova; 3. gdč. Dragica Ipavčeva. Pokroviteljici 2, ustanovnic 6, letnic 53, podpornic 14, skupaj 74 — Gid. 50 za 1. 1896. in za 1. 1897. 10. Konjice: Ustnnovljena z min. odlokom 26. marcija 1886., št 4252. 1. dr. iv. Rudolf, odvetnik; 2. Ant Marguč-Sattler, posojilnični uradnik; 3. Ivan Sej>er, trgovec Namestniki: 1. — — ; 2. Frančišek Napotnik, posestnik; 3. Iv. Pospikil, lekarnar. Ustanovnikov 15, letnikov 16, podpornikov 52, skupaj 83. - Gid. 30 36 za 1. 1-96. in - — za 1 1897. 11' Laški trg in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 18. septembra 1891., št. 21.236. 1. Konrad hhbacher, trgovec; 2. I. Cetina, učitelj; 3. Leopold Skuherskg, vikar. Namestniki: 1. dr Josip Koliek, odvetnik; 2. Jurij Merzel, užitninski uradnik; 3. Andrej Šoter, posestnik Ustanovnikov 8, letnikov 75, podpornikov 35, skupaj 118. - Gid. 10 za 1. 1896. in 29 gid. 48 kr. za 1. 1897. 12. Lehen: Ustanovljena 27. marca 1. 1887, z odlokom c kr. deželne vlade štajarske. 1. Jern. Pavlič, posestnik; 2. Josip Osvald, posestnik; 3. Radoslav Kopit, nadučitelj v Lehnu. Ustanovniki 4 letnikov 54, podpornikov 14, skupaj 72. — Gid. - •- za 1. 1896. in 35 gid. za 1. 1897. 13. Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 13. oktobra 1888, št. 21.440. 14. Ljutomer z okolico: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 10. oktobra 1892., št. 23.714. 1. dr Josip liakei, zdravnik; 2. Josip Oomiliek, posestnik; 3. Mariin Cagran, urar. Namestnik: Ivan Skuhala, dekan. Družabnikov 80. - Gid. 71-20 za 1. 1896. in 30 gid za 1. 1897. 15. Maribor: Ustanovljena z ministr. odlokom 10. januvarija 1888., St. 358. 1. dr. Ivan Glnser, odvetniški kandidat; 2. Frančišek Korošec, prefekt: 3. BI Matek, c. kr. gimn. profesor. Namestniki: 1. dr. Anton Medved, gimn. profesor; 2. Matej St rahel, korni vikarij; 3. Frančišek Dolenec, trgovec, Pokroviteljev 7. ustanovnikov 12. letnikov 70, podpornikov 8, skupaj 97. — Gld. 74 55 za 1. 189«. in 165 80 . za 1. 1897. 16. Ormoški okraj: Moška podružnica Ustanovljena z odi c. kr. deželne vlade dne 17. oktobra 1887., št. 21.104- 1. Jakob Menhnrt, mestni kapelan v Ormožu; 2. Avgust Šabec, učitelj na llurnu; 3. Adolf Hanina, učitelj v Ormožu-Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 40. skupaj 63. — Gld. 24 za I. 1896. in 68 gld. 57 kr. za I. 1897. 17. Ormož: Zenska podružnica Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 21. jan. 1892., št. 721. 1. gospa Hoza Mikl-ova, trgovčeva soproga in posestnica; 2. gdč. Uršula Kitharil-em; 3. gospa Marija Gomzi-jeva. Namestnice: 1. gospa Angela Porekar-jeva, nadučiteljeva soproga na Humu. 2. gospa Matilda K ra njc-eoa; 3. gospa Marija Geriak-ova. IJstanovnic 9, letnic «5, podpornic 22, skupaj tl«. — Gld. tl«’«« za 1. 1896. in 115 gld 29 kr. za 1. 1897. 18. Ponikva: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 8. marcija 1887, št. 4219 l.Fran Podgoršek, župan; 2. Fran ŠrHntc, učitelj; 3. Josip Dobnik, nadučitelj. Namestniki :v 1. Gašpar Senica; 2. Anton Gatjuf; 3 Miba '/Aolšek Ustanovnikov 5, letnikov 16, podpornikov 16, skupaj 3«. Gld. — • — 19. Ptuj: Ustanovljena z odi c. kr. namestništva v Gradcu 27. decembra 1886, Sl 28.288, l.o Karol Helšak, kapelan; 2. Silvester Senljurec, organist; 3. Ant. Gregorit, posestnik, Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 20, podpornikov 16. skupaj M. — Gld. I« za 1. 1896. in — •— za I 1397. 20 Rečica v Savinjski dolini: Ustanovljena z ministerskim odlokom 16. aprila 188«, št. 6233. I. Anton Turnšek, župan in trgovec; 2. Ivan Klemenčič, nadučitelj; 3. Štefan Pivec, kapelan. Namestniki.- 1. Josip Pirš, tajnik v Mozirji; 2 Frančišek Lorber, učitelj; H. Anton Goričar, c. kr. poštar v Mozirju. Ustanovnika 2, letnikov 36, skupaj 38. — Gld. 45 30 za 1 1836. in —' — za 1. 1897. 21. Sevnica Ustanovljena z ministr. odlokom 27. maja 1886., št. 8017. 1. Fran Vršeč, c. kr. notar; 2. Ivo Piši, kapelan; 3. Josip Ozmec, Ustanovniki 4. letnikov 31, podpornikov 7, skupaj 45 — Gld. —• — 22. Slovenji Gradec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 3. marcija 1887, št. 39z7. 1. f; 2. Franč. Hurt, kapelan v Starem Trgu; 3. Fran Uajtnik, obrtnik. Namestniki: 1. Josip Fanky; 2. Ivan Vivod; 3. Lovto Vuvpol, Ustanovnikov 19, letnikov 15t>, podpornikov 400. skupaj 575. — Gld. —'— za 1. 1896 in 12 gld 66 kr. za 1. 1897. 23. Slovenska Bistrica: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 13. septembra 1892, št. 20 790. 1. Mart Medved, mestni kapelan; 2. Ernest Teretenjdk, mestni kapelan; 3. Tomo Kamšek, uradnik. Namestniki: 1 dr Urban Lemei, odvetnik; 2. Josip Verdnik, krojač; 3. Peter Novak, gostilničar. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 10’1, skupaj 112. - Gld. 24. Šaleška Dolina v Šoštanju: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestnije 20. februvarija 1896, št. 3698. j Ivan Govedič, župnik v Šoštanju; 2. Kristijan Kern; 3. Ivan Kramar. Namestniki: 1 Ivan Vošnjok, veleposestnik; 2. Iv. Kačič, c. kr. notar; 8. I. Virbnik. Ustanovnikov 6, letnikov 22, podpornikov 30, skupaj 68. Gld —— 26. Škofja Ves pri Celju: Ustanovljena 3. oktobra 1890 z odi. c. kr. namestnije št. 36.890. 1. I 2. Josip Vrečar; 3. Fran Vratarič, Namestniki: 1. Miha Bikovšek, župan; 2. Fr. O/entaviek; 3. Ivan Stepišnik. Ustanovniki 4, letnikov 18, podpornikov 11, skupaj 28. Gld. —za I. 1896. in 12 gld 24 kr. za 1. 1897. 2fi. Šmarije-Slatlna: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade v Gradcu 10. decembra 1886. štev. 24.839. 1. dr. Josip Rakci, zdravnik v Šmarji pri Jelšah; 2. Iv. Debelak, učitelj; 3. Rudolf llocšek, c. kr. davčni pristav. Namestniki: 1. Anton FrShlich, nadžupnik pri Sv. Križu in dr. Frančišek Jurtela, dež. poslanec, odvetnik i. dr.; 2. Josip Trafenik, kapelan pri Sv. Križu in Štefan Javornik, občinski tajnik v Šmarji pri Jelšah; 3. Josip Cerjak, kapelan v Rogatcu in Miroslav Stumberger, c. kr. oficijal v Šmarji pri Jelšah. Ustanovnikov 5, letnikov 48, podpornikov 28, skupaj 81. Gld. 71-64 za 1. 1896. in 11 gld. 30 kr za 1. 1897 27. Teharje: Ustanovljena z odi. c. kr. namestnije 7. januva-rija 1893, št. 29.984. 1. Josip Potoviek, kapelan; 2. Gašpar Vrečar; 3. Ignacij Cajlien. Namestniki: 1. Josip Peinak; 2. Andrej Samec; 3. Štef. Stanič. Pokrovitelj 1, ustanovniki 4. letnikov 35, podpornikov 36, skupaj 76. Gld. —1— 28. Trbovlje In okolica: Ustanovljena kot podružnica za »Zidani Most in okolico« z odlokom c. kr. namestništva 7. dec. 1886, št 24 545; a 25. oktobra 1891 se je preselila ter ima sedaj sedež v Trbovljah, kar je na znanje vzelo c. kr. namestništvo dne 20. maicijal892, St. 6047. 1. Peter hrjavec, župnik; 2. Anton Veternik, kapelan; 3. Anton Volavšek, gostilničar. Namestniki: 1. Ferdinand Roš, veleposestnik in župan; 2. — —; 3. Fr. Peklar, gostilničar v Dolu. Ustanovnikov 22, letnikov 67, podpornikov 66, skupaj 165. — Gld. 44-40 za 1. 1896. in 30 gld. 26 kr za 1. 1897. 29. Velenje: Ustanovljena z odlokom c kr. glavarstva v Slovenjem Gradcu 19. septembra 1894. Št 2879 I. Frančišek 5. Cizej, župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku, p Velenje; 2. Anton Poelruinik, kapelan; 8. Urh Rager, trgovec. Namestniki: 1. Frančišek Skubic, zdravnik; 2. Vinko Jeiovnik, zdravnik; Josip Jan in Rutnik, posestnik Letnikov 26» podpornikov 39, skupaj 65. Gld. 232 za I. 1890. in 86 gld. 10 kr. za 1. 1897. 80. Velika Plrešloa: Ustanovljena z odlokom c kr. namestništva 22. julija 1888, št. 16.216. 1. Iv. K Kotar, župnik v Galiciji; 2. Iv. Kat, obč. tajnik; 3. Jos. Dolar. Namestniki: 1. Ivan Tržan; 2. Josip Klemenčič, nadučitelj v Galiciji; 3 Jakob Vibis. Ustanovnik 1, letnikov 32, podpornikov 42, skupaj 75. — Gld 6-30 za 1 1396. in 8 gld. 50 kr. za 1. 1897. 31. Vransko: Ustanovljena 9 januvarija 1891. 1. J. Geršak, župnik; 2. Simon Meglič, učitelj; 3 Janko Munda, kapelan. Namestniki: 1 — —; 2 Anton Klobučar, zasebnik; 3. J. S. Oset, trgovec. Ustanovniki 4, letnikov 35, podpornik 1, skupaj 40. — Gld 30-10 za 1. 1896 in — — za 1. 1897. 