PR 866^ OSRhDNJA KNJIŽNICI 60101 P. 126 66001 KOPER ASK\ DNEVNIK Cena 200 lir Lelo XXXIII. Šl. 202 (9810) TRST, četrtek, 1. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je zadel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni « Doberdoba »GovcuprtGorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PREDSEDNIK SFRJ PRVI DRŽAVNIK, KI JE OBISKAL MAVZOLEJ MA OCETUNGA Tito in Hua Kuo-feng o novih možnostih sodelovanja med Kitajsko in Jugoslavijo Kitajski in jugoslovanski voditelji so se vzajemno seznanili z lastnimi dosežki v notranjem razvoju in se pogovarjali o mednarodnih problemih Z DENARJEM, KI NAJ BI MU GA PROSTOVOLJNO DALA «PRECASA» Balbo pomagal iz stiske sinu ratenjskega župana? ^ PEKING — Predsednik Tito je včeraj, drugi dan obiska na Kitajci®; prc,l zafietkom uradnih pogovorov obiskal mavzolej Mao Ce-tunga, l,j *'{ venec k spomeniku velikega kitajskega voditelja in si ogledal talni sarkofag, v katerem je truplo ustanovitelja sodobne Kitajske, tedsednik Tito je v mavzolej pri-k* spremstvu podpredsednika kilte komunistične partije Vaug „ *-h8ina in zunanjega ministra IJ®"* Huaja. Poslopje mavzoleja sc ^"b.ie «Spominska dvorana predelka Mao Ce-tunga», postavljeno 2 središču Pekinga, na znanem Mtet^'cn an Men, uradno pa še ni Doslej so mazvolej obiskali ?. eženci nedavnega 11. kongre-(u™jajske partije, tako da je pretl-Tito prvi tuji državnik, ki ga IjJ® vencu, ki ga je Tito položil k jJ^niku Mao Ce-tunga, so na julij *0Vanski trobojnici zapisane besedi £.€^se^n'ku Mao Ce-tungu — ltjjP Broz Tito, predsednik Sociali-federativne republike Jugo-Skupaj s Titom so mavzo-' Obiskali tudi vsi člani jugoslo-delegacije, ki so od torka Jjfadnem obisku na Kitajskem. so se v Pekingu začeli (ifd* meddržavni pogovori, ki sta k »^la predsednik republike Ti-ttK; Predsednik kitajske komuni- j l^rfijc in državnega sveta ttfa Kuo-feng. Z jugoslovanske i ' so v pogovorih sodelovali k? Dolanc. Veljko Milatovič, Minic. Aleksandar Grličkov, k. Ludviger in veleposlanik v Milojko Drulovič. Poleg tu^dnika Hua Kuo-fenga so bili predsednika partije in vlade • iao-ping in Li Hsien-r.ien,' 1 za gospodarske odnose Cen Mu-hua, zunanji mi-Huang Hua. minister za ljb.l° trgovino Li Čiang in drugi li^,1 poroča Tanjug so pogovori v prisrčnem, odkritem in j 'j.wn vzdušju,. < tajali pa (UVe Uri in četrt. To ie bil za-V .Pogovorov Tito - Hua Kuo-^menjava mnenj na se bo flj^doma nadaljevala danes. Vče-' 0r\ i krog pogovorov je bil namenjen vzajemnemu se-|v, kpbju s stališči do raznih vpra-ri- |W dvostranskega sodelovanja in it) K ®r°dnih odnosov. Tako naj bi \\ vsll'ani bolje spoznali tisto, kar .obeh državah doslej ‘storili, , meri politike obeh držav, ■‘menjavi mnenj o jugnslovan-ijL kitajskih odnosih sta orodja® Tito in Hua Kuo-feng po-K °benila dosedanji razvoj od-Kf na posameznih področjih, "vPa sta menila, da so še m bščene možnosti. Pri tern sta ‘A-1 opozorila na možnosti na lljj l’skem področju, saj dose-i Sodelovanje ne ustreza diria-; vei- k gospodarstev. Enaka sod-^ la tudi za znanstveno - teh-K ^delovanje. K^ovore so porabili tudi zato, se vzajemno 'seznanili z n<>-I i*. razvojem v obeh državah U dosežki in prizadeva- Rte^Jjug je tudi zvedel, da so %j^v*.iali še o nekaterih medna-; s{f vprašanjih, ki zanimajo o-zlasti o sedanjih kriznih da se je pokojni kitajski predsednik Mao Ce-tung želel srečati z jugoslovanskim predsednikom. Popoldne je jugoslovanska delegacija, ki spremlja Tita na obisku v Pekingu, obiskala nekdanjo cesarsko palačo, ki je v svetu znana tudi pod imenom »Prepovedano mesto:-). Člani delegacije so si v spremstvu podpredsednika kitajskega parlamenta I in pekinškega župana Vu Telia dalj [ časa ogledovali ta edinstveni kulturno - zgodovinski spomenik ki se I razprostira na površini 700.000 kv j metrov, v vseh poslopjih pa je kar i 9.000 sob. Zjutraj je Tanjug napovedal, da sj bo »Prepovedano mesto ogledal tudi Tito, vendar se to ni zgodilo. Jugoslovanska agencija razloga ni navedla, francoska tiskovna agencija pa je poročala po j mnenju opazovalcev, da se jugoslovanski predsednik ni udeležil ogleda cesarske palače zaradi utrujenosti. (vb) .Jugoslovanska in kitajska delegacija med razgovorom (Telefoto ANSA-UPI) t p 1» te« n*' sr p1!. n» / n« d«* Pf f & d JI* o* jS ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiitiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiMiHiiMnMiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiinnuiiiinmmifi SINDIKALISTI POLEMIČNI Z MINISTROM BISAGLIO JAVNA PODJETJA BI MORALA POSTATI GONILNA SILA GOSPODARSKE OBNOVE Očitna ponudba «menežerskim silam» v sistemu državnih soudeležb, naj se povežejo z delavskimi organizacijami v zahtevi po koreniti reformi RIM — Čez dva tedna se bodo ista v iti v posameznih sektorjih pra-pvedstavniki sindikatov srečali živega človeka na pravo mesto, pa vlado. Na dnevnem redu je, lahko j čeprav bi v žepu ne imel »tiste* iz-zapišemo, gospodarska perspektiva I kaznice ali bi njegovo imenovanje letošnje ’ jeseni, ki se nekaterim ka- —* 1 že v mračnih, drugim pa v bolj rožnatih odtenkih, vendar vzbuja dobršno zaskrbljenost spričo gmote problemov, ki jih je treba v Italiji iAJJ1 v svetu. lY i Začetkom k*0 so IV ba- uradnih pogovo-bili v dvorani za pogo-vZoči še fotoreporterji in te-imela Tito ____„_____pogovor. Ki- tv,pl'edsednik je povedal Titu, V® mavzolej Mao Ce-tunga u-i > ?Cprli 9. septembra, trn oblet-*k°ve smrti. Povedal je tudi, fCH, snemalci, sta pij Kuo-feng krajši f rešiti za premostitev krize, ki se vleče že nekaj let. Nedavni vladni sklepi o znižanju uradne obrestne mere in za spodbujanje investicij na borzi so sicer povzročili ta teden precej evforije, vendar bi se bridko motil, kdor bi mislil, da lahko ti ukrepi sami rešijo strukturalne probleme italijanskega gospodarskega sistema. Zadnji vladni u-k-epi spadajo še vedno v okvir «rednega manevriranja* na področjih kredita in denarništva, niso pa v ničemer zasekali v glavne vozle, ki se jim pravi neproduktivnost industrijskega sistema, zaostalost Juga, brezposelnost, izkrivljena potrošnja, stagnacija javnih del, zaostalost in zapostavljenost kmetijstva. S temi problemi se bo morala vlada soočiti kmalu in sprejeti konkretne in trajne ukrepe. To zahtevajo nedavno podpisani programski sporazumi, čeprav ne bo njihova uresničitev lahka. Gre nam reč za skorjo ustaljene prakse, ki ustrezalo organigramom strujarskih vplivov. _ Razumljivo je, da bodo tudi ta vprašanja na dnevnem redu sestanka med vlado in sindikati. Slednji so namreč mnenja, da razpravljati o «ceni delovne sile* ali drugih tipično sindikalnih vprašanjih spričo pojava množične brezposelnosti res nima smisla. Problem je bil kolikor toliko ugodno rešen sindikatom pa gre tokrat za osnovna vprašanja. Dobro vedo, da je rešitev vprašanj brezposelnosti, razvoja Juga in kmetijstva odvisen prav od vladnih u-krepov na področju investicij in reorganizacije gospodarskega sistema v smislu strožjega načrtovanja. «Temeljno je vprašanje sistema podjetij z državnim kapitalom: a-li rešimo to, ali bo vse šlo k vragu,* je strnil svoje misli sindikalist Vin-cenzo Mattina, tajnik zveze kovinarjev CGIL - CISL - UIL, katerega je dopolnil njegov namestnik Otta-viano Del Tirco, ko je dejal, da so «sindikati zaskrbljeni, ker sistem državnih soudeležb dejansko životari brez vsakršnega načrta iz dn^-va v dan*. Mattina pravi, da se vlada ne sme zadovoljiti z reševanjem tega ali o- je zelo trda. ker so se pod njo mar- nega podjetja, ki je zašlo v krizo, sikdaj zaredile uši parazitizma, ker bi to vodilo samo k razsipava-klientelizma in korupcije. Spreme- nju dragocenega denarja. Morda bi niti gospodarski sistem pa pomeni celo bilo prav, če bi parlament začel tudi «zamenjati glave*, skratka po- I resno preiskavo o načinu, kako sploh Osrednja prireditev KPI v Modeni upravljajo javna podjetja. Tako Mattina kakor Del Turco sta namreč mnenja, da je minister Bisaglia, ki je odgovoren za javne soudeležbe, kakor tudi drugi ministri ponovno postavil stvari na glavo. V glavah ministrov in odgovor nih funkcionarjev naj bi namreč podjetja z državnim kapitalom bila še naprej «bergla» zasebnega gospodarstva, kateremu pa pušča vlada prepogostoma na stežaj odprta vrata. Del Turco navaja primer jeklarstva, kjer prihaja do izraza načrt, naj bi državni kapital upravljal proizvodnjo navadnega jekla, ker ,ie deficitarno in nesodobno, FIAT in druge privatne skupine pa naj bi Se polastile proizvodnje «posebnih jekel*, ki v industriji pomenijo perspektivo bodočnosti. Enako se kaže v zadržanju ministca in vlade do kemijske industrije, kjer ima država dobršen del svojega kapitala, privatnikom pa prepušča povsod prednost. Kaj zahtevajo torej sindikati od vlade na področju javnega kapitala. oziroma javne industrije? Pred vsem to, naj državna industrija postane prepotrebni nosilni steber vzpona italijanskega gospodarstva. To je mogoče doseči s korenito reorganizacijo celotnega sistema, z novo «filozofijo», ki naj ovrže zamisel o cbergli* in se raje oprime misli, da je lahko javna industrija «go-nilna sila*. Brez ljudi pa ne bo šlo. Sindikati zato pozivajo vlado, naj na odgovorna mesta postavi ljudi ž menežerskimj sposobnostmi. Teh. po mnenju sindikalistov, ne manjka niti v samih strukturah sistema državne industrije, le da so zapostavljeni. Nedavna vrenja in protesti v vrhovih IRI in ENI dokazujejo, da se ti ljudje zavedajo, da jih je sedanja politika zavedla v slepo ulico. Če bodo ti ljudje znotraj sistema državnih soudeležb sposobni u-skladitj svoje težnje s potrebami sindikalnega gibanja, bo slednje na njihovi strani. Le na dan naj stopijo. Odločno in dosledno stališče sindikatov jc vzbudilo zaskrbljeno reakcijo ministra Tonija Bisagi ie. ki sindikatom očita, da ne marajo pre hoda dola javne industrije v zasebne roke, češ da se boje za zaposlitvene ravni, medtem ko bi morali skrbeti za produktivnost dela. Bisa glia je pri tem hotel še pristaviti svoj lonček polemiki o namenih levi ce (komunistov še posebej), ko sindikate sprašuje, ali s tako vneto zaščito javnega sektorja v gospodarstvu ne mislijo morda «na novo družbeno ureditev, ki ni svobodno tržno gospodarstvo*, kajti »tako ureditev odklanjamo in upamo, da jo bodo odklanjali vsi.* (st.s.) PSI poziva vlado naj spodbudi gospodarstvo in vzbudi zaupanje v delavskih slojih I’ -ie vse nared z,a vsedr- " “Uval «Unita», ki se prične bo trajal do 18. septem-“li dveh tednih, kot so po-[|| Klavni urednik lista KPI 0l'ganizacijski tajnik -KPI Cervetti in Luca Pavolini (na sliki) bodo niz kulturnih manifestacij in prireditev posvetili evrokomuru zrnu, 60-letnici oktobrske revolucije, 40-letnici Gramscijeve smrti in problemom Emilij*. Za festival bo delalo /v ^ Vw'!' Uti* približno 4 tisoč aktivistov, ki so že opravili 150 tisoč delovnih dni. Prireditev v Modeni sklepa kampanjo nabirke za tisk, v okviru katere je bilo doslej v Italiji okoli 8 tisoč podobnih praznikov. RIM — Stavka «avtonomnih» železničarjev se nadaljuje. V zadnjih 21 urah je zaradi stavke zamudilo 1240 vlakov. Še posebno kritične so povezave s Sicilijo, kjer vlaki potujejo s triurno zamudo in kapitani ž drugim osebjem trajektov med Mesino in Reggio Calabrio napovedujejo stavkovno akcijo, ki bo otok odrezala od celine. RIM — Obnovitev politične dejav- , rii'«”.: pTSins13.rs..p„lk da «dati novega zagona gospodarstvu in več zaupanja delavcem*. To je zahteva, ki jo v uvodniku «Avan-ti» izraža PSI, ko obenem poziva stranke »programskega dogovora* k resni zavzetosti in «spodbujanju vlade k stvarnemu ukrepanju*. Očiten je pritisk PSI na večje stranke, predvsem KPI in KD, naj ne izgubljajo časa v polemikah S tem v zvezi je zanimiva izjava Piccolija, ki poudarja, da «preden se KD loteva polemik o družbi, kakršno želijo komunisti, naj se zamisli in pove, kakšno predlaga sama*. Piccoli izraža tudi svoje mnenje in pravi, da ga ne skrbi »socializem v Italiji*, pač pa nevarnost, da bi z njim padla Italija v «ruske kremplje*. Pri tem pa predsednik poslancev KD izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega zgodovinskega kompromisa, ki bi pujno ošibil KPI na levi, KD pa enostavno razklal na dvoje. Na ta način hoče bivši Zamberletti-jev tajnik dokazati svojo nedolžnost SAVONA — Končno je prišlo na dati ime prizadetega Furlana, kateremu naj bi Zamberlettijev tajnik Giuseppe Balbo (skupno z bivšim županom iz Maiana Girolamom Bandero je obtožen izsiljevanja) pomagal iz stiske z denarjem, ki ga je dobil od savonskih podjetnikov. Gre za Roberta Brolla, trgovca in sina župana v Ratenju (Artegna), obenem pa tudi brata Banderovega svaka. Je ta sorodstvena vez vsaj posreden vzrok domnevnega poskusa izsiljevanja? Prizadeti trdijo, da ne. Balbo je med včerajšnjim zasliševanjem poudaril, da so «a potresenci večkrat prosili za neposredno denarno pomoč. Ko naj bi mu «Preca-sa* ponudila deset milijonov lir za i pomoč enemu od prizadetih, se je odločil, da pomaga Brollu. Le ta. ki je bil v potresu ob vse blago, ki ga .ie imel v svojem skladišču, je dolgoval tovarni živil »Arrigoni* deset milijonov lir. Poravnal jih je z denarjem, ki mu ga ie dala savanska tvrdka s posredovanjem Balba. V dokaz, da govori resnico, je slednji izročil Dreiskovalne-,nu sodniku Acquaroneju pobotnico tovarne »Arrigoni* za deset milijonov lir. Vendar je le golo naključje, da je i bil to pomoči deležen Brollo, sin i župana v Ratenju in posredno v so-| rodstvu z Bandero, ki je prav tako i obvozen izsiljevanja? Je naključje, j da je v nedeljo. 7. avgusta, ko je bil ' bivši župan, iz Maiana aretiran, prav mladi Brollo pospremil demokrščan-skega veljaka v Novaro’’ če naj verjamemo ratenjskemu županu Lui-giju Brollu. je vse to res golo naključje. V razgovoru z urednikom radijskega dnevnika pa je bila glav na Brollova skrb tg, daje oddaljil od sebe in občinske uprave vsakršen sum. «Mqj sin je polnoleten — je v bistvu poudaril — in je samostojno vodil svoje poslovne zadeve.* Dodal je tudi, da je le enkrat srečal lastnika tvrdke »Precasa* Ca-rozza in ga pozval, naj se požuri s postavljanjem montažnih hiš. Vsekakor pa je zadevno pogodbo neposredno sklenil vladni komisariat. Tako je zaenkrat vsaj navidezno pojasnjeno, kam jc šlo deset milijonov lir savonske tvrdke. Kam pa so šli ostali štirje, saj je Balbo obtožen, da je izsilil štirinajst milijonov? Na zadevno sodnikovo vprašanje je bivši Zamberlettijev tajnik da te vsote ni nikoli viza Lombardijo pa trdi, da je Balbo zahteval denar, češ da «je name: njen stranki v Vareseju* misleč s tem tamkajšnjo federacijo KD. Kot poroča tiskovna agencija Ansa naj bi obtoženec na to odvrnil, da ni član KD. »Toda poslanec Zamber-letti ni bil izvoljen v Varčseju*, nai bi še rinil vanj sodnik. Balbo naj bi na to odgovoril pritrdilno, pristavil pa naj ne bi ničesar več. Medtem se v Vidmu nadaljuje preiskava, ki jo je odredil namestnik državnega pravdnika dr. Tosel. Njegove izjave nekaterim novinarjem vsedržavnih listov dokazujejo, da preiskovalci vsaj sumijo nekatere nepravilnosti v celotni akciji »streha za prizadeto prebivalstvo*. Do kakšne mere so ti sumi osnovani, sodnik ni povedal, nekaj pa je vendarle moral imeti v rokah, če je odredil preiskavo. Za kaj gre, bo pa mogoče zvedeti šele v prihodnjih dneh. (vt) Občinski svet v Maianu zahteval odstop Bandere MATANO — Medtem ko je pole mika o aferi montažnih hiš v Ma ianu zadobila malone vsedržavni okvir, saj vanjo posegajo že vsedržavna politična vodstva strank, se občinski svet v tej mali in med najhuje prizadetimi furlanskimi ob- je podžupan in najstarejši odbornik Alessandro Schiratti v imenu odbora in večine (koalicija KD-PSDI) zahteval njegov.odstjp tako z mesta župana kot svetovalca, če izvzamemo to zahtevo ni nihče imenoval županovega imena. čg£ činami, ki je s preklicom naročila | njegovem položaju in morebitni tvrdki «Precasa» izzval maščevalno akcijo savonskih podjetnikov, po izbruhu afere še ni sestal. Razumljivo je zato, da je za sinočnjo prvo sejo po škandalu vladalo tako med predstavniki tiska, kot še predvsem med prizadetim krajevnim prebivalstvom, ki je na lastni koži preizkusilo kakovost montažnih barak savonske tvrdke, izredno zanimanje. Zato se je pred napovedano uro zbralo v dvorani in okoli nje nad 500 ljudi, ki je z velikim zanimanjem in pozornostjo, obenem pa zelo omikano in disciplinirano sledilo razoravi občinskega sveta. Nad menzo, v kateri se je se stal občinski svet, je ves čas lebdela mračna senca bivšega župa na Girolama Bandere, dvajset let občinskega svetovalca in 14 let župana, pa čeprav ni nihče izustil njegovega imena vse do konca, ko krivdi se mora izreči sodstvo. Schl-ralti je v dolgem poročilu orisal stališče odbora in vzroke, zakaj ie zavrnil pogodbo s »Prečasa*. V7 razpravi sta se izoblikovali dve stališči: večine, ki je podprla delo odbora in priporočila nadaljnjo uspešno delo; in manjšine (KPI-PSI). ki je odobrila delo odbora, vendar je zahtevala njegov odstop in izoblikovanje nove večine, v kateri naj bi bile vse stranke u-stavnega loka. To zahtevo je svet zavrnil z 11 glasovi proti 9. (vt) RIM — Piero Pozzuoli, ki je doslej opravljal funkcijo podpredsednika »Confindustrie* je odstopil. S tem v zvezi se širijo sicer demantirani glasovi, da se za to mesto ponuja trenutni predsednik »Monte-dison* sen. Medici. PO ODSTRANITVI DVOJEZIČNEGA NAPISA V PLIBERKU Koroški Slovenci obsojajo grobo policijsko nasilje zso bi s< in .NSJvS: Mezttslišan pritisk na manjšino, da ^prostovoljno* odjiovedala lastnim pravicam (Od našega sodelavca) CELOVEC — V zvezi s policijskim napadem na slovenske demonstrante v Pliberku, ko so koroški orožniki v ponedeljek z grobo silo odstranili dvojezični krajevni napis, ki so ga v petek postavili slovenski aktivisti, sta Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev v skupni izjavi sporočila, da sta popolnoma solidarna tako z akcijo pliberških občinskih odbornikov in mladincev kot tudi z mladinči, id so jih orožniki prijeli in z njimi surova obračunavali. Potem ko ugotavlja, da je bila tudi pliberška demonstracija eden od izrazov protesta proti julijskim zakonom, ki jih Slovenci še naprej zavračajo, ker vidijo v njih kršitev državne pogodbe, osrednji organizaciji protestirata proti odstranitvi dvojezičnega napisa v Pliberku in označujeta ukrep koroških oblasti kot protizakonit. Napis je bil namreč postavljen na zasebnem zemljišču, orožniki pa se niso hoteli potruditi toliko, da bi o svoji akciji obvestili lastnika. «Koroški Slovenci v tem ukrepu ne moremo videti nič drugega kot pritisk na slovensko narodno skupnost, da bi se leta odpovedala pravicam, ki ji gredo po državni pogodbi, in se zadovoljila z drobtinicami vsiljenega zakona,* je rečeno v izjavi. Organizaciji obsojata izgrede policije, ki ie proti mladincem uporabila izjemno grobe ukrepe in si ne moreta kaj, da se pri tem ne bi spom- nili, kako milo je koroška policija leta 1972 ravnala s tistimi nemškimi šovinisti, ki so podirali dvojezične krajevne napise. M. SEDMAK Odloženo srečanje Vanče-Gromiko VVASHINGTON - Srečanje med ameriškim državnim sekretarjem Cyrusom Vanceom in sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromi- ............Hillu..mamin.. VOLILNA FARSA V RODEZIJI Pred prihodom «mirovnih odposlanikov» je bela manjšina spet «enotno podprla» Smithov rasistični režim in njegovo diskriminatorsko politiko do črnske večine SALISBURY — Rodezijski rasistični premier Smith se bo prav gotovo «mirovnima odposlanikoma*, britanskemu zunanjemu ministru Owenu in ameriškemu predstavniku pri OZN Youngu, ki bosta danes prispela v Rodezijo, predstavil z obnovljenim »ljudskim mandatom* in najverjetneje s še močnejšo parlamentarno podporo. Sicer pa je to tudi bil namen predčasnih volitev, ki ga je Smith zasledoval in brez dvoma tudi dosegel, čeprav bodo dokončni rezultati znani šele danes. Številke pa nam bodo povedale samo, če si je vlad na stranka (Rodezijska fronta) ponovno pridobila vseh petdeset sedežev v poslanski zbornici, ki »de iure* pripadajo belcem, kljub odcepitvi 12 bivših poslancev, ki so ustanovili' novo, še bolj desničarsko usmerjeno stranko (Akcijska stranka). Čeprav je skoraj nepojmljivo je Smithova rasistična politika ob prvih znakih »odpiranja* do črnske večine, seve da izključno do zmernih krogov, ki pa so bili do takrat tudi deležni o-stvega preganjanja, doživela žolčne napade s skrajne desnice, »češ da odpira pot črnski strahovladi* in pregazenju bele civilizacije v Rodeziji*, (avtohtonih črnili prebivalcev je namreč okoli 6 milijonov, belih priseljencev pa dvajsetkrat manj). Za Smitha in njegov režim pa bi bilo najpomembnejše, da bi v novi poslanski zbornici vladna stranka i-mela dvetretinsko večino, kar bi premiero zagotovilo odobritev morebitnih in že napol najavljenih ustavnih sprememb in s tem omogočilo izvajanje »notranje rešitve*. Po ocenah političnih opazovalcev je kaj malo verietno. da bi se približno 7 volivcev, ki zastopajo nekaj manj kot tristo tisoč belcev, mešancev in Azijcev, ki v Rodeziji uživajo politične pravice, izreklo drugače. Svoj glas je po vsej verjetnosti oddalo še manj oseb, kot jih na volišča prepuščajo stroge omejitve glede starosti, bivališča in imetja, ker je precej belcev zaradi stalne napetosti zapustilo državo. »Ljudsko podporo*, kj naj bi pričala o »enotnosti rodezijskega belega prebivalstva*, in predlog za sporazumevanj« s črnskimi zmerninti krogi, s katerimi pa je mogoče ra , sistični premier že stopil v stik, naj bi torej Smith danes zoperstavil britansko - ameriškemu načrtu. O-vvena in Younga bi moral prepričati, da bi složno sodelovanje belih rasističnih krogov s črnskimi zmernimi veliko uspešneje ohranjalo red in mir v državi kot «oboroženi skrajneži*. Predvsem pa jima bo pre-dočil, da bi bila taka koalicija u spešen jez proti splavitvi Rodezije, oziroma svobodnega Zimbabveja, v socialistične vode. Od raznih točk. ki sestavljajo britansko - ameriški načrt za mimo rešitev rodezijskega vprašanja, Smith kot kaže ne misli sprejeti nobene, niti načela o splošni volilni pravici, kar je pred časom obljubljal. Tako Osvobodilno gibanje Zimbahveja kot države «prednje bojne črte* (Tanzanija, Zambija, Angola, Bocvana in Mozambik) pa ne nameravajo od stopiti od zahtev, da mora Smith odstopiti,'in da je treba vladno vojr sko razformirati, kar naj bi vztrajno zagovarjala tudi Owen in Young. Možnosti na kakšno sporazumevanje totej ni veliko, (bp) Pojasnilo vlade o nepotrebnih ustanovah RIM — Včeraj smo na osnovi agencijskih poročil objavili vest, da je vlada z objavo dekretov o uresničevanju zakona 382 »rešila* dokaj a,.tunov, ki so po splošnem mnenju spadale med »nepotrebne*. Te vesti so objavili tudi drogi italijanski časopisi. Zato pa je predsedstvo vlade izdalo noto, v kateri pojasnjuje zadevo. Dejansko — pravi nota iz Palače Chigi — gre za to. da je dogovorjeni seznam ustanov, ki jim bo v treh mesecih treba «pretipati kosti* in nato sklepati o njihovem razpustu bil nekoliko skrčen, vendar se je to zgodilo i* preprostega razloga, ker je vlada s svojimi ukrepi nekatere med temi ustanovami že razpustila. Tako je vlada v mesecu juliju s tremi ločenimi dekreti razpustila ustanovo za svilo-prejke (št. 434), ONAIRC (št. 599) ustanovo za pomoč ribolovu (št. 437) in ustanovo za vojne sirote (št. 600). V zvezi s poročilom, da je vlada »rešila* ustanovo, ki skrbi za »veterane iz Turateja* pa nota pojasnjuje, da je ustanova v navedenem seznamu, vendar s polnim imenom »Ustanova Umberto I. za veterane narodnih vojn*. Res je, torej, kot pojasnjuje nota iz Palače Chigi, da je vlada sklenila rešiti zgolj dve u-stanovi: prva se ukvarja z »oblikovanjem kmečke posesti*, v katere upravni odbor bodo dežele imenovale dva predstavnika in pa ustanovo UNIRE (skrbi za razvoj posebnih plemenskih konj za dirke), ki je zasebnega značaja in ne spada med deželne pristojnosti. kom, ki bi moralo biti od 7. do 9. septembra na Dunaju, so preložili na 22. in 23. september, ko se bosta ministra sestala v Washingto-nu. Do odložitve je prišlo zaradi hudih nesoglasij, ki še obstajajo med Sovjetsko zvezo in ZDA glede vprašanja omejevanj strateškega oboroževanja, ki bi moralo biti glavni predmet pogovora. TRŽAŠKI DNEVNIK Z OKROGLE MIZE 0 OSIMU NA PRAZNIKU PSI Krajevnim upravam je . treba zajamčiti nadzorstvo nad izvajanjem sporazuma Pokrajinski odbornik Volk zagovarja koncesijo zemljišč, ker bi bili s tem naši kmetje soudeleženi Po treh kulturnih večerih je včeraj prišla na prazniku socialističnega tiska na vrsto politična problematika. Sinoči je bila v miijski občinski galeriji okrogla miza o poosimski problematiki. Sodelovali so pokrajinski tajnik PSI G. Car-bone, pokrajinski odbornik L. Volk in sindikalist A. Gerli. Tajnik Carbone je podal okvirno sliko socialističnih stališč glede osimskega sporazuma. Stranka se je vedno strinjala, saj je smatrala, da je treba poravnati vse odnrte račune v duhu helsinške konferen ce. Neumestno bi bilo, da bi prav v naših krajih nasprotovali mirnemu sožitju med narodi in vztrajali pri umetnem podpihovanju sovraštva. Trst preživlja hudo gospodarsko in družbeno krizo: ekonomski del sporazuma bo v marsičem odpravil te probleme. Glede ekoloških problemov so socialisti vedno zagovarjali namestitev industrij, ki ne onesnažujejo. Carbone je še analiziral razloge nasprotovanja osimskemu sporazumu, ekološki razlogi so le pretveza skupinam, ki nočejo pretrgati s preteklostjo. V zaključku ie navedel najvažnejše točke sedanjega po-o imskega trenutka. Smo pred realizacijo te nadvse pomembne pobude, treba pa ji bo zagotoviti demokratično vodenje. Krajevne u-stanove morajo postati aktivni dejavnik pri izvajanju določil osimskega sporazuma Prav to temo ie sindikalist Gerli poglobil v svojem posegu. Trst preživlja hudo gospodarsko krizo, ekonomska konferenca pa ie dokazala da ne moremo iskati izhoda iz tega samo v terciarnih dejavnostih. Industrijska cona na Krasu bo omogočila tesno sodelo vanje med terciarnimi in sekundarnimi dejavnostmi, kar je predpogoj vsakega gospodarskega napredka. Trst se mora rešiti dosedanje osamelosti, mora postati pravi most. Gerli je nadalje izrazil bojazen, da bo brez budnosti levice in sindikalnih organizacij vodenje cene nesprejemljivo. Sedaj smo pred zapadlostjo določenih rokov, doslej pa je le KZ IT izvedla študijo o območju, kjer bi morala nastati prosta industrijska cona na Krasu. Treba je priznati, da je to dobro kartografsko delo, a ne upošteva posledic, ki bi jih industrijski obrati i-nrTi za podzemeljske vode. V zaključku se je Gerli dotaknil spornih točk v novem statutu industrijske cone, ki so za socialiste nesprejemljivi. Pri razlaščanju zemljišč je MtitiiiiiMmiiliiimiillimimtitniiimilliliiiMiiitlllll treba upoštevati vsedržavno zakonodajo in ne norm bivše zavezniške vojaške uprave, ki bi prebivalstvo samo oškodovale. Pokrajinski odbornik Volk pa je objasnil in podprl tezo, da morajo preiti zemljišča le v koncesijo, saj se naš kmet noče odreči lastninski pravici po tridesetletnih grenkih izkušnjah z razlastitvami. To bi mu obenem zagotovilo delno soudeležbo v novi industrijski coni. Nadalje je Volk analiziral problematiko Osima glede na jamstva slovenski manjšini in zahteval, da se prepreči vsaka gradnja stanovanj za delavstvo na Krasu, s