32. Vuhred-Marenberški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 10 februvarija 1886, St. 2958, 1. Martin Kocbek, c. kr. beležnik; 2 AvguStin llecl, dekan; 3. Jos. Ceniku, župnik v Vuhredu. Namestniki: 1. Alojzij Arzenšek, župnik v Trbonjah; V. Jurij Žmavec, župnik na RemSniku ; 3. Artur Klobučar, pisar Ustnnovnikov 10, letnikov 14, podpornikov 16, skupaj 40. — Gld. 35 za leto 1896. in 33 gld. za 1. 1697. 33. Žalec pri Celju : Ustanovljena 28. februvarija 1886. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu, St. 2621. 1. Ernest Širca, posestnik in trgovec; 2. Ivan Kač, obč. tajnik; 3. Anton Goršek. Namestniki.- 1. Josip Zunčar; 2. Ignacij Pehani{ 3, Anton Petri tek, učitelj. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 24, podpornikov 30, skupaj 71. — Gld. 30 za 1. 1896. in 34 gld. za 1. 1397. III. Koroško. 1 Apače: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu 16 maja 1888, St. 601. 1. Luka Kolte; 2. Mihael Spek 8 Josip Lutomik. Namestniki: 1, Anton liužit; 2. Andrej Dutej; 3. I.enart Lakonik. Ustanovnik 1, letnikov 14, podpornikov 51, skupaj 66. Gld. 20-60 za 1 1896. in 22 gld. 60 kr. za 1 1897. 2. Beljak in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade v Celovcu 21. oktobrra 1386, St. 1954. 1. Matija II ut ti, po- sestnik; 2 Frančišek Bergman, župnik v Št Lenartu; 3. Janez Gajler, posestnik. Namestniki: I. Gr. Einspieler, župnik in dež. poslanec in Ivan Lapuš, posestnik; 2 Mat Kofler in Pavel Oprijesnik, posestnika; 3. Ivan Grabar slikar in Ivan Vilčnik, posestnik. Ustanovnikov 20, letnikov 16. podpornikov 186, skupaj 222 — Gld. 20 80 zal. lf-96. in 20 gld. za 1 .897 3. Celovec in okolica: Ustanovljena 8. januvarija 1886 z mi-nisterskim odlokom št 96. 1. Ivan Vre, posestnik v Šmartnem pri Celovcu; 2. Anton Pelnaž, mestni kapelan; 3. Mat. Ražun, stolni kapelan. Namestnik: Tomo Schreg, c kr. profesor v pok. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, letnikov 32, podpornikov o, skupaj 49 — Gld 37-50 za 1. 1896 in za 1 1897. 4. Črna in okolica: Ustanovljena 12. maja 1889. 1. Ivan Miiller, posestnik; 2. Prim 1 Valter; 3. Alojzij Božič. Namestnik: Tomo Sepulj. Ustanovnikov 6, letnikov 42, podpornikov 86, skupaj 134. Gld. — • — 6. Haber pri Medgorjah: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade v Celovcu 20. okt. 1888, St. 1417. 1 Mat Drobivnik, posestnik; 2. Štefan Fr. Bager; 3. Jurij Drobivnik. Namestniki: 1. Josip Kordei; 2. Simon Sušnik; 3. Ureh 'Tolmaicr Ustanovnik 1, letnikov 36, podpornikov 71, skupaj 108.— Gld. 17.30 za 1. 1896. in 20 gld. za I. 1897. 6. Št. Janž v Rožni Dolini: Ustanovljena 16. septembra 1888. 1. Martin Stih, posestnik; 2. Iv Simonič, župnik; 3. Mat. Ambrož, dekan. Namestniki: 1. Fr. Volarič; 2. Iv. Karaš; 3. Jur. Eujnik. Ustanovnik 1, letnikov 59, podpornikov 71, skupaj 145 — Gld. —• — 7. Št. Kancijan In okolica: Ustanovljena 21. maja 1888 z odi. c. kr deželne vlade, St. 636. 1. Josip Poroden, posestnik; 2. Karol Silan, kmečki sin; 3. Lovro Stitdr, posestnik. Namestniki: l.Š Temelj, kmet; 2. Bofitijan Bažnn, posestnik ; 3. Martin Hočičjak, pi sestnik llstanovnika 2, letnikov 70, podpornikov 228, skupaj 300. — tild. 63-50 zn 1. 1896. in in 23 gld. 36 kr. za I 1897. 8 Kotmara Ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c kr. dež. vlade 11. marcija 1890, št. 298 1. Matija Pronekar, posestnik in župan; 2. Val. Stangelj, posestnik; 3. Ivan Stih, posestnik. Namestniki: 1. Tomo Koban; 2. Mihael Puh; 3. Rupert Krušil, posestnik in Mihael Robas, posestnik. Ustanovnik 1, letnikov 23, podpornikov 132, skupaj 150. — Gld. 18 za 1. 1890. in 10 gld. za 1. 1897. 9 Libeliče: Ustanovljena 8. februvarija 1. 1891, z odlokom c. kr. dež. vlade 20 marcija 1. 1892, St. 400. 1. Iv. Držami, župnik ; 2. Ivan Staudegger; 3. Frančišek Tram/mi. Namestniki: 1. Anton Messner ; 2. J. Hlevnik; 3. Ureli Kuinik in Andrej Stimnikar. Letnikov 20, podpornikov 80, skupaj 100. Gld 10. Pliberk In okolica s sedežem v Šmihelu: Ustanovljena 2. aprila 1888. 1. Jurij Reš, veleposestnik; 2. Ant. Gabron, župnik; 3. And. Kuhar, posestnik Namestniki: 1.1 .Jernej; 2 M Hanin; 3. Iv. Kraigher, posestnik. Ustanovnikov 6, letnikov 06, podpornikov 162, skupaj 223. — Gld. 12 60 za 1. 1890. in —za I. 1897. 11 Pribla Ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 22. marcija 1890, št. 385. 1 Jos. Lipui, posestnik, 2. Fran Lene, provizor; 3. Frančišek Kumer, posestnik. Namestniki: 1. Jurij Piievnik; 2. Jos. Fugger, kapelan; 3. Janez Glinik. Letnikov 9, podpornikov 70, skupaj 168. — Gld 660 za 1. 1890 in 7 gld. za I. 1897. 12 Rožak in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželno vlade dne 19. julija 1893, štev. 1178. 1. Jožef Paul, vele- posestnik v Dolinčicah; 2. Peter Markovič, slikar; 3. Greg. Arnejec, posestnik. Namestniki: 1. Janez Miklavčič; 2. Mat. Stikar; 3. Frančišek Janah. Ustanovnikov 8, letnikov 30, podpornikov 120, skupaj 158. — Gld. 25 zn 1. 1896. in 21 gld. za 1. 1897. 13. Št. Šteben in okolica na Zilji: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dnč 22. februvarija 1890, štev. 249. 1 1. Vinko Javk, posestnik; 2. Gašpar Leka; 3. Iv. Mihorl. Namestniki: 1. Jernej Leka; 2. Jakob Vrbanec; 3. Martin Leks. Letnikov 16, podpornikov 90, skupaj 106. — Gld. 24 za 1. 1896. in •— za 1. 1897. 14 Tolsti Vrh in okolica: Ustanovljena z odlokom dež. vlade 6 junija 1888, st. 677. 1. Dominik Kotnik, posestnik; 2. Jos. Pogačnik; 3. Fr. Kogelnik. Namestniki. 1. Fr Ločnik • 2 Lovro Osojnik; 3. Iv. Herman. Ustanovnih 1, letnikov 21, podpornikov 37, skupaj 69. — Gld. 12-60 za 1 1896. in —•— za 1. 1887. 15. Velikovec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr dež. predsedniStva v Celovcu z dnii 6. oktobra 1893, St 1616. 1. Josip Paši p. Zgornje TruSnje; 2. Valentin Gross; 3. Matej Skofic. Namestniki: 1 Frančišek liti; 2. Jur. Rutar; 3. Janez Marklar. Letnikov 32, podpornikov 52, skupaj 84. - Gld. 25-60 za 1. 1896. in 28 gld. 16 kr. za 1. 1897. 16. Ziljska Dolina in župnija Vrata: Ustanovljena kot podružnica v Ziljski Bistrici, a razSirila si okrožje pod zgornjim naslovom, odobrenim z deželnovladnim odlokom dne 6. novembra 1887, St. 1492. 1. Jos. Katnik, posestnik v Ziljski Bistrici; 2. Martin Krejii, župnik na Vratih; 3. Valentin Znaki, posestnik. Namestniki: 1. Iv. Il gld. za I. 1897. 2. Ajdovščina lu okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dnč 11. novembra 1892, St. 19.261. 1. gospa Terezija Gabrijelčič-eva; 2. gdč. Marica Mahorčič-eva; 3. gospa Josipina Berbuč-eva. Namestnice: 1. gospa Marija Lokar-jeva; 2. gospa Jadviga Kalin-ova; 3. gdč. Antonija Šapla-va. Pokroviteljici 2, letnic 78, podpornic 40, skupaj 120. — Gld. 146 za 1. 1896. in 168 za I. 1897. 3 Boleč: Ustanovljena 20. decembra 18c6. z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 19.686. 1. Fr. Ilovar, dekan; 2. Adolf homac, učitelj; 3. FrančiSek Pečenko, obč. tajnik. Namestniki: 1. Vekoslav Sorč, c. kr. poštar v p.; 2. Kristijan Bratina, nadučitelj; 3. Anton Šulin, urar. [Ustanov-nikov 6, letnikov 29, skupaj 36. — Gld. 34 za 1. 1896. in —— za 1. 1897. 4. Briška podružnica, sedež v Biljani: Ustanovljena 29. nov. 1888, z odlokom c. kr. namestništva v Trstu št. 18.671. 1. Lovro Juvančič, župnik v Št. Lorencu; 2. Andr. Širok, nadučitelj; 3. Jobip Vidmar, biljanski kapetan. Namestniki: 1. Avgust Poveraj, učitelj šmartniški; 2. Josip Semolič, učitelj biljanski; 3. Josip Koilin, posestnik. Ustanovnikov 10, letnikov 43, skupaj 63. — Gld. — za 1. 1896. in 30 gld. za 1. 1897. 6. Cerkljanski okraj, sedež v Cerknem: Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva dne 10. decembra 1887. St. 18.322. 1. Ivan Murovec, dekan; 2. Frančišek Smid, I. kapetan; 3. Andrej Kobal. Namestniki: 1. Ant. Sedej,- 2. Ant. Krar\jec; 3. Ant. Kosmač st. Ustanovnika 2, letnikov 27, skupaj 29. — Gld. 14-70 za 1. 1896. in —za 1. 1897. 6. Dornberg, Prvačlna in Gradišče: MoSka podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministerstva dnč 15. okt. 1887, St. 17.813. 