tem da se jim zagotivi bivališča v mestu. Danes bo v Miljah predavanje o narodnoosvobodilnem boju, ki ga bode spremljali diapozitivi. Danfs stopi v veljavo deželni zakon št. 48 Z današnjim dnem začne veljati zakon št. 48, ki navaja nove norme za nadzorstvo nad delovanjem krajevnih ustanov. Ne gre le za ukrep tehnično . pravnega značaja, temveč predvsem političnega, saj predstavlja nov način sodelovanja med krajevnimi ustanovami in deželnimi organi. Posameznim ustanovam pripada večja odgovornost in samoupravljanje, deželni organi pa nadzorujejo važnejše ukrepe. Odnosi med občinami in deželo se bodo povsem spremenili: ne bo več le strogega nadzorstva, temveč konstruktivno sodelovanje med obema. To je bila glavna tema številnih sestankov, ki so potekali med deželnim odbornikom Bianchi-niiem, župani in občinskimi upravitelji Številnih krajev Furlanije -Julijske krajine. V prihodnjih dneh se bodo srečanja z občinskimi upravitelji še nadaljevala. K letošnji «l)ragi» Tudi letošnja, dvanajsta »Draga*, ki jo prireja Društvo slovenskih i-zobražencev iz Donizettijeve ulice v soboto in v nedeljo v Finžgarje-vem domu na Opčinah, je za sedaj — podobno kot lanska — ovita v nerazumljivo tajinstvenost glede predavateljev, kot da bi organizatorji iskali ceneni učinek v presenečenju. Že ta tajinstvenost. ki jo bodo uradno odstrnili šele na jutrišnji tiskovni konferenci, me-' če kaj čudno luč na odnos do lastnih pristašev in drugih, ki jih vabijo na prireditev, da jim »skozi slovensko klepsidro* razsvetlijo um in nalijejo edino zveličavnih resnic. Tak odnos je težko označiti drugače kot ne fair. Letošnje najavljene teme bi same po sebi utegnile biti tudi zanimive, toda izkušnje zadnjih let nas učijo, da so, z redkimi izjemami, le zunanji bleščeči okvir za prepogosto žolčno, iracionalno, vzvišeno in samodopadljivo udrihanje po idejno drugačnih stališčih od tistih, ki jih zastopajo posamezni predavatelji ali njihov malce širši m^elni krog, zlasti pa za udrihanje po i-dejnih opredelitvah v matični domovini. Zaradi tega smo bili ob zaključku lanske Drage prisiljeni ugotoviti, da je «povsem} potrdila sodbo, da ne more postati demokratični forum za izmenjavo misli med različno mislečimi Slovenci o naših skupnih problemih, tako v matični domovini, kot predvsem v zamejstvu*. In tako nismo ugotavljali samo mi, tako je zapisal tudi nekdo, ki je bil pred leti sam v organizacijskem odboru Drage, pa je uvidel, da je »Draga prenehala biti kraj u-stvarjalnega duhovnega napora in je po drugi strani postala priložnost mnogim za čustvene izlive proti njihovim nasprotnikom*; da razni osebni izpadi mečejo kaj slabo luč tako na študijski kot tudi na pluralistični značaj Drage* in' da cima Draga lahko tudi tak okvir, če je to želja njenih prirediteljev, toda postala bo še bolj kot doslej zbirališče istomislečih*. Takšna Draga, kot je bila lanska, je v diametralnem nasprotju s pluralizmom, na katerega se njeni organizatorji ob vsaki priložnosti sklicujejo. Prej predstavlja njegovo popolno razvrednotenje in ponižanje na priljubljeno propagandistično frazo nekaterih. Takšna Draga ne more prinesti slovenski narodnostni skupnosti nič koristnega, lahko samo pomaga ločevati duhove v našem zamejstvu. Kmalu v razpravi osnutek o pospeševanju kulturnih pobud Deželna skupščina bo v kratkem sklepala o zakonskem osnutku za razvoj gledaliških in kulturnih dejavnosti. V ta namen se ie tretja stalna komisija deželneea sveta sestala včeraj z nekaterimi člani-deželne komisije za kulturo in u-metnost. Prisotni so bili dr. Bot-teri, prof. Roccaforte, dr. Vincen-zotto. dr. Aldo Rizzo, Rinaldo Riz-zi in prof. Boris Iskra. Zakonski osnutek v bistvu ne predstavlja kakšne nove politične usmeritve političnem področju, temveč predvideva predvsem ponovno finansiranje raznih ukrepov. kot je poudaril tudi deželni odbornik Miz zau. Kljub temu pa bo moral zakon upoštevati določena dejstva, kot so kulturne potrebe v občinah, ki jih je prizadel potres in ne nazadnje potrebe slovenske narodnostne skupnosti in njenih kul turnih ustanov. Posebej ie bilo med včerajšnjim posvetovanjem rv> udarjeno tudi to, da je debela dolžna podpreti v še večji meri določene kulturne pobude v raznih občinah, in to z namenom, da bi stroški ne obtežili preveč že itak razrvamh proračunov občinskih u-prav. To je ena od osnovnih zahtev tudi združenja občin ANCI, ki ie sicer pozitivno ocenilo zakonski osnutek. Češkoslovaški konzul pri Stopperju Na sedežu odbomištva za industrijo in trgovino sta se včeraj dopoldne sestala podpredsednik deželnega odbora Stopper in češkoslovaški konzul v Rimu Ivan Rohal Ukiv. Pogovor je tekel predvsem o trgovinski izmenjavi med Češkoslovaško in Furlanijo - Julijsko krajino ter o blagovni trgovini, ki se odvija skozi tržaško pristanišče. Ob zaključku je Stopper namignil na dve bližnji študijski zasedanji, ki bi morali potekati v Trstu in v Pragi in ki bi predstavljali stvarno prijateljsko sodelovanje med obema državama. vanje naletelo na odpor ter ni bil tako nihče ranjen. Po kratkem postanku so se fašisti razšli. Vsekakor pa sinočnji dogodek priča o nevarnosti, ki jo predstavljajo za Trst fašistični skrajneži. V poznih večernih urah pa smo prejeli vest, da je skupina fašističnih pretepačev pretepla 22-letnega Giulia Icardija iz Ul. Vasari 10. Mladenič se je s šestimi prijatelji podal v neko gostilno v Ul. Bonomea. V gostilni pa je bilo približno 20 mladih fašistov, ki so ga surovo napadli in pretepli. Icardija so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se ho moral zdraviti 25 dni na otorinola-ringoiatričnem oddelku. Zaradi pozne ure nismo prejeli nobene podrobnejše vesti o dogodku. Kasneje pa se je zglasil v bolnišnici še 20-letni Roberto Consoli iz Ul. Catraro 1, ki so ga med pretepom fašisti oplazili z razbito steklenico. Okreval bo v 3 dneh. OD 22. T. M. V PALMANOVI Vsedržavni «Praznik prijateljstva» KD Deželni tajnik krščanske demokracije Coloni je izrazil svoje zadovoljstvo ob izbiri Palmanove kot sedeža prvega vsedržavnega praznika prijateljstva KD, ki bo od 22. do 25. septembra. Ta odločitev, je dejal Coloni, je nadvse pomembna za našo deželo, saj je logična posledica solidarnosti, ki je bila izkazana ob tragičnih trenutkih potresa. Praznik prijateljstva bo obsegal poleg umetniških prireditev in predstav tudi kulturne in politične razprave, ki bodo zadevale probleme obnove in mednarodnih odnosov. Svojo izjavo je Coloni zaključil z utemeljitvijo, da bo ta praznik aktivno angažiral pripadnike KD in v tem je še najgloblji pomen celotne prireditve. Poleg osrednje prireditve v Palmanovi bodo srečanja tudi v drugih deželnih središčih. 22. septembra bo v Vidmu poslanec Moro, 23. septembra bo v Pordenonu poslanec Pic-coli, medtem ko bo v Palmanovi go voril predsednik vlade Andreotti. V soboto, 24. septembra bo v Gorici sen. Fanfani, v nedeljo pa se bo poslanec Forlani udeležil srečanja evropskih krščanskih strank v Trstu. Na zaključni prireditvi v Palmanovi, v nedeljo popoldne, bo govoril vsedržavni tajnik KD Zaccagnini. ZARADI POMOČI, IZKAZANI POTRESNIKOM i Nagrada «dobrote in človeške solidaraosti» prebivalstvu devinsko-nabrežinske občine Priznanje so podelili tudi centru zu umsko zdruvje v Nubrežini V veliki dvorani Devinskega gradu so včeraj ponovno, po enoletnem premoru zaradi potresla, podelili nagrade za »dobroto in človeško solidarnost*. Ob izredno številnem občinstvu je princ Turn und Taxis izročil štiri nagrade. V pozdravnem nagovoru je princ najprej omenil lanskoletni potres in poudaril, da pridejo ob tako tragičnih dogodkih v večji meri do izraza čustva človekoljubja. Naglasil je zavzetost prebivalstva devinsko -nabrežinske občine za pomoč žrtvam potresa. Iz Nabrežine so odpotovali številni tovornjaki zdravil, oblačil in hrane, ki so jih občani nesebično zbrali v pomoč prizadetemu prebivalstvu. Komisija, ki odloča o dobitnikih nagrad, je bila mnenja, da je treba to nesebično delo nagraditi >n je zato podelila priznanje vsemu prebivalstvu občine: diplomo je sprejel župan Albin Škerk, občina pa jo bo izobesila na vidno mesto na na-brežinskem županstvu, kajti ne gre ZADNJI DNEVI MEDNARODNEGA TEČAJA 0 PREVOZIH V EGS Problem teže in razsežnosti prevoznih sredstev ostaja še naprej tema razprav Za vse države EGS bi bilo treba po mnenju dr. Mengolija uvesti iste mere za tovore Mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti se bliža koncu. Včeraj se je pričel tretji in zadnji del tečaja, ki obse .a obravnavo tehnično - juridičnin problemov na področju prevozov. Gre skratka za problem,, kako poenotiti prevozne sisteme, oziroma kako prilagoditi prevozne režime raznih držav članic EGS neki enotni politiki na tem področju, da bo celotna Evropska . gospodarska skupnost imela od tega večje koristi. Uvod v včerajšnji del zasedanja je imel predsednik višjega sveta trgovske mornarice prof. France-sco Querci, prvo poročilo pa ravnatelj glavnega urada za civilno motorizacijo dr. Pietro Mengoli O tem predavanju bi lahko marsikaj zapisali, njegova osrednja misel, ki nam dovolj zgovorno ponazarja ob ravnavano temo, pa je ta, da moramo danes, po dvajsetih letih od podpisa rimskega sporazuma, to je osnovnega ustanovnega akta nHiiMMiiKMMiiiiiiiiiiiminiiiMiMiiiiiHMiiiituMniiiiiiifiiiiiniittiiiitiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuimimiiiiiiiiimii ZADRUGARJI IZ NAŠE DEŽELE V LENINGRADU EGS, še zmerom razpravljati o različnih težah in razsežnostih prevoznih sredstev, medtem ko bi moral biti ta problem že zdavnaj rešen. Kaj to pravzaprav pomeni V par besedah povedano, so prevozi eden zelo pomembnih gospodarskih dejavnikov in ni zaradi tega nikomur vseeno, če so dragi aii ne. Jasno je, da njihovo ceno določa cel sklon dejavnikov, med katerimi igra pomembno vi . o tip vozila, s katerim določene c.evoze izvajajo. Če je treba določeno blago velikokrat raztovoriti in natovoriti, se bo cena tega blaga avtomatično dvignila. Vsa stvar se še, bolj zakomplicira, če so raz- Danes bodo ponovno odprli občinstvu Rižarno, ki je bila zaradi popravil zaprta od zadnjega neurja, ki je prizadelo tudi ta objekt. Vzpostavljeni konkretni stiki z zadružno organizacijo Lenpotreb Prihodnje leto bodo leningrajski zadrugarji obiskali našo deželo Fašisti zopet razgrajajo Fašisti še vedno razgrajajo: tudi sinoči je skupinica skrajnežev povzročila precej nereda na Ul. Mazzini. K sreči jih je policija kmalu pomirila in ni njihovo izzi- Kakor smo žj včeraj poročali, se je v teh dneh vrnila iz Finske delegacija zadrugarjev iz naše dežele, ki se je pobliže seznanila z zadruž-niško politiko v tej severni deželi. Pred povratkom je delegacija obiskala tudi Leningrad, kjer je bila gost velike zadruge »Lenpotreb*, to je zadruge za proizvodnjo in prodajo prehrambenega blaga. Zadruga obsega 20 conskih zadrug, 2.000 prodajnih centrov ter 400 restavracij. Že ti podatki nam ponazarjajo neverjetne razsežnosti te zadruge, ki dejansko oskrbuje nad polovico leningrajskega prebivalstva, štej} nad 350.000 članov ter 19 tisoč uslužbencev, od katerih je 80 odstotkov žensk. V okviru zadruge delujeta tudi dve šoli. Delegacijo naše dežele, ki jo je vodil odbornik Dal Mas, je sprejel predsednik leningrajske zadruge A-leksander Sergejevič, ki je tudi podrobno orisal njeno dejavnost in načine poslovhnja. Potovanje v Leningrad je bilo skratka zanimiva in poučna' izkušnja. Kaže, da se bodo stiki med zadrugarji iz Leningrada in naše dežele nadaljevali. Tako je bilo vsaj zagotovljeno med slovesno izmenjavo pozdravov, med katero je odbornik naše dežele Dal Mas podčrtal pomen zadružništva v Italiji tako v preteklosti, ko je bila ta oblika gospodarstva v veliko pomoč revnejšim družbenim slojem, kot v perspektivi nadaljnjega raz- voja. Prihodnje leto naj bi leningrajski zadrugarji obiskali naše mesto. MOHAMED se danes sreča z Abrahamom. Obilo sreče in zdravja mu telijo prijatelji. Občinski davki za leto 1978 sežnosti vozil, na katerih blago potuje, različne. V okviru Evropske gospodarske skupnosti so na ta problem opozorili že od samega začetka, vendar ga doslej še niso rešili. Rešili pa naj bi ga tako, da bi poenotili mere V vseh državah EGS naj bi torej veljale iste' mere za blagovne tovore. Dr. Mengoli je te probleme dokaj oo-drobno razčlenil, nekakšno nada ljevanje njegovega izvajanja pa je bilo predavanje prof. Friedericha von Stackelberga z univerze v Miinstru, ki je govoril predvsem o ovirah pri usklajevanju kombiniranih prevozov. Te ovire so konflikti med izvršilnimi organi, pomanjkljiva normativa v prevoznem pravu, slaba koordinacija v prometu s kontejnerji, razne prepovedi v obalni plovbi in podobno. Poleg teh pa so tudi takšne ovire, ki naravnost onemogoča jo'' i kombiniran promet. To so predvsem razni partikularistični interesi. Te ovire bo po mnenju prof. ■ von Stackelberga mogoče odpraviti le s takšnimi ukrepi, ki bodo vsaj delno poenotili pravne normative, zadali u-darec partikularističnim interesom ter razvijali zadružniške oblike prevozov Danes bo na vrsti predavanje dr. Boura, ki bo obravnaval vprašanje kombiniranih prevozov ^morsko - notranje plovbe z juridičnega vidika. Nadalje bo govoril dr. Er-cole Semenza, glavni ravnatelj državnih železnic. Tema njegovega predavanja bo »Tehnološki razvoj ter družbeno - gospodarski učinki razvoja kombiniranih prevozov*. V okviru preiskav v zvezi s tatvinami mamil so agenti letečega oddelka tržaške kvesture a-retirali 19-letnega Angela Griona. Mladenič je osumljen, da ie ukradel večjo količino mamila v neki tržaški lekarni. Pri njemu so našli in \ zaplenili različne količine ekstraktov opija, heroina, morfija, koke in indijske konoplje. Gre za skoraj vse mamilo, ki so ga u-kradli v lekarni. Izletnike v Sovjetsko zvezo, ki odpotujejo v sredo, 7. septembra. prosimo, da dvignejo svoje potne liste pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerane 4. Primorski dnevnik Župan tržaške občine sporoča davkoplačevalcem, da zapade 20. septembra rok za izročit^ prijav za odmerjanje občinskih taks za zasedbo javnih površin' in za odna šanje smeti iz mestnih stanovanj. Lastniki psov pa morajo izročiti ustrezne prijave v roku petih dni od posesti živali. Vse prijave so davkoplačevalci dolžni predložiti davčnemu uradu na županstvu, Trg Granatieri 2, III. nadstropje, soba št. 272, kjer jim bodo občinski upravitelji brezplačno nudili ustrezne tiskovine. _______________________ tiiiiiiiiiiHiiiiHiiHiifitHiiiiHiHiiiHiHiiiHiiMiiHtf •ihhh(|iihi iiiiiiiiiHiiiiiHiHiiHiiiiiiiitiiiiiHiiiiHiHiHHiii VČERAJ NA SEDEŽU DEŽELNEGA ODBORA Umestitev deželne komisije za probleme brezposelne mladine V naši deželi se je v posebne sezname za brezposelno mladino vpisalo 5.809 mladink in mladincev za priznanje občini, temveč za priznanje vsemu prebivalstvu. Komisija je tudi imela za umestno, da podeli priznanje centru za umsko zdravje v Nabrežini za človekoljubno in nesebično delo, ki ga opravlja zdravstveno, tehnično, u-pravno in pomožno osebje v centru. Nagrado je sprejel ravnatelj centra dr. Pavel Fonda. Nadaljni dve nagradi sta prejela župnik Federi-co Penso, ki skrbi za mrtvašnico na sesljanskem pokopališču in Bruna Pellaschier, ki že vrsto let skrbi za siroto Paolo Bacci. Po podelitvah priznanj je na krat ko spregovoril župan Albin Škerk, ki se je zahvalil za priznanje vsemu prebivalstvu in poudaril pomen nesebične pomoči žrtvam potresa. Spre govoril je tudi nadškof Cocolin, ki je naglasil pomen takih pobud in dejal, da se je prebivalstvo devinsko - nabrežinske občine vedno iz kazalo, ko je bilo treba pomagati prizadetemu prebivalstvu. Sledil je nastop pevskega zbora Fantje izpod Grmade pod vodstvom I. Kralja in mladih štivanskih tamburašev, ki jih je pripravil g. Buffa. Po slovesnosti so se gostje še dalj časa zadržali v prijateljskem razgovoru. Prosta mesta v gledališču «Verdi» Neodvisna ustanova za občinsko gledališče «G. Verdi* razpisuje natečaj za zasedbo nekaj mest v orkestru in zboru. Na natečaj za mesta v orkestru se lahko priglasijo interesenti iz Italije in iz drugih držav Evropske gospodarske skupnosti. Razpisana so mesta druge violine, prve violine in vrstnih violin, za zbor pa mesta treh te norjev in mezzosoprana ali kontra! ta. Prošnje sprejema urad za o-sebje pri gledališki ustanovi, in sicer do 30. septembra. Trileten otrok do smrti povozil deklico V štomažu pri Novi Gorici se je pripetila srhljiva prometna nesre ča, ki se po svoji dinamiki zdi skoraj neverjetna. Komaj tri leta star otrok je z avtomobilom do smrti podrl ravno toliko let staro deklico. To se je dogajalo pred poslopjem s hišno številko 84, kjer je Jožica Volk iz -Ajdovščine parkirala svojo simco 1000 z italijansko registracijo (ženska je namreč zaposlena pri podjetju «Podgora» v stari Gorici), v avtomobilu pa je pustila 5-letno hčerko Tamaro in 3-letnega sinčka Sebastjana. Slednjega so očitno zamikali ključki za vžig motorja, s katerimi se je začel igrati ter nehote prižgal motor, da je vozilo sunkoma pognalo naprej in to v trenutku, ko je mimo šla gruča o-trok. Medtem ko so se drugi pravočasno umaknili, je avtomobil podrl tri leta staro Loredano Bratina, za katero, žal, ni bilo več nobene pomoči. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega znansl nega in klasičnega liceja »l'1'38., Prešeren* v Trstu, Ul. Guar U 13/1, sporoča, da se pismeni poPra izpiti pričnejo danes, 1. septembra 8.30 s pismeno nalogo iz sloveni Razpored drugih pismenih izpitov bite na oglasni deski. Didaktično ravnateljstvo pri Sv, kobu sklicuje zbor učnega ose danes, 1. septembra, ob 9.30 na dežu šentjakobske šole. Šolsko skrbništvo sporoča, da ministrstvo za javno šolstvo *3rz^nj. no sporočilo,^da je v zvezi z ^ strsko uredbo z dne 15. marca ^ 'spremenilo datum izpitov v šola vzgojiteljice otroškoh vrtcev in s Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da je predviden povratek otrok iz Vranskega na železniško postajo v Sežani danes, 1. septembra, ob 17.30 po italijanskem času. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 1. septembra MLADEN Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.44. — Dolžina dneva 13.18 — Luna vzide ob 21.25 in zatone ob 10.15 Jutri, PETEK, 2. septembra ŠTEFAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,1 stopinje, najnižja 22,8 stopinje, ob 13. uri 25,9 stopinje, zračni tlak 1014.9 mb. rahlo pada. vlaga 65-od-stotna, nebo 7/10 pooblačeno, padlo je 1/10 mm dežja, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 23,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 31. avgusta 1977 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 budi. UMRLI SO: 74 letni Giorgio elementi, 70-letni Carlo Sessan, 73-letna Margherita Mauro vd Lo-monaco,' 91-letna > Maria Smoker vd. Vairo, 72-letni Giuseppe Pacifi-co, 69-letni Guglielmo Tognan, 58 letna Eufemia Paliaga por. Della, Pietra, 88-letna Maria Daneu vd Gherlani, 62-letni Giulio Frandoli, 71-letna Comelia Lostuzzi vd. Man zan, 96-letni Emanuele Zassinovich, 62-letni Otello Zuiz, 80-letni Giovan ni Vitri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7," Istrska ulica 7, Erta S. Ana iO. Ul. Ciljno 36. (Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginpasjica ,6, in Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Ul.-Ginnaslica d in Ul. Cavana 11. llllltllHHintltllMHIMMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHtHimiimiMIHIIIIIIIIIIIIIIIfllHiniHIIIHIIIIIIIIimillllinHItHIIIIII* Nedaleč od valobrana pred novim pristaniščem Tragična smrt mladega tržaškega potapljača v Se nepojasnjene okoliščine nesreče, v kateri je izgubil življenje 23-letni Giulio Papucia Deželni odbornik Dal Mas (desno) v prisrčnem razgovoru s predsednikom zadruge »Lenpotreb* A. Sergejevičem Koliko je pri nas brezposelne mladine in kako bomo reševali njene probleme? Iz obilnega pisanja preteklih dni vemo, da se je v posebne sezname za brezposelno mladino vpisalo v naši deželi 5.80!) mladink in mladincev, sedaj pa bo treba na podlagi teh prijav ustrez-I no ukrepati. Po prvi fazi uresni-| čevanja državnega zakona št. 285 i o zaposlovanju mladine, to ie sa-! mega vpisovanja v posebne sezna-! me brezposelnih, prehajamo torej j v drugo. Prav včeraj so namreč l v Trstu, na sedežu deželnega odbora, uradno umestili deželno komisijo. ki jo tudi predvideva omenjeni zakon. Po tem zakonu so dežele poklicane, da na podlagi svojih programskih usmeritev določijo letne načrte o dejavnostih poklicnega usposabljanja, ki naj bodo razčlenjene po Droizvodnih sektorjih. Ti načrti pa morajo u smerjati mladino v tiste dejavnosti, ki zagotavljajo konkretne per spektive zaposlitve in ustrezajo potrebam razvojnih načrtov. Te načrte naj bi torej pripravila komisija, ki so jo včeraj, kot re-: čeno umestili ob prisotnosti odbornika za delo Dal Masa,- Ko misijo sestavlja cela vrsta ljudi v predstavništvu sindikalnih, podjetniških, zadružniških in drugih družbeno - gospodarskih orgaoizacij, združenj in ustanov. Poleg teh so v komisiji tudi ravnatelj deželnega urada za delo dr. Sbuelz, ravnatelj deželnih centrov za poklicno usposabljanje Abate ter ravnatelji 'deželnih odbomištev. O pomenu in nalogah komisije je ob včerajšnji- umestitvi obširno govoril odbornik Dal Mas, ki je obenem tudi orisal podatke v zve zi s posebnimi seznami. Kot rečeno, se je v naši deželi v te sezname vpisalo 5.809 mladih, od teh 2.508 mladincev in 3.301 mladink. Odstotek vpisanih v razmerju z aktivnim prebivalstvom znaša 1,27. Največji odstotek brezposelne mladine beležijo v Pordenonu. Na prvem mestu po številu vpisanih so diplomiranci z višjih sred njih šol. Teh je nad 3.500. Z niž-ješolsko izobrazbo se jih je v vsej deželi prijavilo skoraj 1700, z univerzitetno izobrazbo pa 254, V torek popoldne je v tragičnih okoliščinah izgubil življenje 24-letni Giulio Papucia iz Miramarskega drevoreda 325/3. Papucia je bil ljubitelj podmorskega ribolova in potapljač; vsako priložnost je izkoristil, da se je podal k morju. O tem je pogosto govoril s prijatelji in s kolegi na univerzi, ter je pri marsikom vzbudil zanimanje za podvodni ribolov. Tako tudi pri 19-let-nemu prijatelju Robertu Cappero-niju iz Gorice, ki mu je prigovarjal, naj ga vzame s seboj. Oba mladeniča sta se predvčerajšnjim okoli 14. ure res podala na morje: Prišiti sta na Nabrežje, kjer je za pokritim bazenom zasidran motorni čoln Adriaco, last Pa-pueiove družine, ter majhen gumijast motorni čoln, s katerim sta se mladeniča podala na valobran pred novim pristaniščem. Ura je bila približno 15 in odločila sta se, da se razideta in da se ponovno snideta okoli 17. ure. Ob tisti uri je Cap^ peroni prišel k čolnu, a Papucie ni bilo od nikoder. Nekaj časa je počakal in nato o tem obvestil patrol-ni čoln, ki je bil v bližini. S patrol-nega čolna pa naj bi mu bili odvrnili, da naj se pomiri in da se bo prijatelj pač že vrnil. Vendar Papucie ni bilo nazaj. Capperoni je počakal, da se je pomolu približal regatni veslaški čoln ter zaprosil posadko, naj sproži alarm. Kmalu nato so na kraj prihiteli patrolni čolni luškega poveljstva in gasilcev s potapljači, ki so preiskali del morskega dna ob valobranu, vendar brez uspeha. Okoli 21.30 so opustili iskanje, Capperoni pa se je medtem vrnil domov. p ....-vn Giulio Papucia Odsotnost Papucie pa je zaskrbe la njegovo zaročenko Antonello Fer-foglio, ki bi se morala z mladeni čem sestali malo po 17. uri. Iskala ga je povsod, vendar ga ni izsledila, Od skupine prijateljev je izvedela, da je bil namenjen na valobran in skupno s Papuciovim bratom sta poiskala mladeničevega o-četa, ki je nemudoma poklical na pomoč skupino poklicnih potapljačev. Iskali so vso noč in okoli pol štirih zjutraj so potapljači našli mladeničevo truplo na morskem dnu, tri metre pod gladino. Na kraj so ponovno prišli gasilci, ki sq prepeljali truplo v mrtvašnico glavne bolnišnice. Dežurni zdravnik Rdečega križa je izdal potrdilo o smrti zaradi utopitve, truplo pa je na razpolago sodnim oblastem za morebitno nadaljnjo preiskavo. Papucia je bil pred leti tudi aktivni motociklist ter' je osvojil tri deželne naslove in enega meddežel-nega na 50-kubičnih motorjih. vzgojiteljice oirossun — . g. bo 7,v septembra italijanščina, P|S j no. 8. septembra pedagogika 18 ^ septembra slovenščina. Jesenski izpitov bo od 1. do 14. septembra^ Vpisovanje gojencev v šolo GaS a ne matice 'bo od 1. do 13. septei v tajništvu šole v Ul. R. Manna telef. 418-605. vsak dan od 10- d° ure razen ob sobotah. Dosedanji jenci naj potrdijo vpis do 7. sep ^ bra. Pričetek pouka v četrtek, septembra. K?; s 4. SEPTEMBRA ob vsakem vremenu 7. SLIKARSKI EX TEMPORE pri LAJNERJIH nad ROJANOM (UL. MOLINI 16) žigosanje platen od 7. do 12, ufe Kino MIRAMAKSKl PARK: «Luči I” Predstavi: ob 21.00 «San u Mira ,t| *vok'' na- Jl ru» (v srbohrvaščini); ob 22. ^ sogno imperiale di Mirama!'6’’ italijanščini). Prevoz z mot° ^, čolnom od pomola Audace 88 ljanskega portiča (ob 19.50 in ^a Po predstavi iz grljanskega P° dva povratka. ,.a). Ariston 21.30 «La dolcissima Prepovedan mladini pod 18-' Barvni film. Mignnn 16.30—22.00 »Profumo di f na*. Vittorio Gassman, Ag°s Belli. Barvni film. Nazionale 16.30 «Storia di u8 nale*. Jean Paul Belmondo- di nuda e poi decidiamo*. Prepovj^ Grattacielo m Paul Belmondo. m 17.00-22.00 »Guardi*1^ mladini pod 18. letom. Barvo' _ Excelsior 16.30 »La via della 8 Fabio Testi. Prepovedan h82 pod 18. letom. Barvni film-, 01 Fenice 16.30 «California». GlU Gemma. Barvni film. Eden 16.00 «Don ' Camillo monslif?, iofe . fef ma non troppo*. Gino Cervn nandel. Bgrvni film. vjefli, Ritz 17.00 »Mannaja*. Maurizio John Steiner, Sonja Jeannine-ni" film! Cristnlln Danes zaprto. fd' Anrora 16.30 «Maschio latino • ^ ]8. časi*. Prepovedan mladini P letom. Barvni film. aarV' Capitol 17.00 «Dossier Odessa*-ni film. jee*- Moderno 16.00 «Good-bye, Bruc Barvni film. .(jco’ Filgdrainmatico 16.00 «Raptus 6 (etoP1' Prepovedan mladini pod ■osS°’' Ideale 16.30 «11 guerriero Jody McCrea. Barvni filin- ,j Impero 16.30 «Quattro mosche luto grigio*. Prepovedan pod 14. letom Barvni fil^J' Vittorio Veneto 17.00 «Un triH^pir per Twiggy». Janes Bacon- povedan mladini pod 14. leto111' ni film. peri^ Astra 16.30 »Pippo, Pluto, alla riscossa*. Walt DisnaV' jp dokumentarni film »Sulla P’ coguaro. Volta (Milje) Zaprto do pe^8' Razna obvestjj^ pr Rcpcntabrska občinska uPr*p pj vešča, da bo sprejela v zača^i ^ bo uradnika. Zainteresirani 8 paP1 ložijo prošnjo na nekolkovat1^, ^ir rju na občinsko tajništvo, P rem dobijo potrebne infortoaC ŠZ BOR . J). obvešča starše dedkov od '• leta starosti, da so odprta ^ j9l‘: n ja za MINIBASKET za seton® '<*> 78. Zainteresirani lahko št. pojasnila po telefonski (Bradassi), po 20. uri. POPRAVEK V včerajšnjo vest o, tatvini v sta ■ novanju v Ul. Filzi se je vrinila neljuba pomota. Bernarda Zidarič por. n« Dovgan ni lastnica stanovanja v Ul. i Filzi 21, ampak čistilka, krila tatvino. ki je od- TEČAJI VALUT V MILANU DNE 31.8.1977 Ameriški dolar: debeli 877,- drobni 860.— Funt šterling 1525.— Švicarski frank 362.— Francoski frank 175.— Belgijski frank 23,50 Nemška marka 374,— Avstrijski šiling 52,80 Kanadski dolar 785,- Holandski florint 350.— Danska krona 135.— Švedska krona 175.— Norveška krona 155,- Drahma: debeli 20,- drobni 20,- Dinar: debeli 41,- drobbi 41.