1. Blazij Bevek, duh. pomočnik v Prvačini; 2. FrančiSek Saksida, posestnik v Dornbergu; 3. Josip Motetič, trgovec. Namestniki: 1. Josip Orel, učitelj v Prvačini; 2. lvan[dr. Rojec, zdravnik in posestnik v Zaloščah; 8. Andrej Šinigoj, posestnik v Prvačini. Ustanovniki 3, letnikov 31, podpornikov 110, skupaj 144. — Gld. 80 za 1. 1896. in 21 gld za 1. 1897. 7. Dornberg: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 14. avg. 1892, St. 13.893/1. 1. gospa Josipina Bizjak-ova; 2. gdč. Amalija Jelšek-ova; 3. gdčna. Frančiška Križman-ova. Namestnice: 1. gospa Viktorija Mrevlje-va; 2. gospa Josipina Poljiak-ova; 3. gospa Josipina Pelicon-ova. Odbornice: gg. Kat. Krševani-jeva, Terezija Vodopivčeva, Kat. Žorž-eva in Viktorija Budin-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnica 1, letnic 53, podpornic 90, skupaj 145. — Gld. 11’60 za 1. 1896. in 96 gld. za 1. 1897. 8. Gorica: Moška podružnica. Ustanovljena 29. marca 1886, št. 4:713, z odlokom c. kr. ministerstva. 1. Deželnega glavarja namestnik dr. A. Gregorčič, prof. bogoslovja, drž. in dež. poslanec; 2. Ant. Šantel, gimn. profesor; 3. Val. Kancler, nadučitelj v pok. Namestniki: 1. And. Gabriček, urednik; 2. Benedikt Poniž, c. kr. učitelj; 3. Anton Fon, posestnik in krčmar. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 13, letnikov 73, podporniki 3, skupaj 95. — Gld. 50 za 1.1896. in 41 gld. za 1. 1897. 9. Gorica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dn<5 9. maja 1889, št. 7300 1. gospa Avgusta Santel-ova; 2. gdč. Ana Dovgan-ova; 3. gospa Amal. Drufovka Namestnice: 1. gospa Ivanka Dekleva-po; 2. gdč. Lavoslava Koriič-eva; 3. gospa Karol. ilakuc-eva. Odbornice: gospš Marija Kanclrr-jera, gospa Karolina Žavnik-ova in gdč. Milena Pretnruv-ova. Ustanov-nic 24, letnic 153, podpornic 35, skupaj 212. — Gld. 100 za 1. 1896. in 2oO gld. za 1. 1897. 10. Kanal: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dnu 23. februv. 1888, St. 3002. 1. Mihael Zega, nadučitelj; 2. Anton Gabrijelčič; 3. Anton Križnič. Ustanovniki 4, letnikov 37, skupaj 41. Gld. — •— 11. Kobarid: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. dec. 1886, št. 18.847/1. 1. Jurij Peternel, dekan; 2. Josip Miklavič, učitelj; 3. Jos. Ra korit k, učitelj. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 18, podpornika 2, skupaj 29 — GId 53.30 za 1 1896. in 19 za 1. 1897. 32. Kobarid: Ženska podružnica 1 g. AnicaKrajnik-ova; 2. gdč. Ljudmila Maiera-va; 3 gdč Josipina Šlunder-jem. Namestnice: 1. gospa Marija Miklavit-eva; 2. gdč. Ljudm. Gruntar-jera; 3 gdč. Antonija Gruntar-jera. Letnic 36, podpornic 64. skupaj 90. — Gld 36-63 za 1. 1896. in — — za 1 1897. 13. Komenski okraj: Ustanovljena dne 5. julija 1891. 1. Ivan Lukežii, dekan; 2. Vekoslav Sirekelj, posestnik; 3. Jakob Pejec, kapelan. Namestniki: 1. Vekoslav Lužnik, učitelj; 2. Jos. Kovačič, župan; 3. Jos. Strekelj, učitelj. Ustanov-nikov 14, letnikov 45, podpornikov 100, skupaj 159. — Gld. 19-40 za 1. 1896. in za I. 1897. 14. Naklo na Krasu : Ustanovljena dnč 24. aprila 1887. 15. Prvačlna: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 1. 1894, štev. 1264. 1. gospa Avgusta Orel-ova; 2. gospa Alojzija Mozetii-eva; 3 gdčna. Viktorija Poljšak-ova. Namestnice: 1. g. Ant. Gregorii-eva; 2. gospa Josipina Zorn-ova; 3. gospa Terezija Pahor-jera. Pokroviteljici 2, letnic 45. podpornic 30, skupaj 77. — Gld. 50 za 1 1896. in 35 gld. za 1 1897. 16 Sežana In okolica: Moška podružnica. Ustanovljena 10. avgusta 1894, z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 14.126 1. Matko Kante, c. kr. okr. šolski nadzornik; 2. Anton Kosovel; 3. Jan. ltentelj. Namestniki: 1. Ivan Požit; 2. Vinko Pregelj; 8 Ivan Štolfa. Pokrovitelji 4, uslanovnika 2, letnikov 46, skupaj 62. — Gld 31-49 za 1. 1896 in —za 1. 1897. 17. Sežana In okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva dne 6. oktobra 1892, št. 16.977/1. 1. gospa Josipina Dukit-eva, sodn. soproga; 2. gdč. Maša Dolent-eva, obrtnica; 3. g Adela Otmhen-ova, post. načelnika soproga. Namestnice: 1. gospa Olga Vodo-pivee-era; 2. gospa Marija Pregelj-eva, trgovčeva soproga; 3 gdč. Antonija Drufovka. Odbornice: gospa posestnica Franja Gulič-cva, gospa Josipina Ozbič-eva in gospa Milika Zorzi-jeea. Pokroviteljic 6, ustanovnic 6, letnic 120, podpornici 2, skupaj 183. — Gld. 260 za 1. 1896. in 180 gld. za 1. 1897. 18. Šempas: Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva dne 15. julija 1887, št. 9830/1. I. Blazij Grla, župnik in dež. poslanec; 2. Anton Bele, nadučitelj v Oseku; 3 Ant. Ruetija, nadučitelj v Šempasu. Namestniki: 1. Ant. Monari pl. Neu/elduki, veleposestnik; 2. Franč. Špacapan, opekar-nar v Ozeljanu; 3. Filip Jbram, kapetan v Črničah. Usta-novnika 2, letnikov 9, podpornikov 12, skupaj 23. Gld. 32 za j. 1896. in 7 za 1. 1897. 19. Tolmin: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva 22. avg. 1887, št. 12.278. 1. Josip Kragelj, dekan; 2. dr. Henrik Tuma, deželni odbornik; 3. Andr. Vrtovec, učitelj. Namestniki: 1. Ivan Kavčič; 2. in 3. — —. Ustanovnikov o, letnikov 25, skupaj 30. — Gld. 58-78 za 1. 1896. in za 1. 1897. 20. Tolmin: Ženska podružnica. Ustanovljena 24. oktobra 1892. 1, gospa llika Devetak-ova, soproga poštarjeva; 2. gdč. Marija Gianola-va; 3. gospa Josipa Vrtovčeva, soproga učiteljeva. Namestnice: 1. gospa Aloj. Brecelj-eva. soproga gostilničarjeva; 2. gdč. Julika Gabriček-oca; 3. gdč. Rozal. Fon-ova in gospa Josipina Kovalit-eva. Ustanovnic 9, letnic 114, podpornic 226, skupaj 349. Gld. — b) Trst. 1. Greta pri Trstu: Ustanovljena 2. februv. 1889, z odlokom tržaškega namestništva, št. 2377/1. 1. Josip Kalalan, gostilničar; 2. Frančišek Guitin, kapetan; 8. Ivan G er dol, uradnik in posestnik. Namestniki: 1. Ivan Marija Gombač, pisar; 2. Josip Berlot, prodajalničar; 3. Frančišek Dolenec, dež. poslanec. Pregledovalci računov: Frančišek Godnik, tiskar; Val. Piščanec, posestnik in Josip Požar, posestnik. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 8, letnikov 88, podpornikov 21, skupnj 122. - Gld. 100 88 za 1. 1886. in za 1. 1897. 2. Rojan pri Trstu: Ženska podružnica. Ustanovljena 15. aprila 1897. 1. gospa Marija Debelak-ova; 2. gdčna. Viktor. Kavčič-eva, otr. vrtnarica; 3. gospa Iv. Mikelič-eva. Namestnice: 1.----------------; 2. gdč. PiščatuSeva; 3. gdč. Kra- ma r-jeva. Letnic 47. — Gld. — 3. Sv. Ivan v Vrdeli pri Trstu: Ustanovljena 24. avg. 1887. 1. Ivan Marija Vatovec, trgovec ; 2. Milko Saielj, kapelan; 3. Jos. Gašperšič. Namestniki: 1. Miha Kamuščič, učitelj družbine šole pri sv. Jakobu; 2. Ilija Gregorič-, 3. Franč. Godina. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 10, letnikov 39, podpornika 2, skupaj 63. — Gld. 100 za 1. 1897. 4. Trst: Moška podružnica. Ustanovljena z minist. odi, dnč 27. februv. 1883 št. 3267. 1. profesor Matko Mandič, deželni poslanec; 2. Gregor Bartol; 3. Josip /tirom, odv. kand. Namestniki: 1. dr. Otokar Rgbai-, advokat; 2. Vikt. Klinar; 3. Luka Saražin. Pokroviteljev 9, ustanovnikov 41, letnikov 139, skupaj 189. — Gld. 935-30 za 1. 1896. in 250 gld. za 1. 1897. 6. Trst: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu dnč 12. februvarija 1887, št. 1800/1. 1. gospa F,ma Abram-ova; 2. gdč. Marica Nadlišek-ova, učiteljica; 3. gdč. Ljudmila Mankoi-eva, veletrgovčeva hči. Namestnice: 1. gospa Karla Ponikvar-jeva; 2. gdč. Matilda Pertot-ova; 3 gdč. Josipina Delkin-ova, učiteljica. Pokroviteljic 6, ustanovnic 25, letnic 155, skupaj 186. Gld. 249-48 za 1. 1896. in 1227 gld. 62 kr. za 1. 1897. c) Istra. 1. Podgrad: Ustanov. 2. avgusta 1886 1. Anton Rogač, dekan v Hrušici; 2. Josip Jlabat, kapelan; 3. J. Volk, poslovodja. Namestniki: 1. Slavoj Jenko, deželni poslanec; 2. — —; 1). hr. Makarovič, nadučitelj za Jelišane in Vatr. Počivalnik za Brezovico. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 14. letnikov 66, podpornik 1, skupaj 76. — Gld. 63-23 za 1.1896. in — za 1. 1897. Družba sv. Cirila in Metoda torej šteje po XII. veliki skupščini 134 podružnic z 11.215 člani. Podružnic in družbenikov je naznanjenih; Po< •5 a rt K/J E Iruž £ Si K/l O S nic _c Sc j C/J G N cS o. 3 s. « 'g > 2.« OŠ o. ustanov- !| nikov letnikov j podporni kov o. 3 J4 > za Kranjsko 29 13 17 59 160 603 2487 614 3864 » Stajarsko . 