— Razstave V občinski umetnostni 8* jj P Trgu Unita bodo v soboto 0 .. stavo slikarskih in scenskih te- žaškega umetnika J. Cesarjeva bo odprta do 11. septo18 Izleti 4 SI'DT prireja v nedeljo. • jjjjj \ bra, -izlet z osebnimi avto8 ^ Montaž. Zbirališče in odhod 6. uri izpred sodnije (Foro Vpisovanje in informacije vf žu ZSŠDI (tel. 767304). bo srečanje s člani P® Ljubljane Dopolavoro ferroviario ms. j ganizira v nedeljo, 4. sept® let z vlakom v Lison, ob to' rejdjl lisonskega tokajca. Prijave ^ Dopolavoro ferroviario ure- neto 3 — Trst, od 10. do 1 ' Odbor bivših aktivistov °*']?edi ^■ ga gibanja na Tržaškem nI' 17. in 18. septembra 192^ izlet na Rab, za bivše ah vpisovanju imajo prednost^ f \J[0r i 42. temiranci. Vpisovanje v chi štev. 6/III, soba štev. 10. do 12. ure. . -------- a$i ZDRAVSTVENA DEŽURNA M, Nočna služba za zavarova8 in EN P AS od 22. do 2- u ' št. 732-627. S torkove seje pokrajinskega odbora Tržaški pokrajinski odbor je sicer hidi na torkovi seji sklenil načelno potrditi datum 12. septembra za skli canje pokrajinskega sveta, pričako Vati pa je, da bo seja skoraj goto vo odložena na 22., saj je demo taistjanska svetovalska skupina že namignila na zadržke njenih članov in bo verjetno tudi uradno zahtevala odložitev. Običaj pa je, da se druge skupine takim p"edlogom ne upira 3°. saj so utemeljeni z obveznostmi J' zvezi s strankarskimi kongresi, *°t je sedaj primer s KO. Poleg običajnih upravnih vprašanj Je pokrajinski odbor obravnaval tudi mednarodni shod psihiatričnih o-Peraterjev, ki bo potekal v našem •testu od 14. do 18. septembra, in obisk predstavnikov pokrajine A-nezzo, ki je s tem povezan, odgovor Pokrajinske uprave na anketo debele o jezikovni sestavi na njenem , ozemlju in prispevek pokrajinske u-Pfave k simpoziju, ki ga bodo de-Jelna upravna sodišča priredila oktobra v Trstu. Odborniki so tudi poročali o raz n'h pobudah, ki so že v teku ali V pripravi na sektorjih skrbstva, Javnih del in kmetijstva. ® V prisotnosti predsednika deželnega odbora Comellija se je včeraj •estal ožji odbor svetovalske komike za javna dela. da bi vzel v Pretres popravke, ki jih je deželni odbor predložil k izvirnemu besedilu **kona o obnovi potresnih območij. Razpravo bodo nadaljevali na novi *eji, ki bo prihodnji torek. NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODISCU LJUBITELJA TUJIH AVTOMOBILOV OBSOJENA NA ZAPORNE KAZNI Spomladi letošnjega leta sta ukradla kar sedem avtomobilov - Kljub varilnemu aparatu se železna blagajna ni vdala Avtomobili vrste «mini minor* so očitno najbolj priljubljeno vozilo za mlada Tržačana, 19-letnega Fioren-za Frattinija iz Ul. della Guardia 42 in 20-letnega Furia Fornasara iz Ul. P. Diacono 5. Oba sta se včeraj zagovarjala pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Visalli, prisednika Giancotti in Polimeni, tožilec Brenči, zapisničark; Kida Cassoli): obtožena sta bila osmih tatvin. Oktobra lanskega leta sta vlomila v prostore podjetja Pet"ol-carbo in skušala z varilnim aparatom odpreti železno blagajno, ki pa je bila trdnejša, kot sta mlada vlomilca pričakovala ter ji zato nista mogla do živega. Nekaj mesecev kasneje pa sta iz istega poslopja ukradla dva električna računalnika in nekaj drugih predmetov. Spomladi letošnjega leta pa sta se spravila nad avtomobile: skupaj sta jih ukradla tri, za nadaljnje tri tatvine pa je prevzel k': vdo sam Frat-tini. Skupno torej šest avtomobilov, od teh pa jih je bilo kar pet «mini minor*. Preiskovalci so jim prišli 'na sled zgolj po naključju. 26. maja so v večernih urah pri Sv. Jakobu mestni redarji med nadzorovanjem prometa dali vozniku minija znak, naj se ustavi. Voznik (kasneje so ugotovili, da je šlo za Frattinija), pa je še močneje pritisnil na plin in se hitro oddaljil. Redarji so mu sledili in po radiu pozvali policijo za pomoč. Res so kmalu ujeli avto v past. Mini se je ustavil, iz njega pa sta skočila dva mladeniča in zbežala. Enemu je uspelo zabrisati sledove za seboj, drugega pa so agenti prijeli v temni veži bližnjega poslopja. Šlo je, kot že rečeno, zb Frattinija; Fornasara pa so aretirali približno mesec dni kasneje. Na včerajšnji razpravi sta oba mladeniča priznala krivdo. Po krajših posegih državnega tožilca in u-radnega zagovornika odv. Carrettija so sodniki obsodili Frattinija na poldrugo leto pripora in 160.000 lir globe zaradi tatvin ter na 2 meseca pripora in 20.000 lir globe zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja; Fornasara pa so obsodili na leto dni zapora in na 100.000 lir globe. Za varnejšo vožnjo na Opčine ic»’ lo<”' iS0»' vel' M fifi g i A pni” y i K Vtr dcU •a- . 4) 5; i »> i »J K A ,b V! A/ Pjvl ute' *fi\ 'H\ Tf/Pj 42, *a kabina oranžne barve nas bo J? Predvidevanjih že prihodnji me-,c spremljala na Opčine in nam 'Ugotavljala varno vožnjo. Kot _ je .“žvidno s slike, je to nova vlečna J1, zaviralna naprava, ki jo je pri-openski tramvaj. Končno smo P® več kot enem letu dela pred o-j 1živijo tega nadvse pomembne-” Prometnega sredstva, ki ne slu- ži samo Opencem, temveč tudi meščanom, ko hočejo poceni in v najkrajšem času na Kras. Dela so se precej zavlekla, saj so morali vso progo prilagoditi novim varnostnim normam. Proga bo ograjena, na prehodih bodo poskrbeli za 'avtomatične zapornice, prav tako bodo od pravili vsak naključni dotik z vleč no vrvjo pri prehodih. NAVIGAZIGNE ALT0 ADRIATICU S. p. A. Ul. F. Venezian 2 — Tel. 750616 — 60273 TRST „ tl f Tl «. 2. ŠKORPIJON (od 24.10. do 11.) Zagotovite si vse možnosti’ y bi dosegli uspeh, ki ga A neki čustveni zadevi bo nas ^ trenutek, ko .se boste morali kazati moža. ,») STRELEC (od 23.11. do 20- L*g. Dan je primeren za ureditev i1®.-^ terih manjših vprašanj. S sV‘Jet* večnim sumničenjem si ute8n nakopati precej nevšečnosti- ,) KOZOROG (od 21.12. do 2Ujvj. Ne spuščajte se v tvegane P® „ . ‘ 1j cfi ge, ne da bi prej ugotovil). to izplača. S tem, da boste - b0. vali neki postranski načrt, si ste zagotovili uspeh poglavitne^ ^ VODNAR (od 21.1. Go Resen spor ogroža uresnic ^ vseh vašili načrtov. Zahteve ^ katerih, ki vas obkrožajo, spravljajo v slabo voljo. nf» RIBI (od 20.2. do 20.3.) lahko ukrepate, ne da bi PrL_ž,;,r) bili izpostavljeni kakim P°se nevarnostnimi. bni"1 PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 1. septembra 1977 kolesarstvo SP V VENEZUELI NDR še eno zlato Jopond najboljši v hitrostni vožnji - V vožnji la motorji je že tretjič zmagal Nizozemec S tam CRISTOBAL — V zadnjem 3. Švica evu tekmovanja na dirkališču v jr1 Cristobalu so podelili še tri na-enega amaterjem in dva po-Cnim kolesarjem. Do konca SP to a^<> še triie dnevi, na sporedu “odo še cestne vožnje. ,j’rv> naslov so včeraj podelili v ^ nH za motorji za profesionalce, n tretjič ga je osvojil Nizozemec Stani, ki je na cilju prehitel za desetin metrov Peffgena iz hitrostni vožnji je zmagal Japo-V i^®kano pred rojakom Sugato. itfsT™' za tret-ie niesto pa je Av-Nicholson premagal Italijana J?adnjem finalu pa sta se spo-ekipi NDR in ZRN v zasledo-- n' vožnji. Po pričakovanju so h * afrdi predstavniki NDR, v boju imetje mesto pa je Švica .prese-Jivo premagala SZ. gpl 1 p*nia za motorji - profesionalci: ■ees Stam (Niz. - predvozač Wal tavp)l ki je v eni uri prevozil ! ^.205 km effgen (ZRN - predvozač Durst) I. 5? 75 m ^|8eri (It. - predvozač De Lillo) I 1 krogu in 220 m A" 4. Sovjetska zveza ZMAGOVALCI SP 77 MOŠKI Amaterji Km s startom na mestu: Thoms (V. Nemčija) Zasledovalna vožnja: Durpisch (V. Nemčija) Hitrostna vožnja: Geschke (NDR) Vožnja za motorji: Mineboo (Niz.) Dirka za točke: Tourne (Belgija) Zasledovalna vožnja - ekipno: NDR Profesionalci Zasledovalna vožnja: Braun (ZRN) Tandem: Vackar - Yymazad (Češkoslovaška) Vožnja za motorji: Stam (Niz.) Hitrostna vožnja: Nakano (Jap.) ŽENSKE Hitrostna vožnja: Careva (SZ) Zasledovalna vožnja: Kuznecova (Sovjetska zveza) NOGOMET i. JUGOSLOVANSKA LIGA Nepričakovan spodrsljaj ljubljanske Olimpije V četrtem kolu prve jugoslovanske nogometne lige je ljubljanska Olimpija dokaj nepričakovano izgubila s Slobodo. Ljubljančani so dobro začeli in tudi prvi prešli v vodstvo z Voljčem. Dve minuti pred koncem prvega polčasa pa je za goste izenačil Alibegovič. V drugem polčasu so Ljubljančani povsem popustili, kar so izkoristili gostje, da so dosegli še en gol s Kovačevičem in tako osvojili obe točki. IZIDI 4. KOLA Radnički - Beograd 2:1 Vojvodina - Budučnost 20 Sarajevo - Velež 4:2 Olimpija - Sloboda 1:2 Zagreb - Rijeka 2:1 Partizan - Borac 3:0 Osijek . Čelik 0:0 Crvena zvezda - Dinamo 0:1 Danes bo še tekma Trepča - Hajduk, ki jo bo jugoslovanska televizija neposredno prenašala, s pričetkom ob 17.50. ATLETIKA NA SOBOTNEM »RAURERJEVEM MEMORIALI* ’ Tudi Caravani in Stoikov v Trstu _. „ . . , . . ,,,,,,, , , ,| Družinski izlet z avtobusom ob Na tem tekmovanji kar sedem Hali anskih reprezentantov - Na milinou verjetno maienskem srečam s pd Trb0V- # * * r ° * Ije je odlično uspel, saj so bili iz- tudi zagrebška Mladost - V ospredju dvoboj med CUS in Akademikom iz Sofije S£njPD Gorica zel° vesel°raz Iz planinskega sveta V soboto bo na občinskem stadionu «P. Grezar* v Trstu medna rodno tekmovanje v lahki atletiki za «Memorial Rauber*. V tekmovanje bo vključen tudi dvoboj reprezentanc tržaških vseučiliščnikov (CUS) ter Akademika iz Sofije. Zmagovalcu dvoboja bo podeljen «1. pokal prijateljstva*. Ob tej priložnosti bo tržaško moštvo okrepljeno z nekaterimi deželnimi atleti, ki sicer tekmujejo za karabinjerje iz Bologne ter za «Fiamme Oro* iz Padove. Na tem tekmovanju bodo tudi prvič uporabljena nova zaletišča za višino ter za met kopja, katera so dokončali prejšnji teden po poldrugem mesecu dela. Ta čas je bil stadion zaprt za atletska tekmovanja in je bila dejavnost prenesena miiriiiiiHiHiiiiiijiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitifmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii,|„|,|,|ll|,„jll|MI|||,Ulmu,,|,|||||||||t||||t,M|||||||||||,|n|||,||||||||||||m|M|||||||i||,||||||||,|t||n|n predvozač Dagno- ‘.'[ogarrii (It 1 j) Po 2 krogih in 275 m ‘pino (It. - predvozač Capacci) |P 'O krogih in 175 m I S , in® vožnja - profesionalci: j iskano (Japonska’ 1, i,Ugaia (Japonska) JJieholson (Avstralija) >rini (Kalija) redovalna vožnja ekipno l&Ji: ! /hodna Nemčija ^hhodna Nemčija NOGOMET PETI PUNTARJEV MEMORIAL TUDI ZARJA ŽE IZLOČENA V slovenskem derbiju so bazoviški nogometaši igrali le neodločeno z Vesno KOLAJNE SP V 5* b* S iBrilanija Av,tralija 4 2 2 1 1 1 1 0 0 o o o # o o o 2 1 1 3 1 0 0 1 1 1 1 o o o o o Vesna — Zarja 1:1 VESNA: Kapun (v 4fi. min. Car-meli), Visintin, Bezin (v 55. min. S. Tence), Pribac, Skrem, Carmeli, Ru-signan, Pipan (v 46. min. B. Tence), Germani (v 63. min. Zucca), Vecchio, Guštin. ZARJA: Saul (v 46. min. Puzzer), Žagar, Zoffoli, I. Grgič, Metlika, Samese, Lupidi, Jacopino, D. Grgič, Terčon, Ražem (v 46. min. Cerchi). STRELCA: v 49. min. I. Grgič, v 83. min. Guštin. SODNIK: Ghizdavcich iz Trsta. GLEDALCEV: 400. Neodločeni izid derbija med Vesno in Zarjo izločuje Bazovce iz «Pun-tarjevega memoriala*, medtem ko Križani lahko še upajo, da se uvrstijo v polfinale. Vesna se bo nam reč jutri pomerila z Bregom, ki vodi na lestvici skupine D z dvema tečkama, kar pomeni, da Brežanom zadostuje že neodločen izid za kvalifikacijo, medtem ko morajo Križani zmagati, da si lahko priborijo pot v polfinale. O derbiju med Vesno in Zarjo bi lahko rekli, da ekipi nista povsem izpolnili pričakovanj. Križani so se sicer šele lotili s pripravami, kar se ........................................ «PETI ŠPORTNI TEDEN GAJE» ^aški dom ^uspešnejši 1 Nižanju b«, ■ toL*Športni teden GAJE* je : v. I)1 teku. V torek zvečer je J j* Gropadi turnir v Nižanju, % , Privabil lepo število ljubite-Nabavne panoge. V veselem 1 vzdušju domačinov Silnih gostov so se na gro-Aj/. Ploščadi pomerile skupine I % ‘P v~*’---- ■ - - ' ........... . tarejše skupine, vendar zrna- i NjU,* šla izkl jučno Kraškemu j tipalni tekmi sta se Domerili | 1^ki dom C in Kraški dom čV*fa! je Kraški dom B s po-% jv ,‘nko Vodopivec, Egon Škrk, Sto .-'ak in Aiojz Vitez. Častno 'itv j6 zasedel Kraški dom C: ItiKi u^. Milan Škabar, Stanko Vt ko Purič. «PUNTARJEV MEMORIAL» Spored Danes, L 9.: Pol. Oplcina Gaja (20.30) Jutri, 2. 9.: Purtuale - Domio (19.00) Jutri, 2. 9.: Vesna - Breg (21.00) Torek, 6. 9.: Polfinale skupin B-C (20.00) Sreda, 7. 9.: PnIPnale skupin A-D (20.00) Petek, 9. 9.: Finale za 3. mesto (20.00) Sobota, 10. 9.: Finale za 1. mesto (20.00) Drevi bo v okviru iste prireditve ,in Kraškega doma. Domače 1 prre^Lai,f^rTaAtli”metražnlh fi!mov it, ® so zastopale številne mla -ie bila Gaja A, ki so jo Josip in "Uštin in v; Branko Grgič, Stojan Žagar. ALJOŠE ŽERJALA. SPORED DANES. L 9., v Gropadi 20.30: predvajanje kratkometraž nih filmov Aljoše Žerjala. JUTRI, 2. 9 , na Padričah 19.30: finale v odbojki SOBOTA. 3. 9., na Padričah 8.30: turnir v tenisu 16.00: iex tempore* (otroci) 20.00: .»nočni tek GAJE* 21.00: PLES z ansamblom »PO TEPUHI*. P. G. je tudi poznalo. Ekipa ni še uigrana in sistem igre ni najboljši, saj so se «plavi» preveč «igračkali* s kratkimi podajami. Šibka točka je vsekakor napad, kjer primanjkuje spretni strelec. Verjetno, ko bo v moštvu Rustja, bo trener Barbiani rešil ta problem. "Vsekakor Barbiani bo moral tudi dokaj umiriti svoje nogometaše, saj stalno ugovarjajo in protestirajo. Zarja je sicer že odigrala nekaj tekem, stalno pa ponavlja ene in iste napake. Igra Bazovcev je vse preveč enolična in premalo prodoma. Tudi v vrstah Zarje primanjkuje spretni strelec. Tokrat pa je nekoliko zatajila tudi obramba, saj se je večkrat preveč odprla in je s tem dala možnost Križanom, da so s protinapadi spravili v zagato sicer solidnega vratarja Saula. Zgodilo se je tako, da sta se prav Vesni nudili ž,e v prv >m delu igre dv. izredni priložnosti za zadetek. V 30. minuti se je sam pred vratarjem znašel Guštin, katerega strel pa je vratar odbil na prečko in rato v kot. Kmalu nato pa je Rusigr.an s sprintom premagal obrambo Zarje, tik pred kazenskim prostorom ga je zrušil Zoffoli, pri čemer je dobil tudi opomin. V nadaljevanju je Zarja takoj prišla v vodstvo z golom I. Grgiča, ki je z lobanim strelom ukanil Carm^-liit. Po tem zadetku je trener Vesne uvedel nekaj sprememb v postavi s čimer pa se igra Križanov ni menjala. Tudi igra Zarje ni blestela, kljub temu pa je kazalo, da bo Bazovcem uspelo osvojiti obe točki. Sedem minut pred koncem pa se je Metlika dotaknil žoge z roko izven kazenskega prostbra. Prosti strel je izkoristil mladi Guštin, ki je z močnim strelom spravil na kolena Puz-zerja. Drevi: Opicina — Gaja Drevi bodo odigrali zadnjo kvalifikacijsko tekmo skupine C, v kateri vodita Pol. Opicina in Juventina z dvema točkarpa. Pomerili se bosta Pol. Opicina in Gaja. Ekipi sta se srečali prejšnjo soboto v okviru «3. pokala Altipiano*, kjer so Open ci z visokim 7:1 odpravili Gajo. Nogometaši Gaje bodo imeli drevi izredno priložnost, da dokažejo svojim navijačem, da je bil to le spodrsljaj. Poraz proti Pol. Opicini bi predstavljal izločitev Gaje iz tega turnirja, poleg tega pa tudi Juven-tine. Res je, da ima Gaja malo možnosti za uvrstitev, saj bi morali «ze-leno - rumeni* premagati Opicino s tremi goli razlike, da bi izenačili razliko v golih z Juventino in Openci. S štirimi goli razlike pa bi se uvrstila Gaja, kar pa se nam zdi skoraj nemogoče. Če ima Gaja torej svojo usodo že zapečateno, pa lahko gajevci odločajo o usodi Juven-tine, saj bi se v primeru zmage Ga-j matematično uvrstila v polfinale Juventina. q >, mi i« G. R. Prvi polfinalist Puntar,jevega memoriala je .trebenski Primorec. Sinoči ,ie namreč premagal Primorje s 3:2 (0:0). V prvem kolu Tomana - Primorje Italijanska nogometna zveza je te dni objavila snored tekem prvega dela prvenstva 1, amaterske lige, v kateri, kot znano, nastopa tudi pro-seško Primorje. Primorje bo v tej nogometni sezoni igralo v B skupini skupaj s tržaškimi ekipami Muggesano, For-titudom, Ponziano, Stockom in Por-tualejem. Poleg teh moštev bodo nasprotniki Primorja še Torriana, Pro Romans, Ronchi, S. Canzian, Man-zanese, Corno, Buttrio, Aquileia, Mossa in Pieris. Prvo kolo bodo odigrali 18. t.m. Primorje bo svoj krstni nastop opravilo proti Torriani, že v drugem kolu pa se bo srečalo z ekipo Por tuale. OBVKSTII.O ŠZ Bor obvešča vse košarkarje letnika 1961 in starejše, da se bodo treningi za bližnjo sezono pričeli danes, 1. septembra, ob 20. uri, na stadionu »Prvi maj*. na šolski stadion na Kolonji. Celotno tekmovanje bo potekalo pod žarometi (pričetek ob 19. uri) ter bo doseglo vsekakor svoj vrhunec z metom kopja, disciplino, kateri je pravzaprav prireditev posvečena, saj je bil Rauber pred leti znan kopjaš tržaškega CUS in je nato preminil v prometni nesreči. Prav v metu kopja bo prisotnih največ vidnejših imen italijanskih ter tujili atletov. Omenimo naj lanskega zmagovalca Bolgara Stojko-va (osebni rekord 86,24) ter društvenega tovariša čipeva (75,50), italijanskega državnega reprezentanta Claudia Casarsa (71,20) ter deželnega prvaka Rigo (63,24). V tej disciplini bosta nastopila tudi edina naša predstavnika Stojan U-dovič ter član Adrie Fabio Ruzzier, ki sicer nimata možnosti za vstop v finale, vendar jih mednarodni značaj prireditve lahko spodbudi, da dosežeta sezonska rekorda. O-glejmo si, kdo so ostali močnejši atleti vpisani na tekmovanje: Za AKADEMIK iz Sofije: 100 m: Evtimov 10”89 Baičev 10”78 110 m ovire: Andonov 14”45 400 m: Hristov 49’'45 Kopje: Stojkov 86,24 m čipev 75,50 m 5.000 m: Karpačev 14’14”0 Troskok: Bogilov 15,30 m Za F.F. O.O. — Padova: 100 m:Caravani (drž. repr.) 10”3 Toscani 10”5 Cappellina 10”4 400 m: Zorn (drž. rep.) 48”2 Magnani (drž. rep.) 48"2 Bressan 48”8 1500 m: Truschi 3'45”2 110 m ovire: Anastasia 14”8 5.000 m: Muscardin 14'22”7 Višina: Di Giorgio 2,12 m Pividori 2,08 m Rossi (drž. rep.) 2,00 m Troskok: Piapan (drž, rep.) 16,42 m Krogla: Zecchi (drž. rep.) 17,99 m Kopje: Casarsa (drž. rep.) 71,20 m Kot je razvidno, bo nastopilo kar sedem italijanskih državnih reprezentantov, med katerimi je tudi sprinter Caravani, ki je na 100 m najhitrejši v Italiji za Menneo. Med drugimi gosti bo prisotno še moštvo KLC iz Avstrije, ni pa še gotov nastop atletov Mladosti iz Zagreba. Na startu bo seveda tudi vsa deželna elita. Obeta se torej izredno zanimivo tekmovanje, ki lahko prinese marsikateri odličen rezultat. Edina skrb organizatorjev je vreme, ki je že dalj časa muhasto in ne kaže na izboljšanje. Upajmo, da bo vsaj v soboto prizaneslo. Spored tekmovanj: 19.00 Zbor tekmovalcev 19.30 5.000 m, nato- disk, višina, 110 H, troskok, 400 m, krogla, 100 m, kopje (ob 20.40), 400 H, 1.500 m, 4x100 m, 4x400 m. Ruzzier ITALIJANSKI POKAL Visoka zmaga Triestine BENETKE — Tudi v povratnem srečanju nogometnega italijanskega pokala je Triestina brez težav premagala Venezio. Razigrani Tržačani so namreč odpravili domačine kar s 4:0. položeni. Na Trgu revolucije, v Trbovljah, so naše izletnike pričakali predsednik PD Trbovlje Anton Sterniša. tajnik Mladinskega odseka in drugi. Po prisrčnem sprejemu, ki so ga bili deležni goriški izletniki, so se le ti odpravili skupno s trbovskimi zastopnki na izlet v prekrasen pla ninski dom na Mrzlici (1119 m višine), kjer je bilo razpoloženje čudovito. Predsednik Sternhša je nato tudi orisal zgodovino tega planinskega doma, kjer so se v kletne prostore zatekali tudi borci NOB. Nakar je predsednik MO Vinko Pfeifer, strokovni učitelj, orisal lepote Zasavske poti in jih popestril z diapozitivi. Bližal se je čas odhoda. Zastopniki obeh društev so izrazili željo, da bi do podobnih srečanj še prišlo. Vsem našim izletnikom pa bo to Gaja se bo danes vnovič pomerila s Polisportivo Opicina (na sliki: prizor s prejšnje tekme) 0» JUTRI #0 NEDELJE V DUSSELDORFU ATLETSKO TEKMOVANJE ZA PRVO SP Prvi korak do uradnega SP DOSSELDORF — Od jutri do ne-! povečali na(tri. Zmagovalec v vsaki delje bo Diisseldorf pozorišče veli-! disciplini bo’ prejel osem točk, drugi kega atletskega tekmovanja, Prvega sedem, tretji šest itd. svetovnega pokala, tako v moški, 1 ■ , , kot v ženski konkurenci. Pri moških . Na tenl Prvem svetovnem pokalu bodo nastopile reprezentance Afri- nastopalo približno dvajset dimke, Amerike, Azije, Evrope, Oceani- diskih prvakov, ki skupno z drugi-je, NDR, ZRN in ZDA. Pri ženskah .kl bodo tekmov«li v Dus- pa bodo reprezentance iste, z edino seidorfu, nnajo večino svetovnih re-izjemo ZRN, ki bo mesto prepustila' Poleš njih pa bodo nastopili Sovjetski zvezi. To tekmovanje je prvi korak do uradnega svetovnega prvenstva, saj je atletika še edina panoga, kjer ne podeljujejo svetovnih naslovov. Zaradi tega je mednarodna atletska zveza priredila to tekmovanje, ki bi ga morali zopet ponoviti leta 1979 v ZDA, ali Kanadi. Po OI v Moskvi pa bo ta prireditev vsaka štiri leta, in sicer dve leti po olimpijskih i-grah. Tako bodo imeli najboljši atleti iz vsega sveta priložnost, da se pomerijo med seboj vsake dve leti. Tokrat bo v vsaki disciplini nastopil po en atlet iz vsake reprezentance, v prihodnosti pa bodo število tekmovalcev vsake reprezentance še tisti atleti, ki so v letošnji sezoni dosegli najboljše rezultate v posameznih disciplinah, z edino izjemo svetovnega prvaka na 5.000 m Novozelandca Dicka Quaxa, ki je na kvalifikacijskem tekmovanju Oceanije izpadel. Rheinstodton v Diisseldorfu bo torej za tri dni pravo središče svetov-n< atleHke, zaradi česar velja za to tekmovanje izredno zanimanje. Ouintavalla 58,98 m RICCIONE — Na atletskem mitingu v Riccioneju je Fausta Ouintavalla izboljšala državni rekord v metu kopja. Orodje je sunila 58,98 m daleč in s tem izboljšala prejšnji rekord Giuliane Amici za 3.32 m. NOGOMET Torino odpovedal RIM — V 4. kolu izločilnih srečanj italijanskega pokala je prišlo na nogometnem igrišču v Bariju do velikega presenečenja, saj je Torino igral neodločeno (0:0) z domačo e-najsterico. IZIDI 4. KOLA 1. SKUPINA: Cesena - Sambenedet teše 3:1, Juventus - Verona 4:2 2. SKUPINA: Bologna - Varese 1:1, Lazio - Ternana 4:1 3. SKUPINA: Fiorentina - Satr.pdo-ria 4:2, Modena - Roma 1:2 4. SKUPINA: Bari - Torino 0:0, Ge-noa - Lecce 1:1 5. SKUPINA: Ascoli - Cremonese 0:0, Inter - Atalanta 3:1 6. SKUPINA: Avellino - Palermo 2:0, L. R. Vicenza - Napoli 1:2 7. SKUPINA: Perugia - Taranto 0:0, Pescara - Cagliari 4:1 srečanje ostalo v nepozabnem spominu. Jožica Smet Bogato poletno delovanje SPDT Zo veliki šmaren je SPDT priredilo dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino, ki je še kar dobro uspel. Avtobus je bil. kot je že običaj za planinske izlete za veliki šmaren, poln, planinci pa so osvojHi vrhova Brane in Planjave v Kamniških Alpah. Štiridnevni izlet, ki bi moral biti od četrtka, 25., do nedelje. 28. avgusta, na Viš, Montaž in Kan;n, je odpadel zaradi premajhnega števila vDisanih. Namesto tega izleta prireja zato SPDT (4. septembra) enodnevni nedeljski izlet z osebnimi avtomobili na Montaž. Ta izlet bo istočasno z izletom planinskega društva RTV iz Ljubljane prav na ta vrh, tako da bo prišlo do srečanja med predstavniki planincev iz zamejstva in matične domovine. Naslednjo nedeljo, 11. septembra, bo ob tromeji v Gornjih Petrovcih. na Goričkem v Pomurju že tradicionalni dan slovenskih planincev za leto 1977. Slavje je tokrat priredil meddruštveni odbor planinskih društev Pomurja, spored pa bo dokaj pester, saj bodo že v soboto, takoj ob mraku, zagoreli kresi na vrhovih gričev Pomurja, po kresovanju pa bo pričetek nočnega orientacijskega pohoda za «Pokal dneva planincev». Osrednja slovesnost bo v nedeljo ob 11. uri, pred Turističnim domom, v Gornjih Petrovcih, od koder je lep razgled po vsem Goričkem, do Porabja in Gradiščanskega. Slavnostna govornika bosta predsednik Republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič in predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. V kulturnem programu bodo sodelovali razni pevski zbori, folklorne skupine, predavatelji ter še drugi. Poleg tega bodo imeli planinci, ki se bodo udeležili te slavnosti možnost, da oprainjo več kratkih izletov na Kuštanovec, do Srebrnega brega, do tromeje in še drugam. Naslednjo nedeljo, 18. septembra. Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja avtobusni izlet na Grintovec, ki je najvišji vrh v Kamniških Alpah. Izlet je primeren za vse, saj bodo lahko neplaninci dosegli Kamniško Bistrico in se po želji z-žičnico povzpeli na Veliko planino. S tem izletom se bo tudi zaključila uspešna • visokogorska sezona SPDT. Zadnje dni septembra ali prve dni oktobra bo SPDT priredilo svoj že tradicionalni «Dan planincev». Lansko leto je bil na Snežniku, potem ko so ga naši planinci stalno prirejali na Nanosu. Kraj letošnjega dneva planincev še ni znan, verjetno pa bo nekje na Primorskem. Spored bo kot vselej bogat z nagradami, s tekmovanji in igrami. V jesenskem času bo SPDT skupno s planinskim društvom iz Gorice priredilo avtobusni izlet na Koroško, vendar pa se je treba za vse podrobnosti že zmeniti. Dušan Jelinčič TENIS Orantes zmagal BOSTON — Španec Manuel O-rantes je zmagovalec profesionalnega teniškega turnirja ZDA, saj je v finalu premagal Američana Dibbsa s 7:6, 7:5, 6:4. V dvojicah sta prvo mesto osvojila Američana Lutz in Smith, ki sta v zaključnem dvoboju premagala Gottfrieda (ZDA) in Hewitta (Južna Afrika) s 6:3, 6:4. Jaušovec druga CHARLOTTA — Na zadnji preizkušnji pred slovitim turnirjem v Forest Hillsu je Mirna Jaušovec v finalu tekmovanja, ki se odvija v Lem ameriškem mestecu izgubila s Navratilovo s 3:6, 6:3, 6:3 in se tako uvrstila na dobro drugo mesto. MILAN — Na jadralni regati o-. koli sveta, ki se je začela v Portsmouthu 27. avgusta, je italijanska posadka »B&B Italia* med prvimi tremi. VLADIMIR GRADNIK 6 Ul 6 Pred bitko je general Badoglio izdal povelje, da «/ri)a (okrog 700 topov) ne sme začeti ognja, dokler i^° ne izda povelja (to je bila usodna napaka). Tega lit ’6 ni mogel storiti, češ da je sovražnikova artile-^fretrgala vse telefonske in druge zveze. Tako je "j^nem trenutku italijanska artilerija (baje) molčanj ^ Pehota ostala brez njene pomoči. Ta izgovor te-«v‘ > zelo plitvi osnovi in ga ni mogoče resno upo ihto11* ker vse zveze niso bile uničene in bi pretrgane V Popravili. Sicer pa je še cela množica drugih sredin? načinov za take primere. Tudi ustno bi bil lahko lj(iy streljati, saj je bil prav blizu artilerijskih polo-i nj' *n tako je njegova artilerija čakala na povelje, 'h j. Nikdar prišlo. Nikakor ni razumljiva trditev mno-tii/^Hanskih vojnih starešin in vojakov, da jim lastna 0 i* ni pomagala, kar pomeni, da je pasivno in ne-1 ^P^žovala avstrijsko - nemške napadalne kolone, ko !h( prodirale na italijanske položaje. Tu se samo po 1 C** vprašanje, ali je v taki situaciji bilo potreb-3v6]l 0 Posebno povelje. In nazadnje, tu so bili še drugi veC’ kot- i® bil° P°trebnih- Zakaj niso prevzeli 6 in sami dali potrebnih povelj? Avstrijsko - nemška vojaška poročila govore nasprotno — o precej hudem ognju italijanske artilerije, ki naj bi bil povzročil precejšnje izgube. Torej italijanska arti lerija ni molčala, kakor prikazujejo in se pritožujejo sta rešine in vojaki pehote tudi na drugih sektorjih fronte? Kje je resnica? Verjetno nekje na sredini. Povelja generala Badoglia res ni bilo. Vendar so nekatere baterije sa moiniciativno