26 4 3 33 26 276 1489 894 52685 > Koroško . . 16 — — 16 4 58 535 1521 2118 > Goriško . . 7 6 7 20 22 110 1039 705 1876 > Tržaško . . 2 1 2 0 21 84 4(18 28 696 » Istro . . . 1 — — 1 5 14 66 l 76 vkup . 81 24 29 134 238 U45j6074:3758 1 1 1 1 11.215 O po m n j a: Izkazi so tako natisneni, kakor so bili vodstvu na zadnje objavljeni. — Le vsied smrti ali radi nekaterih mej-dobnili prcmeščenj so dotični prostori prazni. — Breznačelni-Itvene podružnice začasno mirujejo. — Ker se računi podruž-nižnih doneskov sklepajo koncem decembra vsakega leta, vpisane so tu denarne svote za I. 1896. in 1897. do označenega časa. — Sl. podružničnih načelništev prosimo, naj nam v prihodnje naznanijo vselej tudi stan svojih izvoljenih si funkcijonBrjev in ne le njihovih golih imen. »Imenik podružnic« jo namreč v našem narodnem bitju zgodovinsko važnosten spomenik. Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. ki so po §. 4. o) družbinih pravil vplačali vsaj po 100 gld. 1. Abiturljentl slovenski 1. 189'). v Ljubljani, po zastopniku Leonu Stare, Kranjsko 20.*) 2, Abiturljentl slovenski in hrvatski 1. 1891., Kranjsko 20. •) Ta Številka pomenja čislo podružnico, kojl te priitcva pokrovitelj. 3. Gospa Accetova Ivana, posestnica 1. 1898. 4. ,,Adrija“, pevsko društvo v Barkovljah pri Trstu 1. 1894., Trst 1. 5. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu šolskega leta 1895/6., zastopnik Štefan Singer, prefekt v Celovcu 1.1896, Koroško 3. 6. Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu 1. 1893., Koroško 3. 7. Gosp Aiijančlčeva Marija na Dobravi pri Kropi 1. 1896., Kranjsko 16. 8. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem 1. 1892., Kranjsko 8. 9. gospica Arce-jeva Josipina, posestnica v Ljubljani 1.1892. Kranjsko 21. 10. Bogoslovci slovenski, Gorica 1. 1891. | 11» » 1. 1892. I 12. » » » 1. 1893. Gorica 8. 13. » 1. 1894. 14. » » 1. 1895. 15. Bogoslovci ljubljanski 1 1892., Kranjsko 22 16. » »1. 1897., Kranjsko 20. 17. » mariborski 1. 1892., Štajarsko '5. 18. » „ šol. leta 1895/6., Štajarsko 15. 19. Gospa Bratanlč-eva Marija, veleposestnica v Celju 1. 1892. Štajarsko 8. 20. Brezničani — mašnlki, zastopnik najmlajši župnik, sedaj Josip Pristov, župnik v Prežganju, I. 1895. Kranjsko 2. 21. Bukovec Frančišek, župnik v Trvižu v Istri 1. 1896., Istra 1. 22. Dr. Celestin Frančišek f, vseučiliščni profesor v Zagrebu 1. 1890., Kranjsko 20. 23. Čitalnica Narodna v Kranju 1. 1893.. Kranjsko 14. 24. Čitalnica v Planini pri Rakeku 1. 1892., Kranjsko 5. 25. Čitalnica Slovanska v 'Prstu 1. 1892., Trst 4. 26. Čitalnica v Vipavi 1. 1894., Kranjsko 53. 27. Dolenec Oroslav, mestni odbornik v Ljubljani L 1897., Kranjsko 20. 28. Dom gorijanski v Gorijah. zastopnik njegov predsednik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar leta 1892., Kranjsko 2. 29. Drčar Martin f, župnik v Preski 1. 1890., Kranjsko 43 30. Gospica Druškovič-eva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 21. 31. Društvo bralno pri sv. Ivanu poleg Trsta 1. 1893., Trst 3. 32. * » Litija 1. 1897., Kranjsko 19. 33. * » Trebnje, zastopnik c. kr. notar Emil Orožen 1. 1893. Kranjsko 33. 34. Društvo delalsko podporno v Trstu 1. 1895. Trst 4. 35. »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev« za okraj Kamenik 1. 1893., Kranjsko 11. 36. »Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj« 1. 1894., Kranjsko 14. 87. Duhovščina ljubljanskega mesta št. I. po zastopniku mest. župniku Martinu Malenšek pri šentpeterski moški podružnici 1. 1896. 88. Duhovščina ljubljanskega mesta št II. po zastopniku k.-š. konzistorijskem svčtniku prof dr. Frančišku Lampe pri šentjakobsko-trnovski moški podružnici 1. 1896. 39. Einspieler Andrej f, mnsgr.. profesor v Celovcu 1. 1888., Koroško 8. 40. Ferk Feliks, zdravnik in veleposestnik v Mariboru 1. 1894., Štajarsko 15. 41. Fon Jakob, župnik v Kredi 1. 1889., Goriško 11. 42. Gerdol Ivan, posestnik v Škorklji pri Trstu 1. 1892.,Trsti. 43. Dr. Glančnlk Jer., odv. v Mariboru I. 1890., ŠtajarBko 15. 44. Gregorčič Simon, duhovnik in slov. pesnik v Gradišču nad Gorico 1. 1896. Kranjsko 19. 45. Dr. Gregorič Vinko, dež, primarij, mestni odbornik i. dr. v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 24. 46. Gruden Jakob, upokojeni Župnik pri Sv. Petru v Ljubljani 1. 1891., Kranjsko 59. 47. Hajšek Anton, Č. kanonik, dekan v Sloven. Bistrici 1.1892., Štajarsko 28. 48. Hren Jakob, c. kr. deželnosodni svetnik v Celovcu 1.1886., Kranjsko 20. 49. Hrovatin Anton f mnsgr. č. kanonik v Trstu leta 1887., Trst 4. 50. Jan Jurij, č. kan. in dekan v Dolini v Istri 1.1888., Istra 1. 51. Jurca Andrej, veletrgovec v Ptuju 1. 1887., Štajarsko 19. 52. Jurca Frančišek, trgovec v Postojini 1. 1893., Kranjsko 36. 53. Gospica Kadivčeva Antonija, posestnica v Ljubljani 1.1892., Kranjsko 23. 54. Kalan Andrej, stolni kanonik, deželni poslanec v Ljubljani 1. 1890., Kranjsko 22. 55. Kallster Frančišek, veletrgovec v Trstu 1. 1887., Trst 4. 56. Gospa Kalister-ova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu 1. 1887., Trst 5. 57. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spominj njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njega smrti 1. 1893., Kranjsko 36. 58. Klub slovenski v Celovcu 1. 1892., Koroško 3. 59. Koblar Anton, kurat, deželni arhivar, c. kr. konservator 1. 1896., Kranjsko 24. 60. Gospa Koblar-jeva Marija, posestnica v Litiji 1. 1898., Kranjsko 19. 61. Gospica Koblar-jeva Vekoslava v Litiji 1.1891., Kranjsko 19. 62. Kotnik Frančišek f- veleposestnik na Vrhniki 1. 1887., Kranjsko 54. 63. Dr. Krek Gregorij, vseučiliščni profesor, akademik, vse-učiliščni dekan v Gradcu 1. 1896., Štajarsko 7. 64. Kržlč Anton, c. kr. učiteljiščni profesor, ud c. kr. dežel, šolsk. svčta — kot zastopnik >katol. društva detoljubov« pri I. ljubljanski moški podružnici 1. 1896. 65. Luxa Martin, posest, in gostil, na Proseku 1. 1892.,Trsti. 66. Majdič Peter, veletrgovec v Celju 1. 18!»!., Štajarsko 9. 67. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju 1. 1895., Kranjsko 14. 68. Gospa Mally-Jeva Antonija, tovarnarjeva soproga v Ljubljani 1896., Kranjsko 25. 69 Mally Frančišek, veletov. v Ljubljani 1. 1894., Kranjsko 24. 70. Dr. Marolt Janko, okrajni zdravnik na Vrhniki 1. 1803., Kranjsko 55. 71. Martelanec Dragotin f, hranilnični uradnik na Greti v Trstu 1. 1895., Trst 1. 72. Matijan Jakob, veleposestnik v Zg. Šiški 1.1894., Kranjsko 48. 73. Mestna občina Idrija 1. 1888., Kranjsko it. 74. Mestna občina Ljubljana 1. 1897, Kranjsko 20. 75. Miklavčič Karol, župnik v Zminju v Istri 1. 1892., Istra 1. 76. Dr. Munda Frančišek, odvetnik in posestnik v Ljubljani 1. 1891., Kranjsko 2 ». 77. Murnik Ivan, ces. svčtnik, vitez Fran-Josipovemu redu, predsednik c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, deželni odbornik L 1886., Kranjsko 20. 78. Gospa Murnik-ova Marija f, bivša soproga ces. svčtnika 1. 1894, Kranjsko 21. 79. Naselbina slovenska v Pulju, zastopnik c. in kr. morn. kapelan Ivan Ambrož 1. 1896, Istra 1. 80. Notar Anton, ekspozit v Plavji, p. Zaule pri Trstu 1.1896., Trst 4 81. Občina Draga I. 1894., Kranjsko 28. 82. Občina Seliče na Gorenskem 1. 1896. Kranjsko 41. 83. Občina Sežana na Krasu 1. 1893., Goriško 16. 84. Perdan Ivan, prvomestnik trgovski komori in veletrgovec v Ljubljani 1, 1895., Kranjsko 21. 85. Petričič Vaso, ljubljanski častni meščan, veletržec v Ljubljani 1, 1897., Kranjsko 20. 86. Plantan Ivan, ces. kr. notar v Ljubljani 1. 1887 , Kranjsko 57. 87. Podružnica akadenuška v Gradcu I. 1896. 88. Podružnica Brežice 1. 1895. 89. Podružnica Kropa-Kamena■Gorica-Dobrava št. 1. I. 1895. 90. Ista št. 11. I. 1896. 91. Ista št. III. 1. 1897. 92. »Podružnica Loško-Potoška" I 1892. 93. »Podružnica Mokronoska'1 I. 1891. 94. »Podružnica Pivška" v Št. Petru na Krasu I. 1892. 95. Podružnloa Šiška 1. 1994, 96. Podružnica Železnike 1. 1896. 97. Podružnica moška Kamenik 1. 1894. 98. Podružnica moška Kranj 1. 1893. 99. Podružnica moška šentpeterska v Ljubljani, zastopnik Frančišek Mulaček, trgovski pomočnik 1. 1896. 100. Podružnica moška Postojina 1. 1896. 