začele streljati. Rezultati tega so, bili sicei slabi, prvič zaradi slabe vidljivosti, drugič pa zato, kei napadalci niso napadali v strnjenih vrstah (kot je bila italijanska taktika), ampak so prodirali v manjših loče nih skupinah. Tudi opravičilo, da je bila italijanska arti lerija v največji meri razbita med avstrijskim artilerijskim ognjem, ne ustreza resnici’ Taki primeri so res bili, toda ne v takem številu in v taki obliki, kot navajajo opravičila. Napad s plinskimi granatami ni imel tako uničujočega učinka, kakor ga nekateri želijo prikazati. Deževno in vetrovno vreme je pline razpršilo. Sicer pa za Italijane plini niso bili nič novega, saj so jih tudi sami uporaD-ljali na Krasu in nad Plavami. Imeli so tucji dobre maske. •Italijanske višje komande v gornjem Posočju so bore malo vedele in razumele, kaj se godi pred njihovimi očmi; to velja tudi za vrhovno komando v Vidmu. Načelnik štaba vrhovne komande, komandant II. armade in komandanti njemu podrejenih korpusov sploh niso vodili bitke, celo niso vedeli za njen potek in izid prvega in deloma tudi drugega dne. Prvega dne bitke, 24. oktobra ob 10. uri (ko je Bovec in del Kolovrata že padel in so Nemci bili že pri Idrskem) je komandant II armade geheral Capello poslal obvestilo vrhovni komandi, «da se ne dogaja nič alarmnega«. Pol ure pozneje je general Cadorna dal povelje, naj komandant II. armade (Capello) pošlje svojih 200 topov v pomoč III. armadi na Kras (ki je ni nihče napadal). Torej niti prvi niti drugi nista vedela, kaj se godi. Ravno ob tem času je vrhovni komandant kralj Vit-torio Emanuele obiskal štab VII. korpusa v vasi Krvarija. VII. korpus (komandant general Buongiovani) je bil raz porejen na Kolovratu in Matajurju. Ko je kralj vprašal komandanta, kaj je novega na njegovem sektorju fronte, nista ne on ne njegov štab znala povedati, kaj se dogaja na položajih. V tem času so avstrijsko nemške enote prebile nekaj položajev tega in sosednjega korpusa generala Badoglia na masivu Ježe. Ko so Badoglia telefonsko vprašali o položaju pri njegovem korpusu, je odgovoril: *Tu se ni zgodilo nič važnega.« 24. oktobra ob 13. uri je vrhovna komandh izdala bilten, v katerem pravi, da je sovražnik začel pričakovani napad z artilerijskim ognjem, a da bo «naletel na trdne in dobro pripravljene branilce«! Nekaj ur pozneje, okrog 18. ure, je bil Cadorna še zmeraj prepričan, da sovražnik samo manevrira. Izjavil je -Kjer so žične zapreke, tam se ne more naprej!« Tačas so padli že Žaga, Koba rid, Robič ter del Kolovrata in Ježe. Samo ti primeri dovolj trdno potrjujejo dejstvo, da so višje komande že od samega začetka napada izgubile pregled, kontrolo in vodstvo podrejenih enot ter da se je hkrati polastila poveljstev enot negotovost in neodločnost pri organiziranju samoiniciativnih protiakcij. Čakali so povelja od zgoraj, toda zaman. Ne vedoč, kaj in kako naj bi začeli, so sami padli v vrtinec vedno bolj naraščajoče panike, v enotah, ki so iskale rešitev v umiku in predaji. Le bolj redki so hrabro poskušali ustaviti valoviti tok katastrofe, toda uspešnih taktičnih potez ni bilo, predvsem ne nobenega pomembnega operativnega manevra, v katerega bi pritegnili močne, rezerve v furlanski ravnini. Bilo je sicer nekaj poskusov sodelovanja z nekaterimi brigadami, vendar so bili že vnaprej obsojeni na neuspeh. Avstrijsko - nemške enote so morale premagovati tudi visoke, zasnežene planine, kjer ni bilo poti. Zaradi tega napadalnih enot ni bilo mogoče spremljati s težkim orožjem, niti jih redno oskrbovati z municijo in hrano ter drugimi potrebščinami. Posledica tega je bilo počasnejša napredovanje, a enote so precej oslabele ter s tem tvegale možnost, da ne bi vzdržale morebitnega nenadnega močnega italijanskega protinapada. To bi bila morala italijanska vrhovna komanda vedeti in izrabiti v svojo korist. Če bi bila pravočasno zbrala svoje rezerve in jih v največji naglici prepeljala v rajon Videm - Čedad, bi bila lahko sprožila močan protinapad na avstrijsko -nemške enote, ki so v tem času izvajale svojevrstno materialno in organizacijsko preurejanje. Rezervne brigade so Italijani sicer poslali, toda prvič prepozno, drugič pa po delih in ne kot enotno operativno skupino pod posebno komando in z določeno nalogo. Te brigade so bile poslane posamezno, na razne strani in tudi na že izgubljene položaje. Prenehale so biti to, kar so bile. kakor hitro so se srečale s sovražnikom. Nekatere pa so nehale obstajati še prej, ker so jim zaprli pot umikajoči se nedisciplinirani begunci. Da bi bile vsaj pravočasno poslane na Tilment, kjer bi branile mostišče, bi morda skupaj s poslanimi divizijami iz Tirol vsaj začasno zadržale prodiranje avstrijsko - nemških divizij proti Piavi. Tako bi bile občutno zmanjšane ogromne izgube vojaštva in materiala, a umikajoče se demoralizirane enote bi se tu zadržale in reorganizirale. Nobenega dvoma ni, da italijanska vrhovna komanda v svojih kombinacijah in variantah obrambe ni (v primeru avstrijske ofenzive) odredila razporeda operativnih enot v rezervi tako, da bi v vsakem trenutku in situaciji ustrezal potrebnim protiukrepom. Rezerve niso izpolnile svojega namena. Kie nai bi bil vzrok za to? Vzrokov je več, a vsi so samo posledice prvega, osnovnega, a ta naj bi po našem mišljenju izviral iz že omenjenih lastnosti generala Cadorna. Bil je nezaupen, precej svojeglav in nekaj časa sploh ni verjel v možnost sovražnikove ofenzive. Uredništvo, uprava, oglaenl oddelek, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnine za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 LJubli*1'1*' Oglasi Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 ,1. septembra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 . Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, viiina 43 mm) oo lavnikih 13.000. ob praznikih 15 000. Finančno-upravni 500 leaalni 500. osmrtnice in sožalja 250 lir za mm viši v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tr*a*K°n, goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku rl; upravi iz vse n pokrajin Italije ori SPI. i i Člen IzdaiaL JZTT .a J' ^Trst in liska j ml,™ FlEG^ zveze u-r - « založnikov EIEG GLASNIK USTANOVE URADNO POTRDIL VEST Ofenziva zloglasne kalabrijske «n'dranghete <» KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Potovanja Kapplerjeve žene v Rim je financiral nemški Rdeči križ Namen denarne pomoči naj bi bil zagotoviti zločincu ustrezno zdravniško nego ■ Preiskovalci preverjajo trditve Annelise Kappler o načinu pobega RTM — Pogosta potovanja Kapplerjeve žene v Rim, kjer se je srečevala z možem in skupaj z njim pripravljala načrte za pobeg, je financiral zahodnonemškj Rdeči križ. Vest, ki jo je najprej objavil tednih «Die Zeit». je včeraj uradno potrdil sam glasnik nemškega RK, ki je v opravičilo dejal, da so pomoč nudili «iz humanitarnih razlogov, da bi izboljšali zdravniško pomoč Kapplerju v italijanskih bolnišnicah*. To je očitno povsem ne smiseln izgovor, saj je znano, da se glede »humanosti* ravnanja m' imel Kappler kaj pritoževati, zdravniško pomoč pa je tako in tako od-klapjal, saj je užival le zdravila, ki mu jih .je prinašala žena. Kapplerja ob »pristanku* na dvorišču. Glasnik zahodnonemškega Rdečega križa je smatral tudi za potrebno, da je dodal, da «ni nobene povezave* med potovanji Kapplerjeve žene v Rim in pobegom nacističnega krvnika. Tudi to je dokaj dvomljiva teza, ki . bi lahko d"iala samo v primeru, da bi Kapplerja osvobodila neka organizirana skupina in da bi Annelise Kappler odigrala le postransko vlogo, kar pa je v na »protju z dosedanjimi — sicer zares pičlimi — izsledki preiskave. Končno je glasnik se potrdil, kar je že zapisal »Die ZeiU, in sicer, da je RK dal Kapplerjevi ženi denar za najmanj pol ducata potovanj v Rim. ' Sodna preiskava medtem še vedno izredno počasi napreduje:, delo preiskovalcev je .sedaj menda osredotočeno na preverjanju trditev Kapplerjeve žene, po katerih naj bi zločinca- spustili po vrvi z okna sobe v tretjem nadstropju bolnišnice Celio 12 metrov globoko na dvorišče. Znanj italijanski alpinist Česa re Maestri je včeraj povedal, da bi spust po dvojni vrvi sicer bil dostopen tudi sedemdesetletnemu moškemu, toda ne takemu, ki je hudo bolan. Lahko bi ga s sistemom škripcev spustila tudi njegova žena, toda verjetno bi potrebovala vsaj enega pomagača, ki bi čakal Vsekakor bi potrditev verzije o begu skozi okno zmanjšala odgovornost obeh aretiranih karabinjerjev. Falsa in Pavoneja, katerima ne bi mogli več očitati, da nista bila na svojem mestu (na hodniku pred Kappler jevo sobo), ampak samo, da se nista prepričala, ali je nacistični zločinec res v sobi (ni pa še povsem jasno, ali so navodila predvidevala tudi ogled Kapplerjeve sobe). Vsekakor je branilec obeh karabinjerjev odv. Trovato napovedal, da bo še danes ali jutri vložil novo zahtevo po izpustitvi aretirancev na začasno svobodo, (tm) Potres v Kolumbiji BOGOTA’ — Močan potres je včeraj prizadel širok pas severne Ko lumbije in povzročil znatno škodo v Madellinu, drugem največjem mestu države, ter tri smrtne žrtve v Apartadu, kakih 370 kilometrov severozahodno od prestolnice. V samem glavnem mestu so se prebivalci sicer močno prestrašili in zbežali na ulice, vendar ni bilo niti škode, niti žrtev. Potres v Kolumbiji so zabeležile tudi naprave tržaškega geofizikalnega observatorija, Pri Reggiu Calabrii kar «lgodovinski pomen Titove misije dve ugrabitvi v 48 urah Žrtvi sta univerzitetni študent Giuseppe Luppino in primarij ginekološkega oddelka bolnišnice v Sidernu REGGIO CALABRIA - Delovanje mogočne »industrije ugrabitev* se je zadnje čase očitno premaknilo v južne predele Italije, sicer v kalabrijsko deželo, torej na lovišče tako imenovane «n’dranghete». Gre za krajevno mafijo, ki si je pridobila sloves predvsem s krvoločno naravo raznovrstnega obračunavanja o-ziroma s krutimi' »eksekucijami* (tudi politično angažiranih ljudi). V poslednjih 48 urah sta bili namreč ugrabljeni v tej pokrajini kar dve osebi, sicer Univerzitetni študent Giuseppe Luppino in bolnišni-ški primarij Gino Mantegna, s čimer se je število tovrstnih zločinskih dejanj v Kalabriji od začetka tekoče- ga leta do včeraj povzpelo na osem. Vseučiliščnik Luppino, ki mu je 21 let, je izginil brez sledu včeraj zjutraj, potem ko se je z lastnim avtomobilom pripeljal s Sicilije (točneje iz Mesine) na kopno, seveda s trajektno ladjo. Poslednjič so njegovo vozilo opazili blizu plovne družbe »Caronte*. Preiskovalci so štu dentov fiat 600 pozneje našli nedaleč od pristanišča. V njem so odkrili ma deže krvi, kar pomeni, da se je mladenič krčevito branil. - NAZADNJE VENDAR URADNO SPOROČILO SOVJETSKIH 0RLAST1 S0MAISKI PREDSEDNIK BARRE ZAKLJUČIL OBISK V MOSKVI Giuseppe je vnuk veleposestnika Francesca Luppina, kj je bil prav tako ugrabljen lansko leto in zatem izpuščen proti zajetni odkupnini. Njegov oče Giovanni je specialist za a-lergična obolenja in lastnik klinike, v kateri je zaposlena tudi njegova žena (le-ta se bavi z otroškimi boleznimi). Prof. Luppinu je neznanec telefonsko javil, da sinu ni hudega in da se bo v doglednem času zopet oglasil z zahtevo po odkupnini. Sestal sc je s predsednikom vlade Kosiginom, zunanj im ministrom Gromikom in elanom političnega biroja KP SZ Suslovom - Reseda je tekla o vprašanjih «skupnega interesa* MOGADIŠ — Moskovska radij ska postaja je spo očila, da se je sinoči zaključil dvodnevni obisk predsednika somalske republike Mohameda Siada Barreja v Sovjetski zvezi. Državnik se je sestal s predsednikom vlade Kosiginom, članom političnega biroja KP SZ Suslovom ter zunanjim ministrom Gromikom. Beseda je tekla o vprašanjih »skup nega interesa*. Nadaljnjih uradnih sporočil o Barrejevi misiji v SZ ni, gotovo pa je, da se je somalski državnik pogovarjal s sovjetskimi voditelji poleg o dvostranskih vprašanjih (v delegaciji, ki jo je vodil, so bili pretežno gospodarski in finančni izvedenci) tudi in še zlasti o hudi krizi na »Afriškem rogu*. V tukajšnjih diplomatskih krogih se je razširila vest, da se bo Barre na poti v domovino ustavil v nekaterih arabskih deželah, tako tudi v Egiptu. Omenjeni viri ugotavljajo v tej zvezi okoliščino, da v zadnjem času številne arabske države čedalje odločneje «dvorijo» mogadiški vladi, kar velja ‘še posebno za de-, žele ob Rdečem morju: te brez pomisleka podpirajo boj »fronte za osvoboditev zahodne Somalije* (O-gadena), kakor tudi eritrejskih gverilcev. Glavni tajnik ogadenske proso malske osvobodilne fronte WSLF Hasan Mahmud je v zvezi z Barre- Italijanski kandidati za vesoljce jevim obiskom v Moskvi dejal časnikarjem: »Četudi bi Sovjeti prenehali dobavljati orožje Somaliji, je ne bodo ošibili.