101. Podružnica moška Sežana št. I. 1. 1894. 102. Podružnica moška Sežana št. II. 1. 185*5. 103. Podružnica moška Stari trg, zastopnik vsakokratni podružnični predsednik 1. 1896. 104. Podružnica moška Vrhnika št. I. 1. 1895. 105. Ista St. 11. 1. 1897. 106. Podružnica ženska Ajdovščina št. I. 1. 1895. 107. Ista št. II. 1. 1897. 108. Podružnica ženska Crknica 1. 1897. 109. Podružnica ženska Dornberg 1. 185*5. 110. Podružnica ženska Idrija I. 1896. 111. Podružnica ženska Št. Jurij ob juž. železnici I. 1894. 112. Podružnica ženska Kamenik 1. 185*3. 113. Podružnica ženska Kranj I. 185*5. 114. Podružnica ženska Krško 1. 185*4. 115. Podružnica ženska Laščice 185*6. 116. Podružnica ženska šenklavško-frančlškanska v Ljubljani št. 1. po zastopnici gospej Mariji pl. dr. Bleiweis-Trsteniški 1. 1898. 117. Ista, št. II., po zastopnici gospej Juliji dr. Ferjančič-evi 1. 1898. 118. Ista, št. III., po zastopnici gospej Ani Lah-ovi I. 1898. 119. Ista, št. IV., po zastopnici gospej Mariji dr. Zupanč-evi 1. 1898. 120. Podružnica ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani št. I. po zastopnici gospej Hedvigi Šubič-evi 1. 185*3. 121. Ista, št. II., po zastopnici gospej Ivanki Gutnikovi 11. 185*3. 122. Ista, št. III., po zastopnici gdč. Minki Marovtovi 1. 1893. 123. Ista, št. IV., po zastopnici gdč. Ivanki Praprotnik-ovi 1. 1893. 124. Ista, St. V., po zastopniku Antonu Gutnik, magistratnem uradniku v Ljubljani 1. 1895. 125. Ista, št. VI., po zastopnici gospej Mariji 'Trtnik-Petrovčič -evi 1. 1895. 126. Ista, St. VIL, po zastopnici gospej Ivanki Zupančič-evi 1. 1896. 127. Ista, št. Vlil, po zastopnici gospej Mariji Perušek-ovi 1. 1896. 128. Podružnica I. ženska šentpetrska v Ljubljani št. I., 1.1893. 129. Ista, št. II., 1. 1895. 130. Podružnica ženska št. I. Logatec 1. 1896. 131. Ista, št. II., 1. 1897. 132. Podružnica ženska Postojina 1. 1896. 133. Podružnica ženska Prvačina, št. I, 1. 1894. 134. Ista, št. II., I. 1895. 135. Podružnica ženska Sežana, št. I., po zastopnici gospej Mici dr. Treo-vi v Postojini 1. 1893. 136. Ista, št. II., po zastop. gospej Zinki dr. Rybaf-evi 1. 1895 137. Ista, št. III., po zastopnici gospej Franji Gulič-evi 1. 1895. 138. Ista. št. IV., po zastopnici gospej Ivanki Lozej-evi 1.1896. 139. Ista, št. V., po zastopnici gospici Maši Dolenčevi 1. 1897. 140. Ista, št. VI., po zastopnici gospici Ant. Drufovka-vi 1.1898. 141. Podružnica ženska Škofja Loka št. I, po zastopnici gdč-Jerici Dolenčevi 1. 1895. 142. Ista, št. II., 1. 1897. 143. Podružnica ženska Trst, št. L, po zastopnici gospej Nataliji Truden-ovi 1. 1893. 144. Ista, št. 11., po zastopnici gdč. Miliki Mankoč-evi 1. 1893. 145. Ista, št. III., po zastopnici g. Franji dr Pertot-ovi 1. 1896. 146. Ista, št. IV., po zastopnici gospici učiteljici Marici Nad-lišek-ovi 1. 1897. 147. Podružnica ženska Št. Vid nnd Ljubljano 1. 1893. 148. Podružnioa ženska Vrhnika, št I., 1. 1894. 149. Ista, št. II., 1 1896. 150. Pogačar Simon, vpok. c. kr. voj. oskrbnik v Ljubljani 1. 1886., Krunjsko 20. 151. Posojilnica Celje 1. 1886., Štajarsko 3. 152. n Maribor št. I. 1. 1885. Štajarsko 15. 153. > » St. II. 1. 1894. Štajarsko 15. 154. > » St. III. 1. 1894. Štajarsko 15. 155. » Ormož 1. 1887., Štajarsko 1 . 156. » Radovljica 1. 1894., Kranjsko 39. 157. » Ribnica 1. 1894., Kranjsko 40. 158. > Savinjska v Žalcu 1. 1887., Štajarsko 83. 159. » in hranilnica Trst 1. 1897., Trst 4. 160. » Vitanje 1. 1898. 161. Predovld Elija, veletrg. v Ljubljani 1. 1894., Kranjsko 24. 162. Profesorji slovenski ljubljanske višje gimnazije, zastopnik c. kr. profesor Maks Pleteršnik 1. 1896., Kranjsko 20. 163. Ramoveš Andrej, župnik v Dobrepoljah, 1.1896., Kranjsko 40. 164. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah nad Škofijo Loko 1. 1891., Kranjsko 35. 165. Gospa Ravnihar-jeva Fani, soproga dežel, knjigovodje v p. v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 21. 166. Resman Ivan Nep, načelnik železnične postaje v Zalogu ob južni železnici 1. 1892., Trst 4. 167. Rodbina Lovro Verbič-eva. V hvaležen spomin ob očetovi smrti 11. avgusta 1897. Zastopnik Josip Verbič, posestnik v Borovnici, Kranjsko 54. 168. Rode Josip, posestnik v Kameniku 1. 1894, Kranjsko 11. 169. „Rodoljubl lokov8kl“ po zastopnici gosp. Mariji Muha-vi Goriško 16. 170. Rohrman Viktor, posestnik in tovarnar v Novem Mestu, stanujoč v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 33. 171. Rozina Julij, f trgovec v Podubu pri Ložu leta 1898., Kranjsko 44. 172. „Samol Novomeški11 1. 1898,, Kranjsko 83. 178. Dr. Sedej Frančišek, c. kr. dvorni kapelan in vodija v Avgustineju na Dunaju 1. 1896., Gorica 8. 174. Skočir Avgust, župnik deželne bolnišnice v Gradcu 1.1897., Štajarsko 7. 176. Slavlja banka v Ljubljani 1. 1886., Kranjsko £0. 176. Slovenke Litijske" St. I. po zastopnici gospej Josipini Koblar-jevi 1. 1894, Kranjsko 19. 177. Iste, št. II., po zastopnici gospej Heleni Bevk-ovi 1. 1894., Kranjsko 19. 178. Iste, št. lil., po zastopnici gospej Milivoji Vončina-vi 1. 1896., Kranjsko 19. 179. Iste, št. IV. po zastopnici gospej Nežiki Lenček-ovi 1. 1896., Kranjsko 19. 180. Iste, št. V. po zastopniku c. kr. notarju Luki Svetec 1. 1898., Kranjsko 19. 181. „Slovenke Litijske In Šmartinske" št I. po zastopnici g. Terezi Svetec-evi 1. 1890., Kranjsko 19. 182. Iste, št. IL po zastopnici gdč. Ljudmili Roblek-ovi 1.1891., Kranjsko 19. 183. Iste, št. 111. po zastopnici gospej Mariji Zore-jevi 1 1892., Kranjsko 19. 184. Iste, št. IV. po zastopnici gospej Ivanki Knaflič evi 1 1893., Kranjsko 19. 185. Iste, št. V. po zastopnici gdč. Kristini Demšar-jevi 1. 1893., Kranjsko 19. 186. Iste, št. VI. po zastopnici gospici Minki Demšar-jevi 1. 1896., Kranjsko 19. 187. Iste, St. VII. po zastopnici gospici Amaliji Jenko-vi i. 1897., Kranjsko 19. 188. „Sokol Dolenski" v Novem Mestu 1. l!*92., Kranjsko 33. 189. „Sokol Ljubljanski" 1 1892., Kranjsko 20. 190. Souvan Frančišek Ks., veletrgovec v Ljubljani 1. 1886., Kranjsko 20. 191. Gospa Souvan-ova Uršula, soproga veletrgovčeva v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 21. 192. Dr. Srneo Josip, odvetnik, dež. poslanec v Celju 1. 1886., Štajarsko 3. 193. Dr. Stor Frančišek, odvetnik v Ljubljani, pri I. ljubljanski podružnici 1. 1892. 194. Dr. Stor Frančišek, odvetnik v Ljubljani, pri teharski podružnici 1. 1898. 195. Gospa dr. Stor-ova Ana, soproga odvetnikova v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 21. 196. Svetec Luka, c. kr. notar, posestnik i. dr, v Litiji 1.1886., Kranjsko 20. 197. Dr. Svetina Ivan, k.-š. duh. svčtnik, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani 1. 1888., Kranjsko 24. 198. Šabeo Ivan, veletrgovec v Trstu 1. 1887, Trst 4. 199. Gospa dr. Škoflc-Tertnlk-ova Ivanka, soproga profesorja v Mariboru 1. 1893, Kranjsko 25. 200. Stepančič Frančišek f velepos. v Temnici 1. 1893, Trst 4. 201. Gospa dr. Tavčar-jeva Franja, soproga odvetniku in dež. odborniku v Ljubljani 1. 1892., Kranjsko 21. 202. „Ti8karna Narodna" v Ljubljani 1. 1893., Kranjsko 20. 203. Tomažič Ivan E , mestni župnik v Škofji Loki 1. 1896., Kranjsko 47. 204. Trg Litija 1. 1892., Kranjsko 19. 205. Dr. Turner Pavel, zasebnik na Dunaju 1.1886.. Kranjsko 20. 206. Valenčič Iv., trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici 1 1893., Kranjsko 49. 207 Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zastopnik duhovni predstojnik gorijanske župnije. Darovalec misij. Josip Zalokar 1. 1892., Kranjsko 2. 208. Vas Šmartno pri Litiji 1. 1888., Kranjsko 19. 209. Vas Št. Vid pri Zatičini 1 1894., Kranjsko 67. 210. Velkovrh Ivan, veletovarnar, mestni odbornik v Ljubljani 1. 1886., Kranjsko 24. 211. Dr Vlcoo Anton t> vitez, graščak v Podgradu v Istri 1. 1887., Istra 1. 212. Dr. Vldrlč Lov., odvetnik v Zagrebu 1.1886 , Kranjsko 20. 213. Vilhar Ivan, ravnatelj, hišnik in meščan v Ljubljani 1.1886., Kranjsko 20. 214. Visokoiolcl slovenski na Dunaju 1. 1892., Kranjsko 20. 215. Volk Ivan, kapelan v Škocijanu pri Dobravi (Dolensko) 1. 1891., Kranjsko 31. 216. Dr. Vočnjak Josip, zdravn. svetovalec, posestnik v Venčeslu pri Slovenski Bistrici 1. 1886., Kranjsko 2u. 217. Vošnjak Mih. drž. poslanec v Celju 1. 1886., Štajarsko 3. 218. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani leta 1887., Kranjsko 3. 219. Vršeč Makso, zasebnik v Celju 1. 1888., Štajarsko 3. 220. Zalokar Josip, duhovni pastir v Red Jacket-u; Michigan, United States of North Amerika 1. 1892., Kranjsko 2. 221. Zamejic Andrej, stolni kanonik v Ljubljani leta 1886., Kranjsko 20. 222 Zarnik Anton, posestnik in trgovec v Krtini leta 1891., Kranjsko 3. 223. „Zaveza zagorskih Slovenek'' št. I. po zastopnici gospej Mariji Weinberger-jevi I. 1895., Kranjsko 56. 224. ..Zaveza zagorskih Slovenek1* št. II po zastopnici gdč. Amaliji Čerin-ovi 1. 1896., Kranjsko 66. 226. Zšlenik Josip, posestnik pri sv. Urbanu poleg Ptuja 1.1888., Štajarsko 19. 226. Zupan Tomo, vodija, c. kr. gimn. profesor, konzistorijalni svčtnik, vlastelin 1. 1888., Kranjsko 20. 227. Dr. Zupanec Jernej, f vitez Fran-Josipovemu redu 1. 1886., Kranjsko 20. 828. Dr. Žižek Franč., zdravnik v Gradcu 1. 1893,, Štajarsko 7. 229. Žlogar Ant., župnik v Kranjski Gori 1. 1886., Kranjsko 22. 230. Župnija Breznloa, zastopnik vsakokratni župnik brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik Tomo Potočnik 1. 1895., Kranjsko 2. 231. Župnija Cerklje na Gorenskem 1. 1891, Kranjsko 4. 232. Župnija Sv. Ivan pri Trstu 1 1891., Trst 3. 233. Zupnl|a Kranjska Gora, zastopnik vsakokratni župnik v Kranjski Gori ali njegov namestnik, sedaj župnik Anton Žlogar 1. 1895., Kranjsko 8. 234. Žnpnija 6t. Lambert pri Zagorji ob Savi 1.1890 . Kranjsko 66. 285. Župnija trnovska v Ljubljani 1. 1891., Kranjsko 22. 236. Župnija Rojan pri Trstu 1. 1892., Trst 1. 237. Župnija Višnja Gora 1. 1892., Kranjsko 67. 288 Župnija Zagorje ob Savi 1. 1891., Kranjsko 56. A. Vodstvo družbe' sv. Cirila in Matoda v Ljubljani po volitvi pri XII. veliki skupščini v Škofji Loki 5. avgusta 1897. 1. Prvomestnik: Vodija Tomo Zupan, konzistorijalni svetnik, gimn. profesor, odbornik »društvu za krščansko umetnost«, posestnik in dr. Izvoljen 1. 1896. 2. Dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, ljubljanski podžupan, primarij deželne bolnice, član c. kr. dež. šolskega svčta, liišni posestnik in dr. L. 1895. 3. Dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju na Štajarskem, deželni poslanec, tajnik »Slov. drušlv.«, graščak in dr L. 1895. 4. Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru na Koroškem, dež. poslanec in dr. L 1895 5. Ivan Hribar, ljubljanski častni meščan, mestni župan, ravnatelj banke »Slavije«, dež. poslanec in dr. L. 1896. 6. Blagajnik: Anton Koblar, kurat v prisilni delalnici, deželni arhivar, c. kr. konservator. L. 1896. 7. Cesarski svetnik Ivan Murnik, vitez Fran-Josipovemu redu, prvomestnik kranjski kmetijski družbi, deželni odbornik, član c. kr. dež. šolskega sveta, tajnik trgovinsko-obrtne zbornice in dr. L. 1897. 8. Martin Petelin, gimn profesor. L. 1897. 9. Podpredsednik: Luka Sveteo, c kr. notar v Litiji, posestnik in dr. L. 1896. 10. Dr. Ivan Svetina, k. S. duhovni svčtnik, gimn. profesor, izpraševalec iz veronauka pri učit. izpitih. L. 1897. 11. Andrej Zamejio, stolni kanonik, konzistorijalni svčtnik, član c. kr. mestnega šolskega sveta, izpraševalec iz veronauka pri učit. izpitih, predsednik 1. Vincencijeve konference in dr. L. 1897. 12. Tajnik: Anton Žlogar, župnik v Kranjski Gori. L. 1895. B. Nadzorništvo družbe sv. Cirila in Metoda: 1. Oroslav Dolenec, hiS. pos. in svečar, mestni odbornik in dr. 2. Martin Malenšek, šentpeterski župnik v Ljubljani. 3. Ravnatelj Fran Povše, deželni odbornik, državni poslanec, graščak in dr. 4. Fran Ravnihar, deželni knjigovodja v p., mestni odbornik, predsednik >Glasbeni Matici«, vlastelin in dr. 5. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. C. Razsodništvo družbe sv. Cirila in Metoda: 1. Andrej Kalan, stolni kanonik, urednik »Domoljubu«, dež. poslanec. 2. Dr. Fr. Munda, odvetnik, hišni posestnik in dr. 3. Dr. Fran Stor, odvetnik. 4. Dr. Jernej Zupanec, t vitez Fran-Josipovemu redu, c. kr. notar, hišni posestnik in dr. 5. Dragotin Žagar, deželni blagajnik, mestni odbornik in hišni posestnik. Društveni zavodi. I. Otroški vrteo v Celju. Voditeljica: Č. prednica šolskih sestrd, s. Mr. Beatrika Teršavec-eva. Vrtnarica: S. Vincencija Lah-ova. Škojijeki nadzornik: Ivan Krušld, knez.-škof. duhovni avčtnik, c. kr. Šolski svčtnik, gitnn. prof. v p. Družbeni nadzornik v pedaffot/iško-didaktikkih in ekonomskih zadevah: Dr. Ivan Dečko, deželni poslanec, prvomestnik celjske podružnice. Število otrok: f>9. II. Otroikl vrtec v Maribora. ustanovljen z odlokom deželnega Šolskega sveta v Gradcu dni 28. avgusta 1894. St. 1202. Voditeljica: S. Mr. Stanislava Voh-ova. Vrtnarica: S. Justina Zmazek-dva. Škofijski nadzornik: Dr. Josip Pajek, stolni kanonik, konzistorijalni svetnik. Druibin nadzornik v pedagogiško-didaktiških in ekono-miških zadevah: Dr. Anton Medved, profesor in podpredsednik mariborske podružnice. Število otrok: 58. m. Slovenska petrazredna deika ljudska iola s pravloo javnosti*) pri Sv. Jakoba v Trsta**). Ulitelj-voditelj: Mihael Kamušfclč (je poučeval v V. razredu do 31. marcija 1H96). Po njegovem izstopu iz družbine službe ga je nadomestoval nadulitelj-voditelj Frančišek Rakuša v V. razredu od 1. aprila 1896. do konca Sol. leta 1895/6. in v 111 razredu od 10. septembra do 1. oktobra 1896. Katehet: Rudolf Valensitz, duh. pomočnik pri Sv. Jakoba v Sol. 1. 1895/6. in Josip Macarol, duh pomočnik pri Sv. Jakoba v Sol. letu 1896/7. Učitelj: Anton Bitenec je poučeval v V. razredu do odhoda Frančiška Rakuša, katerega je do konca Sol. leta 1896/7. začasno nadomestoval v vodstvu in v 111. razredu. Učiteljica: Josipina Delkln-ova je poučevala v 1. razreda. Učiteljica: Amalija Relohmann-ova je poučevala v II. razr. Učitelj: Andrej Godina je poučeval v IV. razredu. Postrežnica: Ana Hajpel-ova. •) Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje jo koli pripoinato pravico javnosti odlokom z dno 28. aprila IHttH, it. 7790. **) Ko «o jo dni 1. oktobra 1898. otvorila c. kr. pripravljalnica za srednjo iolo v Rojanu, prestopili »o vanjo skoraj vsi učonci V. razreda, a ostali so sc vrnili v 11. oddelek IV. razreda 1'etrazrodnica se je tedaj skrčila v itiriruzrodnico. Zakasni voditelj tej Soli jo Idi Anton Itlteaec, kij« poučeval v 111. razredu. Radi bolezni ga je zadnje tri mesece nadomestovala Učiteljica sestra Marija Pfelfer-Jeva lo v poučevanji; vodBtvo šolo st j« pridrlal. Škofijski nadzornik: Anton Hrovatin, župnik pri Sv. Jakobu. Družbeni nadzornik vpedac/oi/Hko-didaktiških zadevah: Dr. Karol Glaser, gimn. profesor Družbeni nadzornik v administrativno-ekonomiikih zadevah: Prof. Matko Mandič, deželn poslanec, prvomestnik tržaške moške podružnice. Število otrok: 203. IV. Slovenska dvorazredna dekliika ljudska iola prt Sv. Jakoba v Trsta*). Otvorjena 30. septembra 1895. • Učiteljica-rodileljica: S. Mr. Rafaela Kovačič-eva je poučevala v II. razredu. Utiteljica: S. Mr Melodija Kallsek-ova je poučevala v 1. razredu š. I. 1896/6. — v Sol. letu 1890/7. pa s. Mr. Benedikta Zupanclč-eva. Utiteljica ženskih ročnih del: S. Mr. Gabrijela Plohl-ova Sol. I. 1H95/6. — Sol. 1. 1896/7. pa s. Mr. Fidelija Berlan-ova. Poetreinica: Ana HaJpel-OVB. Število otrok: 144. Nadzorniki: isti kot zgoraj. V. Otroikl vrteo v Bojana. Voditeljica: Margareta Podkrajšek-ova. Vrtnarica: Viktorija Kavčlč-eva. Škojijski nadzornik: Ivan Černe, župnik v Barkovljab. Družbena nadzornika: Dr. Glaser in prvomestnik podružnice na Greti. Število otrok: 120. VI. Otroikl vrteo na Oretl. Voditeljica: Margareta PodkraJSek-ova. Vrtnarica: Margareta PodkrajSek-ova Škofijski nadzornik: Ivan Černe, župnik v Barkovljab. Družbena nadzornika : Dr. Glaser m prvomestnik podružnice na Greti. Število otrok: 46. *) ZaiUtkora Sol. Uta I»u7 H. m jo raaiirila v triroamlnico. Vrtnarica: Agneza Staral-ova. Škofijski nadzornik: Frančišek Košuta, prvostolni kanonik, dekan in dr. Družbeni nadzornik: Dež. glavarja namestnik dr. Anton Gregorčič, bogoslovski profesor, drž in dež. poslanec, prvo-mestnik goriške moške podružnice. Število otrok: 45. Vlil. Otroiki vrteo v Ločnlkn. ) Vrtnarica: Marija Bunec-eva. ■Škofijski nadzornik: Ivan Filipič, dekan, župnik Družbeni nadzornik: Dr. Anton GregoroiO. Število otrok: 15. IX. Slovenska Jednorazredna ljudska iola pri Sv. Rupertu poleg Velikovca.'