* Pripomnil je, da Somalija ni bila nikdar «lutka v sovjetskih rokah, pač pa je bila vselej njihova prijateljica*. Nazadnje je dodal, da bodo priskočili na [»moč tako Somaliji kakor borcem WSLF »drugi prijatelji*, ko bi prizadeti bili ob sovjetsko zaslombo. Po njegovem ni ogadensko proso-malsko partizansko gibanje nikoli navezalo posebnih stikov s Sovjetsko zvezo, «čeprav sestavljajo WSLF marksisti in muslimani*. Trditev je vsekakor zanimiva, kakor je tudi zanimiva ugotovitev sovjetskih novinarjev, da namreč Barrejev o-bisk v SZ ni bil uradne narave — mogadiška agencija Sonna je, kot znano, zatrdila, da gre za »večdnevni uradni obisk*. Pozneje se je zvedelo, da je o Barrejevem potovanju v Moskvo poročala tudi sovjetska televizija, ki se ji je nato pridružila agencija Tass. Obe sta javili, da se gost ni sestal s predsednikom KP SZ Brež-njevom. V Kairu so medtem sporočili, da je Libija pripravljena dobavljati E-tiopiji surovo nafto, in to v smislu nedavno sklenjenega sporazuma med pristojnimi dejavniki obeh dežel. Razen tega naj bi Gedafi dovolil adisabebški vladi finančni prispevek v višini 345 milijonov dolarjev. (dg) Do druge ugrabitve je prišlo v kraju Gioiosa Jonica, žrtev pa je 53-letni primarij ginekološkega oddelka splošne bolnice v Sidernu prof. Gino Mantegna. Vest o njegovi izginitvi je sporočila karabinjerjem žena Maria Potorti (zakonca imata tri otroke). O ugrabljenem gre glas. da je zelo premožen, saj je tudi lastnik širnih zemljišč. Prof. Mantegno so neznanci napadli, ko se je iz bolnišnice vračal domov, potem ko je ženi telefonsko naročil, naj-mu pripravi večerjo. Prometna nesreča pri Vidmu terjala dve smrtni žrtvi VIDEM — V hudi prometni nesreči pri Ba&ilianu sta izgubila včeraj življenje mlada nosečnica in vozač drugega avtomobila. Žrtvi sta 21-letna Tamara Pfeiffer in 48 letni Rino Passone iz Codroipa. Pri čelnem trčenju med lancio, ki jo je upravljal Passone in fiatom 127. ki ga je upravljal Tamarin mož so zadobili težje rane še Pas-sonejeva žena Franca Molinari in sin Paolo, v drugem avtu pa mož mlade nosečnice Mario Sioni. Med prevozom v bolnišnico so se za las izognili novi tragediji, ko je rešilec Rdečega križa trčil v tovornjak. RIM — Cristiano Cosmovici-Ba-talli, Andrea Lorenzoni, Franco Malerba, Franco Rossitto in Stefa-no Santonico, visoko specializiram fiziki ali inženirji, so italijanski kandidati za evropskega vesoljca, ki bi se moral udeležiti ameriško-evropskega raziskovalnega poleta »Spacelab*. Med 248 prošnjami, kolikor jih je bilo oddanih je bilo tudi okoli dvajset v Italiji s strani žensk, od katerih pa nobena ni uspešno prestala psiho-zdravniških pregledov, kakor je izjavil predsednik posebne strokovne komisije. Dokončno določitev evropskega strokovnjaka, ki naj bi z ameriškim v drugi polovici leta 1980 s »Spacelabom* poletel v vesolje, bo morala do srede julija 1978 izreči Evropska ustanova za raziskovanje vesolja, ki bo izbirala med 60 kandidati iz evropskih držav. Na sliki major Andrea Lorenzoni, eden od petih kandidatov. (Telefoto ANSA) Že spel primeri tifusa v Caltanissetti CALTANISSETTA - V Caltanissetti je včeraj že spet šest ljudi zbolelo za tifusom, eden pa za virusnim . vnetjem jeter. S temi bolniki je število obolelih naraslo na 53, Vzrok pojavu, ki ima že skorajda razsežnost epidemije, je po v»ej verjetnosti okužena voda. Lahkoživke na «delu» v kaznilnici: » s za zapahi pet paznikov iz Bologne Proti mastni podkupnini so dopuščali nočne zmenke med prostitutkami in jetniki BOLOGNA — Splošno znano je, da je življenje v italijanskih kaznilnicah zelo trdo tako za jetnike (seveda za tiste — in ti so kljub vsemu v večini — ki ne pobeghejo) kot tudi'za paznike. Slednji, ki so strokovno slabo pripravljeni, so kot vojaki podvrženi izredno strogi disciplini; javno mnenje jih v večini primerov zaničuje, obenem pa so najbolj izpostavljeni morebitnim represalijam in izbruhom jeze jetnikov. In vse to za smešno nizko plačo. Nič čudnega torej, če od časa do časa kdo med njimi izkoristi priložnost, da zaokroži dohodke in se za nameček še nekoliko pozabava. To se je na primer dogajalo v kaznilnici v Bologni, kjer je skupina pazni kov. ki je stražila v glavnem ponoči, omogočala jetnikom sestanke s prostitutkami. In seveda temu ustrezno mastno služila. Vendar vsakega špasa je enkrat konec in tudi za podjetne paznike je prišla ura obračunov. Preiskoval- ni karabinjerski oddelek jim je namreč prišel na sled: pet od njih so aretirali, drugim devetim pa je namestnik državnega pravdnika dr. Nunziante poslal sodni poziv. Karabinjerji, ki jih vodi stotnik Nevio Lo Monaco, so ugotovili, da so prostitutke (da ne bi bilo diskriminacij, so spustili v kaznilnico tudi nekaj homoseksualcev) dobile novo tržišče novembra lani. S privoljenjem paznikov so prestopile sicer trdna vrata ječe. opravile svoj posel v ambulanti ali v oddelku za sprejemanje paketov in se nato proti jutru mirno vračale domov s taksijem, ki ga je poklical za to zadolženi čuvaj. Od reke denarja, ki se je stekal iz žepov jetnikov v torbice lahkoživk, se je znaten studenec odcepil tudi v sicer prazne mošnjičke prijaznih paznikov. Prostitutke, ki so jih agenti zaslišali v prejšnjih dneh, so priznale, da so nekaj mesecev »delale* v kaznilnici. Na tej osnovi - in na drugem. zbranem dokaznem gradivu je na mestnik državnega pravdnika dr Nunziante podpisal pet zapornih na logov za paznike Domenica Abbateja Micheleja Garritana, Rocca Panta nello, Giovannija Carboneja in Giu-seppa Catanio, drugim devetim pa je poslal sodne pozive. Vsi •so obtoženi, da so prezrli ukaze nadrejenih in da so zapustili stražarsko mesto. »Veseljačenje* v kaznilnici v Bologni so karabinjerji odkrili po naključju v okviru preiskave o dveh ropih. Sredi julija so namreč aretirali Francesca Pisana, dokaj zna nega bandita iz Bologne, ki so ga zasačili v nekem baru med »poslovnim sestankom* z neko prostitutko in nekim paznikom. Nadaljnja prei skava je pokazala, naj bi za stike med jetniki, prostitutkami in pazniki skrbel Riccardo Mazzeo. 24-letni študent, ki je bil zaprt zaradi na memega umora nekega vrstnika in ki se po kratkem »dopustu* ni več vrnil v kaznilnico,- (vt) Italijanski tisk posveča dokajšnjo pozornost Titovemu obisku na Kitajskem ter poudarja veliko važnost mednarodne misije jugoslovanskega predsednika. L’UNITA’ in 1L PO-POLO govorita celo o »zgodovinskem* pomenu obiska v Pekingu. Glasilo KPI na kratko navaja zgo dovino odnosov med Jugoslavijo in Kitajsko ter z zadovoljstvom ugm tavlja, da je v teku nov proces, za katerega izraža željo, da se bo v kratkem razširil tudi na odnose med obema partijama. Predvsem pa glasilo KPI poudarja, da prihaja do pekinških pogovorov v novi situaciji, ko se debata znotraj socialističnega sveta in mednarodnega komunističnega gibanja osvobaja mnogih praznih ali izkrivljajočih motivacij ter postavlja v ospredje dejanske probleme: v prvi vrsti problem avtonomije komunističnih partij ter iška nja izvirnih pi*i v izgradnji socializma, kar je Tito še posebno poudaril v svojih izjavah v Moskvi in Pjongjangu. L’UNITA’ piše dalje, da prihaja jugoslovanski predsednik v Peking z. avtoriteto in prestižem, ki si jih je pridobil s svojo veliko doslednostjo in s prav tako veliko odločno stjo, skupaj s sposobnostjo, da pozitivno ocenjuje to, kar povezuje socialistične države in delavsko gi banje. Kitajski voditelji pa prihajajo na pogovore po razburljivih prigodah, ekstremnih stališčih, radikalnih preokretih, ko je še težko reči, do katere mere predstavljajo zaključki 11. kongresa KP Kitajske, ki so jih objavili v prejšnjih dneh in ki so nedvomno rezultat ostrega političnega spopada, trajno politično sintezo. Obe ugrabitvi sta bili izvršeni na žalostno znanem območju, kjer je prišlo v zadnjih časih do štirih sorodnih dejanj pa tudi drugih številnih zločinov (n.pr. bančnih ropov, ki so banditom nesli okoli pol milijarde lir). Odv. Simone Falletti, oče 20-let nega Francesca, ki je bil ugrabljen °* julija v občini Guardavalle, je medtem apeliral na neznano tolpo, naj mu vsaj sporoči, kako je z žrtvijo ter pripomnil, da je pripravljen na pogajanja. Z druge strani so o-rožniki včeraj zasledili fiat 124, s pomočjo katerega so 28. avgusta lopovi ugrabili ženo jndustnjca Ser- gia Paolettija iz Cinisella Balsama. Mariangelo Passatore. Vozilo so banditi zapustili na območju zloglasnega Aspromonteja, ki velja za skrivališče mafijcev in tudi siceršnjih zločincev. V njem je bilo 24 kg testenin in nekaj vrečk pripravljenih živil, >jg) realnosti enako prispevajo k skup ni stvari. Na srečanje v Pekingu — zaključuje L’UNITA’ — gledamo za to z zadovoljstvom, saj gre za važen dogodek. Gre za konkretno priložnost, da se začne neka debata in da se ji zagotovi ustrezna širina v konstruktivnem vzdušju. Po pisanju demokristjanskega glasila IL POPOLO pa Titov obisk v Moskvi — skoraj trideset let no razdoru s Stalinom in po izredno trdih ideoloških spopadih, ki so mu sledili — že sam po sebi dokazuje zgodovinsko dimenzijo razvoja komunizma v nacionalnem smislu, ki je tako v Evropi kot v Aziji že dosegel in v nekaterih primerih ce lo prekoračil meje razkola. Veli časten sprejem, ki ga je bil evropski gost deležen v severni Koreji, ki je prav tako angažirana v noju za lastno politično avtonomijo, je po mnenju glasila KD dokaz, da gre kontestacija sovjetskega »imperija* od njegove zahodne do vzhodne meje. Vsekakor pa je zgovorno, da se ta nov in eksploziven položaj svečano potrjuje prav v Pe kingu, ki je bil nekdaj glavni in najodločnejši obtoževalec titovske ga revizionizma. IL POPOLO pravi, da je jugi* slovanski predsednik pobudnik in simbol «novega kurza*, ko so do-koijčno zatonile univerzalistične ambicije Moskve. Neuvrščenost kot «mogočna protiimperialistična si- pot dokazal, da se je bilo mogoče >lir gniti gravitiranju proti Moskvi, ' da oi zaradi tega padli v :e cijsko območje Washingtona. 10„ bila misija Tita in njegove d .-e zadnjih dvajsetih 6‘tih. F- List dodaja, da obstajajo še vedno globoke razlike, ki jih ne ena ne droga stran nista skušali skri vati, predvsem razlika v oceni o pomiritvi in o strategiji proti imperialističnega boja. Toda izrazi, s katerimi so glasilo KPK in kitajski voditelji pozdravili Tita, so nekaj povsem novega ter predstavljajo odločen napredek tudi v primerjavi z bližnjo preteklostjo. V teh izrazih vidi L’UNITA\ če drugega ne, vsaj zaton metode izobčenja ter poostren interes za realnost zu nanjega sveta. Prav ob tem lahko ugotovimo, pravi list, da ni bilo zaman vztrajno delo tistih, ki so venomer skušali braniti in utrjevati, mimo polemik, sodelovanje med socialističnimi državami in možnost primerjanja' med posamez nimi stališči, začenši s priznanjem, da so se meje socializma ogromno razširile in njegove sile skrajno diverzificirale, in da je samo ob tej ugotovitvi možno, da tudi zelo različne in oddaljene izkušnje in la* (list citira Titove besede v Pjongjangu) beleži kvalitativen skok, njegova logika pa si utira pot tudi v starodavnih strukturah sta rega sovjetskega vesolja. Nadvse značilno je, zaključuje glasilo KD, da je moral prav evropski konju nist sporočiti to poslanico drugemu koncu evroazijskega kontinenta in s tem dal bolj avtentično svetovni obseg ogromnemu procesu revizije, ki je danes v teku. LA REPUBBLICA pa se sprašuje, kateri je globalni smisel Titove misije v Moskvi, Pjongjangu in Pekingu, in kakšen «nauk» je mogoče potegniti za razvoj ogromnega ko munističnega planeta in območij, na katera posredno ali neposredno vpliva. Po nekaterih hudo polemičnih ocenah jugoslovanske stvarnosti se list sprašuje, zakaj je bil jugoslovanski vzorec za nekatere tako privlačen. Ne toliko, odgova rja milanski dnevnik, zaradi tega kar je pozitivno predlagal, kolikor zaradi tega; kar je odklanjal: od klanjal je namreč odvisnost od Moskve in od katerekoli droge centra le, odklanjal je monolitizem in centralizem, ponovne je odpiral znotraj komunističnega planeta nove možnosti avtonomije. Jugoslovanski upor je bil zato mnogo bolj kot samo nacionalna v komunizem, saj je konkre*n LA REPUBBLICA, in zato bo ime «visoko letelo*, kot govo dogaja bojevnikom. Sedaj, ko je čudež izpolnil in ko začenja -j obroditi sadove (med te s ,j. tudi evrokomunizem) vsi hi!*J0 ^ rejat Titu veličastne sprejeme, da z različnimi nameni. K0^ Kirn II Sung pozdravlja v maršalu simbol neodvisnosti y Moskve in Pekinga;-Hua *n ledtU> štirje maocetungovi nas! vidijo v Titovi doktrini ne • v protisovjetski upor, ampak sedanjem trenutku, tisti stični preokret, za katerega “■ p Teng že dvajset let zavzemal t ga samo sedaj ima pritožno resničiti. Kako pa je mogoče razla*--- ^ i ■ — i _ uii n lio . lahko sprejem, ki ga je bil T*t0 ležen pri Brežnjevu? Kot se - j. zdi paradoks — piše list —■ ic^ va-)- set let po Titovi hereziji s,ceL(Ci> no, da Brežnjev sprejema S maršala kot tovariša, toda t ja čenega vidika je še bolj vaz • ^ Tito sprejema Brežnjeva * ______ Za Moskvo to n00^*. meni, da se je zemljevid ko stičnega planeta že dovolj .^ji da je možno sožitje z «drug0C ^ in da ni nujno, da propad.^ ^ tožnih sil pomeni prevladanjo^ dobežnih. Pomen Titovega - ^ je predvsem v tem, po ninen’1 tr<|il. lanskega dnevnika, da je P° (r orisal na 11. kongresu in k* j tlr videva med drugim, po 01,3 Ja ifl' rinskega lista, poleg bolj ž*ve? it teresa za zahodno Evropo SONATO ter možnosti spopada< skvo z bolj trdnih pozicij, *u?. ^ janje bolj učinkovite pomerili* tretjega sveta še posebno in na Bližnjem vzhodu migu je celo na poskus l'"Te'uvi" da bi prevzela »leadership* nt' Uri Ul JJI v v /.vit* *icoucioi»r . •« li* ščenih) ter končno tudi odpro gP vega poglavja v odnosih me (tu1* Kitajske in evrokomunizmom- Nova zavarovalna polica za vaš avto, toda zares nova, ki je pomislila na vse... gP - 3 PRAVNA ^ .. . % iKIpfrreV# / P-*- r; 41 ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA r.tudi na nasilje, ki je že za vsakim cestnim vogalom in poleg še: SKODA, KI JO POVZROČI KRAJA IN POULIČNE MANIFESTACIJE IN NEREDI POLIZZA CINOUE RISCHI Pet izrednih jamstev, ki so združena v eni sami polici, 5R. kot dopolnilo k obveznemu zavarovanju, ki ga že imate. Poleg tega pa vsebuje še nekaj,kar vam druge police ne dajo: plačilo škode, ki bi jo utrpelo vaše vozilo, v slučaju kro|e in pa kot posledico pouličnih manifestacij in neredov. Polica Clngue Rlschi: Lloyd Adriatico samo Lloyd Adriatico si jo je omislil (*) povrne škodo, ki bi jo nehote vi sami povzročili -na vašem avtomobilu ASSICURAZIONI poiščite v «PAGINE GIALLE* agencijo Lloyd Adriatico, ki vam |e najbližja