*) Otvorjena 25. oktobra 1896. Učit tljica-vod it vij icu: S. Mr. Franja Cirila Šijanec-eva. Katehet: kanonik-župnik Frančišek Treiber. Učitelj ca ženskih ročnih del: S. Mar Otilija Sekoleo-eva. število otrok: 92. Po družbi podpirani: X. Otroiki vrteo v Podgorl pri Oorlol. Vrtnarica: Malvina Plaper-|eva. Škofijski nadzornik: Ivan Filipič. Število otrok: 67. > XI. Drugi otroiki vrteo v Podgorl pri Oorlol. Vrtnarica: Marija Buneo-eva. Škofijski nadzornik: Ivan Filipič. Število otrok 46. *) Ta vrtec je prenehal 28. decembra 18 »rt. **) Prvega novembra I8fi7. »e je razftirila v dvorazrcdnico. XIX. Društva „Sloge“ otroški vrteo v Gorici v ulici sv. Klare. Vrtnarica: Ana Llkar-jeva. Število otrok: 6&~ XIII. Društva „Sloge“ otroški vrteo v ulici Barzellini. Vrtnarica: Katarina Jajac-eva. Število otrok -. 99. ZIV. Društva ,.81oge“ petrazrednioa z 8. razredi v Oorloi. Število otrok: 539. XV. Društva „81oge“ otroški vrteo „Pod Kostanjevico" pri Dorici. Vrtnarica: Antonija Novak-ova. število otrok. 72. XVI. Privatni otroški vrteo gospe Antonije Nadlišek-Ormekove pri Sv. Ivanu v Trstu. Otvorjen 1. julija 1897. Voditeljica: gospa Justina Michelli-Puschl-ova. Vrtnarica: gospa Antonija Nadlišek-Grmek-ova. Število otrok : 67. Vseh po naSi družbi poučevanih ali podpiranih otrok je torej 1737. —-3**««- ------------ P. n. državni nadzorniki nadzorujejo po postavi I nate zavode. Prioponiinj. Članovina, denarna in knjižna darila, prošnje, pisma, sploh vsaka doposlanina do nas naj so blagovoljno adresuje z naslovom: Vodstvo družbe sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani. Za katere si že bodi drugačne naslove ne prevzame družba nikake garancije. Zahvala in bodrilo. Iz imenika podružnic ter izkaza poslanih doneskov je razvidno, da so tudi v letih 1896 in 1897 podružnična načelništva v obče jako živahno delovala in so posamezni udje naše vseslovenske družbe prinašali doneskov na altar domovinske ljubezni z ono požrtvovalnostjo, ki jo je rodilo in jo i vzdržuje prepričanje, da vrše vsi skupaj in vsak posameznik s svojim delovanjem v pravem pomenu dobro delo in se žrtvujejo v blag namen. Družbino vodstvo jim izreka za to iskreno zahvalo. Hvale vredna gorečnost, s katero so podružnice v zadnjih dveh letih nabrale in doposlale slavni družbi veliko svoto 16.527 gld. 26 kr. pa naj bo hkrati bodrilo onim podružnicam, ki so z do-pošiljanjera doneskov kaj zaostale, da izkažejo toliko večje svote za prihodnje leto. Vemojda ni pri-j / jetno delo zbirati in prositi denarnih doneskov, ako je tudi namen še tako blag, ker se vsakdo boji, da bi ne bil komu nadležen. A včasih je vender le potrebno spodbujati posameznike, ker marsikdo ob raznih drugih skrbeh prezre kaj dobrega, kar bi rad storil, ko bi ga bil kdo na primeren način na to opozoril. Mnogo pa bodo posamezni družbini udje podružničnim načelništvom olajšali delovanje, ako jim tudi neopozorjeni donašajo svojih prispevkov, kadar je to njim samim bolj prilično. Zlasti naj bi se to godilo pri vseh podružnicah ob veselih in žalih dogodbah v narodu in v družinah; ob raznih praznovanjih — sedaj ob bližnjem prazniku sv. Cirila in Metoda.. Knjižica družbe sv. Cirila in Metoda. I, zvezek: „Franc Jožef I., cesar avstrijski", strani 04. Ves natis pošel. II. zvezek: „ Rudolf Habsburški", oče avstrijske cesarske rodovine, str. 77, stane — gld. 40 kr. III. zvezek: „Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik", strani 58. Ves natis pošel. IV. zvezek: „Junaki", I snopič, strani 88. Ves natis pošel. V. zvezek: „Matej Ravnikar, tržaško koprski škof", strani 3(3, stane — „ 40 „ VI. zvezek: „Pesni Valentina Vodnika", strani 64, stane ... — „ 30 „ VII. zvezek: „Junaki“, II. snopič, strani 102, stane nevezan . . — „ 30 „ vezan 100 izvodov vkup nevezanih . 25 „ vezanih . . 30 „ n • « VIII. zvezek: »Janez Cigler, slovenski pisatelj", strani 56, stane vezan ... — gld. 80 kr. IX. zvezek: »Ljubezen do mamice“, strani 74, stane vezan.... — „ 40 „ X zvezek: »Igre in pesmi za v otroška zabavišča in ljudske šole“. Predgovor 38, pesmi 103., torej v vsem 141 strani, stane vezan — „ 60 „ XI. zvezek: „Materine sanje".Slika v jednem dejanju, 20 strani, stane nevezan — „ 15 „ Zvezke I., III in IV. pa bi — če jih je kdo oddati voljan — družba zopet sama rada nakupila. Opomba. S kupom zvezkov II., V., VI., VIII. in IX smo poskočili v tej meri, kakor jih diužb' primanjkuje. Vodstvo družbe sv. CiiUa in Metoda. NAZNANILA v »Vestniku11 družbe sv. Cirila in Metoda blagovoli naj cenj. mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in nizko ceno. Ker je dohodek naznanil odmenjen družbi v korist, je želeti, da se čest naročniki pri naročbah sklicujejo izrecno na inserat v »Vestniku«, ker tik o poudarjanje osigurava dotični tvrdki vspeh inseriranja. IYAN BONAČ trg-ovina s papirjem v Ljubljani priporoča slav. občinstvu vsakovrstnih potrebščin za šole, pisarne in domačo rabo. Zaloga vseh vrst papirja za urade, tudi pisalnega in pismenega, vsakovrstnih kuvert, šolskih zvezkov po najnovejših predpisih, tint, peres, svinčnikov, pečatnega voska itd itd. MF" Največja zaloga razglednih dopisnic. Slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda poverilo mi je založbo svinčnikov v korist družbi. Vod geslom: j,Narod se s slabim blagom ne srni varati" postavil sem na trg svinčnike najbolje Jirme te stroke: ,,L. C. Uardmuth•“ v najbolji tcukovosti. Zahtevajte povrnili in rabite le „Svininike družbe sv. Cirila in Metoda z peleg ut is n jen o tovarniško znamko Jj. C. Jlardtniuth ; svinčnike, kterim nedostaje te znamke zavračajte kot. neprave, ker so slabi. — Cena pravim svinčnikom je po I, 2, •/ in 7 kr. kos, v ducatih ceneje; prekupovalcem primeren rabot. Ceniki na razpolago. »•«- Priporočam najtopleje svojo z najdovršenijitni stroji opremljeno knjigoveznico ca priproste in najflnijc vezbe; umetniško izdelovanje map za diplome, albumov itd. Izdelovanje kartonov za poštne nošiljatve in blago v vseh velikostih z najnovejšimi stroji. Tisek trnkov in reklam s zlatom, srebrom in aluminijem. „SIa A VIJ A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeiko življenje po vseh kombinacijah, izmed katerih so najugodnejše naslednje: 1.) za »lučaj smrti, po kateri — naj se tista primeri kadarkoli — izplača so zavarovani kapital takoj dotičnim dedičem. 2.) za doživetje in smrt, t. j. ako zavarovanec doživi naprej določeno leto, katero si sam izvoli, izplača se zavarovani kapital njemu samemu; ako prej umerje, pa takoj njegovim dedičem. Pri tem načinu se more zavarovati tudi tako. da mu ostane isto toliko kapitala izplačilnega po smrti, kolikor da je prejel ob doživetju določene dobe 3.) vzajemno, n. pr. mož in žena, brat z bratom ali kaki drugi osobi in sicer tak(’>, kadar umerje jeden izmed njiju, izplača se zavarovana vsota preživelemu zavarovancu 4.) za dobo 20 let, t j. ako umerje v teh letih, izplača se zavarovani znesek dedičem; če pa jih doživi, potem določi sam, kako naj se mu izplača kapital; ves hkrati, v dosmrtnih obrokih ali pa Sele po smrti. 5.) za rento ln pokojnino, katero se dotičniku začenja izplačevati takoj po jedenkratni ulogi gotovega zneska, ali Sele po nekolikih letih in sicer,do smrti. 6.) doto otrokom, zlasti dekletom, katero se izplača, ko zavarovani otrok doživi 18. 20. ali 24. leto svoje dobe in to tudi takrat, če je zavarovalec (oče, mati, skrbnik itd.) umrl pred koncem zavarovalne dobe, dasi v tem slučaju preneha • dalj nje vplačevanje zavarovalnine. Ce umrje otrok pred določenim letom, izplača se vsa zavarovalnina roditelju, zavarovalcu itd., ali pa se prenese ves kapital na kakšno drugo osebo. Vse te In ostale načine zavarovanja prevzema banka „Slavija‘' po ugodnejših pogojih in cenejilh tarifih, kakor vse druge zavarovalnice. Banka „Slavija“ napreduje kaj uspeSno od leta do leta ter je vredna vsega zaupanja. V letu 1897. si je pri njej svoje življenje zavarovalo 3538 oseb za vkupni kapital 8,994.247 40 kron, s čemur je glavnica v žlvljenskih oddelkih dosegla 62,8 ld.072‘40 kron. Zavarovalnina ali premija, ki je lani znaSala 171.046 68 kron. narasla je koncem I. 1897. na vsoto 2,198.l7i2‘60 kron. Zava-revanlh kapitalov in sicer po umrlih zavarovancih, potem zavarovancem na doživetje, dohodke in pokojnine je lani banka »Slavija. izplačala 2,038.932 94 kron. Dividenda iz čistega dobička v oddelkih življenskega zavarovanja izplačmje dotičnim zavarovancem najmanj© I0°/o zavarovalnine. V 1. 18,17. se je čistega dobička razdelilo 74.105 84 kron. , , . Vsa podrobneja pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno Generalni »aatop banke »Slavije. v IJub-Ijanl. v lastni hiil it. 12. v fiospodskih ulicah. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča Kr* po poiti. Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča : Doktor Trnkoczy • jeve kapljioe za želodec. Steklenica 20 kr., b steklenic 1 gld., H lucati 1 gld. HO kr. Doktor Trnkoczy-jeve odvajalne ali čistilne krogljioe čistijo želodec pri zabasanji, skotenem želodcu. Škatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. Angleški balzam, 1 steklenica 10 kr., tucat 1 gld., 6 tu-catov 4 gld. KS“ Za prsa: Doktor Trnk6czy-jev zellšcini ali prsni slrop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, na pr. pri kašlju. Steklenica 06 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. OT* Za trg-anje; Doktor Trnk6czy-jev cvet za trganje (Gleht-geist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. Steklenica stane 50 kr., 5 Bteklenic 2 gld 25 kr. Redilna štupa za živino za notranjo potrebo pri kravah, konjih in prašičih. Zamotek z rabilmm na-vodorn vred velja 50 kr., 5 zamotov samo 2 gld. Redilni prašek za prašiče Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. Ta nn Angleškem splošno in z najboljšim uspehom upo-rabljevam redilni prašek ne pospešuje samo tvorbo mesa in masti, ki se ima doseči v kolikor možno najboljši kakovosti in količini, nogo tudi jako blagodejno deluje na prebavne organe. Cena zainotku 25 kr., 5 zamotkov 1 gld. ! Vsa tu našteta zdravila se dobijo v apoteki Trnk6czy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo, Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v Škafih, po 15, 20, 40kg težkih prav po ceni. Za čebelarje v Skalljah po 6 kg, kg k <>0 kr., Skatlja 30 kr., poSilja se po pošti proti povzetju ali predlačilu. Dobiva se med v satovji in pitaneo v skatih po 20—40 kg prav po ceni Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja O brinja in brinjevca # liter po I gld. 20 kr. medeno žganje liter po I gld. Vse je lastni izdelek. Kupuje tudi vsak čas mčd v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo Oroslav Dolenec, svečar In lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, Wolfove ulice št. io Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, voščene zvitke in med za prodajo v Škafih, po 15, 20, 40kg težkih prav po ceni. izvrstni garantirani pitanec v Skatljah po 5 kg, kg k <>0 kr., Skatlja 30 kr., poSilja se po poSti proti povzetju ali predlačilu. Dobiva se med v satovji in pitaneo v skatih po 20—40 kg prav po ceni Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. O brinja in brinjevca # liter po I gld. 20 kr. medeno žganje liter po I gld. Vse je lastni izdelek. Kupuje tudi vsak čas mčd v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo svečar In lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, Wolfove ulice št. io ^Of€MOCO«OIOtO*OtOK>«OI Družbe sv. Cirila in Metoda pr kava -p® se dobiva na drobno in debelo pri Iv. Jebačin-u, trgovcu v Ljubljani. Blago je izborno, cene pa so vrstnim kavam . jednake. Slovenke! Zahtevajte vselej in v vseh g prodajalnicah le to domačo kavo! 0 0 2 o f J. SOKLIČ v Ljubljani, Pod Trančo 1 priporoča osobito preč. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na deželi Izborno svojo zalogo po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah. o Domača tvrdka. ®-—»m Na, j reč j !i zaloga izgotovljene obleke za gospode, gospe in dečke GRIČAR & MEJAČ Slonove nlice * Ljubljana * Slonove ulice ^------------------------—----------j- Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. Najoenejie nakupovanje dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste, potovalce, različno prikrojenih zimskih in vrhnih sukenj, itd. za gospode; za gospe: plaščev In plaščkov, tudi s krznovino obloženih in obrobljenih V zalogi imava tudi najrazllčnejte blago ter vzprejemava naročila v ■^izvršitev oblek po izbranem blagu. Nujna naročila v najkrajšem času. o Najniže cene. o OGOGGGGOGGGGGGGGGGGGGI lvovarna J. Mer Gomp. priporoča vležano, marčno in izvozno ir pivo -m priznano izvrstne kakovosti. Suhe tropine sladne cime najboljša plia za živino. Ceniki so na razpolago. -++- L. 1898 izvarilo se je 55.000 Hktl. OOOOOOOOO OOOl 11 Kamnosekarskl in podobarski atelijer Vincenc Čamemik kamnosekarski mojster v Ljubljani. 'S®'®«'--------------- “3“ Izvrševanje cerkvenih umetnili kamnoseških dei kakor altnr-jev, tabernakeljev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih kamnov i dr. Sprejemajo se vsakovrstna kamnoseška dela ild. Izdelovanje pložč za trumoske, kredenčne, umivalne, toaletne mize in nočne omarice. Bogata zaloga nagrobnih spomenikov, od raznovrstnih marmorjev, po najnovejSih arhitek-toničnih obrisih in najnižji ceni. Naprava kompletnih družbinskih rakev, kakor tudi oskrbovanje vseh poprav na nadgrobnih spomenikih, zasekavanje napisov, kateri se pozlate ali pobarvajo s trpežno barvo. Obrise, načrte in narise napravljam na zahtevanje brezplačno. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažujc in zdravi (Kjjr Pristni planinski sok 1 steklenica z rabllnim uavodom 50 kr. Pri kostobolu, trganju in revmatizmu bolečine popolnoma odpravlja Cvet zoper trganje preizkušeno mazilo I steki, z rabllnim navodom 50 kr. Edina zaloga Deželna lekarna p. Mariji pomagaj Ph. Mr. Milan Leuetek, Ljubljana v ■> Razpošilja s« z obratno pošto najmanj 2 steklenice. jeruienar sedlar in tnriiar v Ljubljani, sv. Petra cesta št- 34. priporoča svojo res bogato in vzgledu« izvršeno zalogo jor-menarskib in sedlarskih proizvodov. Navadno in line konjske oprave, sedla in jezdno oprave, Inf,e, uzdo, brzdo i. t,. d. Jermena za stroje, Kovčege za čast. g. trgovce. — Fabriška cena. Vsa naročila in popravo se vestno in ceno izvršujejo. .L Kamnosokarstvo in kiparski ateiijer Feliks Toman-a v Ljubljani. Resljeva cesta št. 26 ima največjo zalogo nagrobnih spomenikov prevzame vsaktero stavbeno, kamnosekarsko delo in se priporoča preč. duliovščini za izdelovanje kamenitili oltarjev, podob, prižnic, obha- _ jilnlkov itd- po najnižji ceni. j llogata zaloga * marmornatih plošč za pohištvo, i 4% Potrebne načrte Izdeluje brezplačno. g Ivan Jebačin Ljubljana, Valvazorjev trg založnik kave družbe sv. Cirila in Metoda. Priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega, kolonijalnega, materijalnega in barvenega blaga; špirita, žganja *^f in deželnih pridelkov. Ob svojem času zanesljivo kaljlva dobra razna semena na debelo in drobno po najnižjih cenah in točni ter pošteni postrežbi. ERNST SPEIL V Ljubljani , Turjaški trg št. 1. Največja zaloga šivalnih strojev. Nizke cene. Ugodno plačevanje na obroke, stari stroji se zamenjavajo. Popravila se izvršijo hitro, dobro in cono. izbrana zaloga najrazličnejših biciklov, velocipedov, triciklov itd. — Ceniki zaetoig in franko. — stavbeni in pohištveni mizar Ljubljana Igriške ulice št. 8 Ljubljana izdeluje vsake vrste umetna, pohištvena in cerkvena dela. Priporoča se tudi za pokladanje parketov. Načrti in troškovniki brezplačno. Največja zaloga Najnižje cene vr Prevl&ke in popravila natančno in ceno. Prekupcem so ceniki na razpolago cxxxxx>ooooo0 (postni paket ne čre* 6 kil težak), po 110 za gld. 10 80 1'oktnino mora plačali p. n. naročnik. g^gOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl